sKTUAtNO^Vl RAJANJE!
Pred kratkim je Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Kranju razposlal podjetjem, v katerih stalež bolnikov presega 4% celotnega zaposlenega delavstva, odločbe o posebni stopnji prispevka za zdravstveno zavarovanje. Tak je bil sklep, sprejet na 2. rednem zasedanju skupščine Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje, zaradi neugodnega finančnega stanja v prvem polletju letošnjega leta. Iz podatkov je razvidno, da je bilo lani v prvem polletju skoraj 42 milijonov dinarjev pre-
sežka, medtem ko je bilo letos v istem razdobju domala 8,5 milijona primanjkljaja.
Čeprav je treba primanjkljaj, ki ga izkazuje v prvem polletju poslovanje Zavoda, 'vsekakor pokriti, vendarle smatramo, da predpisovanje posebnega prispevka ni dobra rešitev. Prvič ne zato, ker je laže sprejeti sklep, da se primanjkljaj pokrije, kot temeljito raziskati, zakaj je primanjkljaj nastal. Drugič — in predvsem — pa zato ne, ker predpisovanje posebne stopnje prispevka za zdravstveno zavarovanje oškoduje v največ primerih tista pod-
jetja, ki imajo brez svoje krivde objektivno slabše pogoje za delo in pa tista podjetja, v katerih je delo iz zdravstvenih vidikov nevarnejše.
Število bolnikov v posamezni gospodarski organizaciji, torej ne more biti objektivni kriterij za določanje dodatnega prispevka za socialno zavarovanje. V novih predpisih, ki se na tem področju pripravljajo, bo treba predvideti torej boljši način za razporeditev bremen za socialno zavarovanje med kolektive. ABC
VIII. gorenjski sejem v Kranja
m su i »inu :
Podpredsednik ZIS Edvard Kardelj in predsednik LS LRS Miha Marinko obiskala Gorenjski sejem
AKTUALNO VPRAŽANJE
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO
^ETO XI., ŠT. 60 — CENA DIN
10.
KRANJ, 8. AVGUSTA 1958
Konferenca za tisk pri Okrajnem sindikalnem svetu v Kranju
Kako deliti ustvarjeni dohodek — Kakšno naj bo nagrajevanje delavcev
Nove naloge sindikalnih organizacij
Odbor za tisk pri Okrajnem Delavski sveti bodo kaj kmalu razprave o polletnem obračunu sindikalnem svetu v Kranju je morali samostojno odločati o de- gospodarskega poslovanja. Ta Pred dnevi priredil tiskovno kon- litvi skupnega dohodka na razne obračun, seveda če je pravilno terenco. Na konferenci so obraz- sklade. Koliko bodo namreč do- sestavljen, lahko pokaže potrebe ložili zlasti nekatere najvažnejše ločili za eno ali drugo stvar je in tudi možnosti podjetja in je Palo^e sindikalnih organizacij v danes, po korenitem prelomu lahko osnova za načelno raz-Stdanjem obdobju. administrativnega načina poslo-v prvi vrsti za uveljavlja- vanja in s prehodom na svobodni6 novega   načina  delitve do- no gospodarjenje kolektivov, po-
°<iJca v gospodarskih organiza- polnoma njihova stvar. Vse ClJah. Pri tem sindikalne orga- sklade, razen delno rezervnega, ^izacije nikakor ne smejo stati določajo kolektivi sami. ~° strani, marveč morajo z ne- Toda, preden se bodo dokonč-^terimi novimi stvarmi sezna- no odločili kam in koliko naj n*ti celoten kolektiv, in sicer še kaj dajo, je potrebno dobro prepreden bodo njihovi .samouprav- misliti. Zato je zelo potrebno, da
^ organi o tem razpravljali in sindikalne  organizacije   čimprej delavcem in zagotoviti sredstva
dokončno sklepali. organizirajo  široke,  vsestranske za  uresničevanje perspektivnih
pravo o delitvi dohodka na sklade. Slaba priprava za take razgovore pa tudi za dokončno odločanje o tem na delavskih svetih, lahko predstavi naš novi sistem v popačeni luči.
Pri delitvi dobička bodo morali delavski sveti zlasti odločati o dveh zelo važnih stvareh: določiti  obseg  osebnih dohodkov
planov. Kolikor bi sindikalne organizacije ne uspele v kolektivu prodreti z določenimi stališči, bodo zahtevale preko občinskih ali okrajnega sindikalnega
Kranj, 6. 8. 1958. — Danes dopoldne ob pol enajstih sta obiskala VIII. gorenjski sejem v Kranju podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj in predsednik Ljudske skupščine LRS Miha Marinko v spremstvu tov. dr. Jožeta Rusa. Sprejeli so jih in jim razkazal! sejem, pred-
sveta o tem posebene razprave sednik Gorenjske turistične pod-v zborih proizvajalcev. zveze tov. Dušan Horjak, direk-
tor sejma Metod Rotar, predsed-
O TARIFNIH PRAVILNIKIH    ^ °bLO K""1*   Franc Puhar
ter predstavniki zbornic. Visoki Ko so na konferenci pojasnili gostje so si z zanimanjem ogle-stališče OSS o tarifnih pravil- dovali sejem preko dve uri. Zelo nikih in tarifni politiki sploh, so podrobno so se zanimah za turi-naglasili, da mora biti samo ana- st,ične    zanimivosti Gorenjske,
Zakaj
j ceneje, če je lahko draže?
e vedno velika nestabilnost cen mesa in mesnih izdelkov
O ceni mesa je že bilo veliko Sovora in tudi pisanja. Vendar Potrošniki še zmeraj sprašujejo, **kaj je na primer meso na Jericah dražje kot v Kranju in Podobno. V posameznih potroš-
bi uporabili dano pooblastilo, medtem ko se v Tržiču menda niso navdušili za maksimirane cene.
Zakaj se občinski ljudski odbori še niso poslužili danih praških središčih so se v zadnjem vic v zaščito potrošnikov? Morda *etu pokazala dokajšnja nesoraz- se še bodo! Ce bodo temeljito ^*erja v cenah mesa in mesnih pogledali, kako se formirajo ce-,2delkov. Ob vsakem premiku ne \n kakšna je organizacija pre-Pa so se cene samo dvigale. skrbe z mesom začenši od odkupa bi zaščitili potrošnike pred p0v naprej, bodo verjetno našli kalnim višanjem cen, je Svet za marsikatere stvari, ki le kažejo, "lagovni   promet   pri   Izvršnem da misel  na  maksimirane cene
znih organov, če hočemo, da se bodo cene mesa vendarle ustalile na za potrošnika koHkortoliko sprejemljivi r?vni. K. M.
litska ocena osnova za tarifne postavke. Sedaj so v teku tarifni sporazumi, ki bi morali do sredine septembra iiravnati v osnovnih potezah tarifne pravilnike med posameznimi industrijskimi vejami. Toda za kolektive oziroma za delo sindikalnih organizacij je najvažneje, da uravnavajo nesorazmerja med posameznimi oddelki znotraj kolektivov. Ugotavljanje takih nepravilnosti v samem podjetju med enim in drugim delovnim mestom oziroma oddelkom, je najvažnejše vprašanje pri sedanjem urejevanju tarifnih pravilnikov. (Nadaljevanje na 2. strani)
razpravljali o restavraciji gradu Kamen v Begunjah ter čipkar-stvu in ostalih domačih obrtih na Gorenjskem.
Po ogledu sejma je podpredsednik tov. Kardelj dal novinarjem naslednjo izjavo:
»Mislim, da je letošnji Gorenjski sejem prvi korak k spremenjenemu sejmu. Je korak naprej od razstave, ki ne pove nič novega in trgovsko nič ne pomeni, k sejmu za ljudi. V prihodnje bo treba sejem še bolj kombinirati s kupovanjem. Močneje bo treba poudarit' tudi turistično plat sejma. Samo fotografije so pre-
malo. Gorenjski sejem je treba organizirati bolj pestro, ga združiti s prireditvami in ker je sredi sezone, pritegniti nanj še več tujcev, ki gredo skozi Kranj.
S tem bo sejem pridobil na veljavi.« S. B.
DOSLEJ 20.000 OBISKOVALCEV
Po zadnjih podatkih, ki smo jih dobili na upravi sejma, je doslej obiskalo VIII. gorenjski sejem nad 20.000 ljudi. Podjetja, ki prodajajo na sejmu svoje proizvode, so doslej ostvarila preko 10 milijonski promet. Razen tega je bilo na sejmu zaključenih več pogodb za dobavo blaga, vendar podatkov o skupni vrednosti teh dobav doslej še ni na razpolago.
Tekmovanje  izložbenih aranžer-jev Slovenije v Kranju
Ugibmja pred
promet pri SVfitu lr Slovenije izdal letos •Paja posebna pooblastila nekaterim občinam. S temi jih po-°blašča, da smejo, če imajo za Potrebno in koristno, uveljaviti Maksimirane cene. Ugotovilo se Je namreč, da je v mnogih primerih prevelika razlika med odkupno in prodajno ceno. Maksimalna cena za meso bi po odloku v povprečju nikdar ne smela Prekoračiti dvojno odkupno ceno. \e je odkupna cena goveda 135 dinarjev za kilogram — a take *jmm so dogovorjene cene, če se •P h Odkupovale! drže — potem v Pobenem primeru ne bi smela Pf°dajna cena govejega mesa JJ"1«   večja   kot   270 dinarjev za
^a Gorenjskem so kot močna
misel na ne bi bila odveč.
To se je pokazalo tudi ob pregledu, ki ga je spomladi napravil Svet za gospodarstvo pri OLO v Kranju. Razpon v kalu mesa, in sicer od 1,70% do 2,05% so v raznih krajih različno opravičevali. Kje je prava meja za povprečni kalo, niso ugotovili. Tudi stroški za nabavo se sučejo različno od 13 do 20%, kar kaže ali na slabo organizacijo ali pa na druge pomanjkljivosti. Kazalo bi morda razmisliti tudi, če so marže za odkupe pri KZ v dosedanji višini opravičene ali ne.
Skratka, razlika med odkupno ceno živine in prodajno ceno mesa je velika   in   po mnenju
Potrošniška središča dobile taka nekaterih  ekonomistov celo ne
Pooblastila samo občine Jesenice, *ranj, in Tržič. Toda tudi v teh °očinah, kaže, niso videli v sprejetem odloku možnosti, da bi zaščitili potrošnika pred naraščanjem cen. Res je, da so v Kranju zadržali cene precej niže *ot na Jesenicah. Na Jesenicah
baj
utemeljena, če za več kot 100° prekorači odkupno ceno. Seveda ne kaže iskati »grešnih kozlov« zgolj v mesnicah in klavnicah, marveč v celotni organizaciji odkupov in preskrbe t mesom. Tu bi moralo tudi začeti delo
e sedaj razmišljajo o tem, da ljudskih odborov, oziroma ustre-
Novi trgovski prostori v Tržiču
Svoj občinski praznik — 5. avgust, so Tržičani letos praznovali kot še nobeno leto poprej. Ves teden so na sporedu spominske, kulturne in športne prireditve. Vsekakor pa je za Tržičane ob njihovem praznovanju najpomembnejši dogodek — otvoritev novih trgovskih prostorov (na sliki). Takoj ob otvoritvi, ki je bila 2. avgusta, so začeli poslovati v špeceriji, mesariji in gostilni. V prihodnjih dneh pa bodo začele poslovati  še pekarna, mlekarna in zelenjava.
Petindvajset  mojstrov fantazije se je pomerilo — V Kranju imamo 40 izložb, ki jih potrošniki ocenjujejo, katera je boljša
Kot smo že javili, je bilo v Kranju III. republiško tekmovanje izložbenih aranžerjev Slovenije. Iz raznih centrov, zlasti pa iz Ljubljane in Maribora je prišlo 25 aranžerjev, ki so tu v Kranju pokazali svoje domislice in fantazijo v 40 izložbenih oknih. Komisija, ki je ocenjevala zmagovalce, je v živilski stroki priznala prvo mesto izložbi v trgovini Potrošnik na Koroški cesti. V tej izložbi je Josip Kolar iz Maribora poudaril samo dve vrsti blaga: kavo s črncem in riž s Kitajko. Pri tekmovanju izložb manufakturne stroke je žirija priznala prvo mesto aranžerju Stanetu Vurkeljcu iz Kranja za izložbo v trgovini »Gorenje« v Prešernovi ulici. Prvo mesto v galanterijski stroki je dobil Albin Brecelj iz Maribora, za stroko železnine Jule Stermeszkv iz Ljubljane.
S tem pa ocenjevanje aranžerjev še ni končano. Svojo besedo o tem bodo dali še sami potrošniki, ki ugibajo in ocenjujejo, katera izložba je lepša.
V trgovinski zbornici, kjer so to tradicionalno tekmovanje organizirah, pravijo, da je lepo urejena izložba sestavni del kulturne in solidne postrežbe. To zlasti v turističnih krajih. Želijo, da bi sedanje, lepo urejene izložbe vzbudile zanimanje za okus in lepoto pri vseh trgovinah. Zlasti bi bilo treba, da bi bile nekatere izložbe bolje osvet-Ljene v večernih urah.
M. K.
1Z
26
2   Glas Gorenjske.
KRANJ, 8. AVGUSTA 1958
V Libanonu se še nadalje izkrcujejo ameriške
čete. Med novimi enotami, ki so se izkrcale v ponedeljek, je tudi oklopni bataljon s tanki tipa »Patton«. Ameriški vojaški predstavnik je izjavil, da so na poti še nadaljnje okrepitve.
Eden izmed voditeljev libanonskih upornikov Kamal Džumblat je začel razoroževati svojo skupino upornikov, ki je skoraj 3 mesece gospodarila na velikem gorskem področju jugovzhodno od Bejruta. Ta Džumblatov korak presojajo kot ponoven dokaz, da napetost v deželi po izvolitvi generala Sehaba za novega predsednika, splošno popušča.
Libanonski politični krogi pravijo, da je novi libanonski predsednik general Sehab v ponedeljek objavil svoj program, s katerim naj bi se končala trimesečna kriza v deželi.
Jordansko-sirska meja je od ponedeljka zaprta za ves promet. Jordanski konzularni uslužbenci v Damasku so po sklepu jordanske vlade o prekinitvi diplomatskih odnosov z Združeno arabsko republiko dokončno zapustili Sirijo.
Atomski strokovnjaki osmih zahodnih in vzhodnih dežel so v ponedeljek nadaljevali razpravo o sistemu kontrole nad atomskimi poskusi. Verjetno so bih ti razgovori zaključeni danes.
Iz Varšave je prispela v ponedeljek v Beograd skupina partijskih delavcev Poljske združene delavske partije, ki se bodo kot gostje Zveze komunistov Jugoslavije mudili pri nas na oddihu mesec dni.
V spopadih in sedmih podtaknjenih požarih na
Cipru, do katerih je prišlo v ponedeljek, je izgubilo življenje 6 ciprskih Grkov ter neki ciprski Turek. V Limosolu (Ciper) je bil ubit neki britanski višji oficir, že drugi pripadnik britanskih čet, ki je bil ubit v Cipru v zadnjih dneh.
V Missouriju se je v ponedeljek dvignil v stratosfero velik balon za znanstvene raziskave, ki je v dveh urah dosegel višino 34.000 metrov. Balon je opremljen z instrumenti za registriranje kozmič-nega sevanja.
Načelnik ameriškega generalnega štaba Maxwell Taj-lor je v ponedeljek odpotoval v Evropo, kjer se bo mudil 10 dni. Ogledal si bo vojaške naprave v Franciji. Veliki Britaniji in Zahodni Nemčiji. Hkrati bo imel tudi razgovore z vojaškimi voditelji teh dežel.
Predstavnik poveljstva ameriških čet v Libanonu je v torek izjavil, da se bodo ameriške čste umaknile iz Libanona brž ko bo to zahtevala zakonita libanonska vlada. To je izjavil v zvezi z včerajšnjim govorom predsednika republike Sehaba, da je prvi »narodni cilj Libanona« umik tujih čet iz libanonskega ozemlja.
V Iraku bodo kmalu zaključili čistke v najvažnejših državnih organih — vojski in policiji. Iz vojske so odstranili približno polovico generalov, kakor tudi veliko število polkovnikov in višjih oficirjev, znanih po svoji privrženosti dvoru in starim protiljudskim klikam. Hkrati so znova sprejeli v vojsko precejšnje število oficirjev, ki so bih pred časom odstranjeni iz vojske kot sumljivi in odgnani na robijo.
LJUDJE IN DOGODKI
BLIŽNJI VZHOD PRED ZN!
Preteklo sredo je prišel iz Moskve težko pričakovani odgovor na vprašanje, če je Sovjetska Zveza pripravljena na razpravo o Bližnjem Vzhodu v Varnostnem svetu ali ne. Odgovor se glasi: »Ne!« Hruščov razlaga svoje stališče z obtožbo, da se je Varnostni svet spremenil v nekakšen odbor v katerem gospodujejo članice treh vojaških paktov: Atlantskega. Bagdadske-ga in tistega, ki združuje nekatere države južnovzhodne Azije. »Te države, pravi Hruščov, so nesposobne, da bi sprejele kakršenkoli sklep brez odobritve ZDA«. Sovjetski državnik predlaga zato, naj bi zaradi nujnosti zadeve, sklicali čimprej Generalno skupščino ZN na izredno zasedanje.
Nekatere zahodne države in med njimi tudi Amerika so že prej predlagale ta ukrep in so zato sovjetski odgovor pozdravile. V Londonu se sicer v urad-, nih krogih delajo kot da jim je žal ker ni uspelo sklicati sestanka na najvišji ravni. Dejansko pa tem solzam ni verjeti. Takega sestanka si niso želeli in samo pritisk javnosti jih je bil prisilil, da so sprejeli pobudo, ki jim od samega začetka ni bila všeč.
Zamisel o sestanku najvišjih državnikov s tem seveda ni pokopana, kot naznanjajo njeni nasprotniki z neprekritim veseljem. Ni pozabiti, da se sovjetska    diplomacija    zavzema za
njo že dolgo časa in če je bila zadnje tedne na dnevnem redu glavna in edina točka položaj na Bližnjem vzhodu, je še cela vrsta drugih nujnih problemov o katerih se bo treba pogovoriti. Še bolj važno pri tem je dejstvo, da je zamisli o konferenci na najvišji ravni naklonjena večina svetovne javnosti in to v vseh državah, skorajda brez izjeme. To dokazujejo vse številne ankete, ki so jih izvedli letos razni instituti in časopisi, da bi ugotovili kakšno je ljudsko razpoloženje. Prevelikega pomena tem anketam sicer ni dajati, toda glede omenjene konference se v objavljenih rezultatih anket prav gotovo zrcali pravo razpoloženje množic.
Večina vlad torej pozdravlja pred'og o sklicanju Generalne skupščine in med njimi je tudi naša. Naši državniki so se zavzemali za ta u'-:rep takoj, ko se je ob ameriškobritanski intervenciji položaj zaostril in ustvaril  nevarnost  vojnega spopada.
Med redkimi vladami, ki so predlog sprejele z nezadovoljstvom, je francoska. De Gaullov minister za informacije Soustelle je n. pr. izjavil, da ta predlog ni realističen, se pravi, da ne ustreza stvarnim potrebam. Hudih očitkov pa iz Pariza le ni slišati kajti tam so prepričani, da je Hruščov še vedno pristaš sestanka petih, izven ZN, in sedaj poudarjajo, da je tudi de Gaulle še  vedno  tega mnenja.
Kje Francijo čevelj žuli pa je dovolj jasno: Boji se. da se ne bi nekega dne, po podobni poti začela pred Združenimi narodi tudi razprava o Alžiriji. Ni tudi pozabili, da bi Francija želela imeti pravico do odločilnih besed problemov Bližnjega vzhoda, da pa je te dni doživela zelo hudo neprijetnost: Irak je zavrnil njeno pobudo za navezavo diplomatskih stikov.
Utvar glede Generalne skupščine si seveda ni delati. Sklicati skupščino ne pomeni še rešiti vprašanje zaradi katerega se bo sestala. Komaj je prebral sovjetski odgovor je ameriški predstavnik v ZN napovedal, da bo zahteval prednost za svojo resolucijo, za tisto, ki govori o vmešavanju ZAR v libanonske in jordanske notranje zadeve in da se bo uprl razpravi o resoluciji, ki zahteva odhod ameriško-britanskih čet. Prišlo bo verjetno do zagrizenih spopadov. Libanonsko zadevo se namreč že da rešiti, položaj se v tej deželi normalizira, težko pa si je zamisliti, kako bi mogli Britanci zapustiti Jordan, ne da bi se Hu-seinova kraljevina zrušila še preden bi se britanski padalci ob vrnitvi izkrcali na svojih ciprskih bazah.
Kljub tem in drugim težavam pa bo sklicanje Generalne skupščine vendarle pozitiven korak k pomiritvi na Bližnjem vzhodu in s tem k večanju ugleda ZN.
IVAN LAH
IZDAJA ČASOPISNO PODJETJE »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZ-NIK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — TELEFON UPRAVE ŠT. 475 / TEKOCl RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 3O7-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DIN, MESEČNA NAROČNINA 50 DIN
(Nadaljevanje s 1. strani)
PREMIJE: DA ALI NE
Tudi o premijah je bilo govora. Ponekod so opustili vsako misel o premiranju in ne iščejo več načinov, kako bi tudi s to obliko stimulacije povečali med kolektivom interes za boljši uspeh podjetja.
Seveda ni moč dati kolektivom nobenega recepta, kaj naj pre-mirajo, ker ima vsako podjetje svoje težave in probleme. Ponekod je na primer potrebno znižati izmeček surovin, drugje je morda ključno vprašanje kvaliteta izdelkov itd. Treba bi bilo v kolektivu ugotoviti, katero vprašanje je najvažnejše za razvoj in uspeh podjetja in vsake uspehe na tistem področju stimulirati s premijami.
POMOČ   DELAVSKIM DRUŽINAM
Sindikalne organizacije bi morale razpravljati tudi o organizaciji stanovanjskih skupnosti. Seveda tam, kjer so za to pogoji in tudi želja samih stanovalcev. Delavskim družinam bi se lahko nudila precejšnja pomoč v okviru stanovanjskih skupnosti. Zlasti z organizacijo raznih servisov in uslužnostnih dejavnosti.
K predlogu zakona o stanovanjskih skupnostih pa imajo v OSS določene pripombe. Menijo, da bi bilo potrebno določiti pavšalne obveznosti za vse obrtniške dejavnosti v okviru servisov. Hkrati bi bilo tudi treba določiti v kakšnem obsegu se lahko dopušča delovanje servisov pri Stanovanjskih skupnostih.
OBRAZI IN POJAVI
DELIMO RADIRKE
Prišle so radirke.
Kdo bo rekel: »No, to pa res ni taka reč, da bi zavoljo nje tratili novinarji čas in prostor v časopisu!«
Saj je res.
Ampak ob teh radirkah so se mi — ko mi je Zmago Savs, moj dobni stari prijatelj, pripovedoval o njih — razpredale vsakovrstne čudne misli. Tako vsakovrstne in tako čudne, da sem sklenil naložiti našim bralcem pokoro z branjem članki o radirkah.
Približno takole je govoril Zmago Savs:
Prišle so radirke. Ves mesec smo bili brez njih — pač ni bilo prilike ah planiranega denarja ali kaj vem česa, da bi jih nabavili. V uradu pa, saj veš, je težko brez radirke. Seveda, da bi jih kupovah za svoj denar, se nam je tudi preneumno zdelo, pa smo tako bili brez njih.
A veš, da sem še zdaj nervozen zaradi tega?
Zena me je ozmerjala, ko sem pustil opoldne skoraj vse na krožniku, češ: »Nisi Ford ali Aga Kan, dragec moj. Boš pa že moral jesti to, kar ti skuham!« Revdca ni vedela, da nisem pustil kosila na krožniku zaradi njenih kuharskih talentov, ampak zaradi radirk.
Poznaš tovariša Staneta? Seveda ga poznaš, našega šefa knjigovodstva. Njegovo knjigovodstvo je, to vsi vedo, vzor in ogledalo vsega lepega, pravil nega, urejenega, ažurnega. Njegov urad je skrinja zaveze, stolp slonokoščeni — kaj bi Čenčal: najboljši.
Ampak danes me je pa ujezil.
Torej, prišle so radirke. Tajnica jih jo delila po sobah. Bilo je predvideno: po ena na dve pisalni mizi. Vse je šlo lepo, dokler ni prišla do tovariša Staneta; delila je po eno radirko na dve pisalni mizi, popila v vsaki sobi po eno kavo, malo poklepetala, skratka, vse, kot je treba — potem pa je tovariš Stane razburkal zadevo z radirkami, ja, da se pesniško izrazim, dvignil vihar v morju radirk, malo sem pretiraval, moral bi reči: v jezeru radirk, kajti za celo morje jih pa spet ni bilo. Vzel je, pomisli, na vsako pisalno mizo po dve radirki. Eno za uporabo, eno pa za železno oziroma gumijask rezervo, če bi se spot kdaj zgodilo, da bi ostali me-
sec dni brez njih. Tajnica je rekla, da to ne ^rv. upirala se je, nazadnje je pa le popustila — tovariš Stane poseduje sloves najvestnejšega človeka v mestu in s posestnikom takega slovesa se je težko prepirati.
Tako se je zgodilo, da smo v ostalih sobah dobili po eno radirko pa pet miz.
Zdaj pa povej, če se ne bi človek od jeze pregriz nil na pol?«
»Ne, to se pa ne bi. Kvečjemu, če bi pregriznil na pol radirko.«
Ampak moja šala ni uspela, kajti moj dobri prijatelj Zmago Savs se je jako kislo nasmejal.
Potem sva bila zelo redkobesedna — kot da bi bil nekdo izradiral vse neizrečene besede že vnaprej, še preden utegneš odpreti usta.
Ne vem, o čem je premišljeval moj dobri prijatelj Zmago Savs, da je tako trdovratno posnemal ribo — meni so prihajale jako čudne misli.
Na primer: dokler gre za majhne reči, kot so radirke, je še vse v redu — pa kaj, ko isto p<xv,nemo tudi na veliko?!
Kdor more, si pograbi, večji kos. »Saj vsi gradimo socializem, radirk pa nisem vzel zase, ampak za službeno potrebo!« bo dejal tovariš Stane, če bi mu kdo očital zadevo z radirkami.
To je popolnoma točno. Ampak kljub temu mi ni všeč.
»Saj ne delam tega zase, ampak za p<xljetje, za tovarno, za ustanovo! Naj si pa še drugi organizirajo!«
Nikdar tako, tovariš! To radirke bom še nekako prebavil — prosim vas, ne razumite tega dobesedno! — ampak kaj, ko dostikrat tako ravnamo v odnosih med podjetji, med občinami, med komunami.
Ko bi imel človek tako veliko in tako mogočno čudežno radirko, da bi vse te naše slabosti zradiral s sveta!
Ker pa čudežne radirke ni, nam ne ostane drugega, kot da se prijateljsko opozarjamo na take reči. Drug drugega. Na velike, pa tudi na majhne, navidezno nepomembne.
PETER STRUNA
VSAK NOVI DELAVEC 3 MILIJONE DINARJEV
Na konferenci so povedali tudi stališče občinskega Sveta za delo o.zaposlovanju delavcev. Zaradi stanovanjske stiske je število delavcev, ki jih gospodarske organizacije lahko zaposlijo, omejeno. Toda podjetja zaposlujejo več delavcev, kot je predvideno. Za letos so že dosegli in celo prekoračili predvideno število.
Zato je občinski Svet za delo začasno omejil novo zaposlovanje. Stalni dohod novih delavcev namreč zaostruje stanovanjsko Stisko in tudi pomanjkanje komunalnih uslug. Delavec potrebuje stanovanje, vodo, luč, hodi v gledališče in kino, se ustavlja v gostiščih, pošilja otroke v šoJo itd. Kot so zračunali, stane vsako novo delovno mesto nič manj kot 3 milijone dinarjev. Ker pa gradnja stanovanj in drugih komunalnih naprav ne gre vzporedno z zaposlovanjem, marveč zaostaja, gre zaposlovanje novih delavcev na škodo življenjskih pogojev prebivalstva sploh.
V jeseni bo o zaposlovanju novih delavcev razpravljal občinski zbor proizvajalcev.
M. K.
RAZPIS
Razpisna komisija Zdravstvenega doma Kranj na podlagi čl. 29. Temeljnega zakona o štipendijah (Ur. list FLRJ št. 33/55)
RAZPISUJE 2 štipendiji za šolanje na Šoli za laborante v Ljubljani.
Stipedisti bodo prejemali štipendijo v višini, ki jo določa Odredba o višini štipendij (Ur. USt FLRJ št. 22/58) in za dobo, ki je po predpisih potrebna za dokončanje študija na navedeni lolL Pri višini štipendije bo upoštevan otroški dodatek, ki ga kandidatinja prejema.
Prošnje kolkovane s 180 din državne in 90 din občinske takse, dostavite Zdravstvenemu domu Kranj, Gosposvetska c. 9. K prošnji je potrebno predložili: potrdilo o sprejemu na šolo, potrdile« o prejemanju otroškega dodatka, davčno potrdilo, zadnje
šolsko   spričevalo   ter mnenje osnovne   organizacije    BZDL o prosilki.
ZDRAVSTVENI DOM KRANJ
■BNHflL
V SPOMIN PADLIM V DOBJU
Preteklo nedeljo se je v Dob-ju, v Poljanski dolini zbrala velika množica ljudi iz Gorenje vasi, Poljan in drugih vasi, da so se poklonili tam padlim borcem v NOV. Ob raznih prehodih čez to dolino, kot tudi v drugih borbah je tu za časa vojne padlo precej naših ljudi. Domačini so z velikim spoštovanjem do padlih napravili po vojni lep skupen grob, kjer je pokopanih 29 žrtev. V nedeljo pa so tam odkrili spominsko ploščo. Hkrati so šestindvajsetim zaslužnim preživelim borcem — domačinom, ob tej priliki izročili odlikovanja.
Predsednik ObLO Gorenja vas, Jože Šubic je ob tej svečanosti govoril o današnjih nalogah in delu. Znani borec iz te doline Igor Peternel pa je pojasnil potek in pomen mnogih borb in drugih akcij v tej dolini za časa NOV.
IZSELJENCI IZ FRANCIJE SO OBISKALI DOMOVINO
V ponedeljek zjutraj je prišlo z brzovlakom v Slovenijo 380 rojakov iz Francije. Na jeseniški postaji jih je pričakala godba na pihala jeseniške Svobode, predsednik ObLO Jesenice Franc Treven, zastopnica žena Cvetka Čopova, pionirji ter zastopnik Izseljeniške matice iz Ljubljane. Vlak, s katerim so se rojaki pripeljali, je bil okrašen z venci in jugoslovanskimi zastavami ter je nosil velik napis »Domovina — tvoji rojaki te pozdravljajo«. Po svečanosti so se rojaki s solznimi očmi odpeljali proti Ljubljani, od koder so se potem razšli po Sloveniji.
NAŠI ZAVAROVANCI NA OKREVALIŠČIH
V raznih počitniških domovih ob morju je bilo letos že pred začetkom turistične sezone na skupinskem okrevanju 294 zavarovancev iz našega okraja. Okrevanje je organiziral Okrajni zavod za socialno zavarovanje skupno s podjetji, ki so odstopila svoje domove zavarovancem. Največ zavarovancev, in sicer 60 jih je bilo v domovih »Iskre«. Prav tako se jih je zvrstilo v domovih Železarne Jesenice, 30 v domu tovarne »Sava«, v domovih »Planike«, »Inteksa«, BPT v Tržiču, Verige v Lescah in drugih podjetij, ki imajo svoje domove ob jadranski obali.
Po turistični sezoni, v jesenskem času, namerava Okrajni zavod za socialno zavarovanje pripraviti ponovno skupinsko okrevanje za zdravstveno potrebne zavarovance. Predvideni so zavarovanci iz tistih podjetij, ki nimajo svojih domov. Okre-vanci bodo preživeli 14 dni na otoku Stenjak pri Puli.
PRI   ZOBOZDRAVNIKIH ŠE ZMERAJ GNEČA!
Pred kratkim smo pisah o reorganizaciji zdravstvene službe v Kranju in o privatnih ordinacijah. Rečeno je bilo, da bo verjetno že z avgustom tudi večina privatnih zobozdravnikov pristopila k splošni zdravstveni službi, ki bo tekla nemoteno naprej brez  predvidenih  težav. .
Toda zadnje dni je bilo slišati razne prigovore, češ da je sedaj ob reorganizaciji še ."slabše, da je še zmeraj gneča v ordinacijah.
Vprašali smo za pojasnilo v Zdravstvenem domu v Kranju-Upravni odbor, kot so nam povedali, je že sklenil pogodbe z vsemi privatnimi zobozdravniki, ki SO so vključili v splošno zobozdravstveno službo Zdravstvenega doma. Težava pa je sedaj zlasti v avgustu, ker je več zobozdravstvenega osebja odsotnega zaradi letnih dOpUStOV in tudi Orožnih vaj. Ze v septembru pa bo stvar dokaj boljša. V glavni stomatološki ambulanti na Stari cesti 11 je podaljšan delovni čas.
K. M.
NI PROMETA SKOZI TUHINJSKO DOLINO
Cesta skozi Tuhinjsko dolino <xl Kamnika do Motnika je do nadaljnjega zaprta za promet zaradi obnovitvenih del na več krajih.
D7C
9065
KRANJ, 8. AVGUSTA 1958
Za
Iz družbenih planov naših občin
nemarjene možnosti
V blejski občini največ sredstev za napredek turizma 4,500.000 dinarjev za opremo privatnih sob
Ji" in „Vi" v Alpini
Ne le v Žireh, marveč tudi v nezadovoljstvu v slabi organiza-
drugih    krajih   po   Gorenjskem ciji dela v podjetju, 31 % jih je
kramljajo   in   različno sodijo   o povedalo, da so nezadovoljni za-
nedavnih »demonstracijah« v 2i- radi slabih odnosov, ki vladajo
reh. Nekateri govore o tem glas- v kolektivu itd.
ne je,   drugi   potiho   in   zaupno, Osnovna slabost vodilnih ljudi
tretji  spet  samo   v   »izbranem« v kolektivu je bila torej v tem,
krogu. da so mislili, da gre delavcu sa-
Vendar stvar ni niti malo tako rno za zaslužek, samo za denar,
»občutljiva«, da se ne bi smelo Analiza pa je to miselnost teme-
o njej govoriti. Morda res ne za- ljito demantirala. Pokazala je, da
služi velike publicitete. Toda kar danes mimo mnogih materialnih
se je tam zgodilo je vendarle po- težav, ki tarejo našega delovnega
učno. človeka, vendar silijo vse bolj v
V tovarni Alpina so popravili ospredje zahteve delavcev po no-
norme. To je razburilo duhove, vih  odnosih med ljudmi, da je
da je večja skupina delavcev jav- danes delavcu morda že mnogo
no demonstrirala pod direktorje- važnejša   možnost napredovanja
vim   oknom in izrazila nezado- pri delu, kot pa trenutni položaj
voljstvo   zaradi   plač,   vodenja v proizvodnji, da danes delavce
podjetja itd. močno zanima organizacija dela
Kje so bili pravi vzroki za tak itd. Anketa v Alpini je vse to
postopek? zelo jasno pokazala.
Posebna komisija, ki je vso za- Do razcepa na »mi«  in »vi«
devo proučevale in izvedla med je prišlo predvsem zaradi podce-
kolektivom    široko    anketo,    je njevanja   kolektiva.   Ker   se je
ugotovila   marsikaj   zanimivega, zmotno mislilo, da gre ljudem v
med drugim tudi tole: proizvodnji zgolj za trenutne ma-
Samo 12 odstotkov delavcev je terialne koristi, se je zanemarila
v anketi  potrdilo,   da je sezna- vzgoja ljudi — upravljalcev. Ko-
njeno z novim načinom   delitve lektiv se ni seznanjal s problemi
dohodka. Večina delavcev ni bila podjetja in tako je nastal polo-
seznanjena z delom njihovih sa- žaj, ko so posamezne skupine za-
moupravnih organov, niso poznali čelc po svoje krojiti usodo pod-
probleme in cilje podjetja in se- jetja in poskušale v podjetju uve-
veda niti tarifne politike, vmm Ijaviti svoje interese,
in podobno. Uprava podjetja niti Da večina   delavcev   ni bila
delavski svet se nista dovolj zanimala, ali so delavci seznanjeni s stvarmi ali ne. V tem pa je bi-
seznanjena z novo delitvijo dohodka, s problemi podjetja, z delom samoupravnih organov in ta-
stvo problema — podcenjevanje  rifno politiko, ni mogoče seveda
kriviti samo uprave. Tu je očitno
Družbeni plan gospodarskega razvoja občine Bled za obdobje 1957—1961 v osnovnih smerni-zagotavlja  korenite spremembe v gostinstvu in trgovini snežnimi tereni. S tem v zvezi ter komunalni   izgradnji.   Tem omenja družbeni plan gradnjo Panogam gospodarst.va posveča žičnice na Talež in iz Radovne naJvečjo skrb. Zato jim dodelju-  na Klek.   Za poživitev zimske Je tudi največji del investicij,
ki
daljnji hitrejši napredek sodob ne9a turizma.
Občina Bled zajema pravzaprav najbolj turistično področje *\a Slovenskem. Zato je razumljivo, da družbeni plan s svojimi
delavstva, kolektiva.
Tako je počasi nastajal prepad tudi premajhno "zanimanje "dolo-
med   kolektivom   in   delavskim čenega števila delavcev za pro-
i      i'. ,     j -~ •       ,  ,   , .       ,. .      svetom ter upravo na drugi stra- bleme Podrctia   V  Albini ,D
pogoje za uvedbo zimske sezo-  kanalizacija,  vodovod,  ureditev  scaja, od katerega si podjetja     ■ Začelo se ie razmejevana mrd ^ll   i VjP,     1 ,'■
ne cest in parkov, razsvetljave in  mnogo obetajo. Hkrati pa bodo "mi>, £] JZ7ka skupinTe 1  ' m"°8° tol?elavcev>. kt
Da bi to uspeli, pa bo potreb-  redno vzdrževanje vseh komu-  še vnaprej s tečaji usposabljali  2ačda po      ■   ocenjevati »osa- jfTL   V*2J*/   j   V pod]et]l
no povezati Bled z" najbližnjimi  nalnih objektov. kvalificiran gostinski kader. Za  mezne °PjZ tn  po % ^stvit'VoZ^^ISm
usposabljanje   vodstvenega ka-   ----- -»j ■• • .   »•  • v. pwse?*y*»._  t oajetje takim
dra pa bo občinski odbor razpisoval štipendije za pouk na ho-Prenočiščne kapacitete se bo-  telski šoli v Ljubljani.
sezone je Bledu potrebno  tudi do Predvid.°ma po^ale d° lel* _
so res nujno potrebne za na-  novo umetno drsališče ter pre- 1961 za Pribllzno «>00 postelj, sn Za uresničitev vseh navede-
ureditev in zboljšava sankaške sicer predvsem z rekonstrukci- nih ukrepov in nalog za razvoj
proge na Straži. jami in razširitvami že obsto- turizma je predvidenih 84 in pol
. .         , . ,        „ .   „.     , . milijona dinarjev,   medtem ko
Blejski družbeni plan v na- jecih  objektov.   Največja  dela bo za gostinstvo v obdobju do
daljnjem obdobju predvideva za predvidevajo hoteli Park, Jelo- 1961. leta treba izvesti investi
300 NOVIH POSTELJ
hitrejši   napredek   turizma še
kovnimi cilji hoče prav turiz- drKu9a Pomembna dela, o kate-
nh so tudi volivci precej govorili. Tu sodi zlasti gradnja go-
^'i zagotoviti nemoten in uspe-Sen nadaljnji razvoj.
Ra?voju turizma, kot je zapisano v družbenem planu, se vsa P°v°jna leta ni posvečalo dovolj Pozornosti Na turizem so gledali vse preveč enostransko, Predvsem le ? gledišča gostinstva. pri tem pa so bile zanemarjene koristi trgovine, obrti, ^kalnega prometa itd. Prav ta-k° Pa imajo od dob.-o razvitega krizma prebivalci s<:mi tudi ^Posredne koristi. Oni cddaja-i0 Privatne sobe, lahko dobijo 2aPoslitev in stranske zaslužk«, Poveča se prodaja kmetijskih Pridelkov in podobno.
boljši in hitrejši razvoj na 81edu v povojnih letih pa so zadali tudi nekateri objektivni Vzroki. Znano je, da se je v po-v°jni
dobi zaradi stanovanjskih
in-...
itinskega obrata na Straži, dokončna obnovitev blejskega gradu, renoviranje cerkve in fresk v Bodeščah. Urediti nameravajo knjižnico in jo pre-
ciiska dela v vrednosti 634 milijonov   450.000 dinarjev.   — S tem se  bo povečal  promet v rizma in gostinstva. Vendar tam  gostinstvu predvidoma za 25 %.
vica in Triglav. Naselje Mlino ima idealno lego za razmah tu-
ni nobenega primernega gostišča. Zato bodo prvi hotel gradili na Mlinem. — Hoteli Toplice, Krim in Triglav bodo morali
-jb
j. ------- f/vucnirj  mnogo yoiaeiavcev, m
»mi« in »vi« in vsaka skupina je opravljajo razen dela v podjetju
začela po svoje ocenjevati posa- še kmetijska dela doma na svo-
mezne pojave v podjetju in   po jih    posestvih.    Podjetje takirr.
svoje gledati na razvoj podjetja, ljudem   dejansko   mnogokrat nt
Kako različna so bila mnenja pomeni več kot »molzno kravo*
»enih« in »drugih«, se je najbolje in se za njegove probleme dosti
pokazalo v anketi sami. Vodilni ne zanimajo. V primerih dvojnega
uslužbenci v podjetju so namreč dela je problematična tudi pro-
menili, da je neposredni vzrok za duktivnost.   Morda   nam ravno
nezadovoljstvo   v   kolektivu   — žirovski primer kaže, da bo treba
zaslužek. 60 % jih je bilo mnenja, v kolektivih mnogo bolj razmiš-
da je nerazpoloženju med delav- Ijati o načinu, kako zainteresirati
stvom  kriva  revizija norm.   Le neposrednega    proizvajalca za
2% pa jih je menilo, da so vzroki upravljanje v podjetju, n, tudi   v   napačnem   odnosu med nadrejenimi in podrejenimi.
Delavci so na ta vprašanja odgovorili povsem drugače. Kar 55 % jih je izjavilo, da je vzrok
na drugi strani pa ravno s tem v zvezi nekoliko jasneje potegniti mejo med delavci in kmeti.
mestiti v primernejše prostore v celoti na novo opremiti sobe s čitalnico. Veliko delo bo tudi
obnova ali novogradnja kopališča in nabava novih čolnov, popravilo žičnice na Stražo, usposobitev cerkvenega stolpa na otoku za razgledno točko, itd. Tudi soteska Vintgar, ki jo vsako leto obišče veliko ljudi, bo
Težavam v Alpini so kumovali seveda še mnogi drugi vzroki. Med drugim vsekakor dokaj ponesrečena komercialna orientacija. Tovarna čevljev v Žireh je bila zgrajena predvsem za težko obutev, ki se izdeluje pretežno z ročnim delom. Zato se podjetje po tehnični opremljenosti vsekakor ne more meriti s podobnimi industrijskimi   podjetji čevljarske
Potrošniki so skoraj prav tako -Gorenje- v Prešernovi ulici, ki  stroke (»Planika«, »Peko«). Ker
OCENA
POTROŠNIKOV
Prav tako tudi Izletniški dom v Ribnem in gostišče Mlino.
Problem gostinskega kadra je že vsa leta pereč. Kvalificiranih
delavcev hudo primanjkuje   ob ocenili oranžerje kot žirija. Od jo je uredil Stane  Vurkelj iz
pa je Alpina prešla na izdelovanje
potrebna temeljitih popravil in  bo tudi v tem pogledu zboljša-
vsaki sezoni. Vse pa kaže, da se 2.000 listkov, kolikor so jih raz- Kranja. Drugo mesto z 203 gla-  ia^e obutve, je seved,
delili  med  potrošnike,  so le-ti sovi so  priznali  aranžerju Ja-
rednejšega vzdrževanja vrnili   1.120  izpolnjenih  listkov nezu Košniku za izložbo št. 7
Seveda so tukaj omenjena le ^ ^ b,°d° ™ * letošnJem letU z oceno izložb. Naiveč potrošni- trgovini ..Moda.,   tretje   mesto kvaliteta^ marveč Jredvs'em'VbH-
,  . j, ,    x. J umynJend !e ustanovili   na   Bledu gostinsko kov iz Kranja, in sicer 274 je za Igorju   Pirmanu   za   izložbo   v ur
nekatera dela. Mimo tega pa je a . J „ ZL«! „„•    0-„       T   i      -xj kc"
v obdobju do 1961. leta predvi- vajensko šolo. To naj bi bil nov najboljšo,   najlepšo  in  uspešno Knjigarni »bimona Jenka« itd.
dena tudi sanacija jezera, nova način vzgoje gostinskega nara- priznalo izložbo št. 42 v trgovini K. M.
kurenčna, kajti za lahko sezonsko obutev ni več osnovna pretirana %, marveč predvsem obli-pa cena, zategadelj bo prihodnje potrebno jasneje odrediti tudi razvojno pot podjetja. K
v in drugih problemov, moč-
teža
^° zmanjšalo število ležišč. Pred 3°Jn° je bilo na Bledu okoli v'\°0 postelj, kar pomeni 75 % vm- ^anes- Zel° negativen na turizem so imeli vse
Ur, obrt
s!ej tudi nerazviti in premalo
eJeni   gostinski,   trgovski in
lo f °kJeKti. oziroma zastare frf in neuporabnost nekaterih ^Jhunalnih naprav. Tudi po-?j nJkanje sodobnejših objektov neurejenost bližnjih turistič-točk zanimivosti ter razglednih
1» H um
Ob odkritju spominske plošče na Vodiški planini
Sedemnajst let je od tega, ko Gregorčič in Ivan Bertoncelj- srditejše boje pa je imela druga sta se na planini Vodice sestali Johan. grupa  odredov, ko so se pre-
Jcseniška in Javorniška četa ter     Nekaj minut od tod pod Gra- maknili preko Jelovice na Sta-
krili spominske plošče. Spomin- ležja, ki bodo prihodnjem poko-
skim    ploščam    na    Mošenjski lenju pričala  o vztrajnem boju
planini, Lipniški planini, Rovta- našega ljudstva  za svoj obstoj
rici  in  drugod  po  Jelovici, se in za pravičnejše družbene od-
bodo tako pridružila nova obe- nase.
Tu    -!0       le turizmu v škodo, •stična   propaganda,   če   je ■
bila. je bila vse do lan- — jekleno post gorenjskega ljud- ustanovljena Jolovška četa, ki je v  okolici   Radovljiške planine,
cistična propaganda, če je se združili v Cankarjev bataljon diščem je bila 29. julija 1941 jersko. Posebno hudi boji so bili Ploh '
"«eaa ,      -  —-,              7¥a s-tva  ki je zadajal udarce Nem- kasneje nosila ime Ilije Gregor- kjer so partizani prebili nemški
^9a leta premalo, učinkovita. ' .      V <;1„,.n)4,in ter jim one- čiča. Tod so borci zaprisegli, da obroč.  Te ofenzive  so pogosto
Sq zbavo ,n razvedrilo gostov ^™ ^£223 načrt, da bi bodo branili teptano domovino trajale tudi do 5 dm V teh bo-
p   odgovorn,   ljudje   tud,   vse "MJ^ Pf£             Gorenjcev, in če bo treba tudi umrli zanjo, jih sta padla komandant in ko-
V    ° naP™v.li.        .      ,    . v sJI na ta dogodek so si Jeseniška četa, ki je bila usta- misar prve grupe odredov, na-
koii T POakdUM       zlasL v '                                 d novljena 22. julija   in  Jelovška rodni heroj Jože Gregorčič, ki jc
t&  nj° °V!™1™ Zb0ljSal°- s   r<bcHn ki praznik četa sta se 5. avgusta 1941 zlili v padel   na   Lipniški   planini in
jj«6ne zmogljivost, so pove- ^^^^^8 že od eno enoto - Cankarjev bataljon. Lojze Kobe leta 1942  na Jam-
namnn •S0^am,• kl 50 Jlh, Za„ta nckdTi  torišče političnin d-lav- ki je že ob ustanovitvi štel 120 niku.
^on odstopili privatnik,  Vse J ^    ri ,    p 1 u   . mJ   Tomu ,bataljonu je v za. Jelovica je bila skozi vsa voj-
Mo'tu^i "! boV^riaile bilo POb^. ielovice in na Kopišču četku  leta   1942  poveljeval na- na leta  pomembno torišče go-
rhev'ln,'m privatnikom za opre-  P(>d Vodicami prvič sestali jese- rodni heroj Joža Gregorčič, idej- renjskih partizanov. Tu so bile f}° turističnih sob letos odobre-   ni;,ki komunisti na posvetovanje, no politični vodja pa je bil na-  boje leta 1943 in 1944 Prešernova e9a blizu 4 milijone in pol di-  ki ^a Je vodil Stane Žagar. Tudi rodni heroj Stanko Žagar. brigada, Jeseniško-bohinjski od
Pj. Posojila. Velik korak na-a^aJ Pa je bil storjen tudi z skiK 'Jilmi nekaterih gostin-(lis,', trgovskih lokalov v sre-kat0 .J^teda in z otvoritvijo ne-testr novm trgovin, gostišč in b
leto  1938 je vklesano v zgodo- Ze takoj po ustanovitvi jc imel red  ter mnoge druge partizan-
vino to planine, ko  je  bilo  tu bataljon hude boje z Nemci pri ske enote, ki so bile v tem času
zborovanje, ki se ga je udeležil Lipniški planini in na Partizan- na Gorenjskem.   Na Mošenjski
tov. Boris Kraiger, zastopnik CK skem vrhu. V prvih borbah je planini, Lipniški planini, Selški
iz Ljubljane. padlo   mnogo  Nemcev,   kar   je planini, Rovtarici je mnogo bor-
Potem so prišla trdi letalnem- vzpodbudilo borce k večjim na- cev prelilo kri.
avracije   Bleaoš ' ter   Park ško okuPaciJe. Svet tu okoli je logam. Dolga je bila pot do svobode,
'              zaživel; sem so prihajali ljudje, V začetku aprila 1942 je bila ki si jo je 5. avgusta 1941 za-
ki niso marali kloniti pred tujci, uistanovljena prva grupa odredov stavil Cankarjev bataljon.
Z ŽIČNICO ma ta p?            Streljaj Od tod pod malim Gre- in s tem tudi Kokrški in Go- Na kraju, kjer si je Cankar-
IALI'.Z IN       gorjevcem .so na važnem posve- renjski odred. Štab teh partizan- jev bataljon pred sedemnajstimi
NA KLEK                   tovanju  17. julija   1941   sklenili, ski enot je bil na Jelovici, zato leti zadal častno nalogo, da iz-
9osi°r SO  težiščne zmogljivosti  da začno z oboroženo vstajo. Na so Nomci kaj pogosto napadali bojuje nečloveški boj z nacistič-
•e r.'nskin   obratov   izkoriščene posvetovanju so bili zbrani po- gozdna pobočja nad Jam ni kom. nimi zavojevalci, bodo v spomin
Vpr^ak'h   20%   (v letnem po-   '<'« drugih   tudi   Stanko  Žagar, Pri teh ofenzivah so jih često- na velike boje in zmage ter vse
ecju seveda), bodo poiskali Tomo Brejc, Lojze Kobe, Jože krat spremljala tudi letala. Naj- padle, v nedeljo, 10. avgusta, od-
Planina Vodice — V ozadju vrh Gradišča, kjer je bila 29. avgusta 1941 ustanovljena Jelovška četa       Foto: Smolej
4    Gtaji Gorenjske
KRANJ, 8. AVGUSTA 1958
Ob 90-letnici grafične organizacije
81-letni Ivan Benedik bi bil še vedno rad v tiskarni
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04.
M ALi OGLASI
Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je: Kranj 475.
Obveščam stranke, da dvignejo predmete do 15. avgusta. Pozneje, do 1. septembra 1958 bom imel zaprto zaradi zdravljenja. — Blaž Rangus, zlatar, Kranj, Reginčeva 16. 1325
Zamenjam dvosobno stanovanje — novi bloki Izola za enakega v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 1326
Prodam 3000 m2 njive ali zamenjam za stavbno parcelo. — Mlaka 28. 1327
Prodam mlado kravo po telitvi. Vari, Češnjica št. 17, Podnart.
1328
Moped HMV prodam. V račun vzamem kolo. Primskovo, Liko-zarjeva 11, Kranj — od šole levo.
1329
Prodam kravo, ki bo četrtič teletila. Cimžar, Tatine 2, Preddvor. 1330
Iščem honorarno zaposlitev kakršnokoli v popoldanskih urah. Naslov v oglasnem oddelku. 1331
Jopico sem izgubila v soboto 2. avgusta na poti iz Olševka v Hotemaže. Poštenega najditelja naprošam, da jo proti nagradi odda v oglasni oddelek. 133?
»Puch« 198 v dobrem stanju in 11 AZ panjev ugodno prodam. Meglic Janez, Cadovlje 2, Tržič.
1333
Večje količine borovca kupim,
prevzamem tudi manjše količine. Pogoj, prvovrsten, ne siv ah črn. Gotovina takoj pri prevzemu. — Oven Franc, Rolete, Rožna dolina c. XV/1, Ljubljana. 1334
Vejalnik (pajki), novejše izdelave in motorno kolo »Penomen« 89 cem prodam. Naslov v oglasnem oddelku. 1335
Iščemo trgovskega pomočnika, ter dva trgovska vajenca. — Pismene ponudbe oddati na naslov podjetja »Mineral-«, Jesenice. 1336
Sprejmemo v uk 2 zdrava vajenca za strojno ključavničarsko
stroko. Pogoj: uspešno dovršena osemletka. Elektrarna Sava — Kranj, Stara cesta 3. 1338 Vajenko za brivsko - frizersko stroko sprejme takoj Pire Ladislav, Vodopivčeva ul. 13, Kranj.
1339
Tovarna OVEN Kranj, prejme za takojšen nastop TRGOVSKEGA POT-VIKA. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja. 1337
V teh dneh je minilo 90 let od ustanovitve grafičarske organizacije v Sloveniji. Visoke obletnice so se vsi grafičarji s ponosom spomnili in se zbrali v Mariboru, kjer so bile od 31. julija do 3. avgusta številne prireditve. Ob tej priložnosti smo tudi mi obiskali v Stražišču
tekalo življenje, da je dočakal Skratka, gorenjski grči te »živ-
toliko let. Ivanov odgovor je bil ljenjske sladkosti« niso prišle do
za   nas   majhno   presenečenje, živega, saj je kljub visoki sta-
m u i i j       • •     -i-i rasti še čil in zdrav, kar mu o*>
Tobaku se nikdar m lzogioal — . ... .     ' '   ,.  . .;mn
jubileju  crne umetnosti zeumo,
cigaro še danes rad potegne — <ja .bi še ostal, in  tudi  alkohola  se  ni  branil. FaBo
NESREČE
KOMISIJA ZA USLUŽBENSKE ZADEVE ObLO KRANJ razpisuje KONKURS  ZA DELOVNO   MESTO UPRAVNIKA PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA KRANJ
Pogoj je srednja strokovna izobrazba in 3-letna praksa v gledaliških poslih poklicnih gledališč ali v večjih amaterskih dramskih družinah.
Osnovna in položajna plača se določita po določilih zakona o javnih uslužbencih.
Prošnje s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela, kolkovane s 180 dinarjev občinske takse (ali gotovine), je treba vložiti pri Občinskem ljudskem odboru Kranj do 31. avgusta 1.1.
Konkurs velja tudi po tem roku do popolnitve delovnega mesta.
UPRAVA Višje šole za telesno vzgojo v Ljubljani razpisuje natečaj
za  sprejem  rednih  in  izrednih slušateljev v študijskem letu 1958/59
1. Kandidati morajo imeti popolno srednjo šolo,
2. opraviti sprejemni izpit in zdravniški pregled,
3. izredni slušatelji morajo dokazati, da so redno zaposleni kot učitelji v telesnovzgojni stroki.
Kandidati naj se javijo na upravi šole v Ljubljani, Tabor 13 dne 22. septembra t. 1. ob 9. uri dopoldne k zdravniškemu pregledu.
Dne 23. septembra ob 8. uri se vrši na istem mestu sprejemni izpit, ki obsega:
a) za moške — tek na 50 m in 1500 m
skok v višino
Poljubno vajo na bradlji in drogu preskok preko koze plezanje po vrvi na 5 m spretnosti v obvladanju žoge plavanje
b) za žene   —  tek na 50 in 800 m
skok v višino
poljubno vajo na dvovišinski bradlji ali gredi
preskok preko koze plezanje po vrvi na 5 m spretnosti v obvladanju žoge plavanje
Sprejemna komisija bo predlagala sprejem na šolo na podlagi splošne ocene kandidatove zmogljivosti.
Uprava Višje šole za telesno vzgojo prosi vse kandidate in kandidatinje, ki se nameravajo vpisati, da se takoj javijo z dopisnico upravi šole Ljubljana, Tabor 13.
Sprejmemo:
— EKONOMISTA ZA ORGANIZACIJSKA IN EKONOM SKA DELA
Pogoj: ekonomska fakulteta ali ekonomska srednja šola z nekaj let prakse;
— PERSONALNEGA REFERENTA
Pogoj: dovršena srednja šola ali nedovršena srednja šola z nekaj let prakse,-
— ADMINISTRATIVNO MOC
Pogoj: dokončana srednja šola z znanjem strojepisja. Plača po dogovoru.
Ponudbe poslati na upravo podjetja Industrija obutve »Planika-« Kranj.
T ileželeznina Kranj
sprejme takoj
VEČ FIZIČNIH DELAVCEV
Prednost imajo tisti, ki stanujejo v Kranju in okolici. Plača dobra — Osebne ali pismene prijave sprejema
UPRAVA trg. podj. MEHKIH, veleželeznina
KRANJ
Žensko za nego dojenčka v dopoldanskih urah, iščemo. Naslov v oglasnem oddelku. 1340
Začasno vzamem na stanovanje pošteno in mirno izobraženko. — Naslov v oglasnem oddelku. 1341
Slovenski fant želi spoznati slovensko dekle. Zaželjena slika s kratkim življenjepisom na ime Rebernik Rajko, Oberhausen, Sterkrade, Kleekamp 27/1 — N. Deutschland. 1314 Zahvaljujem se DOZ-u in »Glasu Gorenjske« za izplačano zavarovalnino 20.000 dinarjev, ki sem jo dobila po možu, umrlem zaradi nezgode. Franja Strniša, Gregorčičeva 7, Kranj.
Preklicujem avtobusno vozovnico Cerklje—Kranj na ime Anton Kuralt. 1342
Prodam gozd — 2.300 m2 blizu Šenčurja, brzoparilnik 501 inroč ni voziček pripraven za polje. Zirovnik Franc, Valburga 14, Smlednik.
Iščem upokojenko za varstvo otrok od 8. do 16. ure. Rutar, C. Klanec 22, Kranj.
Prodam telico 8 mesecev brejo. Zg. Besnica 22.
KNJIGARNA »SIMON JENKO« v Kranju obvešča, da ima na zalogi vse šolske knjige, ki so do sedaj izšle pri založbah za šolsko leto 1958/59. Na zalogi ima tudi vse ostale šolske potrebščine. Da bi se izognili prevelikemu navalu v šolski sezoni, vljudno prosi cenjene odjemalce, da si gornje potrebščine čimprej e nabavijo.
Knjigarna »Simon Jenko« v Kranju sprejme v uk vajenca-ko. Pogoj dovršena osemletka ali 4 gimnazije. Nastop takoj.
živečega najstarejšega grafičar-ja v Sloveniji, Ivana Benedika. Naš razgovor je bil dokaj nenavaden, vsekakor pa zanimiv. Tovariš Ivan je delal v letih, ko so pretežno govorili in v službi uporabljali le nemški jezik. Slovensko časopisje sicer še vedno prebira, vendar mu naš jezik dela malce preglavic, še posebej zato, ker je od rojstva gluh. Tudi mi * smo mu morah pisati vprašanja v nemščini.
Kdaj je grafično delo postalo njegov poklic in kje je bil prvič zaposlen, nam Ivan ni vedel povedati. Ko smo ga vprašali, naj nam pove kakšno je bilo življenje delavcev v tiskarnah nekdaj, nam ni mogel dati odgovora in to zato, ker že dolgo časa ni bil v tiskarni in nekdanjega življenja grafikov s sedanjim ne more primerjati. Ena njegovih največjih želja pa je, da bi kljub svojim 84 letom še kdaj videl tiskarno. Mi smo ga zato povabili v našo tiskarno »Gorenjski tisk« in on je vabilo z veseljem sprejel.
Ce kdo dočaka tolikšno starost, vsakogar zanima, kako mu je po-
NEPRIJETNI TRENUTKI
Potniki, ki so se v sredo, dne 6. avgusta vozili z avtobusom iz Železnikov proti Skofji Loki so na nekem ovinku pri naselju Fužina doživeli nekaj zelo napetih, neprijetnih trenutkov, da ne rečemo opravičenega strahu. Avtobus je nenadoma za vozil s coste. Potniki so se -v trenutku znašli nad kakih 30 metrov globokim prepadom. Tudi najpo-gumnejšim je zastal dih. Na veliko srečo je avtobus obvisel za nekim drevesom.
Šofer B. J. od podjetja »Trans-turist« Skofja Loka pravi, da se je to zgodilo zaradi neke okvare na volanu. Če je to bilo res, raziskusje posebna tehnična komisija. Vsa stvar se je vsekakor dobro iztekla, samo na avtobusu je kakih 70.000 dinarjev škode.
NI ZBEŽAL DALEČ
V sredo, 6. t. m. je pri vasi Polica, blizu Naklega pri Kranju obležal na cesti kolesar. Na glavni cesti  ga  je povozil ne-
znani osebni avto. Kdo? Nihče ni vedel, kajti vozilo je zginilo po cesti naprej z vso brzino, kot je pripeljalo. Toda prometni or-ganil so ga kaj kmalu izsledili in našli v Tržiču z avtom S-3408, s katerim je tudi povozil kolesarja.
ZARADI KRAV V POTOK
V torek opoldne je peljal & Tržiča pod Storžič tovornjak« ki se je na poti skozi I^om moral ogniti kravam, ki so mu Pn" hajale po cesti nasproti. Pri tem je z zadnjima kolesoma zdrknil v potok, kot prikazuje naša slika in precej je bilo opraviti, preden so ga izvlekli na cest«. Tovornjak je bil k sreči prazen in pri tem ni nastala nikakršna škoda, niti ni bil nihče poškodovan. Vendar ta nesreča opozarja tiste, ki vodijo živino, P* četudi na manj prometnih cestah, naj bolj spoštujejo cestne predpise.
K. M.
»STORŽIČ«, Kranj: 8. avgusta ob 18. in 20.15. uri amer. barv. film  »ŽIGOSAN«  — zadnjič.
9. avgusta ob 18. in 20.15. uri amer. film »DARILO NA VRVICI«. 10. avgusta ob 10. uri amer. barvni film »ČRNI LABOD«, ob 15. uri amer. barvni film »PEKEL POD NIČLO«, ob 17. in 19. uri amer. film »DARILO NA VRVICI«, ob 21. uri premiera francoskega filma »OČKA, MAMICA, MOJA ŽENA IN JAZ«.
»PARTIZAN«, Kranj: 8. avgusta amer. film »DARILO NA VRVICI« — zadnjič. 9. avgusta amer. barvni film »ČRNI LABOD«, 10. avgusta amer. barv. film »PEKEL POD NIČLO« — predstave vsak dan ob 20. uri.
»SVOBODA«, Stražišče: 9. avgusta ob 20. uri amer. barvni film »PEKEL   POD NIČLO«,
10. avgusta ob 16., 18. in 20. uri amer. barvni film »ŽIGOSAN«.
NAKLO: 9. avgusta ob 20. uri premiera amer. filma »MOJIH SEST KAZNJENCEV«, 10. avgusta ob 16. uri premiera francoskega filma »OČKA, MAMICA, MOJA ZENA IN JAZ«, ob 18. in 20. uri amer. barvni film »ČRNI LABOD«.
KRVAVEC: 9. in 10. avgusta amer. film »PEKEL POD NIČLO« — predstave v soboto ob 20.30. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri.
»SORA«, Skofja Loka: 8. do 10. avgusta ameriški barvni film »VZHODNO OD RAJA«.
BLED: 8. do 11. avgusta angl. barvni film vistavision »ŠPANSKI VRTNAR«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20.30. uri, ob nedeljah ob 14., 16., 18. in 20.30. uri ter ob 10. uri matineja.
RADOVLJICA: 8., 9. in 10. avgusta angl. zgodovinski barvni vistavision film »RIHARD III.« Predstave v petek in soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 17. in 20. uri (zaradi izredne dolžine).
LJUBNO: 9. in 10. avgusta amer. barvni film »DOLINA MAŠČEVANJA«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri.
ore
A Kamnik mi je pa res iz dneva v dan bolj pri srcu. Zato ne bo napak, če bom tudi to pot posvetil temu prijetnemu mestecu trohico pozornosti.
Naneslo je tako, da so mi ondan, ko sem križaril po kamniških ulicah, hudo zadišale torte. Ker me ie pot privedla do nove slaščičarne v Kidričevi ulici, se želji po pecivu nisem mogel več upirati. Zavil sem v lokal in nehote globoko potegnil vase sapo. Strela škrtačena — pa ni prav nič zadišalo po tortah. Duh, ki mi je udaril v nosnice, me je na moč spominjal na dišave, ki kraljujejo okrog tovarne gumijastih izdelkov »Sava« v Kranju. Pa ne da bi v tej slaščičarni izdelovali gumi jasle torte? Kje neki,le tla so obložili z gumasto oblogo, ki s svojim ostrim duhom ubije vse slastne vonjave po pecivu. Kljub vsemu pa sem si privoščil dva koščka peciva, zraven sem pa ugibal, če ne bi morda kazalo premazati gumo z loščilom za parket. Loščilo bi utegnilo odpraviti neprijeten vonj. A Ko sem pozneje zavil na ulico, sem se pri priči poke-sal, da sem se ustavil v Kidričevi ulici. Nenadoma je pred menoj zrasel iz tal zajeten meščan in spustil name celo ploho očitkov. Da bi bil le prepričljivejši, je vihtel nad menoj pest, kot Indijanec bojno sekiro.
»Slišiš ti, strigalica bodica r-ska,« je bent.il, da so mi kocine na glavi kar pokonci vstajale. »Zadnjič si se obregnil ob tiste drogove s prometnimi znaki, pa ob tiste znake, ki jih sploh ni. Tistega kupa kamenja ob Maistro-
vi rojstni hiši pa sploh nisi videl, kajne?«
Kaj sem hotel? Razjarjenemu možakarju sem na vrat na nos priznal svoj spodrsljaj in ga takole potolažil: »No da, seveda sem videl tisto kamenje, pa mi ni nič posebnega prišlo na misel. Menil sem pač, da bodo Kam-ničani postavili ob cesti ap-nenico ,in žgali apno, da bodo končno vendarle ometah in pobelili hišo pesnika Rudolfa Maistra.
Takoj sem videl, da sem možakarja zadel v živo. »Nak, tega pa ne boš doživel. Ce misliš, da smo postavili sredi mosta tovarniški dimnik, ki se po višini kosa z Malim gradom, da bomo tudi apno žgali sredi mesta? Tisti kup kamenja je le ostanek »melioracije« bivšega pokopališča. Pridne roke meščanov so prekopale ledino, kamenje so znosili na kup, prst pa so namenili zelenjavnim gredam.«
Kar zavrtilo se mi je v glavi, ko sem s pogledom o.šinil tisto grmado kamenja. V dno srca so se mi Zasmilili tisti Kamničani, ki so bili na kakršenkoli način soudeleženi pri »gradnji« tistega kupa. Toliko ton kamenja pa le niso mačkine solze! — Ker som se hotel možakarju prikupiti, malo pa tudi zato, ker so se mi tisti udarniki smilili, tem dejali da bom ljudi predlagal na pristojnem mestu za pohvalo in primerno nagrado.
»Rajši nikar,« mi je možakar z nekakšno tesnobno hudomušnostjo pomeziknil. »Pri nas imamo o teh stva-
reh — hočem reči o nagradah in pohvalah — čisto posebne pojme . . .«
Se preden pa sem odprl usta, da bi možakarja vprašal, kaj hoče reči s temi »posebnimi pojmi«, je ta že ja-drno zavil okrog ogla.
A Ko sem se tistikrat vračal v Kranj, sem se ustavil tudi v Cerkljah. Ne morem si kaj, toda tistih mlajev, ki so jih postavili za praznik 4. julija, pa le ne morem preboleti. Mlaji so namreč tako osm ukani, da imena »mlaj« sploh več ne zaslužijo. Kljub temu pa jih bodo
— tako  trdijo zlobni jeziki
— uporabili še za občine*! praznik ,ki ga bodo slabili šele jeseni. Menim, da so ti mlaji precej pripomogli k mikavnejši podobi Cerkelj ob otvoritvi žičnice na Krvavec A Zdaj pa še sličica z Gorenjskega sejma v Kranju. *4 Ko sem pred nekaj dnevi hodil po razstavnih prostorih. s<rn mimogrede prisluhnil razgovoru med neko obiskovalko z otrokom in uslužbencem sejma. Uslužbenec je namreč postal pozoren na ličen voziček, ki ga je peljala majhna deklica, proti 1*" hodu. Zaplel se je v pogovor z materjo: »Ste voziček kupili tukaj na sejmu?«
»Ne, to ne, ampak otrok11 je bil tako všeč, pa sitnari1 je, zato sem mu ga dala,-« Je v strahu in zadregi izjecljala ženska.
Zdaj pa že nekaj dni razmišljam, kako bi bilo, če bi .se v.si obiskovalci sejma ravnali po teh načelih.
Vas pozdravlja Vaš Bodic«1"'
KRANJ, 8. AVGUSTA 1958
Glas Gorenjske 5
Kranjske umetnostne razstave sredi sejemskega vzdušja
KRAJINARSTVO POKLICNIH
V dneh Gorenjskega turističnega sejma prireja Mestni mu-2ej v Kranju razstavo sodobnega oziroma povojnega slovenskega krajinarstva z gorenjsko ittotiviko. Zbrano gradivo zasluzi vso pozornost zlasti s treh vidikov:
Prvič — h kolektivni razstavi ^a eno samo temo, ki ji je cilj umetnostno uveljavljanje Gorenjske, se je posrečilo pritegniti predstavnike starejših in mlajših slovenskih slikarskih generacij. Starejša pokolenja zastopajo: Omersa, D. Klemenčič,
me — kot da bi bile popolnoma nehote podčrtali »razliko« med plastikama Hafner Nike (Simon-
obrabljene; veselje nad naravo »domačimi likovniki« Dolika iz kiča, Vesna) prav gotovo ne dela
— kot da bi bilo modernistom Jesenic  in  »amaterji«  iz  Kra- časti njeno olje (Pri peči),
manj ljubo od miselnih in ab- nja in Tržiča. Čeprav se Jeseni-    Tretji problem, mimo katerega
straktnih   špekulacij.   Doprinos čani menda res lahko ponašajo ne moremo molče, ker je bistve-
času pač — a vendar, najbolj z dvemi ali tremi boljšimi moč- no važen,   oredstavlja  na eni
učinkovita dela, krajine, za ka- mi,   se   mi   vendarle   vsiljuje strani amatersko koketiranje z
tere ni mogoče reči, da bi bile vprašanje, ah je takšno, iz pre- vehkimi vzerniki (čitaj: repro-
medle, so prispevali prav mla- napetih lokalnih ambicij izvira- dukcije   umetnin  slavnih moj-
di: Slana (jeseniške in škof jelo- joče razlikovanje upravičeno — strov!), na drugi pa posnemanje
ške vedute), I. Šubic (Skednji, in sploh, ali ne bi bila skrom- vidnejših tvorcev iz lastnih, to-
Doma), Zelenko (dva pogleda na na,     dejstvom     odgovarjajoča rej amaterskih vrst. Skratka —
Kamnik, Dirke v Komendi), Ba- označba, n. pr. »Amaterji kluba početje, ki ni razveseljivo in ki
tista (Pot v Lom, dva gorenjska D°hk z Jesenic«, bolj učinkovi- izzveneva v nebogljenost. Stir-
motiva)   Koporc' (Bled   Poleti) ta ^ §leae na ostale vsekakor nov »Pomenek«, da se poslužim
n,'7      \„     .   ~ ,    . ' ' bolj vzpodbudna?! najotipljivejšega dokaza med ne
Mayer (Gore). Od starejših se      J     **** ravno redkimi, je nedvomno re-
j:m   zelo   uspešno   pridružuje   Takoj na drugem mestu velja 2gledovanJja pQ RouaulttI
Svojega kopista je seveda dobil tudi pokojni akvarelist Koželj in to v osebi Čebulja (Triglav), Lužnikovo »Poletje« pa je nesporna imitacija impresionizma. Ker sta pri gorenjskih amaterjih močno v časteh njih naprednejša sodruga Tomazin in Vil-har, ni nič čudnega, da se navdušuje za mentorstvo prvega Korošec in da sledi drugemu D j uric — toda, kam to vodi, naj presodi vsakdo sam!
Četrta opazka pa bodi posvečena neki nejasni zadevi, namreč vprašanju, ali je prav, da razstavljajo med amaterji tudi ustvarjalci s precejšnjim zalogajem umetno - obrtne prediz-obrazbe? Pri tem mislim na kvalitetne modernistične izdelke SmoJeja (Balet, Lepak, Pred izložbo) in Zupančiča (Pomlad, Atom in vojna, Vas, Mladinske brigade, Naselje ob vodi, Nočni lokal).
Od pravih amaterjev se je po splošni sodbi najviše povzpel Tomazin, in sicer v smeri realističnega, a včasih nekolikanj medlo koloriranega krajinarstva (Naša tovarna, Pišenca, Z Voj-ščice,  V  Vratih),  druga boljša
OČKA,   MAMICA. MOJA ŽENA IN JAZ
Pred časom smo gledali francoski črno - beli film »Očka, mamica, služkinja in jaz«. Nismo bili razočarani. Te dni pa se bomo srečali z drugim delom oziroma nadaljevanjem tega filma pod naslovom »Očka, mamica, moja žena in jaz«. Tudi to pot ne bomo razočarani. Kakor v prvem delu, tako se bomo tudi tokrat sprehodili po Montmartru, srečavali bomo iste ljudi kot v prvem delu in še nekatere druge. Zgodba je neposredna, prisrčna, hudomušna, polna francoskega šarma, včasih v zapletih in situacijski komiki komajda verjetna in vendar užitna. Dialog je duhovit, včasih prizanesljivo zbode, vseskozi pa zabava in daje celotni zgodbi sočnost. Cesa ne najdemo v tem filmu? Tisočere drobne skrbi, ki poleg stanovanjske stiske in tašče tarejo vrla mlada zakonca, da o dveh rojstvih dvojčkov ne govorim ...
Naj bo tako ali drugače: režiser Le Chanois je imel tudi to pot srečo z zgodbo, igralci in režijo. Nastopajo Gaby Morlay (mama), Fer-nand Ledoux (očka), Nicole Courcel (žena) in Robert La-moureux (jaz). Nedvomno bo film tudi tokrat navdušil gledalce, zlasti tiste, ki se radi nasmehnejo okusnemu dov-tipu.
FILMSKE ZANIMIVOSTI
# Na festivalu v Karlovyh Varyh so predvajali tudi film »Velika sinja cesta«. Kot je znano, je to kopro-dukcijski film z našim podjetjem »Triglav film«. Režiser in nekaj stranskih igralcev so res Italijani, medtem ko je glavni igralec Francoz. Tudi nekatere važnejše vloge v filmu so odigrali Slovenci (Stane Potokar, Janez Vrho-vec). Pa tudi, če bi tega ne bilo, veljajo za film vsa pravila koprodukcijskega filma. In vendar so ga Italijani na festivalu predvajali kot popolnoma svoj film. To nedvomno ni pošteno do svojega partnerja, pa tudi v umetniškem pogledu ne ustreza stvarnosti, saj nosilec glavne vloge, ki nosi skoraj vso težo filma, ni Italijan.
£ Ameriška družba »Eleid Artists« je pred nekaj dnevi odkupila celovečerni slovenski umetniški film »Dolina miru«, ki ga bodo začeli predvajati v ameriških kinematografih.
O Mednarodna žirija festivala otroških in dokumentarnih filmov v Benetkah je v kategoriji dokumentarnih in lutkovnih filmov dodelila prvo nagrado jugoslovanskemu filmu »Samec«, katerega avtor je Vetroslav Mimica.
Franc  Krajcer:  Motiv  s  Pece (olje)
& Gorjup, Maleš, Slapernik, Omersa (Škofjeloško hribovje, zapisati besedo ali dve o žiriji, pa pripadajo naslednjim avtor Ravnikar, B. Vavpotič, Šantlova  Sadovnjak), razen njega pa še Svojo nalogo je opravila ob upo- jem: Gasar (Na stari Savi), Ko
R. Gorjup (Jesen, Pomlad), D. Klemenčič (Pod Krvavcem, Planina Jezerce) in Maleš (Ljubno).
*n Perko, mlajša pa: Slana, I. ^bic, Zelenko, Batista, Koporc, Mayer, Belec in Vari.
drugič — izbrana olja, akva-^e'i- grafike in dva pastela nu-^'J0 v stilnem pogledu vsaj fejno prikaz smeri, v katerih se -divlja naše povojno krajinar-
stv0- Po pripadnosti k tem mu JLA- Priredili so jo likovni Srherem lahko razdelimo raz
Da bi bila letošnja turistična sezona v Bohinju 5im mikavnej-ša, bo tamošnje Turistično dru-ali vsaj zgledna in pridna dela štvo priredilo v nedeljo, 10. avgusta Pod skalco ob Bohinjskem jezeru revijo folklornih skupin in vokalnih oktetov  z Gorenj-
Pred revijo folklornih skupin in vokalnih ansamblov v Bohinju
Še  Kranjski vokalni
ske.
Ker utegnejo naše bralce za-
LIKOVNI NEUSPEHI
USPEHI IN AMATERJEV
Druga zanimiva umetnostna razstava je odprta te dni v Do-
števanju danega materiala še kar rošec  (Odjuga),  Krajcer (Motiv
dobro, če izvzamemo spodrsljaj, s  Pece),   Dolinšek  (Kurja vas,
ki se ji je pripetil s tam, da je Jeseniška Sava), Zeleznik (Lese-
pripustila na razstavo dve grobi njače), Stirn (Na Gorenji Savi), nimati podrobnosti o tej prire
diletantski     deli     (Radojčičevi Stern (Megla in tri surrealistične  ditvi,   bomo   posredovali tele
škofjeloški  veduti),  ki  nista  v Metamorfoze),   Markež   (Zima 1
skladu s sicer primernim nivo- Tamarju), Meglic Večer, Novem
ber).
jem celotnega izbora. Poleg navedenih dveh bi seveda mogli našteti še več očitno diletantskih
fonski razgovor s tov. Jožetom Jerajem, predsednikom Turističnega društva Bohinj.
^tavljalce nekako takole: akademski realizem — Šantlova in **• Vavpotič; lirični realizem — j*. Gorjup, Maleš, Ravnikar, Per-B. Vavpotič in Vari; epični realizem — D. Klemenčič, Ma-^er in Slapernik; postimpresio-3}izem — Koporc in R. Gorjup; ^uvizem —- Slana, Zelenko in ^mersa; ekspresionizem   — I.
u°ic, Maleš in Belec; modernizem — Batista in Maver.
tretjič   —   med razstavljalci ne najdemo imen številnih slo-Venskih vrhunskih slikarjev, ki s° na povabilo k udeležbi odgodili, da se od osvoboditve sem £iso ukvarjali z gorenjsko po-*£aJino, da so vse svoje gorenj-pejsaže že prodali, da za-*<U starosti ne slikajo več — r'1' da so zadržani s pripravami, za razstave   drugje. Toda, aj bo že kakorkoli, ta njihova ^Poročila so spravila priredite-"k V PreceJšnjo zadrego, ker so TJ* zbiranju del imeli nekaj časa k .' da je gorenjska pokrajina, *! je bila tako hvaležen pobud-Pj* za naše krajinarstvo 19. sto-etJa, potem za naš impresioni-erri in končno postimpresioni-sem ter neorealizem pred drugo vetovno vojno, da je torej ta gorenjska   pokrajina dandanes s m° še izpeta pesem. Ko pa s° bile končno vse prijavljene varitve skupaj, so se priredji nekoliko oddahnili. Izka-čet   S6 ^e namroc- da njih za-Un    črnogledost ni bila povsem kat"aVi^ona' kaJti Posebno ne-dp- r' m'ajši slikarji imajo, so-p c Po predloženih  delih, vse , 9°je, da z novatorskimi pri-rer?- dvi')noJ° upodabljanje go-n,lskih  vedut  na  višino, do-pa0jn° Preteklosti. V celoti vzeto kn Sm° od to Prireditve priča-vnli mnogo več. Če namreč ezremo nekaj prikazov dobro >nih gorenjskih mestec, nr"n-
amaterji z Jesenic, Kranja, Tr- del- toda zavedati se je treba,
žica in Škofje Loke, ki so se da brez tega ne gre ako noce_
resno potrudili, da bi   pokazali mo zanikati vobče znane okoli-
javnosti le najbolj uspele pri- da je ^ aktivne ljubite-
merke svojih prizadevanj.   Mi- lje umetnosti nihanje med dilen-
slim pa, da kljub temu ne bo v tantizmom in amaterizmom raz-
škodo niti občinstvu niti gorenj- vojna  nujnast- Druge možnosti
skim  amaterjem samim, ce  o      , .
v tej zv^zi njihovem skupnem nastopu na-  . .
lmitatorstvo in »čudežna odkrit
LJUDSKA UMETNOST
Tretjo tokratno privlačnost po-
nižam nekaj kritičnih pripomb.
Prvo sem dolžan izreči na račun kataloga, ki so ga za to priliko oskrbeli in v njem hote ali
»Koliko folklornih skupin in vokalnih ansamblov se je domeni za občudovalca umetnosti  slej prijavilo?« zbirka slikanih panjskih končnic     »Končnega števila vam ne bi in panjev v obliki Turka, Fran-  mogel  povedati,  kajti   rok za
coza in levov. Omenjene redko-  prijave nastopajočih ansamblov  reproduktivna hotenja sti so na ogled v okviru čebe- poteče v četrtek. Doslej (sreda,  in pevski kulturi, larske razstave, ki jo je v svojih  6. avgusta) so se prijavile fol-     Nastope posameznih ansamb-^  prostorih omogočil Slovenskemu  klorne skupine iz Kranjske go-  lov bo ocenjevala tudi posebna :_   x..j_x_a 3.»i—*..' čebelarskemu muzeju (v pripra-  re, Podkorena, Nakla, Zgoš pri  komisija, ki jo bodo tvorili člani vi) kranjski Mestni muzej. Škofji Loki in z Bleda. Posebno  Zveze   Svobod   in prosvetnih
Končnice in panji v obliki fi- mikaven pa utegne biti nastop  društev   Slovenije.   Vendar pi
sodeloval oktet.
»Kakšen namen ima revija?«
»Predvsem želimo posredovati domačim in tujim gostom vse lepote in bogastvo naših gorenjskih folklornih motivov — od plesov, preko slikovitih narodnih noš, do domače zborovske kulture. In še nekaj si obetamo od prireditve: radi bi namreč obudili in ohranili mnoge domače folklorne motive, šege in navade iz preteklosti, ki tonejo v pozabo. Pa tudi od samega srečanja sodelujočih ansamblov si marsikaj obetamo. Nastopajoči bodo lahko izmenjali misli, mnenja in delovne izkušnje, ki spremljajo njihova plesni
ja«,  toda  razglabljanje o njih,
razen morda o imitatorskih po- gur sodijo z eno samo izjemo,  folklorne   skupine   cicibanov iz  prireditev ne bo imela tekmoval-
izkusih.  bi  bilo  v konkretnem ki je starejša, v devetnajsto in Tržiča,
primeru   brez   prave    podlage, začetek  dvajsetega  stoletja  ter oktete,
Drži pa, da so odločitve žirij za- Pričajo o tedaj še vedno kvali-
radi omenjenih skrajnosti često tefcni ^udskL umetnosti ™ tem
zelo težavne. Člane kranjske ocenjevalne komisije bi zategadelj kazalo opozoriti samo še na to, da so ugoden vtis o marsikaterem udeležencu pokvarili z izbiro njegovih i posrečenih i ponesrečenih stvaritev. Uspešnima
področju, čeprav je, kot vemo, drugje že občutno propadala. Nabožna ,vojna, žanrska, živalska in ornamentalna motivika te anonimne čebelarske likovne
— Kar zadeva vokalne naj omenim predvsem dva slovenska vokalna ansambla s Koroške, ki bosta nastopila s tenkočutno izbranim programom koroških narodnih pesmi.
Zdaj sem pa skorajda v zadregi, kajti, navzlic temu, da smo razposlali vabila za udelež
dejavnosti nam nudi s svojimi bo pravočasno vsem ustreznim miki svojevrsten užitek.
Štefan Eržen
nega značaja, temveč bo služila kot pregled dela in stremljenj naših amaterjev.«
»Kakšne težave spremljajo priprave na revijo?«
»Malce nas skrbi slab odziv na naša vabila. Če pa to skrb odmislimo, tedaj kakšnih posebnih težav ne bo. Če nam bo vreme  naklonjeno, tedaj bodo
vokalnim ansamblom, nimam naša prizadevanja prav gotovo več kaj naštevati. Na reviji bo   bogato obrodila.« S.
V. festival jugoslovanskega filma v Pulju končan
Razen tega pa so bile pode- Vsi nagrajenci, ki so bili deljene tudi diplome in nagrade ležni nagrad, so sprejeli tudi za nekatere kratke filme. zlato plaketo »Arena«.
^avlJ>nih prirodnih lepot in"k ra Cov. moramo priznati, da ob-uj^'vani   izbor   ne premore
ain inih izra/itih- na Prvi pogled
^Pskih in subalpskih motivov. ^eb"0' ro'<t'' J(-Z°ra, gozdovi in sod°K da ne Privlačijo vec
sobnega slikarja; tovrstne te-
pr
Panj v obliki Turka
V PULJU KONČAN
Ob zaključku V. festivala jugoslovanskega filma je uradna žirija razglasila svoj sklep o podelitvi nagrad in odlikovanj:
Za najboljše tri filme v minulem letu proglaša filme »H-8« (podjetja »Jadran film«, režiserja N. Tanhoferja), »Cesta, dolga leto dni« (podjetja »Jadran film«, režiserja Giuseppe De Santisa) in »Skozi vejevje -nebo« (podjetja »Avala film«, režiserja Stole Jankovica);
nagrado za najboljšo režijo v znesku 500.000 dinarjev podeljuje režiserju Nikoli Tanhoferju za režijo »H-8«;
za najboljši scenarij podeljuje nagrado 300.000 din Zvonimiru Perkoviću in Tomislavu Butorcu za scenarij za film »H-8«;
za najboljšo fotografijo podeljuje 250.000 dinarjev Mihajlu Popoviću v filmu »Skozi ve-
jevje — nebo«. Ta nagrada vključuje posebno štipendijsko nagrado belgijskega podjetja »Gaevert« v znesku 15.000 belgijskih frankov;
za najboljšo scenografijo podeljuje 150.000 dinarjev Miomi-ru Dimiču za scenografijo v filmu »4 km na uro«;
za glavno moško vlogo podeljuje 250.000 dinarjev Pavlu Vu-jisiču za vlogo Obrada v filmu »Tri korake v prazno«;
za epizodno žensko vlogo podeljuje 100.000 dinarjev Mili Dermovič, za vlogo žene Švicarja v filmu »H-8«;
tri nagrade za epizodno moško vlogo po 100.000 dinarjev podeljuje Antonu Vrdoljaku za vlogo novinarja v filmu »H-8«; Miloradu Majicu za vlogo Opisa
v filmu »4 km na uro« in Milanu Srdoču za vlogo Doleta v filmu
vi km na uro«.
Prizor iz filma »H-8<
— Ti trije so ostali živi, ker so sedeli na zadnjem sedežu
6    Ci«« Gorenjske
KRANJ, 8. AVGUSTA 1958
DOBE« NASVET
Uda ima fttav
Bil je velik car. Ko se je postaral Carjevič si je zgradil mnogo dvorcev in se je približal čas njegove smrti, je in se mirno vrnil domov. Vesel je bil, poklical svojega edinega  sina  in  na- da je izpolnil očetovo voljo.
slednik  in mu takole povedal:
»Sin moj, vidiš, da sem se postaral in oslabel. Skoiaj pojdem tjakaj, od koder se nihče več ne vrne in ti boš ostal sam na svetu. Nikogar nimaš, ki bi ti v težki uri, v hudih dneh pomagal s pametnim nasvetom, te potolažil z dobro besedo. Zato pa, sin moj, pojdi koder koli moreš in si postavi utrjene domove, kjer bi imel zmeraj svoje zatočišče, kjer bi se mogel skriti v stiski.«
Sin je poslušal očeta, vzel mnogo zlata s seboj in se odpravil na pot. Dolgo je bil z doma in kamor koli ga je privedla pot, bodi v dolino, ah sotesko, v goste šume ah na breg reke, v vas ah mesto — povsod je sklical delovno ljudstvo, povsod zgradil dvorce. Pa niso bih to dvorci, marveč prave pravcate trdnjave! Zidovi so bili do štiri komolce debeli, obzidje visoko po dva človeka, vrata so bila okovana, zapahi železni.
»No, sin moj, ali si storil tako, ka-
ki bi jih prisrčno vzljubil in si ssm zaslužil ljubezen in družbo. Samo prijatelji te morejo v težkih urah zavarovati pred stisko. Zakaj, vedi, moj sin,
MIIHIII.IlIHH^fcl.HUI
ZA BISTRE GLAVE
Vodoravno: 2. afriška žival (množ.): 7. oblika glagola rediti; 8. kužek; 10. greška; 14. začetni črki imena in priimka kraškega pesnika: 16. sveta podoba; 17. del pohištva; 19. nastane med vojno in v primeru velike suše; 20. del zidu; 21. gl. števnik; 22. egipčansko božanstvo.
KRIŽANKA »SLON«
Navpično: 1. dežela slonov; 2. z njim žanjemo; 3. kaj nam daje gozd; 4. hrska pesem (dvojina); 5. število; 6. knjiga z imeni in vestmi; 7. vprašalni zaimek; 11. majhna cesta; 12. žensko ime; 13. soglasnik in samoglasnik; 14. glavni števnik; 15. naše lepo obmorsko mesto (pristanišče); 18. nedelavna; 19. svota.
vi 'ira 'K^ado 'mo^nj; '\a\9 'ttuojrt
'RliRdHU     '^S'     '5(93ISd     'UIIDOJ 'lUOfS
:A3XIfSni
kor sem te poučil?« ga je vprašal oče.
»Seveda sem, oče,« je odgovoril sin. »Kakor si rekel, tako sem storil, kamorkoli bi zdaj prišel, karkoli bi se mi le zgodilo, pred vsako stisko bi bil na varnem, povsod imam utrjena zatočišča — za globokimi jarki, okoli vsakega obzidje.«
»Gorje tebi, sin moj,« je rekel, ko ga je slišal. »Niti visoko zidovje, niti težki zapahi te ne morejo obvarovati nesreče. Ti nisi zgradil takih domov, o kakršnih sem ti bil jaz govoril. Hotel sem, da bi si povsod, kamorkoli bi prišel, pridobil dobrih, poštenih ljudi,
Z 8MEH
POHVALA
Mihec pride iz šole domov in ogovori očeta:
»Očka, danes mi je rekel tovariš profesor: Tvoji starši so lahko ponosni, da imajo takšnega sina.«
Oče ves vesel: »Ali je res tako rekel?«
Mihec: »Res, dobesedno tako in potem je še dodal: Prevedi mi ta stavek v francoščino!«
KOČLJIVA ZADEVA
Nekoč so se pogovarjali v neki družbi o nerodnih položajih. Mica je povedala tole:
»Nekoč sem bila povabljena k neki družini. Cez teden dni spet. Ko sem stopila tretjič v hišo, sem opazila domačega sinčka. Postavil se je pred mene, me dolgo gledal in nazadnje skomignil z rameni ter rekel: »Ne vem — meni je pa prav všeč!«
in si za vselej zapomni: tam, kjer ima človek dobrega prijatelja, tam ima tudi trden, zanesljiv dom.« F. A.
Sem velik revež. Učenje mi je deveta briga. To že vem, da je osem krat sedem dvainsedemdeset. vse drugo učenje pa me toliko ne zanima. Toda roditelja mi delata veliko krivico — posebno oče. Vsak dan mi pridiga tiste, po njegovem mnenju vzgojne litanije, naj se učim, naj ubogam itd., za katere prav toliko maram, kot za lanski sneg; če pa v šoli dobim eno (1), mi iztepa hlače. Vse krivice si beležim v dnevnik, ki pa je že zelo zmahan. Tako jaz, ki nisem prav posebno nadarjen za branje, le še težko kaj iz njega razberem. Ravno pred dnevi pa, ko očetu nisem mogel uiti, sem prelistaval dnevnik in v njem našel še dosti čitljivo napisan nek dogodek, ob katerem sem se zamislil: »Kdo ima prav, oče ali jaz?«
Ko sem pričel hoditi v šolo, sem si kmalu nabral prijateljev, katerim so kot meni, številni drugi posli jemali čas za učenje. Domača vaja se nam je često prelevila v šolsko ali pa nič. Nekega dne pa smo šli na daljši izlet, da bi se šli inddjance. Sole smo se kar izognili. Z loki oboroženi, smo prispev-ši do temnega gozda na naše veselje naleteli gručo fantov, ki so šli v šolo. Napadli smo jih in privezali k drevju ter jih zasmehovali. Vse bi se srečno končalo, če  se  nam  ne  bi predrzni
fantje uprli. Tako se je položaj zamenjal. Edino jaz sem splezal na visoko drevo, ki je svoje veje razprostiralo nad umazano mlakužo. Nekaj časa 6erra še hrabro izstreljeval puščice v nasprotnike, toda nenadoma »resk« odlomila se je trhla veja, na kateri sem sedel. Polovico hlač je ostalo na veji. z drugo polovico pa sem odletel v pol metra globoko mlakužo. Komaj sem se izkobacal iz nje, čevlji pa so še ostali v njej. Spremenjen v gusarja, sem se nesrečen napotil domov. Namesto, da bi me doma oče potolažil, mi je iztepeS še tisti del hlač, ki so se me držale-Premišljeval sem, če je bil oče, ko je" bil majhen, .tudi tako priden, kot to zahteva od mene. Presodil sem ga kot nepravega vzgojitelja. Za maščevanje mu velikokrat pokažem jezik, kot sta me v tem poučila moja najboljša prijatelja. Pa tudi moji dolgi nohti mu ne pri zanesejo, če je le priložnost.
V dnevniku imam zabeleženih še mnogo takih lepih dogodkov, toda so si vsi podobni. Venomer pa oče poseže v moje zadeve z roko in s ploho poučnih naukov, za katere pa prav malo« maram — ali pa nič.
Zato sem mnenja, da imam le jaz prav.
Marija Baznik, VII. a-razr.
Kako se naučim igrati šali?
polodprte igre
Katere otvoritve sodijo v drugo skupino otvoritev, smo že povedali. Takrat smo seveda govorili le o značilnih potezah te otvoritve, zato pa si bomo v naslednjih pogovorih polodprte otvoritve, ki so na različnih turnirjih še tfedno dokaj v modi, podrobneje ogledah.
Polodprte otvoritve so tiste otvoritve, v katerih obstoja možnost za odprte ali zaprte igre. Otvoritve te vrste obsegajo vse tiste začetke, v katerih črni na 1. e2—e4 ne odgovori s simetrično potezo e7—e5, temveč potegne katerikoli drugo potezo. S tem se črni izogne pozi-ciij, v kateri bi dal možnost belemu za takojšen napad, istočasno pa sebi omogoči večjo izbiro nadaljevanja. Vendar pri tem ne smete pozabiti, da katerokoli nadaljevanje črnega po 1. e2—e4, vodi v obrambo. Odgovori črnega v teh otvoritvah so različni. Kot že rečeno, so polodprte otvoritve dokaj v modi in jih je šahovska teorija že skoraj  povsem obdelala.  V polod-
prte otvoritve sodijo predvsem francoska igra 1 . . ., e7—e6, siciljanka 1 . . ., c7—c5, Caro-Can 1 . . ., c7—c6,
skandinavka Sg8—f 16 in Nimcovi-čeva otvoritev s 1 . .., Sb8—c6. Manj igrana so nadaljevanja 1 . . ., d7—d6, 1 . . ., b7—b6 in 1 . . ., g7—g6 ,ker jih tudi teorija ima za slabe.
Francoska otvoritev
Statistike vseh turnirjev bi nam pokazale, da je od polodprtih otvoritev. Zelo stara je že ta otvoritev in nihče ne ve, kdo jo je v šahovski igri prvi začel uporabljati. Sodijo pa, do so se francoski šahovski mojstri največ ukvarjali s to otvoritvijo, zato pa se imenuje tudi francoska otvoritev. Odlika otvoritve je čvrsta obramba s tako imenovanim »francoskim zidom« in teoretik] se še danes ukvarja ju z mislijo, če je moč ta »zid« prebiti. Ker ima francoska otvoritev nešteto variant, jo mnogi šahovski mojstri še vedno raziskujejo.
Karakteristična poteza za francosko otvoritev je prva poteza čr-
nega: 1. e2—e4, e7—e6. Crni s tem sebi sicer zapre pozicijo ,predvsem lovca na c8, vendar ima zato trdnejšo točko na f7. Razen tega na potezo belega 2. d2—d4 črni lahko takoj odgovori z d7—d5 in kasneje lahko tudi s c7—c5 napade središče belega. Crni s tem lahko razbije središče belega in si za nameček pribori še kakšno drugo korist.
Kot vidimo, je v francoski otvoritvi v ospredju borba za središče v povsem drugačni obliki kot v odprtih otvoritvah, kjer gre za preprostejše osvajanje središča.
Prostor nam danes ne dopušča, da bi si samo otvoritev pobliže ogledali, zato pa si dobro oglejte naslednjo partijo s francosko otvoritvijo, ki jo je nekdanji svetovni prvak A. A. Aljebin odigral na svoji turneji po Jugoslaviji 1930/31 z Vas i čem.
Beli: Aljehin — Crni: Vasic
1. e2—e4, e7—e6; 2. d2—d4, d7— d5; 3. Sbl—c3, Lf8—b4; 4. Lfl—d3, Lb4Xc3+?; 5. b2Xc3, h7—h6?; 6. Lcl—a3, Sb8-d7; 7. Ddl—e2, d5Xe4; 8. Ld3Xe4, Sg8—f6; 9. Le4—d3, b7— b6?; 10. De2Xe6-K f7Xe6; 11, Ld3 —g6 mat.
FaBo
llllllllllllllllll
Plavanje
ŽE SPET KLUBAŠTVO?
Precej prahu je preteklo soboto dvignila vest, da kranjski Triglav, ki je bil favorit za osvojitev prvega mesta, ni nastopil na slovenskem prvenstvu v ivatcrpolu v Ljubljani. Kljub temu, da se je že precej govorilo o tem, pa je bilo v vseh očitnih na račun kranjskih ivaterpolistov le malo objektivnega. Kranjčani so v proslavo svojega občinskega praznika priredili plavalni dvoboj z eno najmočnejših ekip v državi, s splitskim Jadranom. Nanj so povabili predstavnike francoskega mesta La Ciotat in še mnogo drugih gostov, zaradi katerih nikakor niso mogli napovedanega dvoboja odložiti. Kakor so nam povedali pri Triglavu pa so se že vnaprej z organizatorjem tekmovanja t. i. z ŽPK Ljubljano dogovorili, da bodo srečanje Triglav : Ljubljana, v kolikor bi žreb odločil, da se ta igra 2. avgusta zvečer, preložili. Žreb je res določil, da se tekma igra 2. avgusta, vendar je
ŽPK Ljubliana preprosto »pozabil« na sklenjeni dogovor. Moštvo Triglava, ki je prišlo v Ljubljano oslabljeno, seveda pod takimi pogoji ni moglo nastopiti in se je zato vrnilo domov.
Zadeva bo sicer našla še svoj epilog pri PZS, ker postopek vodstva tekmovanja ni bil v skladu s pravili. Ne glede na izhod tega spora pa nas močno moti nešporini odnos do Triglava, in to še bolj zato, ker je prav Triglav v zadnjem času želel urediti odnose z ŽPK Ljubljano, jim omogočil možnost gostovanja v inozemstvu, sodeloval na njihovi proslavi itd. Vse to je bilo zastonj, ker nekdo menda še ne more preboleti izgubljenega primata.
Tb
Republiško   prvenstvo pionirjev v plavanju PIONIRJI PK »TRIGLAV« KRANJ PRVAKI
V Radovljici je bilo v soboto in nedeljo nionirsko prvenstvo Slovenije, ki se ga je udeležilo 6 klubov z nad ioo tekmovalci.
Tekmovanje je prineslo dva slovenska rekorda, in sicer je Podlesnikova nova rekorderka na 50 m hrbtno in Triglavova štafeta na 1 krat 50 m mešano v   postavi    Pičulin, Pogačnik,
Tajnik, Nadižar.  Triglav   je s
precejšnjim naskokom osvojil prvo mesto, medtem ko je lanski prvak Kamnik osvojil šele peto mesto. Zelo dobro so plavali tudi pionirji Prešerna, ki so bili drugi.
Rezultati — pionirji — 200 m presto: l. Gorjanc (P) 2:43,0 2. Tajnik (T) 2:47,9; 50 m prosto: 1. Jenko (T) 33,1, 2. Gorjanc (P) 33,2; 50 m metuljček:
1. Sekovanič (P) 38,7, 2. Srabot-nik (NJ) 42,2; 50 m prsno: 1. Sekovanič (P) 40,0, 2. Srabotn'k (N) 42,2; 50 m hrbtno: 1. Vr-bovšek (N) 41,0, 2. Baši (T) 42,5; 4 krat 50 m prsno: 1. Triglav 2:22,0, 2. Prešeren 2:27,9; 4 krat 50 m mešano: 1. Triglav 2:41,7 (slovenski pionirski rekord), 2. Prešeren 2:43,4.
Pionirke — 50 m prosto: 1. Podlcsnik (R) 38,2, 2. Kobi (T) 40,0; 50 m prsno: 1. Kočar (R) 44,2, 2. Vučko (K) 45,2; 50 m metuljček: 1. Bogataj (T) 47,4,
2. Kavšek (R) 48,0; 50 m hrbtno: 1. Podlcsnik (R) 41,3 (slovenski pionirski rekord), 2. Mevlja (P) 46,7; 1 krat 50 m prosto: l. Prešeren 2:54,5, 2. Triglav 2:55,5 1 krat 50 m mešano: 1. Triglav 3:01,6, 2. Kamnik 3:06,3.
Ekipna razvrstitev — Triglav 183,5, Prešeren 135, Neptun 73,5, Rudar 68, Kamnik 67, ŽPK Ljubljana Ki.
Strelsto
NOVO STRELIŠČE V KRANJU
v soboto, 2. avgusta je bila v soteski Kokre slovesna otvoritev novega strelišča. Pri gradnji strelišča so strelci sami prispevali 2000 udarniških ur. Strelišče je otvoril sekretar Občinskega odbora SZDL tov. Martin Košir, ki je z dobro namerjenim strelom zadel v črno. Po slovesnosti se je pričelo letošnje žensko okrajno prvenstvo z ma-lokalibrsko puško. Na tekmovanju je zmagala Majda Kralj z Jesenic z 207 krogi pred Marijo Otrin s 177, Vero Otrin 166 (obe Javornik) ter Gabrijelo Peternelj i/ Kranja 165 krogi,
-an
Smučanje
ANKI LETOVA ZMAGALA PRI ČEŠKI KOČI
Na smučiščih pri Češki koči pod Grintovcom je bil v nedeljo, 3. avgusta meddruštveni -dalom v okviru prireditev /. i kranjski občinski praznik. Proga je bila dolga 300 metrov z visinsko razliko 60 metrov in je imela 30 vratic. Tekmovanje je oviralo slabo vreme. Vsi prvo-plasirani so prejeli lepe diplo-
me in praktična darila. Presenetila je mlada Ankeletova, ki že nekaj let sodi med najboljše mladinke v državi in je to pot premagala celo Župančičevo. Ekipno je bil najboljši Triglav pred SK Jezersko.
Rezultati: Člani: 1. Dolin.šek (Jezersko) 40,0, 2. Jocif (Triglav) 45,0, 3. Gorjanc (Triglav) 45,6, 4. Tepina (Jezersko) 48,0, 5. Rozman (Triglav) 48,0 itd. — Članice: 1. Ankele (T) 51,3, 2. Zupančičeva 53,1, 3. Črv (Jez.) 1:04,0 itd. — Mladinci: 1. Fran-tar (Jez.) 42,0, 2. Medja (Triglav) 47,3, 3. Bernik (T) 47,9 itd.
prve letne Športne igre
na jesenicah zaključene v okviru letnih športnih iger,
ki jih je priredila Železarna Jesenice v počastitev jeseniškega občinskega praznika, so s:> pomerili v solx>to in nod d jo na štiristeznem kegljišču na Jesenicah, kcgljaški klubi z Gorenjske. Prvo mesto je osvojil kranjski Triglav s 5040 prid keglja-škim klubom Jesenice s 4924 in kegljaškim klubom C! rad is Jesenice s 484!? podrtimi keglji.
Nogometna tekma med 1'role-torcem iz Zagorja in domačimi Jesenicami se je končala z rezultatom (i:4 v korist domačih.
■■■■
KRANJ, 8. AVGUSTA 1958
Glas Gorenjske 7
DAN PROSTOVOLJNIH KRVODAJALCEV   NA GOLNIKU
se ju n
Najzaslužnejšim krvodajalcem bodo podelili odlikovanja
Pred dnevi so pripeljali v bolnišnico na Golniku 22-letnega Rada Bratiča. Bratič ima hudo jetiko. Na Golnik so ga pripeljali zaradi krvavitev v pljučih, k> jih niso mogli ustaviti. Do Sedaj so mu dali okrog 4 litre *rvi in zdravniki upajo, da jim bo krvavitve uspelo ustaviti in svršiti operacijo. Tudi Jožetu Podboršku iz Črnuč so krvodajalci rešili življenje. Pri operaciji so porabili 3 litre krvi, ki j° je darovalo 12 prostovoljcev.
V nedeljo, 10 .avgusta bo or-9anizacija Rdečega križa skupno 2 bolnišnico TBC Golnik priredila Dan prostovoljnih krvodajalcev. Ta dan so praznovali že kni, letos pa bo prireditev še slov£snejša. Na proslavo bodo Povabili 110 tovarišev in tovare, ki so darovali kri in jih bodo 70 za njihov human odnos d° soljudi odlikovali z zlatimi in Srebrnimi značkami.
Oddelek za transfuzijo krvi "a Golniku obstoja že dve leti. v tem času je preko 2000 prostovoljnih krvodajalcev dalo bolnišnici 600 litrov krvi. Ta kri Je Potrebna pri operacijah. Te Sovna Golniku kaj pogoste. Pri ^žjih operacijah porabijo tudi ~° 5 litrov krvi. pri manjših pa
do 2 litra. -an
NEBO JE BILO JASNO in sonce je lebdelo nad rjavo-rdečimi strehami ter neusmiljeno žgalo. Ljudje so potnih obrazov hiteli mimo mene, se bežno nasmihali znancem in govorili o vremenu in novih cenah. Vozila so z oglušujočim ropotom hrumela v ovinek. Kazalca ure sta se pomikala proti deseti, ko sem se ustavil na križišču. Sklenil sem, da si zapišem nekaj slik s kranjskih cest.
V Kranju bodo ustanovili dispanzer za borbo proti alkoholizmu
fc°rba proti alkoholizmu po-^ja vse bolj nuina. To nalogo ^ je v program dela začrtal tudi Občinski odbor RK Kranj. Komisija za borbo proti alkoholizmu uspešno vodi dr. Jože Be-žek iz Kranja. Sedež protialko-bolnega dispanzerja bo v Kra-n'u> z delom pa bo predvidoma Pričel letos jeseni. V dispanzerju ^o evidentirali vse bolnike-a ^°holike Patronažna služba bo "zvijala razmere, v katerih ^'Ve ti bolniki in njihove dru-Zlne> njihove socialne in eko-norn.ske pogoje, stanovanje, mo-raln° stanje itd. Iskala bo tudi ^oke in posledice, ki ženejo človeka v pijančevanje. Alkoho U*e bod. Praviti »Veti
SLIČICE S KRANJSKIH CEST
MLAD KOLESAR JE prehiteval voznika po desni, in to na križišču. Oster žvižg ga je ustavil. Miličnik je pokaral Franceta, tedaj pa mu je pogled zdrsnil na krmilo, kjer ni bilo ne zvonca, ne zavor. France se je izgovarjal, da kolo ni njegovo in če ne bi ravno takrat po Jelenovem klancu navzgor privozil težak tovornjak, ki je vzbudil miličnikovo pozornost, bi se France prav gotovo odpeljal domov z lažjim žepom.
Mariji je komaj šest let. Doma je na Zlatem polju. Danes je imela mamica mnooo dela in zato je morala Marija v mesto po krompir. Na križišču vrh Jelenovega klanca je stekla čez cesto, ravno pod kolesa velikemu avtobusu. Šofer je ostro zavli na levo. Zavore so zaječale. Mala Marija je potem še dolgo dolgo jokala ob robu pločnika. Mamice naj bolj premishjo, kadar spuste otroke same na cesto.
Janez je dijak na kranjski gimnaziji. Danes dopoldne je peljal prijatelja s kopališča. Miličnik ga je olajšal za 200 dinarjev, zato da Janez drugič ne bi več spravljal v nevarnost sebe in tovariša.
Ko sem se vračal proti Zlatemu polju, so me pred avtobusno postajo iznenadili trije mladeniči, ki so počasi izzivalno prečkali cesto. Izza ovinka je privozil tovornjak, toda paglavci kljub hupanju šoferja niso stopili hitreje. Videl sem zaripel obraz voznika, ko je pritisnil na plin in zadnji je komaj ušel kolesom. Potem so se na pločniku spogledali in se zarezali. Ljudje so se zgražah, toda našel se ni nihče, da bi tem nadebudnim paglavcem navil ušesa. Mnogo je slik, ki bi jih lahko opisali — kako je italijanski Alfa Romeo s polno hitrostjo vozil v ovinek — da Tinček vozi kolo pa z nogami komaj seže do gonilk, ka
proti Naklem in ovirajo promet — da je oče posodil moped 13-letnemu sinu, ki se prevaža po kranjskih cestah in ogroža promet in še in se . . .
Reki, saj  veste, sicer   je   pre- Bogdan, in čaka Andrejo. Opel
drago. Šoferji ne ustavljajo več Kapiton bi kmalu podrl mlado
radi.« — Tedaj je pripeljal mimo delavko.   Res   čudno je, da na
Fiat-600 in naš junak se še pre- tem križišču ni še več' nesreč,
maknil ni. Le zagodmjal je: »V Počasi  se   je   množica redčila:
okraju   registrirnih   2300 vozil, kar je za 500 več kakor lani. K temu pa prištejmo še okrog 500 mopedov in 50.000 kolesarjev! Predstavo o prometu v Kranju
SREČANJE Z AVTOSTOPAR-JEM
SEDEL JE NA OBCESTNEM kanonu pred bencinsko črpalko na Laborah, strmel v cesto in žvižgal — The man i love. Potem je počasi vstal in pomahal s palcem vozniku. Avto je zdrsnil mimo. Potem se je spet vsedel in ker je popevko medtem končal, jo je pričel znova. Verjetno mu je Gerschvvin zelo pri srcu, me je spreletelo, ko sem stopil k njemu in ga vprašal po sreči. »Slabo je danes,-- je zagodrnjal. Očivid-no mu ni bilo do pogovorov, pa sem vseeno dregnil vanj z vprašanjem, če večkrat potuje na »Stop--.
ko   se  paglavci pode  po  cesti  »Letos sem bil v Kopru in na
teh se vozijo samo skopuhi in nikdar ne ustavijo.-- Smejati sem se moral njegovemu strokovnja-škemu mnenju. Ko sem odhajal, mi je pogled zdrsnil na obcestni kamen, kjer je bilo napisano presenetljivo veliko imen, datumov, karikatur in . . . vzdihlja-jev!
* SESTANEK OB DVEH
IZZA SIVIH TOVARNIŠKIH zidov je zateglo zahropla sirena v mirno soparno popoldne. Ljudje so se vsuli iz tovarne in križišče pred Restavracijo Kranj je postalo veliko človeško mravljišče. Klici so se mešali s hrupom motorjev in dah po olju ter bencinu me je dražil v grlu. Korak pred  menoj  se  je ustavil
Janez je odšel na Tržičana. Bogdan in Andreja sta tudi že odšla. Reka ljudi je vse bolj usihala, dokler ni ostala tlakovana žila popolnoma prazna. Na cesti, ki pelje v daljavo in se beli v sončni pripeki, je ostal samo še dah po olju in bencinu.
V VRTINCU PROMETA
IZ DNEVA V DAN je na naših cestah več vozil. Ljudje pa so skrajno neprevidni. Več vozil več nesreč! Povem vam, poznam šoferja, ki na cesti preklinja vse, kar sreča, kadar pa ni za volanom, je sam prav tako nepreviden. Naše ceste še zdaleč niso dorasle sodobnemu prometu, ki pa še iz leta v leto narašča. Samo poglejte! Letos je v našem
Delavnost organizacije Zveze bone« v Radovljici
Da ne bi nikdar pozabili
pijančevanje, najprej poskušali od-prigovarjanjem, pre ^     Jenjem, kasneje   pa   z saškimi predpisi, oziroma pri-^dnimi ukrepi.  Komisija pričanje, dč
viti
ia bodo kmalu uspeli zdra-
1 alkoholike. Tako bodo rešili Posameznike in njihove družine. K°liko je v kranjski občini alkoholikov, nihče točno ne ve. Prav 23 to pa jG Občinski odbor RK ^1 navodila vsem osnovnim or-Ranizacijam RK na terenu, da k«-te v naslednjih dneh ^Kotovilo resnično stanje in šte-y*10 alkoholikov, tako da bo lmol dispanzer žo ob ustanovitvi "•beljene podatke. Vso pomoč ^Pan/A-rju 60 obljubili tudi trajni zavod za socialno zavarovanj,, v Kranju, uprava zdravilnega doma in RK. "an
V organizaciji Zveze borcev v Radovljici je nepričakovano hitro zavel nov duh. Samo lani ;n letos se je število članov povečalo od 198 na 284. Hkrati, a to je najvažnejše, se je povečala njihova dejavnost. Precejšnjo zaslugo za to pripisujejo prizadevnemu odboru.
Ena glavnih nalog, pravijo člani organizacije, je, obujati tradicije iz narodnoosvobodilnega boja. Nikdar ne bi smeli pozabiti tistih težkih časov vojne. To njihovo geslo uresničujejo z vsakodnevnim delom. Nenehno skrbe, da so grobovi padlih in ubitih tovarišev lepo urejeni, a ob praznikih tudi pokriti s cvetjem. Lani so samo za cvetje porabili 17.489 dinarjev.
Prav tako velika je njihova skrb za preživele borce, zlasti pa za invalide, vdove in otroke padlih borcev. Kljub temu, da
Ramničani so poskrbeli za letovanje
. ^etos je za letovanje mladine '^članov delovnih kolektivov v v*';ni Kamnik mnogo bolje pre-'krl>ljeno kot prejSnja leta.
°lx":inski ljudski odbor Je poti"1 na letovanje v Izolo 113 s'okih in zdravstveno ogroženih ()lr<>k Zveza borcev 12 otrok p|HlHh borcev, Rdeči križ pa B °WOk. »Partizan- je organiziral kovanje 32 pionirjev v Rovinju, »°iencl doma Invalidne mladine j* bodo letovali v Strunjanu ob ['.""lu in ob liolnnjskeni jezeru, ^adno in le.sno gospodarstvo "Silva- v Stahovici je orgunizi-.;>1° Za otroke svojih delavcev m uslužbencev letovanje v Crlk-Vcnici. Nabavilo je J°tranjo opremo ,1V(ib  izmenah  jih bo
šotore in 30 otrok. V letos le-
Izmed .sindikalnih podružnic je prva odprla svoj počitniški dom v Piranu s 15 posteljami podružnica rudnika Kaolin, ki ima Že svoj počitniški dom na Mali planini. Tovarna »Svilanit-je nabavila 30 šotorov, ki jih bo i/.pnsojala (danom za letovanja ob morju in na planinah. Keramična tovarna je uredila svoj dom v Piranu B 13 posteljami in lastno kuhinjo. Tovarna usnja je postavila v Ankaranu ve lk > I hišico, podobno pa pripravlja tudi podjetje »Kamnik-. Tov i; i i »Stol- bo prispevala vsakemu članu kolektiva, ki bo lel na letovanje primeren zn\s «k. Za bodoče pa pripravlja več tovarn gradnjo lastnih počitniških (lomov s skupno kuhinjo in jedilnico. Z.
je zanje že poskrbljeno, jim organizacija ZB, seveda če je potrebno, daje še pomoč v denarju ali materialu. Samo v ta namen je organizacija porabila nad 32.000 din.
Odbor ima tudi stike z upra-viteljstvom obeh osemletnih šol in vajeniško šolo. Tam se člani odbora zanimajo za učne uspehe otrok padlih borcev. Lani, pa tudi letos je organizacija ZB preskrbela in seveda tudi plačala posebne inštruktorje nekaterim od teh otrok, sicer ne bi izdelali šole. Zato je odbor ZB postal zelo priljubljen. V vsakih težavah prihajajo k članom odbora ljudje in jih prosijo za pomoč ali nasvet.
DOMOVINA JE PAČ DOMOVINA
26. julija 1958 je Mestni odbor Zveze borcev razvil svoj prapor skupaj s praporom TVD Partizan. Ob tej priliki so imeli lepo akademijo. Praporu Zveze borcev je kumoval slovenski izseljenec v Ameriki tov. John Olip. Imenovani tovariš je zapustil svojo domovino že pred davnimi leti. Moral je pač s trebuhom za kruhom. Toda niti v Ameriki ni pozabil na nas, na domovino. Med tamkajšnjimi rojaki je zbiral pomoč za osvobodilni boj v domovini in tolmačil pomen naše brbe. Zato je tov. Olip tudi član ZB in kum radovljiškega prapora. Ko je razvijal prapor, je spregovoril nekaj toplih besed. Vsem navzočim so seglo v srce. Ganile so jih besede rojaka in vseh drugih izseljencev po svetu, ki niso več v domovini, a jo še vedne ljubijo in so ji zvesti. Domovina je pač domovina!
delajo in trdno so prepričani, da bodo uspeli. Hočejo se vsaj delno oddolžiti tistim, ki so padli, da danes mi lahko svobodno živimo; da se govori in prepeva slovensko, da ni več izkoriščanja. Pripravljajo tudi načrt za spomenik vsem borcem in žrtvam fašizma v Radovljici. Ta spomenik mislijo postaviti v prihodnjem letu. Denar za ta spomenik že zbirajo: dinar na dinar. Predvideno je, da bo spomenik stal v graščinskem vrtu. Precejšen del Radovljičanov pa se navdušuje, naj bi spomenik stal na Obli gorici. Do tam bi uredili lep dohod. Spomenik bi
bil viden daleč naokoli. Ta spomenik bo prav gotovo lepa, a skromna oddolžitev vsem žrtvam, pa tudi Radovljica bo s tem pridobila veliko na svojem izgledu.
Če bo radovljiški organizaciji ZB uspelo uresničiti vse te velike načrte in če bo še nadalje tako zvesto skrbela za spomin padlim, za razvijanje tradicij NOB in za preživele svojce vseh žrtev, bo dosegla cilj, ki si ga postavlja ZB NOV in jo bomo lahko prišteli med najboljše organizacije na področju Gorenjske.
Od okt ob
cini
obra naprej bodo v le še 4 kmetijske
radovljiški zadruge
Osnovne organizacije SZDL radovljiške občine razpravljajo o najvažnejših problemih na vasi, predvsem o reorganizaciji kmetijskih zadrug in o nekaterih drugih vprašanjih. Na območju občine je obstajalo doslej 8 KZ, ki pa so bile nekatere izredno šibke. Na nedavnem posvetovanju so sklenili preurediti KZ in osnovati 4 nove močnejše zadruge. Prav tako bodo do konca septembra oddvojili od KZ vse trgovine in jih priključili nekaterim trgovskim podjetjem. Nekateri odbori SZDL so razpravljali
tudi že o pripravah na volitve zadružnih svetov, o občinskem prazniku, o tržišču in drugem.
Ena najbolj delavnih organizacij SZDL v radovljiški občini je vaška organizacija v Lescah. Le-ta se na vseh področjih uveljavlja. Med drugim je ta organizacija pred dnevi povabila na svojo sejo člane DS Mesarskega podjetja in z njimi razpravljala o problemih preskrbe z mesom. Sprejeli so nekaj konkretnih zaključkov in zadolžili DS mesarskega podjetja, da jih uresniči in o tem obvesti organizacijo
pa naj nudijo tele številke, ki smo jih zabeležili v zadnjih dneh na treh pomembnih krajih v Kranju. Šteli smo vsa vozila, ki so peljala mimo nas v katerokoli smer od jutra do večera. Savski most: 690 tovornjakov, 963 osebnih avtomobilov. 280 avtobusov, 940 motorjev in mopedov, 417 vprežnih vozil ter 3920 kolesarjev. Labore: 430 tovornjakov, 102 avtobusa, 590 osebnih avtomobilov, 480 motorjev in mopedov, 1240 koles in 113 vprežnih vozil. Primskovo: 280 tovornjakov, 200 motorjev in mopedov, 50 avtobusov, 120 osebnih avtomobilov, 205 vprežnih vozil in 3998 kolesarjev.
Pri takem prometu so nesreče kaj pogoste. Samo v prvih sedmih mesecih letos je bilo v kranjskem okraju 174 nesreč, od tega 6 smrtnih.
Tovariša Keliha, okrajnega prometnega referenta smo našli v njegovi pisarni. Imel je delo, zato smo bili kratki. Vprašali smo ga o glavnih vzrokih nezgod. Tole nam je povedal: »Vozniki vozijo prehitro, so zelo neprevidni, ne pazijo na prometne znake, na stranske ceste in sploh na prometne predpise. Skoraj tretjino nesreč pa povzroči alkohol. Mnogo nesreč zakrivijo tudi kolesarji, pešci in mepedisti. Starši posodijo mopede celo otrokom, ki se potem prevažajo po Kranju in tako ogrožajo promet. Mopedisti tudi ne poznajo prometnih predpisov, zato bi bilo potrebno, da bi avto-nioto društva priredila razna predavanja.- Na vprašanje, kje je največ nesreč, nam je tov. Kelih takole odgovoril: »Nesreče so najbolj pogoste v naseljenih krajih, kjer še vedno niso urejena cestišča in prehodi za pešce. V Kranju pa so nesreče najbolj pogoste na savskem mostu in na Jelenovem klancu, zato bi bilo potrebno čimprej pričeti graditi  tranzitno cesto.«
Na vprašanje, kaj misli o tujih voznikih, pa nam je miličnik Ivan povedal tole: »Italijani so najobzirnejši, vozijo lepo, pazijo na prehode za pešce .Tudi Skan-dinavci, Francozi, Angleži. Ho-landci in Belgijci vozijo solidno, Nemci in Avstrijci pa so brezobzirni.«
Tov. Mirka smo prosili, naj nam pove nekaj o pešcih. Tole je dejal: »Pogosto jih moramo kaznovati, ker ne upoštevajo opozoril, jih preslisijo. Ljudje smatrajo, da jih opozarjamo samo zato, ker smo pač v taki službi.«
Kje naj bo gozd in kje pašnik?
JUTRI
DOLŽNOST DO PADLIH
Radovi jičani, oziroma člani ZB pa imajo še velike načrte. Novembra meseca hočejo odkriti spominske plošče padlim partizanom, ki so bili ubiti ob osvoboditvi Radovljice. Za to so se vsi zavzeli, zbirajo prispevke,
O tem so se pred dnevi raz-govarjali na seji Sveta za kmetijstvo in gozdarstvo pri OLO v Kranju. Gre za to, da ni prave razmejitve med pašniki in gozdovi. Na pobočjih Jelovice, Pokljuke in drugod je kakih 150 skupnih planinskih pašnikov. Nikjer pa ni rečeno, do kam naj se živina pase in kje naj se tla pogozdujejo. S tem pa se povzroča občutna škoda, zlasti v mladih gozdovih.
Na seji sveta 80 sklenili, da bodo začeli zbirati podatke, pred-
JUTRI   SE   BO   Z JUTROM
prikradel nov dan tako neslišno kakor današnji. Tone bo v vlaku, ki bo počasi sopihal od postaje do postaje proti Tržiču, premišljeval o novem motorju, ki ga
bo kupil. Bogdan bo čakal An-Le-te delujejo v Kranju, Skofji drejo>  mala Marija  ^ previd.
loge in sugestije o tej razmejitvi in jo v prihodnjih treh letih povsod izvedli.
Govorili so tudi o delu postaj za umetno osemenjevanje živine
Loki, Zireh, Lescah in v Kranj ski gori. Pri delu teh postaj pa se čuti premajhno sodelovanje med njimi. Zato so predlagali, da se v okviru OZZ v Kranju osnuje center, ki bo tem postajam pomagal in usklajeval nji- drugače hovo delo v okrajnem merilu.
nejša, ko bo hitela preko ceste in France si bo morda kupil zavore za »prijateljevo« kolo. Janeza bo še vedno skelel olajšani žep. Skoraj tako bo kot danes, pa vseeno, upajmo, vsaj nekoliko
Igor Janhar
vedru za vedo
pod njegovo »civilizacijo« in »kultur-nostjo--, čeprav je res fotografiran v kulturnejšem okolju, ne smete bogve-kaj zamišljati. Ce bi mu nastavili prst, bi vam že pokazal, da so njegovi predniki živeli v umazanih vodah Afrike in da niso s tako dobrodušnostjo gledali v svet kot on.
(Fotografija je iz Mestnega akvarija v Mariboru). 3-ler
Žiraia ima prekratek vrat
No, zdaj pa še to! Žirafa, pa prekratek vrat? Saj ima vendar najdaljšega med vsemi sesalci! Da, res je, toda vseeno je za njene razmere prekratek. V primeri z dolžino nog bi moral biti daljši Ce hoče namreč žirafa doseči gladino vode na tleh, mora sprednje noge močno razkoračiti. Zanimivo, kajne?
SVETOVNA RAZSTAVA
V ŽENEVI
No, pa recite, da tale pošast, ki se ji pravi krokodil, ni prijetne zunanjosti. Res, da ima malo bolj mrzlo kri, saj je v bližnjem sorodstvu z našimi kuščarji in martinčki, pa je kljub temu sila živahen. Njegove bratce in sestrice ste gotovo že večkrat videli v filmih o Tarzanu ali pa kje v kakšnem živalskem vrtu. Tale tu na sliki pa si verjetno domišlja, da je bolj ^-civiliziran«, zato se je fotografu predstavil kar v vedru za vodo. Sicer si pa
Najnovejši laboratorijski inštrumenti, s pomočjo katerih se znanstveniki nadejajo, da bodo človeštvu kmalu omogočili novo neizčrpno energijo, bodo razstavljeni na prvi svetovni atomski razstavi v Ženevi, konec tega meseca.
Dela v velikanski dvorani, v katerih bo nameščena razstava, se končujejo. Razstavljeni material, s katerim hoče 21 narodov prikazati svoje napore na področju izkoriščanja nuklearne energije, že prihajajo v Ženevo.
Pod Palačo narodov ob ženevskem jezeru so zgradili dvorano, dolgo 180 m in široko 96 metrov. Arhitekti se niso trudili, da dajo palači estetski izraz. Dosegli pa so velik uspeh v ekonomičnosti lesene konstrukcije strehe in dvorane.
ostale dežele pa od 20 do 600 m2. Razstava bo prirejena v znamenju napredka, doseženega v posameznih deželah na področju termonuklearnih reakcij za izkoriščanje teh za pridobivanje električne energije.
Na razstavi bodo pokazali tudi model aparata, v katerem se lahko proizvaja temperatura, ki je večja od temperature na soncu in zvezdah. Razstavljena bosta tudi ameriška atomska reaktorja, ki proizvajata električno energijo. Na ta način bodo seznanjeni obiskovalci s procesom izkoriščenja atomskih reakcij za mirnodobno uporabo.
Italija, Švedska, Norveška in druge dežele   bodo  pokazale   makete svojih novih   tovarn,   ki    proizvajajo uran. Obiskovalci se bodo seznanili na raz-Izložbeni prostor zavzema 8000 m2, od stavi z radio-izotopi in uporabi teh v tega so ZDA dobile 3350 m2, SZ 1000 m2,  industriji, kmetijstvu in medicini.
Kako je žirafa dobila svoj dolgi vrat? Na to vprašanje je skušal odgovoriti že Lamarck. Po njegovem naziranju je žirafa v času suše, ko se je trava posušila, iztezala vrat za listjem na drevju. Aktivno iztezanje je sčasoma privedlo do podaljšanja vratu, ker so se postopoma pridobljene nove lastnosti podedovale na mladiče. Po Dar-winu pa je šel razvoj drugače. Ob času suše so prišle živali v stisko in začel se je boj za obstoj. Darvvin meni, da žirafam ne bi mnogo pomagalo iztezanje vratu, ker se tako pridobljeno podaljšanje ne podeduje na potomce. Pač pa posamezni individuumi žirafe dedno variirajo v različnih lastnostih in znakih in tako različni osebki že od vsega začetka niso imeli enako dolgih vratov. Osebki, ki imajo vsaj nekoliko daljši vrat,   imajo   več   možnosti, da bodo
1. V dovolj dolgo trajajočih sušnih obdobjih bi bih prva žrtev naravnega izbora mladiči žirafe, ker imajo najkrajši vrat. To bi seveda pomenilo izumrtje vrste.
2. Ob vsaki suši bi prišlo do naravnega izbora med samci in samicami in ker imajo samci praviloma daljše vratove kot samice, bi seveda imeli prednost. V tem primeru bi spet, že v drugi liniji, prišlo do izumrtja žiraf.
3. Zakaj so ostali živi drugi travojedi kopitarji, ki živijo v istih pogojih kot žirafe in zakaj vsaj največji med njimi tudi niso pridobili dolgih vratov?
Upoštevajoč te težave je Pincher prišel od druge razlage razvoja. Po njegovem mnenju so za žirafo važne dolge noge in ne dolg vrat. V boju za obstanek so se s hitrim tekom lahko rešile pred svojimi  najnevarnejšimi sovraz-
preživeli sušno periodo, ker bodo laže liki, levi in leopardi. Naravni izbor ]e
torej imel prvotno za posledico podaljšanje nog   in   šele   nato podaljšanje
prišli do listja na drevju. Ker je ta pridobljeni novi znak deden, namreč daljši vrat, in ker se osebki z daljšim vratom laže ohranijo kot drugi, se bodo vratovi iz rodu v rod vedno bolj podaljševali. V tem naravnem izboru ni imelo torej aktivno iztezanje vratu nobene vloge.
Katera teorija je prava: Lamarckova ah Darvvinova?
V novejšem času je Chapman Pincher ovrgel tudi Darvvinovo razlago o razvoju žirafe. Navaja tele konkretne ugovore:
vratu in sicer zato, ker žirafa z normalno dolgimi sprednjimi nogami M prekratkim vratom ne bi mogla doseči vode. Te pa vsi prežvekovalci veli«0 rabijo.
Ti ugovora pa še vedno ne prinašajo popolne razlage razvoja žirafe, ker se ne dotikajo izvora dednih sprememb-
3-ler
NEKAJ ZA RIBICE
r
Dogod
1PĐ1110
ivščine ob otvoritvi žičnice na Krvavec
Dobro uro po tem, ko je stekla nova žičnica na Krvavec, je bilo pod vrhom že okoli 200 gostov. Vsakemu od njih je simpatično dekle privezalo v gumbnico majhen kravji zvonček. Glasovi zvončkov, ki jih je bilo vedno več, so v prešernem ritmu pozvanjali z vseh strani. Počasi se je ta čudna »čreda« pomikala proti koči vrh Krvavca.
Pot proti vrhu je spolzka in marsikdo, posebno tisti, ki ni imel okovanih čevljev, ni bil nič kaj trden v nogah. Med tistimi, ki so se precej »lovili«, je bil tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine tov. Franc Le-skošek-Luka. Ko je že nekajkrat s trudom ujel ravnotežje, se je končno le znašel in si pomagal. Prijel je pod roko tov. Breclja
in znanega planinca ter predsednika Gorske reševalne službe Slovenije dr. Miha Potočnika. Potem je šlo kar dobro vse do vrha. Nekoliko počasneje sicer, a vendarle.
Ko je potem na vrhu tovariš Kardelj, ki je že spočit in dobre volje kramljal z ljudmi, očital tov. Leskošku, da je predolgo hodil navkreber, se je le-ta brž znašel in dejal:
»Sam bi bil že zdavnaj tu, če mi ne bi bilo treba še teh dveh s seboj vleči.«
Vsakdo, ki je bil tisti dan na Krvavcu, si je želel nadihati čim več svežega planinskega zraka in se naužiti gorskega sonca, ki je bilo toplo in vabljivo. Prenekatere je potem son-
ce tako utrudilo, da so sladko zaspali na mehkem mahu. Tudi
našega fotoreporter ja je vročina tako zdelala, da je trdno zaspal in to kar na mravljišču.
Takih in podobnih dogodivščin je bilo še več. In še se ponavljajo vsak dan, ko velike skupine izletnikov spešijo proti vrhu Krvavca. Marsikdo se priduša, da bi bila žičnica lahko speljana do vrha. Drugi spet še ni zadovoljen s postrežbo v planinski koči. Preveč je namreč gostov, da bi vsem lahko hitro postregli.
Toda v večini so ljudje veseli in razposajeni, ko se vzpenjajo ah spuščajo po travnatih strminah Krvavca. Lepote Krvavca in okolice so se široko odprle našemu človeku.
J
Čoln je precej drag in si ga ne more privoščiti vsakdo. Nekaj drugega pa je takšnale vreča iz gumiranega platna, ki izvrstno ustreza potrebam tega športa. Ribič se v njej prav dobro počuti in zdrži tudi po več ur na vodi. Primerna je zlasti za jezera in mirne reke.
Zanimivosti
RAZISKOVANJE KLOROFILA Ameriška znanstevnika doktor Russell Eversole in dr. Je-rome VVolken sla uspela v laboratoriju sprožiti osnovni proces fotosinteze, to je proces, s pomočjo katerega zelene rastline pretvorijo sončno energijo v energijo, ki jo potrebujejo za življenje.
NAJVEČJA LADJA, ZGRAJENA V BELGIJI
V Anversu so splovili nedavno tega, največjo ladjo, zgrajeno kdajkoli v Belgiji. Ladja je tanker in se imenuje »Caltex Car-dif« in ima nosilnost 35.000 ton.
VELIKI   DIKTATOR NA SPOREDU NEMŠKIH KINEMATOGRAFOV Svetovno  znani   film »Veliki diktator« — filmska satira zoper Adolfa Hitlerja, bodo septembra    prvikrat    prikazali v nemških kinematografih. Ta film je bil narejen pred 18 leti.
130   MILIJARD   LET STARI FOSILI
V bližini angleškega mesta Stovvbridge so odkrili glavo velikega ihtiozavra, staro 130 milijard let.
FRANK OWEN:
EDDIE CHAPMAN
P R I PO VE D U J E
Tega vzklika se je domislil Albert Schol, nenavadno divji član naše pariške podružnice. Ta je često obiskoval nočne klube in imel je navado, pregloboko pogledati v kozarec. Prijateljice noči so ga dobro poznale, in če ga je imel kozarec preveč, so dekline vpile: »Ah, c e m o n -sieur  la, il  est un vrai  terreu r.«
Tisto noč smo pridrveli v Limoges. Srečali smo peščico vojakov. Štab se je zasidral na mestnem magistratu. Von Grunen se je pomenil z dežurnim častnikom in dobil smo nakazilo za enega izmed najboljših hotelov. Presenetila me je ravnodušnost Francozov; ljudje so bili videti preplašeni, tu in tam sem videl skupinice na hišnem pragu. Tisto noč je bila policijska ura že ob devetih.
Naslednje jutro sem krenil z VVolfgangom na sprehod. Ljudje so radovedno pasli oči na nas. Mimoidoči vojaki so me elegantno pozdravljali, jaz pa sem pozdravljal častnike. Vse to se mi je zdelo kakor nekakšna neresnična in nenavadna igra. Židje, izstradani in prestrašeni, so nas malodušno opazovali — reveži, sočustvoval sem z njimi. Kmalu jih bodo pobrali in morali bodo nositi Davidovo zvezdo. V čredah jih bodo nagnali v taborišča — deportirali jih bodo, trpinčili in ubijali.
Odšel sem v neko brivnico, v kateri so delali trije ali štirje Francozi. Prosil sem, naj me ostrižejo in obrijejo. Nobeden izmed njih ni spregovoril z menoj niti besedice.
Z VVolfgangom sva odšla do hotela, stoječega nasproti kolodvora. Tam sva imela dogovorjen sestanek z drugimi, ki so napustili Nantes noč poprej. Tudi oni so srečno prispeli. Pozdravili smo se in zatem skupaj obedovali v
restavraciji. V lokalu je bilo silno živahno. Ljudje so hrupno govorili, toda obmolknili so, brž ko smo prekoračili prag. Naročili smo mizo in sedli. Bilo nas je osem. Postregli so nam z izvrstnimi jedrni, tu je bila hrana veliko boljša kot v okupacijski coni, posebno še za Francoze.
Po kosilu smo se vrnili v naš hotel, kjer nam je von Grunen z nekim majorjem gestapa iz Rennesa imel sporočiti naše naloge za ta dan. Zbrali smo se v eni izmed hotelskih sob: major, visoke rasti, sivolas, strogega obraza in oblečen v esesovsko uniformo, nam je razložil načrte za zvečer. Okrog njega je stalo kakih deset krepkih ge-stapovcev. Stežka bi si mogel zamisliti tolpo s priskutnej-šimi obrazi.
Sporočil nam je, da mu je nemška obveščevalna služba poslala seznam ljudi, osumljenih vohunstva ali simpati-ziranja z Veliko Britanijo. Ob prvem mraku naj, razdeljeni v dve skupini, vdremo v stanovanja in aretiramo sumljive ljudi. Von Grunenu so zatem izročili imena in naslove: pridržal si je polovico ljudi. Dogovorjeno je bilo, da je treba vse privesti skupinsko v hotel, kjer bo preiskava. Zato smo vzeli s seboj majhen kamion in tri avtomobile. Naša Dienststelle je imela opraviti polovico dela, enota iz Rennesa pa drugo polovico. Von Grunen je z našo skupine zapustil sobo. Šli smo se posvetovat. Na zemljevidu Limo-gesa smo podrobno proučili naslove in razporeditev ulic.
Ukazano nam je bilo, naj pri priči streljamo, če naletimo na odpor. Ko se je zmračilo, smo odšli na delo. Prvi naslov je bil napačen: človek s seznama je zapustil mesto že poprej in odtlej ni nihče več ničesar slišal o njem, nam je rekel hišnik. Naslednji na seznamu je bil kapetan La Saffre. Dolgo smo butali po vratih v velikanskem stanovanjskem bloku; naposled nam je odprla neka ženska v večerni halji. Odgovorila nam je, da pozna kapetana Saffra, da pa ne ve, kje je. Von Grunen je ukazal da moramo preiskati njeno stanovanje. Izvlekli smo sleherni
predal in izpraznili vse omare. Na postelji je sedela njena na smrt prestrašena osemnajstletna hčerka. »Ne bojte se,'< sem jo tolažil, toda kar naprej je histerično jokala. Mislim, da je bila prepričana, da jo bodo vojaki ubili aH posilili. Ko je njena mati slišala jok, je prihitela in rekla:
»Kapetan Le Saffre stanuje v gornjem nadstropju.«
Odšli smo gor in von Grunen je potrkal na vrata. Odgovora ni bilo. Ukazal nam je, naj vdremo v stanovanje in pomagal sem pri tem, prizadevajoč si povzročiti čim večji hrup, da bi tako kapetanu, če bi bil v stanovanju, omogočil pobeg po odtočni cevi na dvorišče. Ko so se naposled vrata vdala, smo videli, da v stanovanju gori luč. Vrata v spalnico so bila zaklenjena, zaletaval sem se vnaja, papustila so, toda soba je bila prazna. Opazil sem odprto okno. Zanimalo me je, ali se mi je moja taktika posrečila. Ali je Le Saffre pobegnil? Nikoli nisem zvedel. Morda mi bo sporočil, ko bo bral to knjigo. Vse smo preiskali, ves njegov imetek, njegove spise, kovčke itd. Ta mož je ime* usodno navado, da je hranil vso svojo korespondenco.
Našel sem nekaj pisem z naslovom neke dobro znane britanske osebnosti, katero je prosil za službo tolmača-Zbral sem jih, odšel v stranišče in vrgel v školjko. Toda več kovčkov je bilo polno pisem in zbal sem se, da ga mnoga izmed njih morda bremenijo. Razen tega smo naši1 raketno pištolo Verey, vrečo sladkorja in nekaj nitrata, ki. če je pravilno zmešan, postane močan eksploziv. Stanovanje smo skrbno preiskali in tudi von Grunen sam Jc vneto delal. Našel je izvrstno zbirko vina in likerjev; pijačo in zaloge živil smo odnesli.
Vrnili smo se v avtomobil in krenili na lov na naslednjo veliko žrtev. Prišli smo v četrt revežev, potrkali na neka vrata in vprašali, ali je D. Durand doma. Neka ženska nam je odgovorila:
»Da, gospod, to je bil moj mož, toda on je že sedem mesecev mrtev.«
D--B