Dragi fantje, pripadniki JLA, vojaški starešine, pripadniki vseh naših oboroženih sil, iskreno vam čestitamo ob vašem prazniku. Leto XXX. Številka 97 TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, torek, 20. 12. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. V>d januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih- GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO TovariSka srečanja predsednika Tita — Predsednik republike in Zveze komunistov Jugoslavije Josip Broz Tito je v soboto, 17. decembra, in v nedeljo, 18. decembra, na Brdu pri Kranju sprejel v goste več pomembnih domačih in tujih osebnosti. V soboto je sprejel generalnega sekretarja Komunistične partije Španije Santiaga (\irrilla, ki je na krajšem oddihu v naši državi. Carrilla je predsednika Tita seznanil s prizadevanji španske partije za demokratično preobrazbo Španije. Carrillo in naš predsednik sta prav tako ugodno ocenila razvoj prijateljstva in sodelovanja med državama. V pogovoru sta sodelovala tudi Stane Dolanv in Franc Popit. Zvečer pa je predsednik Tito na Brdu sprejel Franca Leskoška Luko, ki slavi 80. obletnico življenja in 60. obletnico revo-lucionarnega dela. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki slovenskega družbenopolitičnega življenja. V nedeljo, 18. decembra, pa je predsednik obiskal Edvarda Kardelja na njegovem domu v Ljubljani. Edvard Kardelj in žena Pepca sta predsednika Tita in druge goste zadržala na kosilu. Razen lega se je predsednik med bivanjem v Sloveniji udeležil lova in uplenil enega naj lepših kozorogov, (jk) — Foto: F. Perdan Odličje »22. december« podeljeno v Kranju Kranj — V soboto, 17. decembra, je bila v Kranju slovesna proslava ob dnevu JLA pod nazivom »S Titom v boju — s Titom v svobodi«. Slovesnosti v kranjskem domu JLA so se udeležili pomočnik zveznega sekretarja za notranje zadeve Martin Košir, načelnik republiškega štaba za teritorialno obrambo SR Slovenije Vlado Kocijan, vojaški starešine, predstavniki gorenjskih občinskih skupščin, družbenopolitičnih organizacij ter drugi. O pomenu dneva JLA, o prazniku naših oboroženih sil, je spregovoril sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Spregovoril je tudi o letošnjih partijskih in Titovih jubilejih, o velikih uspehih, ki jih dosegamo na gospodarskem področju in drugih področjih. V kulturnem programu so na stopili recitatorji iz Škofje Loke ter akademski komorni zbor in pihalni orkester iz Kranja, (jg) — Foto: F. Perdan Kranj — S pesmijo »Druže Tito, mi ti se kunemo,« ki so jo zapeli v petek, 16. decembra, v dvorani kina Center v Kranju prav vsi udeleženci olaw>—oh .i-«...-, it a nh »CIIRC fMUTC91IUSti UU U11C TU li*1" __ prazniku naših oboroženih sil, sta se končali letošnji tekmovanji, bili sta že osmič, »Odličje 22. december« ter »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti.« Med gosti na proslavi so bili tudi predsednik predsedstva skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher, članica sveta federacije Lidija Sent-jurc, poveljnik ljubljanskega armad-nega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok, poveljnih republiškega štaba za teritorialno obrambo SR Slovenije generalmajor Branko Jerkič in drugi. Se posebno z navdušenjem pa so vsi obiskovalci slovesnosti ob dnevu JLA v Kranju pozdravili revolucionarja in aktivnega družbenopolitičnega delavca Franca Leskoška-Luke, ki je te dni praznoval 8()-letnico. Častni gost na prireditvi Franc Leskošek-Luka je nato prejel plaketo enote, ki nadaljuje tradicije slavne Prešernove brigade, zlati znak mentorja ZSM Slovenije ter album fotografij, ki govorijo o njegovem medvojnem delu. Predstavniki JLA, pripadniki planinskih enot, so mu podelili tudi planinsko vojaško uniformo in cepin. »Pa ja ne bo vojne,« je potlej hudomušno pristavil Franc Leskošek-Luka, ko se je zahvaljeval za priznanja. O pomenu dneva JLA, G prSZnLHll vseh naših oboroženih sil, je spregovoril predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič. »Naše praznovanje je še bolj svečano,« je dejal, »saj je med nami človek, ki je stal v prvih vrstah med ljudmi naše revolucije. In tega se mladi globoko zavedamo.« Takoj nato sta se na kvizu »Tito-revolucija-mir«, to je bilo zaključno tekmovanje, pomerili ekipi Ajdovščine in Sežane. Tesno so zmagali Ajdovci. Za eno samo točko. Treba Nadaljevanje na 24. strani piccadilh — piccadilh — piccadjilh — piccadilh - piccadilh — piccadilh — Tovarna klobukov Šešir Škofja Loka priporoča svoje izdelke | piccadillv — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — piccadilh — I Kranj — V soboto, 17. decembra, je komandant štaba za teritorialno obrambo Gorenjske Ljubo Kržišnik podelil priznanja organizacijam združenega dela in posameznikom, ki so se posebno izkazali na eni od letošnjih vojaških vaj na Gorenjskem. Le-ta je bila v letošnjem poletju na škofjeloškem področju. V imenu prejemnikov priznanj se je za priznanje zahvalil Janez Šter. »Zadana naloga nam ni bila le dolžnost, ampak tudi čast. Vsak od nas je prispeval svoj del k njenemu uspehu. Gorenjci smo vedno pripravljeni, da branimo težko pridobljeno svobodo.« (jg) — Foto: F. Perdan ■□I Dj XVIII. NOVOLETNI SEJEM OD 16. DO 26. DECEMBRA 1977 NOVOLETNI SEJEM KRANJ Naročnik: T 2. stran — Glas - Umrla Spasenija-Cana Babović Po dolgi in težki bolezni je umrla v Beogradu Spasenija-Cana Babović, narodni heroj in članica predsedstva SR Srbije. Preminula revolucionarka, junakinja socialističnega dela in ena najpomembnejših bork delavskega gibanja v Srbiji in Jugoslaviji, se je rodila pred enainsedemdesetimi leti v La-zarevcu, kjer se je kot mlada delavka prvič vključila v delavsko gibanje. Članica SKOJ je postala leta 1927, v KPJ pa so jo sprejeli leto dni kasneje. Večkrat jo je preganjala policija in je bila nekajkrat zaprta. Takoj po izbruhu vojne se je vključila v organiziranje političnega in vojaškega odpora po osvoboditvi pa je opravljala najrazličnejše politične in družbene funkcije in je bila večkrat odlikovana. Odlikovani liški enoti Na veličastnem ljudskem zborovanju na Vunskem polju je član predsedstva SFRJ in ZKJ dr. Vladimir Bakarič kot odposlanec vrhovnega poveljnika oboroženih sil SFRJ Josipa Broz a-Tita izročil vojnim poveljnikom prve in druge pro-letarske divizije narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije »Nikola Tesla* reda narodnih herojev. Slovesnosti so se udeležili desettisoči Karlovčanov, prebivalcev Korduna, Banije in Like, preživeli borci ter vojaške starešine, katerih enote nadaljujejo izročilo te slavne partizanske divizije. 40 let Filca Delovni kolektiv temeljne organizacije FILC iz Mengša je proslavu 40-letnico obstoja tovarne. Mengeška tovarna se je pred letom priključila delovni organizaciji Tekstil iz Ljubljane. Letos so izdelali 900 ton filca v skupni vrednosti 42 milijonov dinarjev, prihodnje leto pa bodo zgradili novo tovarno v vrednosti 12 milijonov dinarjev za proizvodnjo glavnega filca. Kolektiv ima 64 članov in je med najbolj uspešnimi svoje stroke v Jugoslaviji. Večji Tomos Od srede tega meseca sestavlja Tomos 7 temeljnih organizacij združenega d»hn pyj. druz.il se jim je obrat Agrotehnike v Brežicah. Nova Tomo-sova temeljna organizacija bo izdelovala v kooperaciji z italijansko firmo BCS kosilnice in drugo kmetijsko mehanizacijo. Nova vez med narodoma V Gorici gradijo kulturno športni center, ki naj bi prispeval k sožitju prebivalcev obeh narodnosti. Gradijo ga na pobudo slovenske kulturno-go-spodarske zveze in s pomočjo matičnega naroda. V njem bo športna dvorana, dvorana za kulturne prireditve in drugi prostori. 33 let Titograda Te dni se v Titogradu vrste številne prireditve v počastitev 19. decembra — 33. obletnice osvoboditve in v vojni razrušene Podgorice. V soboto so odprli tri nove zdravstvene domove, s tekmovanjem invalidov iz pobratenih mest pa se je začela tradicionalna športno-politična manifestacija Bratstvo in enotnost. V počastitev tega praznika so začeli tudi z deli pri uresničevanju projekta Cemovsko polje, ki predvideva ureditev doslej neizkoriščene ravnine med Titogradom in Skadrskim jezerom v sadovnjake in polja, na katerih bodo pridelovali zelenjavo. JESENICE V sredo, 21. decembra, bo redna seja izvršnega sveta skupščine občine, na kateri bodo razpravljali o statutu temeljne organizacije združenega dela za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš Jesenice, dali mnenje k statutu temeljne organizacije za urbanizem, urejanje zemljišč in nadzor nad gradnjami, spregovorili o organizaciji vinarske inšpekcije in o poročilu živinorejsko veterinarskega zavoda za Gorenjsko o opravljenem delu v letošnjem letu in o finančnem planu za prihodnje leto. V soboto, 24. decembra, bo občinska konferenca SZDL Jesenice organizirala v Gozd-Martuljku seminar, na katerem bodo člani Socialistične zveze obravnavali aktualno politične razmere, varnostno oceno v občini, planiranje za prihodnje leto in priprave na skupščinske volitve. D. S. KRANJ Včeraj, 19. decembra je bila v Kranju prva seja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o delu občinske konference in njenih organov v preteklem mandatnem obdobju in programski usmeritvi ter nalogah občinske konference ter organov v prihodnje. Izvolili so tudi organe občinske konference in člane medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Na razširjeni seji se bo danes, 20. decembra, dopoldne sestalo predsedstvo medobčinskega sveta socialistične zveze za Gorenjsko. Razpravljali bodo o pomenu časnika Glas in o oblikovanju delegacij in delegatskih razmerij za skupščine družbenopolitičnih skupnosti, samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti. A. Z. RADOVLJICA Včeraj je bila v Radovljici 106. redna seja izvršnega sveta občinske skupščine. Med drugim so člani obravnavali tudi gradivo za sejo vseh zborov občinske skupščine, ki bo v sredo, 28. decembra. Razen tega pa je bila na seji dana tudi informacija glede sanacije Klavnice Bohinjska Bistrica in programov zainteresiranih delovnih organizacij za sanacijo ter informacija o predvidenem razvojnem programu 2ITO-TOZD tovarna čokolade Gorenjka Lesce. A. Z. ŠKOFJA LOKA V četrtek, 22. decembra, ob 17. uri bo tretje redno zasedanje skupščine občinske požarne skupnosti. Delegati bodo med drugim obravnavali samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske požarne skupnosti, program za prihodnje leto in poročilo o problematiki dimnikarske službe v občini. Istega dne in ob isti uri bo tudi seja skupščine telesnokulturne skupnosti. Pregledali bodo, kako so uresničevali letošnji program, se pogovorili o programu za prihodnje leto in obravnavali problematiko žičnic na Starem vrhu in Soriški planini. L. B. Škofjeločani praznujejo jutri, 21. decembra, krajevni praznik. Proslavili ga bodo danes popoldne ob 17. uri v galeriji na loškem gradu, ko bodo podelili zlate znake Škofje Loke in odlikovanja članom ZB NOV. Po proslavi bo sprejem in tovariško srečanje v restavraciji Nama. L. B. TRŽIČ V tržiški občini že nekaj časa ugotavljajo pomanjkljivo marksistično izobraževanje mladih, ki vpliva tudi na pomanjkanje kadrov, s katerim se srečujejo vse družbenopolitične organizacije. Zato je občinska konferenca ZSMS začela oktobra organizirati marksistične krožke po osnovnih mladinskih organizacijah. Vanje se bodo vključevali tudi mladi komunisti. Razprave na krožkih ne bodo zaprte, temveč želijo mladi udeležbo tudi drufio občanov. Krožki bodo nov prispevek k utrjevanju in širjenju marksistične Misli, za kar same politične šole niso dovolj. Občinski center marksističnih krožkov je oblikoval program izobraževanja, prilagojen razmeram, v katerih krožki delujejo. Vzgoja naj bi se začela že po osnovnih šolah in nato po osnovnih organizacijah in v drugih oblikah izobraževanja nadaljevala. Brez takšne načrtnosti ne bo uspehov. Predvsem bo pomembno stalno povezovanje študija s praktičnimi primeri. -mk Slovenci na Koroškem Žandarmerija je ravnala napak Celovec - Avstrijsko ustavno sodišče je dalo prav pritožbi slovenskega odvetnika dr. Janka Tischlerja, ki je oporekal ravnanju koroške žandamerTje zoper njega in druge 81ov»«ce, ki mo opazovali iz o*!!!: pf0i65t5£ isiskš EOpčr abw*hrkan;r.ferbundov»ko prireditev 8. avgusta lani v Skocjanu. Pripadniki te nacistične organizacije so postavili v tem kraju brambovski spomenik. Slovenski odvetnik je bil žrtev policijskega nasilja, razen tega pa so neposredno ob otvoritvi spomenika v Skocjanu aretirali 11 Slovencev, IS pa kasneje v Sinci vasi. Koroške ■odne oblasti so bile na protest dr. Janka Tischlerja gluhe, ustavno sodišče pa mu je ugodilo. Ministrstvo za notranje zadeve mora plačati tudi stroške postopka v vitini 17.928 šilingov. Koroško časopisje, ki je takoj po Skocjanu hvalilo ravnanje iandamerije, je o tej razsodbi pisalo le bežno. Ni pa pozabilo napisati, kako Slovencem naklonjene so avstrijske sodne oblasti... KULTURNI PRAZNIK SLOVENCEV Celovec - Celovško mestno gledališče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička, ko je prišlo k Slovencem na Koroško v goste Stalno slovensko gledališče iz Trsta. To je bil za naše rojake onstran Karavank resnični kulturni praznik. V dvorani se niso zbrali le Slovenci s Koroške, temveč tudi iz nekaterih italijanskih pokrajin. Slovenski igralci s Tržiškega so se predstavili z Župančičevo »Veroniko Dese-niškoc. Stalnemu slovenskemu gledališču iz Trsta je bilo to že četrto gostovanje v Celovcu in vedno je bilo deležno izrednega sprejema. -jk J Kranjska gora - V petek, 16. decembra, je bila v hotelu Larix slovesnost ob 80-letnici rojstva revolucionarja, narodnega heroja in častnega občana jeseniške občine Franca Leskoška Luke. Poleg predstavnikov družbenopolitičnih organizacij m skupščine občine so se slovesnosti udeležili tudi predsednik republiškega zbora združenega dela Štefan Nemec, sekretar medobčinskega r la GorenJsko Ludvik Kejžar, predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič, predvojni komunist in revolucionar Vencelj Perko in drugi. Francu Leskošku so izročili umetniško sliko akademskega kiparja Jaka Torkarja, jeseniški plavžarji, ki letos praznujejo 40-letnico delovanja plavža na Jesenicah, pa so mu podarili kipec jeseniškega plavžarja. — Foto: F. Perdan Skupščina ZZB NOV Kranj - V soboto, 17. decembra, so se v Kranju na redni skupščini sestali člani zveze združenj borcev NOV kranjske občine. Poročilo o delu v štiriletni mandatni dobije podal predsednik občinskega odbora Jože Marjek Joco in poudaril, da morajo borci tudi v prihodnje skrbeti za ohranjanje tradicij NOB. Na skupščini so ugotovili, da so v občini uspešno reševali stanovanjske in druge probleme borcev. Tako je od 1973. leta do letos dobilo stanovanja v občini 128 članov. Nazadnje so sprejeli tudi pravilnik o dodeljevanju posojil udeležencem NOV za adaptacijo stanovanjskih hiš, pravilnik o uporabi prapora ZB NOV, ZWI, pravilnik o pogrebu umrlega člana ZZB NOV ter navodila za postopek o ugotavljanju posebne dobe. -Foto: F. Perdan Ob pričakovanju volitev 78 Slaba obveščenost krajanov (Nekaj vtisov in izkušenj in lastne politične prakse) Kadar človek po naključju zaide med krajane svojega ožjega okoliša in povsem po naključju spozna njihovo zavestno opredeljenost, se njegov idealizem razblini ob surovih dejstvih stvarnosti. Potrkaš, vstopiš, pozdraviš in razveseliš znanca, soseda, potem pa prideš s pravo barvo na dan: »Pobiram članarino za SZDL, socialistično zvezo .. .* In že se smehljaj umakne nezaupljivemu izrazu, sledijo pa različne scene, odvisne od posameznika. Naj postrežem z nekaj primeri! »Že spet!« Človek se ne sme čuditi, saj je prejšnjo nedeljo »kasiraU tovariš od turističnega društva, še prej nekdo od rdečega križa, krajanom pa gre denar neverjetno težko iz rok.. »Le kdo potrebuje vse te organizacije? Samo ob denar nas spravljajo.* So res tako nepotrebne? Zavedni občani zelo radi pozabljajo, da so pravzaprav oni tisti, ki »molzejo* družbo — pomislimo le na vodovod pa trim kabinet in cesto, asfaltirano do vsakega zelnika. Pri takih ali drugačnih potrebah se redko vprašajo, kdo vse to ureja zanje. Neke stihijne sile prav gotovo da ne. »Ja, kaj pa je sploh to SZDL?* Še trši oreh, vendar človeka ne raz-žalosti toliko zato, ker mora v šolskem stilu oddrdrati znano definicijo o frontni organizaciji vseh polnoletnih občanov, ki imajo volilno pravico, kaj je njena vloga itd. itd., ampak bolj zato, ker ljudem ni jasno njihovo lastno bistvo, ker niso informirani o najosnovnejših postavkah samoupravljanja na teritorialni ravni, katerega nosilci so, »Končno so pa volitve le na vsake štiri leta,* reče kak polovično obveščen član, ko hoče izraziti svojo nejevoljo nad »oderuško* članarino, ki ne upošteva zgoraj navedenega dejstva. Tudi ob tem bi človek izjokal vso tekočino, ki jo vsebuje. Upoštevajoč takšno mišljenje je SZDL organizacija, ki se periodično prebuja iz štiriletnega latentnega stanja, da odpravi nadležno proceduro volitev, okrasi volišče, najame godbo, potem pa spet nekaj let miruje. Če je tako, potem smo po miselnosti še vedno v obdobju poslanskega mandata in naš delegatski sistem kot načelo samoupravljanja močno prehiteva svoj čas. Problemi posameZni^ ?° materialnega značaja, nejevoljna vprašanja se pojavljajo le zaradi tiste simbolične številke, ki obremenjuje družinski proračun, manj pa jih zanima vsebina te družbenopolitične organizacije. Kar je v zvezi s politiko, je nevarno področje, ker politiko ljudje pojmujejo kot nekoč — oblast je oblast. In tako se srečujemo s tradicionalno mentaliteto ljudi. Ne sprašujemo se po vzroku take miselnosti, saj vemo, da je bolj ali manj zgodovinsko pogojena, ampak si zastavljamo vprašanje: »Saj imamo vendar različne organizacije ravno zato, da obveščajo, da prebujajo zavest v ljudeh, da jih seznanjajo z njihovo vodilno vlogo... Kaj je torej tu narobe?* Vrtimo se v začaranem krogu. Vendar poskušajmo odgovoriti na to vprašanje! Kaj bi bilo torej narobe, če imamo teoretično poskrbljeno za nemoteno funkcioniranje samoupravnega sistema? Tisti večni, stereotipni razkorak med normativnostjo in stvarnostjo, ki mnogokrat služi tudi kot fraza za kritje naše lastne nesposobnosti, ko nekega teoretičnega stališča ne moremo tudi praktično uveljaviti! To drži, na splošno seveda, če pa se ustavimo ob konkretni realnosti, ob današnji družbi, kije zaradi hitrega tempa življenja vse bolj odtujena in se zato posameznik zapira v svoj individualni svet, je kmalu vse jasno. Jasno je tudi, da samoupravni koncept ponuja roko, ki bo potegnila človeka iz njegove odtujenosti; toda naš sistem je še sorazmerno mlad in vsega ne moremo spremeniti v enem dnevu. Vse je eno samo veliko vprašanje. In rešiti ga ne moremo, če ponujamo neke navidezne rešitve, če prepuščamo stvar času, ki bo avtomatično spremenil zavest ljudi, ali če se do problema obnašamo brezbrižno. Samo zavestna akcija je lahko konstruktivna ... vendar brez previsokih besed in retorike! Problem moramo rešiti drugače, ob sodelovanju vseh prizadetih. Na sestanku, kjer se križajo mnenja mnogih, bi lahko uskladili vse odgovore na to vprašanje po načelu interesnega pluralizma. In če se bomo držali izreka — od besed k dejanjem — mogoče ne bo ostalo dolgo odprto. Dan' Žleb' Naj spomenik propade? Tržič - Leta 1961 so tržiški borci in aktivisti nad Ćadovljami pri Tržiču, dobrih petnajst minut od ceste protj Dolini in Jelendolu, obnovili in uredili partizansko tehniko, ki je leta privabljala obiskovalce iz vse Slovenije. Takšne tehnike — partizanski spomeniki so v tem delu Gorenjske redki, zato je bilo veliko zanimanje zanj razumljivo. Čeprav urejevanje tehnike ni bilo enostavno in so številni borci ter aktivisti zmogli tudi veliko prostovoljnega dela, je skrb za spomenik našemu odporu z leti opešala. Danes je že tako majhna, da je tehnika začela propadati, kar zanesljivo Tržiču ni v ponos! Borci in aktivisti so na zadnji skupščini občinske organizacije ZB na to opozarjali. Predlagali so, da bi eden od tržiških delovnih kolektivov po zgledu škofjeloške Jelovice, ki je pokrovitelj spomenika v Dražgošah, prevzel skrb za obnovo tehnike in pokroviteljstvo. Borčevska skupščina se je ogrevala za predlog, da bi bUa pokrovitelj partizanske tehnike Gozdno gospodarstvo Kranj, temeljna organizacija združenega dela Gozdarstvo Tržič. -.jk ® 81 KRANJ 40. SEJA družbenopolitičnega zbora skupščine občine Kranj sreda, 28. decembra 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine 39. SEJA zbora združenega dela skupščine občine Kranj sreda, 28. decembra 1977, ob 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine 35. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Kranj sreda, 28. decembra 1977, oh 15. uri dvorana kranjske občinske skupščine Dnevni red SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Poleg izbolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odboritve zapisnika so na dnevnem redu na začetku skupnega zasedanja vseh zborov občinske skupščine se naslednja vprašanja: — osnutek resolucije o izvajanju družbenega plana občine Kranj za obdobje 1976 - 1980 v letu 1978 — predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine Kranj za leto 1977 (rebalans proračuna) — predlog odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Kranj v prvem tromesečju 1978 — splošna poraba v občini Kranj za leto 1978 — osnutek odloka o proračunu občine Kranj za leto 1978 40. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Po končanem skupnem zasedanju vseh zborov bo družbenopolitični zbor na ločeni seji obravnaval naslednja* vprašanja: — predlog odloka o začasnem financiranju SIS na področju gospodarskih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978 — predlog odloka o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča — predlog odloka o obveznem izločanju in združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kranj — predlog odloka o ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda — predlog odloka o sprembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi družbene ga interesa po 1. odstavku 14. člena obrtnega zakona — osnutek odloka o priznavalninah — predlog sklepa o določitvi lestvic katastrskega dohodka občine Kranj . — sredstva javnega informiranja v občini Kranj ter njihov vpliv na javno mnenje in na sprotno ter aktualno obveščenost v organizacijah v občini ter njeni delegatski bazi (informacija) — predlogi in vprašanja delegacij in delegatov 39. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 35. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE KRANJ Dnevni red zasedanj obeh zborov na ločenih sejah je enak kot za zasedanje družbenopolitičnega zbora; razen, da ta dva zbora ne bosta razpravljala o '— sredstvih javnega informiranja v občini Kranj ter njihovem vplivu na javno mnenje in na sprotno ter aktualno obveščenost ' v organizacijah v občini ter njeni delegatski bazi Bosta pa razpravljala še o naslednjih vprašanjih: — predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Kranj — predlog odloka o občinskih upravnih taksah v občini Kranj — predlog odloka o dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Kranj — predlog za valorizacijo osebnih dohodkov v osnovnem šolstvu in kultu- Začasno financiranje samoupravnih interesnih skupnosti Do konca leta ne bodo sprejete ustrezne stopnje prispevkov za leto 1978 za samoupravne interesne skupnosti s področja gospodarskih dejavnosti (komunalne dejavnosti skupaj z dejavnostjo krajevnih skupnosti, varstva pred požarom ter ljudske obrambe). Zato je predlagan odlok, po katerem bi sedanje prispevne stopnje veljale še prve štiri mesece prihodnjega leta. Za nadaljnjih osem mesecev v letu 1978 pa bo treba zagotoviti, da bodo prispevki tolikšni, da bodo zagotovljena vsa sredstva za uresničitev programov. DOGOVORIMO SE Usklajena poraba Osnutek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana kranjske občine za prihodnje leto Prve ocene o izvajanju srednjeročnega družbenega načrta kažejo, da bo celotno delovanje v glavnem usklajeno z letošnjim načrtom. Se posebno ugodna je ocena o razvoju gospodarstva. Nominalni porast družbenega proizvoda se namreč kaže v 25 oziroma 26 odstotkih. Ob upoštevanju povečanja zaposlenih in indeksa o gibanju cen industrijskih proizvodov pa lahko pričakujemo povečanje produktivnosti za okrog 9 odstotkov. Po drugi strani pa sta osebna in skupna poraba naraščali počasneje od rasti družbenega proizvoda. Skupna poraba se bo kot kaže povečala za 18 do 19 odstotkov. Sklepna ocena bi torej bila, da sta tako gospodarstvo kot negospodarstvo upoštevala določila letnega načrta, kar bo nedvomno veliko pripomoglo k uresničitvi celotnega srednjeročnega načrta. V prihodnjem letu bo temeljila politika pri uresničevanju srednjeročnega načrta na nadaljnjem razvijanju in dograjevanju dohodkovnih odnosov v okviru gospodarstva ter na prehodu na svobodno menjavo dela med gospodarstvom in negospodarstvom. Predvidena je tudi pospešena rast gospodarstva, saj naj bi se realni družbeni proizvod povečal za 11 do 12 odstotkov, produktivnost pa za okrog 8 odstotkov. Takšna rast bo tudi zagotovila materialno osnovo za nadaljnji razvoj družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti s področja negospodarstva in seveda tudi izgradnjo tako imenovane gospodarske infrastrukture v republiki. Osebna poraba bo zaostajala za družbeno produktivnostjo. To bo omogočilo tudi boljšo reprodukcijsko sposobnost gospodarstva. Za družbenim proizvodom pa bo zaostajala tudi rast skupne porabe. Prizadevanja za racionalnejšo porabo sredstev in za dosledno izvajanje srednjeročnih programov pa naj bi omogočila hkrati tudi skladnejši razvoj družbene skupnosti v celoti. Nove lestvice katastrskega dohodka Zadnji izračun katastrskega dohodka je bil narejen leta 1955 in valoriziran 1966. leta. Tako se že kaže zaostajanje katastrskega dohodka za narodnim dohodkom iz kmetijstva. Občinska skupščina je junija letos imenovala posebno komisijo za ugotavljanje katastrskega dohodka. Le-ta je potem izdelala osnutek lestvic, ki je bil javno razgrnjen od 9. septembra do 9. oktobra letos. Izračun katastrskega dohodka je narejen zato, da bi za vse razlike zemljišč po katastrski klasifikaciji ugotovili poprečni dohodek pri sedanjem načinu kmetovanja in sedanjih cenah. Pri tem so težili, da bi bila osnova za odmero družbenih obveznosti in za določanje cenzusov čimbolj realna. V katastrski dohodek zemljišč je vključen dohodek od rastlinskih pridelkov in dohodek od živinoreje. Upoštevani so tudi materialni izdatki kot so vrednost semenskega materiala, umetnih gnojil, organskih gnojil za vrtove, sredstva za varstvo rastlin, stroški strojne obdelave in amortizacije kmetijskih stavb, inventarja in nasadov. Pri ugotavljanju katastrskega dohodka so predlagatelji upoštevali naslednje statistične podatke: za pridelke obdobje 1971 — 1975, za cene podatke iz leta 1975, za materialne stroške podatke o poprečnih količinah za obdobje 1971-1975 obračunanih po cenah iz leta 1975. Dohodek od gozdov pa je obračunan kot vrednost prirastka na panju po poprečnih cenah iz leta 1976. Poudariti tudi velja, da je bil izračun katastrskega dohodka opravljen po enotni metodologiji. Ker po katastrski razdelitvi območje kranjske občine pokriva razen katastrskega okraja Kranj še nekatere katastrske občine iz katastrskih okrajev Tržič, Poljane-Selca in Kamnik, je treba za te katastrske občine sprejeti tudi lestvice, ki so jih na enak način izdelale komisije za te okraje. Osnutek proračuna Na skupnem zasedanju bodo delegati vseh treh zborov razpravljali tudi že o splošni porabi oziroma osnutku proračuna za prihodnje leto. Predvideno je, da se bo splošna poraba povečala za 8 odstotkov, glede na tekoče cene pa pomeni porast splošne porabe 22 odstotkov. Takšen porast je tudi usklajen z resolu-^.eijskimi izhodišči o politiki izvajanja družbenega načrta občine v prihodnjem letu. S tem denarjem bodo pokriti vsi izdatki za financiranje zakonskih in drugih obveznosti, za delo organov družbenopolitičnih skupnosti ter za dejavnost organizacij in društev. Ker pa bodo proračunski dohodki narasli le za 10 odstotkov, bo iz proračuna treba izločiti nekatere dele skupne porabe. Davčna politika bo prihodnje leto usklajena s politiko v drugih občinah. Predvidene so spremembe pri obdavčenju alkoholnih in umetnih nealkoholnih pijač. Razen tega se bodo približno za 100 odstotkov povečale občinske takse. Le-te so nespremenjene že od 1972. leta. V Sloveniji pa se precej razpravlja tudi o uvedbi prispevne stopnje iz bruto osebnih dohodkov (0,50 odstotka). V osnutku ta vir še ni upoštevan. Će pa bo uveden, ta denar ne bo moč porabiti za splošno porabo. Poglejmo predvideno razporeditev proračunskih dohodkov za prihodnje leto: rt C 'a 3 erj S3 < c o ^ M > 00 -C r-t 08 S) -O ig C 1 2 3 4 5 01 - Dejavnost organov DPS 47.680.100 58.559.515 123 02 - Narodna obramba 6.791.000 7.845.000 116 03 - Družb. pol. organ, in društva 4.810.500 6.061.173 126 05 - Nadomest. — podp. — povračila 2.718.000 3.661.812 135 06 - Komunalna dejavnost 3.020.800 3.850.000 127 07 - Intervencije 3.773.000 5.033.140 133 08 - Tekoča prorač. rezerva 810.000 894.870 110 09 - Sredstva rezerv. — sklad 786.000 894.870 114 10 - KS — posebni nameni 700.000 — — KS — redna dejavnost 2.262.800 2.602.200 115 — Odstopljeni prihodki SIS 7.794.800 — Skupaj 81.147.000 89.487.000 122 Povečati osebne dohodke Osebni dohodki delavcev v osnovnih šolah in kulturnih ustanovah močno zaostajajo za osebnimi dohodki delavcev na drugih področjih Zaostajanje osebnih dohodkov delavcev v osnovnih šolah in v kulturnih ustanovah za osebnimi dohodki delavcev na drugih področjih traja že nekaj časa. Stanje postaja le nevzdržno. Zato republiška skupščina in izvršni svet priporočata, da se to vprašanje v občinah čimprej uredi. Osebne dohodke zaposlenih na teh dveh področjih je treba uskladiti z osebnimi dohodki v republiki oziroma v občini. Izhodišče za uskladitev pa naj bodo doseženi poprečni osebni dohodki na pogojno nekvalificiranega delavca v občini v letu 1976. V občini je znašal poprečni osebni dohodek 3232 dinarjev. V šolstvu je bil za letos načrtovani osebni dohodek 2885 dinarjev, dejansko izplačani poprečni osebni dohodki v prvih desetih mesecih letos pa so bili celo nižji. Podobno je tudi v kulturnih ustanovah, kjer je bil za letos predviden poprečni osebni dohodek 2917 dinarjev na pogojno nekvalificiranega delavca. Izvršna odbora izobraževalne in kulturne skupnosti zato predlagata uskladitev in sicer da bi dosegli osebni dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca v letu 1976 — torej 3232 dinarjev. Da bi to uresničili, je treba zagotoviti izobraževalni skupnosti 8,493.432 dinarjev, kulturni pa 740 tisoč dinarjev. Ta denar pa bi dobili na eni strani z varčevanjem, na drugi pa s porabo rezerv in letošnjih presežkov. O uporabi letošnjih presežkov pa morajo odločiti zbori izvajalcev in zbori uporabnikov skupščin obeh samoupravnih interesnih skupnosti. Razpravljati pa morata tudi zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine. Predlagano je, da oba zbora občinske skupščine uskladitev sprejmeta. Predlog odloka o ... ... spremembi odloka o proračunu občine Kranj za leto 1977 (rebalans proračuna). Sprememba odloka oziroma proračuna je potrebna, ker predvideni dohodki ne bodo doseženi. Razen tega pa sredstva za usklajevanje osebnih' dohodkov v organih družbenopolitične skupnosti ne zadoščajo za uskladitev z gibanjem osebnih dohodkov na drugih področjih v občini. Dohodki proračuna bodo nižji za dobre tri milijone dinarjev, za uskladitev osebnih dohodkov pa je potrebno 1,3 milijona dinarjev. Razen tega je treba zagotoviti za zakonske in pogodbene obveznosti se 218.000 dinarjev. Z znižanjem nekaterih postavk na področju splošne porabe bi dobili 1,269.000 dinarjev. Za manjkajočo razliko 3,258.000 pa je predlagano znižanje financiranj« skupne pora- ... začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini. Ker proračun za prihodnje leto do konca leta ne bo sprejet, se lahko financiranje splošnih potreb največ tri mesece v prihodnjem letu nadaljuje na podlagi letošnjega proračuna. Za ta čas so dovoljene tri dvanajstine letošnje proračunske porabe po podrobnejši razporeditvi sredstev. ... posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve v občini Kranj. Odlok dejansko samo usklajuje že dosedanje določbe odloka z zveznim in republiškim zakonom in pravilnikom za izvajanje zakona. Stopnje občinskega prometnega davka ostajajo nespremenjene razen za alkoholne pijače, kjer enota za obračunavanje ni več (mera) liter, marveč odstotek davčne stopnje od vrednosti. Nova pa je predlagana obdavčitev umetnih brezalkoholnih pijač po 3-od-stotni stopnji. .... občinskih upravnih taksah v občini Kranj. Po predlaganem odloku se sedanje takse za posamezne spise in dejanja v upravnih stvareh povečujejo za 100 odstotkov, pri posameznih pa tudi manj. Tako naj bi v prihodnje taksa za vloge znašala 4 dinarje, za pritožbe 20, za odločbe 20, za pridobitev pravice opravljati obrtno dejavnost 300, za potrdila 10, za lokacijsko dovoljenje 100 in za vozniško dovoljenje 30 dinarjev. Glede oprostitev plačila taks pa se |e naprej uporabljajo določbe republiškega zakona. ... dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Kranj. Ta odlok določa, da se ponovno uvede davek od osebnega dohodka delavcev, ki se od 1. januarja 1975 ni več plačeval. Predlagana je stopnja 0,5 odstotka. S tem denarjem bi občinska skupščina lahko poravnala ustavne, zakonske in z družbenimi dogovori sprejete obveznosti. Gre za obveznosti iz proračuna komunalni interesni skupnosti. Prav tako bi ta denar lahko porabili za pokrivanje obveznosti glede programa gradnje objektov v krajevnih skupnostih, nadalje za desetletni program izgradnje cestnega omrežja in za komunalno ureditev zemljišča za gradnjo centra usmerjenega izobraževanja. Po drugi varianti pa bi ta denar namenili za financiranje narodne obrambe, za reševanje problemov v kmetijstvu in za hitrejše oblikovanje rezervnega sklada, iz katerega se pokrivajo posledice elementarnih nesreč. ... nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča. V primerjavi s prejšnjim odlokom o prispevku za uporabo mestnega zemljišča sedanji odlok bolj pravilno določa prispevek za uporabo zemljišča, ki je namenjeno za gradnjo. Pravzaprav ne gre za prispevek, marveč za nadomestilo in ne za uporabo mestnega, temveč za uporabo stavbnega zemljišča. Med višino nadomestila in sedanjim prispevkom ni razlik, razen da je določeno nadomestilo tudi za garažni prostor. Cene, kategorije in območja ostajajo še naprej nespremenjeni, če se ni povečal obseg območij urbanističnih načrtov oziroma spremenilo število zazidalnih načrtov. Odlok določa tudi novega upravljavca stavbnih zemljišč. To je stavbna zemljiška skupnost oziroma posebna enota samoupravne komunalne interesne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem. ... obveznem izločanju in združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu v občini Kranj. Občinska skupščina je konec 1972. leta predpisala minimalni odstotek sredstev, ki jih morajo temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovne skupnosti izločati in združevati za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Odlok je bil namenjen tistim delovnim organizacijam, ki niso sklenile samoupravnega sporazuma Odstotek določen v odloku je bil enak odstotku v samoupravnem sporazumu. Ker pa je bil letos podpisan nov samoupravni sporazum in se je odstotek spremenil, je treba spremeniti tudi občinski odlok. Tako bodo podpisniki samoupravnega sporazuma v enakem položaju kot ostali zavezanci. ... ustanovitvi in nalogah službe komunalnega reda. Občinska skupščina na podlagi veljavnih predpisov lahko ustanovi tako imenovano občinsko stražo. Delavci občinske straže lahko med opravljanjem službe legitimirajo občane in imajo druge pravice in dolžnosti, ki jih določi občinska skupščina z odlokom. Predloženi odlok ureja predvsem organizacijo in pristojnosti službe komunalnega reda oziroma komunalnih redarjev. Področja dela pa bo treba bolj določeno oziroma podrobno urediti v posebnih predpisih. Da pa bi služba komunalnega reda bolj zaživela, so pooblastila od komunalnega nadzornika prenesena na komunalnega redarja. Predvsem gre za pristojnost za mandatno kaznovanje. ... spremembah in dopolnitvah odloka o ugotovitvi družbenega interesa po 1. odstavku 14. člena obratnega zakona. Če bo odlok sprejet, bodo samostojni obrtniki lahko opravljali nekatere dejavnosti, za katere po sedanjem odloku ni bilo moč dobiti obrtnega dovoljenja. Gre za izdelovanje umetnih mineralnih vod, brezalkoholnih pijač in žganjekuhe. Mogoča bo tudi prodaja kmetijskih proizvodov na drobno, gozdnih sadežev ter izdelkov domače obrti in spomenikov. Spremembe v odloku so predlagane predvsem zaradi večje in boljše ponudbe potrošnikom. ... priznavalninah. Odlok o priznavalninah nadomešča sedanji odlok o družbeni pomoči udeležencev NOV in njihovim družinam vojaškim vojnim invalidom NOV in njihovim družinam, španskim borcem in koroškim borcem 1918/19. Razlog za to je uskladitev z družbenim dogovorom o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn. Te osnove in merila urejajo občinske skupščine s svojimi predpisi. V odloku so upoštevani kot upravičenci tudi občani, ki so po sedanjem odloku prejemali družbeno pomoč, a z družbenim dogovorom niso zajeti. Razen tega so upoštevane tudi nekatere dosedanje oblike družbene pomoči (klimatsko zdravljenje, denarna pomoč ob obiskih bolnih borcev), ki jih družbeni dogovor tudi ne predvideva. Postopek za dodeljevanje priznavalnin in drugih oblik družbene pomoči ostaja nespremenjen. Večja skrb obveščanju O vlogi in položaju sredstev javnega obveščanja v občini bo na sredini seji razpravljal le družbenopolitični zbor občinske skupščine. V oceni stanja je rečeno, da z obveščanjem delavcev v organizacijah združenega dela in občanov v krajevnih skupnostih ne moremo biti zadovoljni. Večina organizacij združenega dela izdaja svoja glasila enkrat na mesec, v krajevnih skupnostih pa teh glasil skoraj še ni (razen Naklega in Dupelj). Glas kot pokrajinski časnik, časnika Delo in Dnevnik ter RTV Ljubljana na področju obveščanja opravljajo sicer pomembno vlogo, vendar je treba obveščanju v prihodnje posvečati večjo skrb. Predvsem velja to za organizacije združenega dela in krajevne skupnosti in njihova glasila ter seveda tudi za druga omenjena sredstva javnega obveščanja. Pripravila Indok služba Kranj in Andrej Žalar "■»■■■■......■.........II..... — 4. stran — Glas Delavni komunisti Po štiriletnem obdobju delovanja občinska organizacija Zveze komunistov Jesenice ugotavlja, da se je delavnost znatno povečala na vseh področjih — Zgledno idejnopolitično izobraževanje Jesenice — Občinska konferenca Zveze komunistov Jesenice je bila v zadnjem štiriletnem obdobju pomembna sila pri preobrazbi odnosov v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih in si je izdatno prizadevala, da bi delovni ljudje in občani delali in živeli tako, kot jim zagotavlja ustava in zakon o združenem delu. V zadnjem štiriletnem obdobju je politika Zveze komunistov v občini vedno temeljila na mnenjih, ki so se oblikovala v osnovnih organizacijah Zveze komu- nistov, v svetih ZK in v aktivu članov ZK neposrednih proizvajalcev in se je vsa leta zagotavljala akcijska in idejnopolitična enotnost Zveze komunistov. Sama občinska konferenca ZK in komite sta se velikokrat sestala in tehtno razreševala najbolj pomembna vprašanja ob razvoju samoupravnih socialističnih družbenih odnosov. Med drugim so na Jesenicah v tem obdobju zabeležili več uspelih integracij, skupaj s sindika- Kritika nedelavnim komunistom Tržič — Na kopico težav v delovanju partijske organizacije v tržiški občini so opozorile novembra končane volilne konference osnovnih organizacij in volilna občinska konferenca, ki je bila v četrtek, 15. decembra. Predvsem so govorili o organiziranosti partijske organizacije in o delavnosti nekaterih članov Zveze komunistov, ki prebivajo v tržiški občini, organizirani pa so drugje. Po organizacijski plati je organizacija Zveze komunistov v tržiški občini napredovala. Leta 1973 je bilo v občini le 21 osnovnih organizacij, sedaj pa jih je že 38. Razen njih so komunisti oblikovali pet svetov ZK in eno tovarniško konferenco s komitejem. To je zadovoljiva organizacijska rast, ki pa še ni popolna. V štirih krajevnih skupnostih še nimajo osnovne organizacije, prav tako pa tudi ne v nekaterih manjših delovnih kolektivih. V nakaterih od teh sredin so oblikovani aktivi ZK, marsikje pa še teh ni. Volilna konferenca je priporočila večjo aktivnost partijske organizacije v teh krajevnih skupnostih in združenem delu ter oblikovanje osnovnih organizacij. Organizacijska krepitev partije tudi ne sme biti odvisna od naklonjenosti in nena- klonjenosti vodilnih in poslovodnih struktur, kar se je dogajalo v preteklosti. Marsikje partija ni dobila »prostora pod soncem« prav zaradi nepravilne družbenopolitične naravnanosti vodstvenih in vodilnih! Na občinski volilni konferenci in na volilnih konferencah osnovnih organizacij še posebej so letela opozorila na neaktivne člane organizacije. Na splošno je ugotovljeno, da so nekateri člani preobremenjeni z dolžnostmi, drugi pa mirno živijo »v senci«. Redki so primeri, da je organizacija katerega od teh pozvala na odgovornost! Kritike so bili deležni tudi komunisti, ki živijo po krajevnih skupnostih tržiške občine, organizirani pa so drugje. Le redki od teh se vključujejo v družbenopolitično življenje krajevne skupnosti in so kot komunisti aktivni v združenem delu, kjer so zaposleni, in v krajevni skupnosti, kjer živijo. Tržiške volilne konference so menile, da je preveč komunistov brez nalog in da je prepičel njihov vpliv v krajevnih družbenopolitičnih organizacijah, delegacijah, samoupravi in v svetih krajevnih skupnosti. Meseci pred partijskimi kongresi so priložnost za oceno teh slabosti in za načrtovanje akcij, kako jih odstraniti. J. Košnjek Janez Piškur ponovno sekretar Tržič - V četrtek, 15. decembra, je bila v Tržiču volilna konferenca občinske organizacije Zveze komunistov, ki se je je udeležil tudi sekretar medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko Ludvik Kejžar. Po razpravah v organih konference in osnovnih organizacijah ZK sta kadrovska komisija m komite predlagala konferenci izvolitev novega komiteja, častnega razsodišča, nadzorne komisije, statutarne komisije in članov medobčinskega sveta ZKS za Gorenjsko. Za sekretarja komiteja občinske konference ZKS je bil ponovno izvoljen dosedanji sekretar Janez Piškur, rojen leta 1944, ki je sedaj v šoli Josip Broz-Tito v Kumrovcu. Namestnik sekretarja je Ivanka Šul-gaj. Razen njiju so v komiteju še Milan Ogris, predsednik občinske skupščine, Franc Neme, sekretar sveta gorenjskih občin, Jože Arbiter, delavec mejne milice, Ida Ribnikar iz Peka, Janez Perimožič, sekretar aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev, Janez Mrak, predstavnik teritorialne obrambe, Branko Rožič iz Tovarne kos in srpov, Marjan Gradišar iz Mercatorjeve TOZD Preskrba, Stane Tonkli iz Združene lesne industrije, Rudi Hafner iz Tria in Milan Tribušon iz Bombažne predilnice in tkalnice. Člani častnega razsodišča so Tine Tomazin, Lovro Cerar, Jože Benedičič, Anton Kova-čič in Miloš Sova, člani nadzorne komisije Jožica Kralj, Miha Karo in Vida Bed in a, člani statutarne komisije pa Janez Ivnik, Janko Jezeršek, Mimica Laitinger, Anica Arbiter in Marjeta Erjavec. Tržiški člani medobčinskega sveta pa so Janez Piškur, Ivanka Šulgaj, Marjan Dolinar, Janko Mladič in dr. Andrej Robič. ■jk Evidentiranje napreduje Tržič — Med pripravami na volitve v tržiški občini so se sešli na skupno sejo komisija za kadrovska vprašanja komiteja občinske konference ZKS, volilna komisija in koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL. Na seji so ocenili priprave na volitve v tržiški občini. Menili so, da so oili obiski po krajevnih skupnostih dobrodošli, saj so opozorili na številne probleme pred volitvami. Na te so opozarjali tudi na posvetovanju predstavnikov samoupravnih interesnih skupno'si, družbenih organizacij in društev ter predsednikov osnovnih orgunixacjj sindikata. Predvolilna aktivnost je bila ugodno ocenior 'Viprave na volitve so resne i < *a osnovi novembrskih podatkom je bilo na novo evidentiranih 92» delovnih ljudi in občanov. Po krajevnih skupnostih so jih evidentirali 584, v združenem delu pa 338. MeH evidentiranimi iih je 25 odstotkov mlajših od 27 let, 30 odstotkov evidentiranih je žensk, članov Zveze komunistov je med evidentiranimi 26 odstotkov, 10 odstotkov evidentiranih pa zaseda vodilna delovna mesta. Pri novih volitvah kaže posvetiti večjo pozornost splošnim delegacijam, ki so sedaj kadrovsko precej osiromašene. Temeljne delegacije večjih sprememb verjetno ne bodo deležne, /boljšati pa bo treba delo konferenc delegacij. Le-te ob zadnjih volitvah vedno niso bile najbolj posrečeno izbrane, Po sodbi Tržiča-nov morajo priprave na volitve prispevati k načrtnejši in dolgoročnejši kadrovski politiki, manj pa mora biti glasovanj in preglasovanj. Slednje mora nadomestiti sporazumevanje in dogovarjanje. M. Krsnik tom pa so si komunisti prizadevali, da so se v delovnih in temeljnih organizacijah hitreje izoblikovali samoupravni akti, ki so upoštevali idejnopolitična izhodišča in konkretna določila zakona o združenem delu. Tako komite kot druge družbenopolitične organizacije so uspeli s širšo aktivnostjo spodbuditi delovne ljudi in občane, ki imajo zdaj samoupravno sporazumevanje za edino možno obliko dogovora o vseh vprašanjih. Precej akcij, predvsem solidarnostnih je uspešno potekalo, med njimi tudi akcija samoprispevka za gradnjo šole na Plavžu. Družbenopolitične organizacije z Zvezo komunistov so si intenzivno prizadevale, da se je uveljavilo družbeno planiranje, da so se uresničile velike naložbe, da se je področje družbenih dejavnosti uveljavilo v samoupravnih interesnih skupnostih. Ni šlo brez ovir, brez Eonekod tehnokratske miselnosti, irokratizma, liberalizma, podjetniške miselnosti in drugih pojavov, ki so jih odpravljale osnovne organizacije ZK in z njimi ostale družbenopolitične organizacije. Tudi nekatere negativne pojave v proizvodnji so komunisti ostro obsodili in jih s svojo aktivnostjo pomagajo odpravljati. Prav uresničevanje nalog družbene samozaščite je ena pomembnih nalog komunistov, ocena varnostnih razmer v sredini, kjer delujejo in ustanovitev potrebnih odborov. Na teh področjih beležijo uspehe, v naslednjem obdobju pa bodo na teh temeljih gradili naprej. t Občinski komite ZK je organiziral seminarje za sekretarje in skrbel za idejnopolitično izobraževanje članstva. Število aktivnih članov Zveze komunistov se je zelo povečalo, saj komunisti ne sprejemajo le nalog v svoji organizaciji, temveč so aktivni tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, v delegacijah in v samoupravnih organih. Z zaostritvijo odgovornosti pa naj bi v prihodnje delovalo še več članov, ki so ponekod še vedno pasivno ob strani. Osnovne organizacije ZK so organizirane v večini vseh temeljnih organizacij, delovnih organizacij, v delovnih skupnostih skupnih služb in v vseh krajevnih skupnostih. V vseh večjih krajevnih skupnostih, kjer je več osnovnih organizacij, se ustanavljajo konference ZK s komiteji ali sekretariati in bodo pomenile še večjo akcijsko moč ZK. Delujejo tudi aktivi ZK v nekaterih društvih. Posebno skrb je organizacija posvetila kadrovski problematiki in se je kadrovska komisija po svojem obširnem programu stalno povezovala z osnovnimi organizacijami in pomagala razreševati kadrovska vprašanja na območju občine. Pred volitvami pa ponekod tudi ugotavljajo, da v nekaterih osnovnih organizacijah prihaja do odklanjanja določenih dolžnosti, da v vseh osnovnih organizacijah niso stalno evidentirali možnih kandidatov in da premalo upoštevajo strukturo članstva. Kljub temu pa ugotavljajo, da so na področju kadrovske politike dosegli precej dobrih rezultatov in je več kvalitetnega in sposobnega kadra. V tem obdobju so v ZK sprejeli 571 članov, ki so vsi obiskovali uvajalni seminar. Vsako leto so organizirali tudi oba programa občinske politične partijske šole v skupno petih oddelkih s 161 udeleženci in skupno 500 urami programa. Idejnopolitično izobraževanje članstva je bilo zadovoljivo tudi z drugimi oblikami izobraževanja, v prihodnje pa si bodo prizadevali, da bi osnovne organizacije zares postale nosilke idejnopolitičnega usposabljanja komunistov. D.Sede j Na zadnji volilni konferenci občinske organizacije Zveze komunistov Jesenice so izvolili novo vodstvo. Za sekretarko komiteja občinske konference ZK so izvolili Marijo Zupančič-Vičar, diplomirano gradbeno inženirko, ki je v obdobju 1975 do 1977 opravljala dolžnost sekretarke komiteja občinske konference Jesenice. Pri svojem dosedanjem delu se je odlikovala s samoupravno idejnopolitično naravnanostjo ob vseh pomembnih vprašanjih socialističnega razvoja. Pomembno delo je z vso zavzetostjo in odgovornostjo opravljala v smeri, da bi bil delavcu in občanu zagotovljen takšen položaj, ki ga narekujeta ustava in zakon o združenem delu, ter si vztrajno prizadevala za uveljavljanje stališč in sklepov ter za politiko ZKJ in ZKS v občini, v regiji in v republiki. Tovarna obutve PEKO Tržič, n.sol.o., samoupravna skupnost skupnih služb sprejme za razvojno-pripravljalne službe v delovno razmerje strojnega tehnika Interesenti naj oddajo svoje prijave kadrovskemu oddelku tovarne do vključno 23.12.1977 ali se zglasijo osebno na razgovor, kjer bodo dobili podrobne informacije. Krvavec pripravljen Smučišča na Krvavcu so pripravljena na novo smučarsko sezono. Za zdaj je snega bolj malo, vendar so se delavci na Krvavcu potrudili in kar dobro pripravili smučarske proge, tako da so se prvi obiskovalci smučali že za praznike 29. novembra. Z urejanjem smučišč in odstranjevanjem kamenja so skupaj z mladino in vojaki začeli že poleti. Poleg remonta žičnic pa so čez poletje opravili še eno veliko delo. Do prvega snega so končali vsa zemeljska dela za dve novi žičnici. Veliki pridobitvi za krvavški sistem žičnic, dvosedežnica in dvojna vlečnica, bosta razširili smučarske terene na pobočja, ki ležijo pod krvav-škim hotelom, na Kriško planino in Kržišče. Delavci imajo pri monzi-ranju težave zaradi snega in mraza, vendar pravijo, da bo dvosedežnica vozila prve smučarje že konec januarja, vlečnica pa nekoliko kasneje. Za smučanje je torej poskrbljeno. Kaj pa pravijo krvavški gostinci? Zdaj lahko prespite le v Brunarici, kjer so cene nekoliko zasoljene, vendar na to v prijetnem gorskem vzdušju kmalu pozabite. Prenovljena planinska koča pri Gospincu, ki jo je nedavno tega odprlo kranjsko planinsko društvo, služi za zdaj le kot okrepčevalnica. Pravijo pa, da bo 35 ležišč kmalu nared. Hotel oziroma Dom na Krvavcu, ki ga letos upravlja Alpetourov TOZD RTC Krvavec, pa bo odprt 25. decembra in boste v njem že lahko silvestrovali. Tako kot lansko leto bo odprt tudi disko-bar in sploh bo za prijeten sprejem novega leta dobro poskrbljeno. Cene še niso znane, vendar ne bodo bistveno drugačne od lanskih. Za prijetno smuko, kakršno obetajo delavci RTC Krvavca, pa boste boste morali tudi nekaj žrtvovati. Za dnevo karto boste morali odšteti 100 dinarjev, popoldanska stane 70 din., tedenska 490, celoletna pa velja 2500 dinarjev. Za otroke in organizirane skupine pa so pripravili posebno ugodne popuste. D.Ambrožič Seminar komisije za IPD Bohinj — 19. in 20. novembra je bil v Bohinju seminar komisije za idejnopolitično delo pri OK ZSMS Kranj. Na seminarju, ki ga je vodil predsednik Marjan Klopčič, so najprej analizirali delo komisij za IPD po organizacijah združenega dela, vendar pa ima zelo malo organizacij te komisije. Će pa jih imajo, ne delujejo v pravi obliki. Podobno stanje je tudi v krajevnih skupnostih in osnovnih organizacijah ZSMS. Med najbolj delavnimi so se izkazale samo OO ZSMS Grad-Dvorje, Predoslje in Vodovodni stolp. Mladi se največkrat srečujejo s problemi predavanj, za katere ne dobijo ustrezne predavatelje, poleg tega pa zanje tudi ni dovolj zanimanja. Zato tudi komisije za IPD največkrat delujejo v okviru klubov OZN in marksističnih krožkov, čeprav bi moralo biti ravno obratno in bi morali biti le-ti vključeni v sestavni del komisije za IPD. Večjo vlogo bi morale te komisije imeti predvsem po šolah, saj je to sestavni del izobraževanja mladine. Zal pa se prav tu največkrat srečamo s problemom, ki se pojavlja tudi drugod. Znano je, da je predmet samoupravljanja na srednjih šolah že četrto leto, vendar pa je vse premalo povezan s prakso. Prisilno učenje in preveč pragmatično predavanje zbuja mladini strah pred njim. Vse premalo se zavedamo, da je treba dijakom posredovati predmet na drug, bolj domač način, da se počasi uvajajo vanj in spoznajo njegovo koristnost in pomembnost za njih same. Ena glavnih nalog komisije za IPD je tudi sprejemanje mladine v ZK. Posebej je bilo poudarjeno, naj mladina ocenjuje delo svojih članov in na podlagi tega predlaga kandidate za sprejem, v ZK. Mladinska organizacija namreč najbolj pozna svoje člane in njihove sposobnosti. Vključevanje mladih v ZK je tudi ena glavnin nalog aktivov mladih komunistov. Osnovna naloga članov ZK pa je delovati v mladinski organizaciji, ne glede na položaj, ki ga zavzemajo. V nadaljevanju je na seminarju Jože Jenšterle prikazal pomen mladine v samoupravnem političnem sistemu, izhajajoč iz nove Kardeljeve knjige Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja. Posebej je poudaril, da mora biti mladina prisotna v vseh samoupravnih organizacijah. Mladina v mnogih že ima svoje predstavnike, treba pa je ugotoviti, kje jih ni in kje le-ti niso povezani z mladinsko organizacijo. V delegatski sistem je treba vpeljati široke množice mladine, kajti velik del mladine je praktično izključen iz odločanja in nima možnosti sodelovati v njem, čeprav je za to zmožen. To so predvsem šolarji, dijaki in študentje. Izobraževanje naj postane sestavni del tega šolskega izobraževalnega sistema, vendar več po praktični plati kot sedaj. Na seminarju so večkrat skušali obravnavati tudi konkretne primere, kar pa jim je uspelo šele na koncu, ko so razpravljali o problemu mladine v DO Mladi rod. Čeprav se tudi v drugih DO najbrž srečujejo s problemi, le-teh niso omenjali. Mnogo predstavnikov se namreč seminarja sploh ni udeležilo ali pa so poslali predstavnike drugih komisij. V sklepu so poudarili, da je potrebna večja povezanost komisij IPD in OO. V OO, kjer komisije za IPD še niso organizirane, jih je treba čimprej ustanoviti. Skrbe naj za večjo marksistično izobraževanje in vključevanje članov ZSMS v ZK. ZSMS pa mora dobiti pomembnejše delo, uvaja naj mlade v delegatski sistem, kjer mladi sprejmejo enakopravno odgovornost pri vseh stvareh. Seminar je bil sklenjen v upanju, da prihodnje leto komisije za IPD po posameznih področjih prikažejo boljše delo kot do slej. Morda bi prav ob večji aktivnosti komisij prišlo na seminarju do reševanja večih konkretnih primerov, namesto teoretičnih razpravljanj, kajti le skupno mladina lahko rešuje probleme, s katerimi se srečuje pri, svojem vsakdanjem delu. M. Jenšterle Novi sekretar ZK Vlasta Vidic Radovljica — V sredo, 14. decembra, je bila v Radovljici prva oziroma volilna seja občinske konference zveze komunistov. Na njej so ocenili delo konference in njenih organov v minulem obdobju. Izvolili so tudi nove organe konference in za novega sekretarja komiteja občinske konference Vlasto Vidic. Za organizacijskega sekretarja komiteja pa so izvolili Milana Baloha. V obdobju med dvema volilnima konferencama so v radovljiški občini sprejeli v zvezo komunistov 560 novih članov, med katerimi je bila večina delavcev. Uspešno pa so organizirali v minulem obdobju tudi srednjo politično šolo. A. 2. 10) RADOVLJICA ® 32. SKUPNA SEJA družbenopolitičnega zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občineRadovljica sreda, 28. decembra 1977, ob 9. (deveti) uri velika sejna dvorana skupščine občineRadovljica Gorenjska cesta št. 19 19. SEJA zbora združenega dela skupščine občineRadovljica sreda, 28. decembra 1977, (takoj po skupni seji vseh zborov) velika sejna dvorana skupščine občineRadovljica Gorenjska cesta št. 19 22. SEJA zbora krajevnih skupnosti skupščine občineRadovljica sreda, 28. decembra 1977, (takoj po skupni seji vseh zborov) mala sejna dvorana skupščine občineRadovljica Gorenjska cesta št. 19 Dnevni red 32. SKUPNA SEJA VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Poleg izvolitve komisije za verifikacijo pooblastil, ugotovitve sklepčnosti in odobritve zapisnika 31. skupne seje vseh zborov občinske skupščine z dne 23. novembra letos so na dnevnem redu se naslednja vprašanja: — ocena - o gibanju gospodarstva občine Radovljica v devetih oziroma desetih mesecih leta 1977 — predlog resolucije o politiki izva- {anja družbenega plana občine Radov-jica za obdobje 1 »76 -1980 v letu 1978 — program razvoja in problematika malega gospodarstva v občini Radovljica — predlog odloka o spremembi proračuna občine Radovljica - rebalans sa leto 1977 — predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromeeečju 1978 — predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve — predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Radovljica — predlog odloka o občinskih upravnih taksah — predlog odloka o začasnem financiranju SIS za varstvo pred požarom v letu 1978 — predlog odloka o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani oziroma organizacije združenega dela in druge organizacije ter organi nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred radioloikimi in kemičnimi vojnimi napadalnimi sredstvi — predlog sprememb odloka o ustanovitvi Pokrajinskega odbora za Gorenjsko — osnutek odloka o obvezni uporabi in obveznem plačilu komunalnih storitev v občini Radovljica — osnutek odloka o programu izdelave zbirnega katastra komunalnih naprav — obravnavanje in odločanje o predlogu sporazuma o sofinanciranju proslavitve 200-letnice in postavitve spomenika prvega vzpona na Triglav — poročila o delu inspekcijskih organov: paritetne razpisne komisije, komisije za odlikovanja in priznanja, komisije za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve, komisije za prošnje in pritožbe — kratko poročilo o delu, razvoju in uspehih Gasilskega društva v Begunjah — delegatska vprašanja 19. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA IN 22. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI SKUPŠČINE OBČINE RADOVLJICA Po končani skupni seji vseh zborov ■ kupscine občine Radovljica se bosta na ločenih sejah sestala zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti. Zbor združenega dela bo razpravljal o — predlogu liste kandidatov za člane disciplinskih komisij organizacij združenega dela občine Radovljica Zbor krajevnih skupnosti pa bo razpravljal o — predlogu odloka o poimenovanju ulic in naaelij v krajevni skupnosti Zasip Kako smo gospodarili? Številke o gospodarjenju v občini v letošnjih desetih mesecih so zanimive. Družbeni proizvod se je povečal za okrog 18 odstotkov, kar pomeni, da radovljiško gospodarstvo ni doseglo predvidenega 6-odstotnega povečanja. Najnižjo stopnjo rasti družbenega proizvoda beležijo kovinska in živilska industrija ter gozdarstvo, gradbeništvo, gostinstvo in komunalna dejavnost. Osebni dohodki v gospodarstvu so se povečali za 24 odstotkov. Preveč denarja za osebne dohodke glede na sprejete dogovore pa so porabili v 15 organizacijah združenega dela. Do- hodki občinskega proračuna so se povečali za 10 odstotkov in so v skladu z resolucijskimi predvidevanji. Podatki tudi kažejo, da se je znižala akumulacijska sposobnost gospodarstva. Produktivnost dela je narasla za 15 odstotkov, realno pa za 2 odstotka. Na področju zunanjetrgovinske menjave je bila predvidena 8-odstotna rast izvoza. Gospodarstvo pa je doseglo le 95 odstotkov lanskega izvoznega uspeha. Po drugi strani pa se je izvoz povečal kar za 26 odstotkov od načrtovanega za letos. Se najbolj ugodno zunanjetrgovinsko bilanco ima lesna industrija. DOGOVORIMO SE Predlog odloka o ... Število zaposlenih se je v občini povečalo za 2,4 odstotka, kar je v skladu z resolucijo. Se vedno pa ni zadovoljiv sestav zaposlenih, saj se kaže precejšen razkorak med zahtevano in dejansko izobrazbo. Nazadnje velja tudi poudariti, da tudi na področju investicijskih vlaganj niso bili doseženi načrtovani rezultati. Investicijska vlaganja so se v primerjavi z enakim obdobjem lani povečala za 24 odstotkov, vendar se v zadnjih treh mesecih kaže upadanje. Če torej ocenjujemo položaj gospodarstva v občini ob prehodu v novo poslovno leto, lahko ugotovimo, da se gospodarstvo še vedno ni otreslo tako imenovane tradicionalne »gorenjske« miselnosti, ki se kaže predvsem v nerealnem načrtovanju razvoja in ozkih podjetniških interesih. Izhod iz te zagate je le v skupnih dolgoročnih vlaganjih. Priznanja gasilcem iz Begunj Delegatom vseh zborov občinske skupščine bo na sredinem zasedanju predloženo tudi poročilo o delu gasilskega društva Begunje in o uspehih, ter priznanjih, ki so jih gasilci dosegli. Gasilsko društvo Begunje je bilo ustanovljeno 1882. leta. Za uspešno in prizadevno delo so gasilci dobili že številna republiška in mednarodna priznanja. 1975. leta so na primer na republiškem tekmovanju v Velenju osvojili prvo mesto, lani pa so bili četrti na državnem prvenstvu. Letos so se udeležili gasilske olimpiade v Trentu v Italiji. Uvrstili so se na tretje mesto in dobili zlato medaljo, ker so izpolnili vse zahteve mednarodne gasilske zveze. ... imenovanju ulic in naselij v krajevni skupnosti Zasip. Zaradi številnih novih hiš v krajevni skupnosti Zasip je potrebna razdelitev krajevne skupnosti na Blejsko cesto in naslednja naselja: Stagne, Rebr, Ledina, Polje, Muže, Sebenje, Dob-je, Dolina, Pod hribom in Piškovca. Hišne številke oziroma tablice morajo lastniki hiš zamenjati najkasneje v treh mesecih po veljavnosti odloka. ... začasnem financiranju proračunskih potreb občine Radovljica v prvem tromesečju 1978. Odlok ureja začasno financiranje proračunskih potreb pred sprejetjem proračuna za prihodnje leto. Začasno financiranje lahko traja le do 31. marca prihodnje leto. Izvršni svet pa mora sprejeti načrt dohodkov in izdatkov za prvo tromesečje. Le-ti pa se lahko povečajo največ za 25 odstotkov v primerjavi z letošnjim proračunom. ... spremembi odloka o proračunu občine Radovljica za leto 1977. Zaradi uskladitve posameznih postavk v proračunu je treba sprejeti odlok o spremembi proračuna za letos. Nekateri dohodki so bili namreč večji od načrtovanih, pri občinskem prometnem davku in še nekateri pa nižji. Treba pa je uskladiti tudi izdatke, ker so bili nekateri že prekoračeni, nekateri pa še ne doseženi. ... posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve. Sedanji odlok je bil sprejet februarja 1975. leta in od takrat že osemkrat spremenjen in dopolnjen. Tokrat gre za uskladitev davka glede cen nekaterih storitev in proizvodov. Tako je predvideno povečanje davka, ki ga plačujejo lastniki gozdov od posebnih odkaza-nih količin lesa, ki ga ne prevzamejo organizacije združenega dela in ga lastniki ne porabijo sami. Odlok določa tudi oprostitev davka od proizvodov, ki jih občani kupujejo za odpravljanje škode zaradi potresa. Povečuje pa se davek na alkoholne pijače. ... spremembi in dopolnitvah odloka o davkih občanov v občini Radovljica. Uvedba davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev v višini 0,5 odstotka, od bruto osebnih dohodkov je bila izoblikovana na republiški ravni. Ta davek naj bi plačevali v vseh slovenskih občinah. Denar pa naj bi bil namenjen za reševanje novih obveznosti, ki se nanašajo na uresničevanje ustave in zakonov. Gre za oblikovanje občinskih blagovnih rezerv, reorganizacijo pravosodja, organizacijo volitev in drugo. ... občinskih upravnih taksah. Na podlagi novega zakona o upravnih taksah so se slovenske občine sporazumele, da se upravne takse povečajo v glavnem za 100 odstot- 200-letnica prvega vzpona na Triglav 26. avgusta prihodnje leto bo minilo točno 200 let, ko so se Luka Korošec, Matevž Kos, Štefan Rožič in Lovrenc VVillomitzer prvič povzpeli na vrh Triglava. Razen tega bo prihodnje leto minilo 85 let od ustanovitve Slovenskega planinskega društva. Dvestoletnica prvega vzpona na Triglav, ki so ga na pobudo Žige Zoisa uresničili trije domačini iz Bohinja in bohinjski ranocelnik, bo torej velik praznik za slovenske in jugoslovanske planince in seveda tudi za domačine pod Triglavom. Planinska zveza Slovenije je že imenovala častni odbor za proslavo 200-letnice. Predsednik je Edvard Kardelj. V programu najrazličnejših prireditev pa je predvideno tudi odkritje spomenika v Ribčevem lazu, ki naj bi ga izdelal akademik Stojan Batič. Stroški zanj bodo veljali okrog milijon dinarjev. Ker Planinska zveza Slovenije vseh stroškov sama ne bo mogla pokriti, pričakuje, da bodo to akcijo podprle tudi občine. Izvršni svet občinske skupščine je o tem predlogu že dvakrat razpravljal. Vsem zborom občinske skupščine predlaga, da sprejmejo predlog sporazuma o financiranju postavitve spomenika. Razen tega pa predlaga predsedstvu skupščine gorenjskih občin, da pripravi predlog, kolikšen delež naj bi prispevale posamezne gorenjske občine. kov. Predlog utemeljujejo, da se takse niso spremenile že od 1972. leta. Življenjski stroški in tudi malih plaket, tri nagrade in \ pismena priznanja posameznikom, delovnim in drugim organizacijam. dobra. Poleg tega skupščina otroškega varstva štipendira 27 učenk na vzgojiteljski šoli. Vzgojiteljicam pomaga 18 varuhinj in 11 jih je letos obiskovalo šolo za varuhinje. NOVI VRTCI Če naj se otroško varstvo v prihodnje razvija hitreje, je potrebno več vlagati v nove vrtce. V Podlubniku v Škofji Loki je že vse pripravljeno za izgradnjo vrtca, ki bo imel 15 igralnic in jasli ter oddelek za duševno prizadete otroke. Skupaj bodo lahko sprejeli v vrtec 214 otrok. Do leta 1980 pa naj bi zgradili tudi vrtce na Godešiču, in to za 25 otrok, v Selcih vrtec za 35 otrok, v Poljanah vrtec za 30 otrok in pri Sv. Duhu vrtec za 45 otrok. Ce bodo vsi ti vrtci zgrajeni, bo leta 1980 v organiziranem varstvu 24 odstotkov predšolskih otrok. Za dojenčke pa bodo v Škofji Loki še naprej iskali možnosti za varstvo v družinah, ki bodo povezane z vzgojnovarstvenimi zavodi v kraju oziroma v neposredni bližini. V povezavi z drugimi SIS, KS in društvi je potrebno v vseh krajih organizirati potujoče vrtce, kjer bi skupnost otroškega varstva krila stroške vzgojnega dela, gmotne stroške pa bi prevzeli KS in razne organizacije. Ti naj bi tudi organizirali izlete in letovanja za predšolske otroke. Kranjski novoletni sejem odprt Zanimiv za staro in mlado Pionirja v narodnih nošah sta po otvoritvi spremljala goste med ogledom sejma. — Foto: F. Perdan Zahtevni načrti za prihodnje leto Log v Poljanski dolini — Tudi letos bodo prebivalci krajevne skupnosti Log v Poljanski dolini, krajevne skupnosti, ki je med manjšimi v škofjeloški občini, v zadnjih dneh decembra slovesno proslavili krajevni praznik. Proslavili ga bodo ob uspehih, ki so jih dosegli v tem letu, obenem pa si že zdaj zastavljajo tudi načrte za prihodnje leto. »Letošnje praznovanje krajevnega praznika posvečamo praznovanju vseh letošnjih Titovih in partijskih jubilejev,« pravijo v Logu. »Zato bomo pripravili še posebno slovesno praznovanje. Že 24. decembra bomo pripravili pohod po poteh Cankarjevega bataljona. Blizu sto udeležencev, morda jih bo tudi več, se bo podalo z Visokega prek Bukovega vrha na Valterski vrh. Obiskali bomo zgodovinske kraje, kraje znane iz zadnje vojne vihre, mesta, kjer se je sovražnik znašal nad našimi nedolžnimi prebivalci. Dva dni kasneje bomo pripravili obisk dedka Mraza za naše otroke. Povabili bomo vse kmečke otroke, ki jih je na našem področju velikol.« Isti dan popoldne pa bodo v gostilni »Pri Premetovcu« v Logu pripravili sprejem za starejše može s področja krajevne skupnosti Log. Za Ženo namreč v Logu pripravijo tako snidenje vsako leto ob dnevu žena. In pričakujejo, da bo na srečanje prišlo prek dvajset mož. V torek, 27. decembra, pa bo v prostorih osnovne šole v Gabrku slavnostna seja sveta krajevne skupnosti. Na njej pa seveda člani sveta pričakujejo tudi številno udeležbo domačinov. »Kar z lepimi dosežki pričakujemo naš krajevni praznik,« pravi predsednik sveta krajevne skupnosti Log Zdravko Mrak. »Še večji pa so naši načrti za prihodnje leto. Zgraditi . nameravamo namreč most, ki pelje na Visoko. Sedanji je namreč popolnoma dotrajan. Toda most je za nas izredno velikega pomena. Prek njega namreč vodi pot proti Visokem, Bukovem in Kovskem vrhu. Prav tako pa tudi prek Črnega vrha proti Ljubljani. Torej je to dokaj pomembna .prometna žila*. Predvsem za turiste. Denarja nam seveda vedno primanjkuje. Zato pričakujemo tudi pomoč škofjeloške občinske komunalne interesne skupnosti, Gozdnega gospodarstva Kranj in Kmetijske zadruge Škofja Loka. Vsa dokumentacija je že pripravljena, betonski most pa bo zgrajen prihodnje leto. Tudi prebivalci Gabrka so se odločili za asfaltiranje vaških poti. Denar bodo zbrali sami.« Še o obrambnih pripravah sem povprašal predstavnike krajevne skupnosti Log. Kajti so ena izmed krajevnih skupnosti, ki so na področju obrambnih priprav prišli na Gorenjskem zelo daleč. »Letni načrt smo izpolnili,« pravijo v Logu. »Letošnja vojaška vaja, imeli smo jo septembra, menimo, da je pokazala, da smo na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite naredili kar precej. Zato tudi bližajoči se praznik JLA, praznik naših oboroženih sil, pričakujemo s ponosom. Zato se bomo z našim praznikom vključili tudi v to praznovanje.« In tudi mlade v Logu je treba pohvaliti. Uspešno delujejo v krajevni skupnosti, poleg tega pa bodo v začetku prihodnjega leta sodelovali tudi na zanimivih radijskih oddajah Spoznavajmo svet in domovino. Zaželimo jim veliko uspeha. J. Govekar Kranj — Predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Pernuš je v petek, 16. decembra, odprl na sejmišču v Savski Loki 18. novoletni sejem, ki bo privabljal obiskovalce do vključno 26. decembra. Na sejmu se predstavlja 70 raz-stavljalcev, ki zastopajo več kot 100 domačih in tujih firm. Novoletni sejem je letošnja zadnja kranjska sejemska prireditev, ki po zanimivosti in privlačnosti ne zaostaja za prejšnjimi. Obiskovalcem in kupcem je na voljo potrošno blago, razen tega pa so pripravili sejemski delavci še nekatere popestritve. Mednje sodijo Elanova razstava smučarske »Dom pod Planino« odpira vrata Trebija — »Dom pod Planino«, hotel v Poljanski dolini, bo v teh dneh ponovno »odprl« svoja vrata. O »bogati« zgodovini hotela, gostinskega lokala, ki bi bil lahko »zlata jama« za turistične delavce, a ni, ki je bil doslej že nekajkrat zaprt, ki je prihajal iz rok v roke, tokrat ne bomo pisali. Raje spregovorimo o smelih načrtih mladega Slavka Kreka, ki je hotel v Trebiji od krajevne skupnosti prevzel v najem in ga je zdaj že tudi temeljito preuredil. »Ne razumem, zakaj je bil hotel v preteklih letih nerentabilen,« pravi Slavko Krek, »saj je vendar na taki točki, da ,mora iti'. V teh dneh smo dom temeljito preuredili. Uredili smo kuhinjo, zamenjali stropove nad kopalnicami, vso ,hišo' pre-pleskali, popravili smo okna, položili parket... In navsezadnje še marsikaj je bilo potrebno postoriti.« Restavracija v Trebiji bo imela 120 sedežev, ležišč pa bo štirideset. »Menim, da je bila adaptacija v redu,« pravi Slavko Krek. »Cena del pa je bila tudi temu primerna. Precej svojega denarja sem vložil, pa še kredite sem moral dobiti.« In gostje bodo najbrž tudi s storitvami morali biti zadovoljni. »Iz kuhinje bo mogoče dobiti kar dosti dobrot,« pravi Slavko Krek. »Poleg .standardnih jedi' se bodo gostje lahko odločali tudi za pečenke in krvavice z zeljem pa za ajdove žgance, domačo salamo in še marsikaj. Imeli bomo tudi temno in svetlo Union pivo, štiri vrste odprtega vina ter vse vrste sadnih sokov.« Potlej sem Slavka povprašal o načrtih. »Najprej si seveda želim tesnega sodelovanja s trebijsko krajevno skupnostjo in s prebivalci s tega področja,« pravi. To mi bo neverjetno veliko pomenilo. Seveda pa pričakujem tudi tesno sodelovanje z okoliškimi delovnimi organizacijami. Pa za seminarje je dom v Trebiji kot nalašč, za praznovanje rojstnih dnevov, za praznovanje raznih praznikov. In moram pristaviti tudi to, da bodo cene zmerne.« j Govekar Skupnost za zaposlovanje Kranj Slepe ulice pri izbiranju poklica Naši osmošolci pa tudi gimnazijci, ki zaključujejo, se morajo odločiti za svoj bodoči poklic. Izbira ni enostavna, saj se je potrebno odločiti za en sam poklic med tisočimi in izbrati takega, v katerem bodo uveljavili svoje sposobnosti, osebnostne lastnosti ter zanimanje in v katerih bodo zadovoljni. V teh nekaj vrsticah sem želela poudariti, da je potrebno začeti razmišljati o svojem bodočem poklicu iz poznavanja samega sebe in poznavanja poklicev ter zahtev, ki jih terja uspešno delo v poklicu. Vendar pa se učenci in dijaki izbiranja poklicev lotevajo drugače. Izhodišče napak pa je prav v ne poznavanju samega sebe in v nepoznavanju sveta poklicev, ki je še kako pester. Nemalokrat je glavna tema, začetek in konec razmišljanj otrok in staršev, katero šolo izbrati. Pri tem pa zanemarimo vsebino poklica, za katerega šola usposablja, čestokrat pa se ne poglobimo dovolj tudi v predmetnike teh šol, da bi pravočasno odkrili, kje lahko pričakujemo težave pri učenju in se tako pravočasno pripravimo, kolikor odločitev ne bo potrebno celo spremeniti. Kje so motivi za takšno razmišljanje? Pogosto je v ozadju ugled in ves zunanji blišč poklica. Saj- poznamo, kako zveni: »Naš bo pa inženir!« Pogosto taki odločitvi botruje tudi časovna stiska ali pa poklic, ki je v »modi«. Pri tem pa seveda učenec pozabi nase, na svoje sposobnosti in zanimanja ali jih celo prikroji zahtevam izbranega poklica. Naši otroci, to velja zlasti za osmošolce, pogosto sprejmejo odločitev svojega prijatelja kot svojo. Želijo ohraniti prijatelja, da bi se laže znašli v novem okolju, ki jih navdaja s strahom pred neuspehom. Pa so si prijatelji res tako podobni med seboj, da to ne pomeni hudega spodrsljaja? Vsako leto znova ugotovimo, kako pomembno vlogo ima bližina šole na izbiro poklica. Za tem pogosto stojite prav starši v bojazni, da bi se vam vaši petnajstletniki »izgubili«. Premislite, če je tako vztrajanje na mestu, če vaš otrok kaže izrazita in dolgotrajnejša nagnenja za neki poklic. Za uspešno opravljanje poklica je zelo pomembno tudi zdravstveno stanje vaših otrok. Na videz nepomembna hiba bo razlog, da bo moral vaš otrok spremeniti v nekaj dneh poklicno odločitev, pa čeprav je dokaj trdna. Še huje pa bo, Če ne bo mogel opravljati poklica, za katerega je usposobljen. Zato ne zamudite možnosti brezplačnega posvetovanja s strokovnjakom za medicino dela, ki vam jo nudi skupnost za zaposlovanje. Pogost vzrok napačnih poklicnih odločitev je tudi enostransko poznavanje poklicev. Starši, pomagajte navezati svojim strokom stike z ljudmi, ki opravljajo poklice, za katere se zanimajo, da bo predstava o delu v poklicu jasnejša. Starši pogosto postavljate pred svoje otroke visoke poklicne cilje. Vendar je vsakršno precenjevanje otrokove pripravljenosti za učenje kot tudi precenjevanje njegovih intelektualnih sposobnosti nesmotrno. Odločitev za šolo, ki jo otrok ne zmore, ima zanj hude posledice. Zato usmerjamo otroke v daljše šolanje le ob solidnem uspehu in solidnih intelektualnih sposobnostih. Da bi otroka realneje ocenili s te plati, se je koristno pogovoriti z njegovimi učitelji, šolskim psihologom, mnogo podatkov pa imamo o vsakem učencu in dijaku tudi psihologi na skupnosti za zaposlovanje. Več pozornosti kot doslej bi bilo potrebno posvetiti tudi zaposlitvenim možnostim, ki so tudi v naši družbi omejene. Vsako leto se dogaja, da se učenci in dijaki množično odločajo le za nekatere poklice. To povzroča težave posameznikom, ko imajo po končanem šolanju težave z zaposlitvijo, na drugi strani pa ima škodo tudi družba, ki ne dobi vseh potrebnih strokovnjakov. Cvetka Cvek opreme, obogatena s prikazom razvoja smuči od začetka na Blokah dalje, bogata ponudba druge zimske in športne opreme, primerne za staro in mlado, prodaja novoletnih jelk, obiski dedka Mraza itd. Prvič so na sejmu na voljo zimske turistične informacije. V sejemski dvorani vrtijo smučarske in športne filme, Prešernovo gledališče iz Kranja pa skrbi za lutkovne predstave. Na otvoritvi, ki so se je udeležili predstavniki družbenopolitičnega Življenja gorenjskih občin in naš najboljši smučar Bojan Križaj, ki je po otvoritvi delil avtograme na posterje, je inž. Leopold Pernuš poudaril, da na sejmu lahko kupijo ljudje vse, kar v tem času najbolj potrebujejo. Zbližanje proizvajalcev in kupcev pa je glavni namen sejemskih prireditev. V prostorih sejma, ki so letos prvič ogrevani, je poskrbljeno tudi za prigrizek in okrepčila. Predstavniki sejma so povedali, da so v prvih dneh zabeležili dober obisk in da število obiskovalcev Novoletno sejemsko prireditev v Kranju je odprl predsednik radovljiške občinske skupščine inž. Leopold Pernuš — Foto: F. Perdan letošnjega novoletnega sejma zanesljivo ne bo manjše od števila obiskovalcev lanskega sejma. J. Košnjek Gost petkove otvoritve 18. novoletnega sejma vKranju je bil tudi naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj. Po otvoritvi je ob Elanovem paviljonu delil avtograme. Obiskovalci, predvsem mlajši, so v pičle pol ure razgrabili posterje z njegovim podpisom, (jk) — Foto: F. Perdan ■ VGP VODNOGOSPODARSKO PODJETJE KRANJ 1" CESTA STANETA 2AGARJA 30 * — Odbor za medsebojna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. strojnika težke gradbene mehanizacije 2. snažilke za čiščenje poslovnih prostorov 3. rečnega nadzornika II za področje Save od Kranja do Lancova s pritoki iz Tržiske Bistrice s pritoki z delovnim časom 4 ure dnevno Kandidati morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti delavca v združenem delu za nedoločen čas, s polnim delovnim časom oz. za kandidata pod št. 3. s polovičnim delovnim časom, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: imeti morajo opravljen tečaj za strojnika težke gradbene mehanizacije, zaželjene so delovne izkušnje, poskusno delo 1 mesec; pod 2.: NK delavka, zaželena praksa, 1-mesečno poskusno delo; pod 3.: imeti morajo kvalifikacijo gradbene stroke ali končano osemletko, delovni čas je določen na 4 ure dnevno, poskusno delo 1 mesec. Kandidati naj predložijo prijave s priloženim življenjepisom in z dokazili o strokovnosti najkasneje v 15 dneh po objavi prostih delovnih mest. mm.............mini......m &J^i^fc*^lrT^« ^IJli* Nova črpalka na Koroški Beli - Gradbinec iz Kranja je začel graditi na Koroški Beli pri hladni valjarni novo bencinsko črpalko. Pretekli teden so začeli vgrajevati cisterne, od katerih ima vsaka po 60.000 litrov prostornine, (jk) — Foto: J. Zaplotnik © TRŽIČ DOGOVORIMO SE 25. sej h družbenopolitičnega zbora skupščine občine Tržič ponedeljek, 26. decembra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič 25. seja zbora združenega dela skupščini občine Tržič torek, 27. decembra, ob 17. uri v veliki sejni dvorani skupščine občine Tržič 22. seja zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Tržič torek, 27. decembra, ob 17. uri v mali sejni dvorani skupščine občine Tržič Dnevni red Razen potrditve zapisnika 9. skupne seje vseh zborov skupščine občine Trtic, ki je bila 22. novembra, bodo delegati razpravljali o — poročilu o gospodarskih gibanjih v občini Trtic za devetmesečno letošnje obdobje — predlogu odloka o spremembi odloka o proračunu občine Trlič za leto 1977 — predlogu odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Trtic za I. tromesečje prihodnjega leta — predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občine Trtic — predlogu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve — predlogu odloka o občinskih upravnih taksah — predlogu odloka o rokih za realizacijo zveznega odloka o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami — predlogu odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za Gorenjsko kot medobčinskega organa za izvajanje skupnih nalog na področju obrambnih priprav — predlogu odloka o organizaciji in delovanju predsedstva skupščine občine Trtic, izvršnega sveta in občinskih upravnih organov v vojni — osnutku odloka o ureditvi in varstvu voda v občini Trtic — poročilu o problematiki nedovoljenih gradenj in predlogu delovnega programa za nadaljnje delo, in o — drutbenem dogovoru o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta razen tega obravnavala predlog odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Trtic, zbor združenega dela pa bo ocenjeval tudi predlog valorizacije programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Zadnja točka dnevnih redov zbo-rovih sej bodo predlogi in vprašanja delegatov Pomanjkanje parkirnih prostorov že leta gnjavi Tržičane. Parkirna kriza bo z ureditvijo parkirnega prostora za hotelom Pošta, kjer so porušili razpadajočo sindikalno dvorano, milejša. — Foto: F. Perdan proračun Zakon o proračunu Slovenije določa, da tržiški občinski proračun lahko doseže 15,144.000 din, kar terja zmanjšanje že sprejetega proračuna za 839.000 dinarjev Obseg letošnjega, še vedno začasnega proračuna tržiške občine je izračunan na osnovi letošnjega Zakona o proračunu SR Slovenije. Le-ta določa, da tržiški proračun lahko doseže 15,144.000 dinarjev, kar terja zmanjšanje že . sprejetega proračuna za 839.000 dinarjev. Zato morajo delegati sprejeti nov odlok o proračunu občine Tržič za letos. Za izvršni svet znižanje že sprejetega proračuna ni bila lahka naloga, saj 839.000 dinarjev za ne tako velik proračun ni malo. Nujno potrebno je bilo predlagati znižanje nekaterih že potrjenih programov. Izvršni svet predlaga delegatom znižanje dotacije za finančni načrt sodnika za prekrške, znižanje vsote za osebne dohodke predsedstva in izvršnega sveta skupščine za 280.0001 dinarjev, ker organa nista popolno zasedena, izložitev sofinanciranja nakupa stanovanja za delavca Tržiško gospodarstvo po letošnjih devetih mesecih Dovolj vzrokov za resno oceno Devetmesečni gospodarski rezultati so slabši od polletnih, zato se bo treba resneje lotiti planiranja razvoja gospodarstva in oblikovanja konkretnih razvojnih usmeritev milice, znižanje obveznosti za družbeno izobraževanje in nekaterih članarin, manjšo dotacijo Turističnemu društvu za 5000 dinarjev, spremembe nekaterih anuitet, ukinitev postavke za pogrebe nepremožnih oseb, ker takšnih primerov za zdaj še ni bilo, znižanje nekaterih prispevkov za komunalno interesno skupnost, polovično zmanjšanje vsote za krajevne organizacije SZDL, s čimer soglaša občinska konferenca SZDL, in nekatere spremembe pri kmetijski pospeševalni službi ter premiranju nabave plemenske živine. Izvršni svet pa obenem predlaga delegatom tudi povečanja nekaterih postavk. Več proračunskega denarja naj bi namenili obveščanju delegatov in lokalni radijski postaji ter Časopisnemu podjetju Glas, ki sta v težkem gmotnem položaju. Prav tako izvršni svet tudi predlaga višja sredstva za občinsko konferenco ZSMS, da bo uresničena dovoljena valorizacija osebnih dohodkov, in za borčevsko organizacijo, kar je skupščina na enem od zasedanj že sklenila. JAVNA RAZPRAVA O VARSTVU VODA Urejanje in varstvo voda in vodotokov v tržiški občini je bila ena od letošnjih nalog tržiške občinske skupščine, ki se je odločila resneje poseči v celovito področje varstva okolja. Razprava o varstvu voda je začetek načrtnega reševanja tega širokega področja, pomembnega za življenje. Predlagani odlok o ureditvi in varstvu voda bo razen razprave na skupščini deležen še širše javne razprave o združenem delu in krajevnih skupnostih. Javna razprava bo trajala do konca januarja prihodnjega leta. Predlog odloka določa varstvo javnih vodovodov in naravnih vodotokov. Govora je tudi o zaščiti in varstvu zaščitnih pasov okrog vodnih in vodovodnih objektov. DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN STANOVANJSKA GRADNJA Na priporočilo slovenske skupščine bodo delegati tržiške občinske skupščine razpravljali tudi o valorizaciji programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti. Vsaka valorizacija mora biti opravičljiva in opravljena po postopku, ki velja za sprejem samoupravnega sporazuma. Presežene zneske kaže vrniti januarja prihodnje leto plačnikom. Kdor tega ne bo uresničil, bo deležen primernih sankcij na račun programov za leto 1978. Del presežkov pa se zaradi zaostajanja osebnih dohodkov lahko uporabi za le-te v osnovnem in srednjem šolstvu, v usmerjenem izobraževanju, gledališčih in knjižnicah. Tržiški izvršni svet meni, naj zbor združenega dela ta priporočila upošteva. Razen tega izvršni svet predlaga delegatom v sprejem in podpis tudi družbeni dogovor o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v Sloveniji. Podpisniki dogovora so razen slovenskih občinskih skupščin še Zveza stanovanjskih skupnosti Slovenije, Zveza komunalnih skupnosti Slovenije, Gospodarska zbornica SRS, Zveza sindikatov Slovenije in izvršni svet slovenske skupščine. LOKALNE IN NEKATEGORIZIRANE CESTE Osnutek odloka o lokalnih in nekategoriziranih cestah v tržiški občini je bil že deležen razprave na delegatskih zborih občinske skupščine 29. septembra letos. Že na tej seji so se pojavile številne dopolnitve osnutka, javna razprava, ki je bila končana v začetku novembra, pa je dala še nove predloge. V predlogu odloka je upoštevanih večina pripomb, ki so jih dali predvsem Gozdno gospodarstvo Kranj, krajevne skupnosti Jelendol, Podljubelj, Lom, Bistrica, Kovor, Brezje in Tržič — mesto ter predlogi delegacije Tovarne obutve Peko. Gozdno gospodarstvo je menilo, da gozdnih cest s posebnim režimom ni umestno vključevati med lokalne ceste, kjer je javni promet, nekatere krajevne skupnosti pa so predlagale, da bi nekatere gozdne ceste le vključili med lokalne in nekategorizirane, saj med seboj povezujejo kraje v eni ali več občinah. Predlog odloka uveljavlja na predlog Peka večji družbeni interes nad temi cestami, na predlog Kovorjanov pa predpisuje večjo načrtnost pri zimski službi na teh cestah. Predlog odloka je dopolnjen do take mere, da ga po sodbi izvršnega sveta skupščina lahko sprejme. Nedovoljene gradnje redkejše Razpasle pa so se nadzidave ali prizidave stanovanjskih objektov brez dovoljenja, ki največkrat kazijo videz naselij Skupščinski oddelek za gradbene in komunalne zadeve je pripravil poročilo o nedovoljenih gradnjah v tržiški občini in predlog delovnega programa, kako ukrepati, usmerjati in nadzorovati v prihodnje. Poročilo ugotavlja, da so se nedovoljene gradnje razširile tudi v tržiški občini, ki sta jim botrovala predvsem nediscipliniranost graditeljev in neučinkovitost pristojnih organov v preteklosti, ki niso bili dobro in popolno organizirani. V tržiški občini se nedovoljene gradnje pojavljajo predvsem pri počitniških hišicah. Gozdne ceste so odprla nova, za ljudi privlačna območja, inšpekcije niso Malo spodbudnega so ocenjevalci uspešnosti gospodarjenja v tržiški občini v letošnjih devetih mesecih lahko zapisali. Mogoče le to, da je tržiško gospodarstvo v tem obdobju zaposlovalo nove delavce v skladu z resolucijami in programi in da tudi porast osebnih dohodkov ni bil previsok, če upoštevamo večjo produktivnost dela in skoraj 14-odstotni porast življenjskih stroškov. Vsi drugi kazalci uspešnosti pa so nižji kot na Gorenjskem in v Sloveniji. Na Gorenjskem se je ekonomičnost poslovanja v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem povečala za 3,7 odstotka, v tržiški občini pa je prihodek poraste 1 za 17 odstotkov (Gorenjska 30 odstotkov), porabljena sredstva za 16 odstotkov, ekonomičnost pa je v tržiški občini porasla komaj za odstotek. Tržiško gospodarstvo je tudi krepko zaostalo pri rasti družbenega proizvoda (Tržič 19 odstotkov, Gorenjska 44 odstotkov), pri zviševanju dohodka (Tržič 21 odstotkov, Gorenjska 54 odstotkov) in pri ustvarjanju čistega dohodka, ki je na Gorenjskem v letošnjih devetih mesecih v primerjavi z enakim lanskim obdobjem porastel za 29 odstotkov, v tržiški občini pa za pičlih 10 odstotkov, kar je najmanjši porast na Gorenjskem. Manjše so prav tako investicije, uvoz pa je v devetih mesecih presegel izvoz za 747.000 ameriških dolarjev. Devetmesečni rezultati so torej slabši kot v letošnjem polletju in v enakem lanskem obdobju. Predvsem se pozna, da sta slabše rezultate od pričakovanih dosegla Peko in Bombažna predilnica in tkalnica, ki predstavlja tri četrtine gospodarskih zmogljivosti občine. Čeprav so kazalci gospodarske uspešnosti v devetih mesecih trenutni in se utegnejo zanesljivo do konca leta izboljšati, jih je vseeno treba resno oceniti. Takšen smisel imajo tudi priporočila izvršnega sveta občinske skupščine, ki meni, da vzroka za preplah ni, je pa treba začeti uresničevati vsa priporočila, ki pospešujejo gospodarjenje. Predvsem kaže v tržiškem gospodarstvu smeleje planirati dolgoročni razvoj in preiti od idejnih zasnov bodočega gospodarjenja h konkretnim in realnim ter uresničljivim programom. Delavci v temeljnih organizacijah morajo oceniti rezultate in se dogovoriti za ukrepe, kar je hkrati tudi določilo zakona o združenem delu. Pomembno pa je tudi priporočilo izvršnega sveta, da naj gospodarjenje v občini obravnava tudi komisija za družbenoekonomske odnose pri občinski konferenci ZKS skupaj s predstavniki drugih družbenopolitičnih organizacij in združenega dela. Posebno opozorilo pa velja tudi šestim delovnim kolektivom, kjer osebna poraba ni bila usklajena z ustvarjenim dohodkom. To so Tiko, Peko-TOZD proizvodnja obutve, Splošno gradbeno podjetje Tržič, Peko, prodajna organizacija, Mercator, TOZD Preskrba Tržič, in Gostinsko podjetje Zelenica Tržič. Predlagani odloki in dogovori Predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb občine Tržič za I. tromesečje 1978 — Izvršni svet tržiške občinske skupščine predlaga delegatom v potrditev ta odlok zaradi tega, ker proračun za prihodnje leto letos še ne bo sprejet. Na osnovi tega predloga odloka občinska skupščina ne sme planirati proračunske porabe v prvem četrtletju prihodnjega leta nad ravnijo 25 odstotkov letošnjega celoletnega proračuna. Izvršni svet se je za tak predlog odločil na seji 9. decembra. Predlog spremenjenega in dopolnjenega odloka o davkih občanov v občini Tržič — Tržiška občina je med tistimi slovenskimi občinami, ki prejemajo solidarnostna sredstva za občinski proračun iz republiških virov. Letos bodo le-ta dosegla 2,354.000 dinarjev. Če jih želi prejemati tudi v prihodnje in s tem omogočiti splošno porabo v sedanjem obsegu, mora predpisati davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja v višini 0,50 odstotka. Plačevali naj bi ga vsi zaposleni. Temelj za izračun so povprečne mesečne osnove. Skupno naj bi davek prinesel v proračun 2,481.000 dinarjev. Predlog odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in plačil za storitve — Odloki s tega področja so se stalno dopolnjevali in so zato predpisi postali precej nepregledni in komplicirani. Predlagani odlok upošteva zvezni in republiški zakon o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu ter priporočila republiškega odbora za izvajanje davčne politike. Spremembe se nanašajo predvsem na davščine pri prodaji lesa, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, motornih vozil in nekaterih drugih proizvodov. Predlog odloka o občinskih upravnih taksah — Stari odlok o upravnih taksah je bil sprejet marca leta 1972 in je postal zastarel. Takse so delno plačilo za delo upravnih organov. Razen tega je republiška skupščina sprejela dopolnjen zakon o upravnih taksah in novo taksno tarifo. Vse takse so se večinoma podvojile. Upravne takse so dohodek občine. Do konca letošnjega novembra je bilo v tržiški občini vnovčenih 733.494 dinarjev upravnih taks. Predlog odloka o rokih za realizacijo zveznega odloka o minimumu obveznih sredstev za osebno in kolektivno RBK zaščito pred vojnimi akcijami - Sprejetje odloka je nujno, saj prispeva k uresničevanju zveznega predpisa o radiološki, biološki in kemični zaščiti v primerih vojnih akcij. Le-ta temelji na koncepciji splošnega ljudskega odpora. Uresničevanje zveznega predpisa marsikje zanemarjajo. V tržiški občini so ga delno uresničili le v Peku in Bombažni predilnici in tkalnici, medtem ko so delovni ljudje in občani predpis zanemarjali. Predlog odloka terja urejeno osebno in kolektivno RBK zaščito do leta 1980 oziroma 1985. bile vedno dovolj učinkovite ob nedisciplini nekaterih občanov, postopki za legalno gradnjo so bili zapleteni, razen tega pa prodaja zemljišč ni bila organizirana tako kot bi bilo treba. Prav tako tudi gradbenih zemljišč ni na pretek. Z oblikovanjem inšpekcije se je stihija nedovoljenih gradenj, ki je bila še posebej očitna zadnji dve leti, polegla. Decembra lani je skupščina sprejela dopolnjen urbanistični program z novimi območji za počitniške hišice. Pol dotlej črnih gradenj je bilo legaliziranih, polovica pa je zaradi razdrobljenosti še vedno problem. Le-te bo razrešil akcijski program, ki zajema tri kategorije nedovoljenih gradenj. V prvo sodijo objekti, ki bodo legalizirani, ko bodo imeli investitorji potrebno dokumetacijo. Večina jih je zajetih v dopolnjen urbanistični program. V drugo kategorijo sodijo gradnje, ki jih ni mogoče priznati, prav tako pa jih tudi ni nujno potrebno rušiti. Takšni objekti predstavljajo okrog 45 odstotkov nedovoljenih gradenj. Takšne gradnje bo treba vpisati pod posebno označbo v zemljiško knjigo in ugotavljati lego in škodo tako za kmetijske kot gozdne površine. V tretji kategoriji pa je okrog 5 odstotkov nedovoljenih gradenj, ki jih bo treba rušiti. Izvršni svet je soglašal s poročilom in programom oddelka za gradbene in komunalne zadeve in predlagal, da bi se v drugo kategorijo vključili tudi objekti z možno izjemno lokacijo. Izvršni svet tudi poziva k večjemu sodelovanju med krajevnimi skupnostmi in visokogorskimi kmeti ter inšpekcijo pri odkrivanju nedovoljenih gradenj. Lastnike za gradnjo zanimivih zemljišč, ki pa niso zazidljiva, naj upravni organ opozori, naj jih ne prodajajo. Delavci Projektivnega podjetja iz Kranja naj vsaj en dan v tednu rezervirajo za potrebne meritve v tržiški občini, rušenje počitniških hišic na Planincah pa je po sodbi izvršnega sveta le skrajni ukrep. Ponovno kaže oceniti, koliko je ogrožena čistost vode. Če le-ta je, naj se poiščejo tudi drugi načini sanacije. Ugodno je bilo sprejeto tudi opozorilo, da so se razpasle nedovoljene nadzidave in prizidave stanovanjskih objektov, ki kazijo videz naselij in pogosto ostajajo polovično zgrajeni. is«sasanM«naii^^ Delegatsko stran po gradivu zc občinsko skupščino pripravil Joži K oš nje k V stari graščini v Jelendolu so možnosti za ureditev devetih srednje velikih stanovanj, ki bi omilila sedanjo stanovanjsko stisko v krajevni skupnosti. Gozdno gospodarstvo ima že načrt adaptacije, ki ga je pripravljena pomagati uresničevati tudi samoupravna stanovanjska skupnost. Dolinci in Jelendolci o svojem kraju Nevenka Kavčič iz Jelendo-la, prodajalka v domači trgovini: »Cesta je največja težava našega kraja. Če bi bila boljša, bi bile zveze z mestom pogostejše. Sedaj pripelje k nam avtobus le dvakrat na dan, med šolskimi počitnicami pa redkeje. Radi bi televizijski pretvornik za drugi program in primernejša stanovanja. Marsikdo odide, če le dobi v mestu ali njegovi bližini še tako skromno streho nad glavo.« Ivo Jorkič iz Jelendola, cestar na cesti Slap —Jelendol: »Najbolj nas gnjavi slaba cesta. Malo boljše je že, ker je vsaj skozi Dolino in Jelendol asfalt, vendar bo treba razmišljati tudi o urejevanju celotne trase. Tudi za stanovanja bi morali bolj skrbeti. 14 let sem že v Jelendolu in se z domačini dobro razumem.« Franc Gaberc iz Jelendola, skladiščnik Gozdnega gospodarstva: »Največ preglavic nam povzroča slaba cesta. Vzdržuje jo Gozdno gospodarstvo in jo tudi pozimi spluži in posipa. Vendar je slišati, da sedaj manjka »leša« za nasipanje. Radi bi jo čim prej asfaltirali, kar je v programu krajevne skupnosti in tržiške občinske skupščine. Problematična je tudi struga Bistrice. Spodjeda obrežje in ogroža celo nekatere hiše. Večina škarp je starih tudi 70 let in bo treba razmišljati o gradnji novih. Prav tako bi radi boljši vodovod in pretvornik za drugi televizijski program. Družbenopolitično življenje se ugodno razvija. Le sodelovanje z delavci iz drugih republik mora biti še boljši.« Marko Gaberc iz Jelendola, dijak trgovske šole: »Mladi smo organizirani v osnovni organizaciji Zveze socialistične mladine, katere delo je zadnje čase zamrlo. Prav sedaj pripravljamo sestanek,, na katerem so bomo pogovarjali o prihodnjih nalogah. Sicer pa so v naši krajevni skupnosti najbolj aktivni gasilci, kulturniki in športniki. Urejamo naravno drsališče, mladi pa se zanimamo tudi za nogomet, smučanje in sankanje. Veliko mladih je že odšlo iz našega kraja. Če bi bilo doma dovolj stanovanj, bi bilo odhodov veliko manj.« Franc Z rim iz Jelendola, upokojenec, predsednik gasilskega društva: »Cesta in stanovanja so največje težave naše krajevne skupnosti. Z ureditvijo drugega dela graščine se bo položaj zboljšal. Cesto pa bo nujno potrebno asfaltirati in razširiti ter bolje zavarovati nevarne serpentine. Od društev pa smo najbolj aktivni gasilci in člani kulturnoumetni-škega društva.« Tone Meglic iz Doline, šofer pri Gozdnem gospodarstvu: »Sem iz Doline, kjer je največja ovira Tržiška Bistrica, ki spodjeda bregove in ogroža nekatere domačije. Razen hudourne vode še nekatere hiše v naši vasi nimajo pitne vode in morajo stanovalci ponjo v strugo. Menim, da bi se morali ljudje iz drugih krajev bolj vključevati v družbenopolitično delo. Problematična je tudi povezava kmetov Pinča, Urha in Kušpegarja z dolino. Otroci morajo po uro peš, kar je posebno pozimi in v slabem vremenu težko.« J. Košnjek Krajevna skupnost Dolina-Jelendol želi napredovati Velike težave majhnega kraja Cesta do Jelendola in Doline, ki je najbolj izpostavljena nemirnim hudournim vodam Tržiške Bistrice, pomanjkanje stanovanj, telefon in vodovod ter pretvornik za drugi televizijski program so največje težave skupnosti, ki je od Tržiča oddaljena le borih šest kilometrov Jelendol-Dolina — Vijugasta makadamska cesta, ki jo le na dveh delih za trenutek prekrije asfalt, pripelje prišleka skozi slikovito in navidezno divjo sotesko do Doline in Jelendola, ki sta združena v krajevni skupnosti Dolina-Jelendol. V njej se prepletata velikost in majhnost. Velikost zaradi tega, ker je skupnost po površini med največjimi v tržiški občini, majhnost pa zaradi tega, ker je jelendolska in dolinska krajevna skupnost po številu prebivalcev med najmanjšimi v tržiški občini. Kljub temu so težave tega, le borih šest kilometrov od Tržiča oddaljenega kraja, veliki, da jim sama skupnost ni kos. Težave se začenjajo pri cesti, za zdaj še makadamski in pozimi težko prevozni. Le skozi naselja Dolina in Jelendol jo prekriva asfalt, v katerega so vgrajeni žulji in denarji krajanov ter pomoč družbene skupnosti. Kljub temu cesta še vedno trpinči vozila, ki jih še posebej v lepem poletnem vremenu ni malo. Jelendol leži namreč v znožju vabljivih planin, ki se poleti vedno pogosteje spreminjajo v mravljišča planincev, izletnikov in vozil. Slaba cesta že leta gnjavi domačine in povzroča glavobol tudi na tržiški občinski ravni, saj je težko naenkrat zbrati toliko denarja za njeno usposobitev. Največje breme vzdrževanja prevzema nase Gozdno gospodarstvo, ki jo vzdržuje in omogoča, da pripelje v Jelendol dvakrat dne.vno -avtobus in da morejo domačini z osebnimi avtomobili do Tržiča. Tako stanje v nedogled ne more trajati. Kaže, da bo cesta do Čadovelj kmalu asfaltirana, pa tudi za ostale kilometre Tržičani že snujejo plan. Razdiralna Bistrica Cesta do Doline in Jelendola je problematična tudi po drugi plati. Leto za letom je v nemilosti divje Tržiške Bistrice, ki spodkopuje obrežje, vali ogromne skale in spodjeda cestišče. Po oceni hudourničar-jev je to najbolj izpostavljena cesta na Gorenjskem. Dosedanje vodne pregrade in jezovi so premalo. Nujno potrebno bo zgraditi nove, za kar pa nekaj sto milijonov starih dinarjev ne bo dovolj. Samo za zavarovanje struge bi bilo potrebnih 120 starih milijonov. Razdiralna Tržiška Bistrica, ki ima na nekaterih področjih strahovit padec, se je v Dolini lotila že treh poslopij, ki so začela polzeti proti strugi. Hudourničarji v skrajni sili grade jez, ki bo vsaj omilil, če že ne preprečil razdiralno vodno stihijo. Strokovnjaki menijo, da prej ne bo miru, dokler ne bo od Doline do Slapu nad Tržičem zgrajen celovit sistem jezov in pregrad. Večina sedanjih je starejšega datuma in segajo še v čas vladavine jelendolskega barona. Premalo stanovanj Marsikdo se je zaradi pomanjkanja primernih stanovanj v domačem kraju poslovil od Doline in Jelendola. Za temi se radi ozirajo tudi drugi domačini, predvsem maljši, ki izkoristijo vsako priložnost, če le dobe bližje mesta še tako skromno stanovanje. Tržišča občinska skupščina je v prid omejevanju odhajanja ljudi iz kraja uredila za to območje zazidalni načrt. Dovoljena je gradnja zasebnih hiš, vendar za zdaj ne beležijo niti enega interesenta. Obilo možnosti za stanovanja pa ponuja tudi napol urejena graščina v Jelendolu. Polovica jo je že preurejene v stanovanja. Gozdno gospodarstvo Kranj, TOZD Gozdarstvo Tržič, ima program obnove, vreden 270 milijonov starih dinarjev. Z njimi bo mogoče v graščini urediti novih devet stanovanj, od katerih bo imelo vsako najmanj 74 kvadratnih metrov površine. Tudi tržiška samoupravna stanovanjska skupnost je voljna nekaj primakniti in s tem domačinom in delavcem iz drugih republik - omogočiti človeka vredno bivanje. Najmlajše jelendolsko stanovanje je staro 16 let, večina drugih pa jih je bilo zgrajenih v letih 1890, 1900, 1920, 1922 in 1946. Težave z vodo Problemov s tem še ni konec. Domačini pogosto omenjajo neurejen vodovod. V Jelendolu je za silo preskrba z vodo še v redu, v Dolini pa morajo nekateri krajani po vodo kar v Strugo, kjer pa Bistrica ni več tako čista kot je bila nekdaj! K temu pa domačini radi dodajo še pomanjkljivo telefonsko omrežje, prepičlo Gozdno gospodarstvo Kranj — TOZD Gozdarstvo Tržič skrbi za zimsko krmljenje gozdnih ptic, predvsem siničk, »gimpeljnov« in strnadov, ki po gozdovih uničujejo zajedalce. Zima jih prižene v naselja. V Jelendolu in Dolini bodo to zimo pticam pokrmili okrog poldruge tone bučnega semena, sončnic, konoplje in prosa. Gozdarji so preskrbeli tudi krmilnice. Vijugasta, na trenutke nevarna in precej razrita cesta, katere glavna značilnost je skalnati predor nad Čadovljami, povezuje Jelendol in Dolino s Tržičem. Boljša cesta je dolgoletna in največja želja ljudi, ki so še ostali zvesti Jelendolu in Dolini! Gasilsko društvo Jelendol—Dolina je najaktivnejša družbena organizacija v krajevni skupnosti. Leta 1974, ko so praznovali 20. obletnico gasilstva v krajevni skupnosti, so sprejeli zahteven delovni program, ki so ga že uresničili. Dobili so novo motorno brizgalno, električno sireno, lani pa še avtomobil! (na fotografiji). Sedaj urejujejo pri Vrhu protipožarni bazen s prostornino 42 kubičnih metrov. Prihodnje leto jih čaka urejevanje gasilskega doma. Pri uresničevanju programa so gasilcem pomagali krajani, dobrodošla pa je bila tudi pomoč krajevne skupnosti, občinske gasilske zveze, Gozdnega gospodarstva in drugih tržiških delovnih kolektivov. Tržiška Bistrica spodjeda cesto in obrežja in je v Dolini celo ogrozila tri hiše. Hudourničarji zato grade v strugi visok jez. vključevanje lova v napredek kraja in sorazmerno počasno napredovanje kmetijstva. Le-to je opešalo. Le 5 čistih kmetov je še v krajevni skupnosti. Pomagati jim bo treba, da se bodo preusmerile k še večji tržni proizvodnji. Smeleje kaže v družbenopolitično življenje kraja vključevati tudi delavce iz drugih republik in pokrajin. Za krajane velikega pomena bi bila tudi zgraditev pretvornika za drugi televizijski program. Sprejem prvega je v redu. Na Pinču namreč že nekaj let deluje televizijski pretvornik. Tudi besede pohvale Seveda pa v Dolini in Jelendolu ni vse tako črno. Kraj je v primerjavji s preteklostjo v marsičem napredoval. Asfalt skozi Dolino in Jelendol smo že omenili. Prav tako smo nekaj besed tudi namenili televizijskemu pretvorniku. V vasi veje razen tega živahno družbenopolitično in kulturno življenje. Prebujajo se mladi, razen tega pa se v Dolini in Jelendolu pohvalijo z aktivnim gasilskim društvom, Kulturnoumet-niškim društvom, organizacijo Rdečega križa itd. Tesneje bi se radi povezali z najbližjimi Čadovljami, saj bi bila potem razrešitev marsikaterega problema lažja in manj boleča! Besedilo: J. Košnjek Slike: F. Perdan V petek zvečer so v galeriji na loškem gradu podelili letošnje Severjeve nagrade. Prejeli so jih Štefka Drolčeva, Janez Eržen, Miranda Caharija, Drago Razboršek in Zvone Agrež. — Foto: J. Zaplotnik Podelili so Linhartove plakete Radovljica — V počastitev 221. *obletnice rojstva prvega slovenskega dramatika in prosvetitelja ter radovljiškega rojaka Antona Tomaža Linharta je bila v petek, 16. decembra, zvečer v dvorani kina v Radovljici proslava, na kateri so po slavnostnem govoru predsednika zbora izvajalcev skupščine kulturne skupnosti Radovljica prof. Nikolaja Rupla podelili Linhartove plakete. Prejeli so jih Godba na pihala Gorje za 70-letno uspešno delovanje na področju širjenja in uveljavljanja glasbene amaterske kulture, Janez Vari iz Gorij za več kot 30-letno požrtvovalno delo na področju amaterske kulture (predvsem na področju glasbene dejavnosti ter za organizatorske zasluge pri vodenju godbe na pihala) in dr. Janko Go-lias, rojak z Bleda, za angleški prevod prvega slovenskega teksta Linhartove Zupanove Micke. V nadaljevanju proslave je potem gledališče Linhartov oder pri KUD Radovljica uprizorilo premiero Linhartove igre Ta veseli dan ali Matiček se ženi v režiji Alenke Bole-Vrabčeve. Proslava ob obletnici rojstva Antona Tomaža Linharta je bila v petek v dvorani kina v Radovljici — Foto: F. Perdan Gledališče Linhartov oder je v režiji Alenke Bole-Vrabčeve uprizorilo po svečani podelitvi Linhartovih plaket igro Ta veseli dan ali Matiček se ženi -Foto: F. Perdan GORENJSKI MUZEJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gornje-savski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji iste stavbe pa si lahko do 18. decembra ogledate razstavo Jenko in vajevci. V galeriji Mestne hiše razstavlja kiparska in grafična dela akad. kipar Janez Boljka. Razstava bo odprta do vključno 25. decembra. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. V domu JLA v Kranju je v počastitev dneva republike v letu partijskih jubilejev odprta razstava Tito — življenje in delo, ki jo je posredoval Muzej ljudske revolucije Slovenije v Ljubljani. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosrednjeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. Severjeve nagrade za izjemne igralske storitve V izjemno svečanem okolju galerije škofjeloškega gradu so v petek zvečer podelili letošnje Severjeve nagrade umetnikom, ki so po mnenju strokovne žirije pod vodstvom Zlatka Šugmana v svojih delih najbolje ohranjali in hkrati oživljali in nadaljevali izročilo velikega slovenskega igralca in mentorja Staneta Severja in so svoji igri dali največ, kar more igralec dati. Nagrado je dobila Štefka Drolčeva, igralka Drame SNG iz Ljubljane za vlogo Lidije Vasil-jevne v Staromodni komediji. Žirija je v utemeljitvi za nagrado zapisala »Kadar igralčev svet v vsej svoji izvrnosti ustvari nezamenljivo in sproti presnavljajočo se podobo, potem pravimo, da se je zgodilo nekaj, kar se redko vidi in sliši na prizorišču, ki mu pravimo gledališče. Štefka Drolčeva nam je z razumljivo besedo izpričala in pričarala v naš svet izjemno podobo. S smislom za žlahtno komedijantstvo, ki ga odlikuje naravna prepričljivost in neprisiljenost je uresničevala svoje zamisli, ko je z neverjetno spretnostjo oblikovala lik literarne dramske predloge. Ta komedijantka nosi v sebi še neko tvarino — zvezo s prosojnostjo sveta fantazije. Eno nagrado pa sta si enakopravno razdelila Janez Eržen, igralec MGL za vloge Prior v Ljudožercih, Korl v Večeru ženinov ter Budalo v delu Iz take snovi smo kranjski komedijanti in Miranda Caharija, igralka SSG v Trstu za vlogo Veronike Deseniške v Zupančičevi Veroniki Deseniški. Zreli igralski dosežki Janeza Eržena v vseh treh vlogah dokazujejo igralčevo bogato znanje uporabljanja najrazličnejših igralskih sredstev: od komičnih do grotesknih in tragičnih, metaforičnih poudarjanj v gradnji dramskih likov. Svojega priorja je ustvaril kot tragičnega srednjeveškega duhovnika; z vlogo pijanca K orla je ustvaril enega vodilnih gibal Hiengove igre v boju dobrega z zlim. V igri Iz take snovi smo kranjski komedijanti pa je prikazal groteskno podobo tovarniškega delavca Budale. Prirojeni dar neposredne komunikativnosti prihaja pri igralki Mirandi Caharija še posebej do izraza pri tolmačenju igrivih igralskih vlog. Zgovoren zgled njenega umetniškega ustvarjanja je posebno poudarjen v interpretaciji Veronike Deseniške, s katero je Miranda Caharija ožarila uspešen krst letošnje sezone v gledališču slovenske narodnostne skupine v Italiji. Severjevo nagrado za igralsko stvaritev v slovenskem amaterskem gledališču je prejel Drago Razboršek, član Šentjakobskega gledališča v Ljubljani. V svojem dolgoletnem igralskem ustvarjanju je izoblikoval vrsto zanimivih polno-krvnih in v igralskem izrazu samosvojih vlog, kot sa so: Silvester v Moličrovih Scapinovih zvijačah, Tripče de Utolče v istoimenski Drži-čevi komediji, Adam v Kleinstovem Razbitem vrču, Jožef v komediji Naši trije Angeli, Klander v Part-ljičevi komediji Ščuke pa ni in Komadina v Državnem lopovu. Ražborškov igralski delež v slovenskem amaterskem gledališkem gibanju se veže predvsem na njegovo delo v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, v katerem prav letos praznuje dvajsetletnico amaterskega igralskega ustvarjanja. Nagrado za igralsko stvaritev študenta AGFT, ki jo praviloma podeljujejo kot štipendijo, pa je prejel Zvone Agrež, absolvent dramske igre, ki je v letu 1977 v javnem izpitnem nastopu in javnem diplomskem nastopu izoblikoval dve po vsebini in obliki zelo različni vlogi. Vlogi Harrvja v igri L'bezen je vkljub bulvarskemu značaju te komedije dal pretresljiv človeški lik in ga obogatil s toplimi izpovednimi toni ter za mladega človeka izrednim razumevanjem stiske človeka, ki se v življenju težko uveljavlja. Vse to je oblikoval z izjemnim obvladanjem telesne kulture in žlahtnim komedijskim žarom. V javnem diplomskem nastopu je odigral vlogo Jožkota v noviteti slovenskega avtorja Pavla Lužana Mostovi v Zambiji. Izoblikoval je lik ambicioznega mladeniča in pri tem dokazal visoko igralsko in delovno moralo in čut za kolektivno ustvarjanje. L. Bogataj POPOTNI POGOVORI O MORAVSKI DOLINI, LIMBARSKI GORI IN O ČRNEM GRABNU ZAPISUJE ČRTOMIR ZOREČ (8. zapis) Glede lastništva zaloške graščine pri Moravčah sem dognal še nekaj podatkov: Franc Bregar je graščino s 5 ha zemlje kupil sredi prve svetovne vojne — menda 1. 1916. Prvotno je bila graščina v lasti rodbine Košir, pozneje pa posest državnega poslanca Povšeta. Grad Zalog je bil ob znanem potresu 1. 1895 precej poškodovan; zato so ga morali kar temeljito obnoviti. Vanj so za nekaj let namestili del okrajnih uradov, ki pa so jih na prelomu stoletja že preselili na bližnje Brdo v Črnem grabnu. Po osvoboditvi so skušali Bregar-jevi graščino, kolikor sta ji prizanesla medvojno rušenje in ogenj (1. 1944), spet usposobiti za bivanje. Vendar je usodna snežna katastrofa (1. 1952) v hipu ves trud marljivih rok Bregarjeve družine uničila. Potem so si morali pač sezidati nov dom, v katerem žive še danes. Seveda so za novogradnjo uporabili kar precej gradiva od prejšnjega zrušenega gradu. Ker bom v nadaljevanju citiral besede znanega politika Mitje Ribičiča, ki je imel kot partizanski voditelj prav v graščini Zalog svoje varno bivališče in delovni prostor, bo prav, če še to povem, da so imeli pri Bregarjevih kar devet otrok, štiri hčere in pet sinov. Vilko je padel kot talec, Ciril pa kot partizan. Žive še trije sinovi: Franc, Milan in Maks. Mati Antonija (roj. 1. 1888) je zgodaj ovdovela in na njej je za dolga desetletja ostala skrb za otroke in za posest. Nemci so mater s sedmimi majhnimi otroki izselili januarja 1943 v nemško taborišče — pač zato, ker je imela dva sinova v partizanih. Zdaj na posestvu pomaga ostareli materi Bregarjeva hčerka Elka (po-ročana Homšak). Z možem Angeli-kom nadaljujeta rod s tremi otroci, Zdenko, Vilmo in Zoranom. Tako stari Zalog ne bo izumrl . . . LITIJSKI ZBORNIK NOB Ne po naključju, pač pa zato, ker sem ob pripravah za kranjski zbornik pomnikov NOB kar moral prebrati tudi druge podobne publikacije, sem naletel v Litijskem zborniku NOB (izšel 1. 1969) na sestavek Moravska republika (na straneh 135—159), ki ga je napisal znan slovenski politični voditelj (ki je bil nekaj let tudi predsednik zveznega izvršnega sveta — torej predsednik jugoslovanske vlade) Mitja Ribičič-Ciril. Iz njegovega obsežnega članka citiram le nekaj najbolj značilnih odstavkov, ki se nanašajo na Zalog, na Bregarjeve in na Moravsko sploh. Ker je bil Ribičič v onih dveh letih (1942, 1943) nedvomno najpomembnejša politična (partijska in partizanska) osebnost na področju Moravč, se bom moral še nekajkrat sklicevati na njegovo pisanje, posebno, ko bom pisal o gradu Tuštanju in o Pirnatih. BUNKER NA ZALOGU Mrzle jesenske noči leta 1942 sem prvič prišel v Moravsko dolino. Tisto noč nisem slutil, da bom odslej dve leti partizanil v tej lepi zeleni dolini, povezan z njenimi preprostimi, kmečkimi na-rodnozavednimi prebivalci. Novembra 1942 Moravska dolina še ni dihala svobodno. Bila je stisnjena v klešče številnih okupatorskih postaj, ljudje so bili zaradi terorja in požigov še močno preplašeni, a vsi na strani partizanov. — Kmetje in vasi, raztresene po obronkih nad zasavskimi središči, kmečke družine, katerih člani so delali v rudnikih in tovarnah, so postajali trdna opora partizanskemu gibanju, Osvobodilni fronti in njenim organizacijam. — Dva partizanska bataljona, številni odbori Osvobodilne fronte, široka mreža za zbiranje zdravil in hrane, kurirske zveze, ilegalne tiskarne, prve partizanske bolnišnice in vedno večje število domačih političnih aktivistov, popolna izolacija posamičnih izdajalcev in narodnih izkoreninjencev — je bilo nekaj moravskih značilnosti v pozni jeseni leta 1942. V Moravski dolini sem se povezal s komandantom Kranjcem, starimi partizanskimi znanci in s političnimi delavci. Z velikim optimizmom sem se lotil političnega dela; predvsem pa sem posvetil vse sile svoji osnovni nalogi: organizranju partijske tehnike. Zaradi boljših zvez sem hotel priti čim bliže samih Moravč. Krog Moravč sem organiziral točke in javke za zvezo, za prenašanje pošte in radijskih vesti. - Imel sem za tiste razmere kar udoben bunker v zaloški graščini, nekaj sto metrov nad Moravčami, pri Bregarjevih. Te graščine ni več, ker je bila pozneje požgana, da se ne bi vanjo vselili Nemci. Imel sem bunker v velikem seniku. Skozi desetmetrski predor sem po kolenih prišel v razširjen prostor - z električno napeljavo! Imel sem tudi zasilen izhod, luknjo v strehi proti gozdu in imel pripravljeno vrv za pobeg. Zveze mi je vzdrževala Ivanka, starejše dekle, zelo bolna, težka invalidka, a neverjetno predana in drzna. Pošiljal sem jo v Ljubljano, v Celje, Maribor in celo v Celovec. (Ivanka Kline, zdaj že pokojna, je bila do prihoda okupatorjev gospodinjska pomočnica pri neki samski učiteljici v Moravčah; ko pa so le-to Nemci izselili, se je Ivanka zatekla na Zalog, v graščino k Bregarjevim. Njena bolezenska težava so bili iz-pahnjeni kolki. - Opomba C. Z.) Prek dneva sem delal v bunkerju. Poifbči, ko je vsa Moravska dolina oživela od skrivnih sestnkov, šepeta-jočih pogovorov, partizanskih gesel in značilnih trkanj na okna, sem odhajal ven iz bunkerja, na delo. Baročno stopnišče v gradu Zalogu — pred porušenjem. Na obeh vrheh stopnišč ne ograje sta vidna dva atlanta s cvetnimi košaricami pred seboj. ' ^ **** ' '.SmyW Grajska kamnita plošča z grbi nekdanjih lastnikov in z vklesanim napisom v nemški gotici je danes vzidana v novo stavbo, ki stoji na mestu stare grašči- Praksa le ni dovolj — kdaj kmetijska šola Kranj - V letu 1973 so bili pri takratnih zadrugah v kranjski občini ustanovljeni aktivi mladih zadružnikov, z nastankom Gorenjske kmetijske zadruge pa se je njihovo delovanje preneslo na zadružne enote. Aktivi so nastali iz potrebe, da se tudi mladi v kmetijstvu organizirajo, spoznajo, da skupaj rešujejo nastale probleme pri delu in spremljajo tekočo kmetijsko politiko. Med najdelavnejšimi v okviru Gorenjske kmetijske zadruge pa je zagotovo aktiv mladih zadružnikov pri TZE Sloga v Kranju. »Srečujemo se skozi vse leto, vendar nekoliko bolj pogosto v zimskem času, ko mladi niso tako obremenjeni s kmečkimi opravili,« pravi mentorica aktiva Irena Ziherl. »Naši večeri pa niso le strogo izobraževalnega značaja in često se .izrodijo' v preprost in odkrit pogovor, ko mladi zadružniki po tarnajo o težavah, na katere naletijo pri obdelovanju zemlje, o ne- urejenem tržišču, nizkih cenah kmetijskih proizvodov, o zapostavljanju kmečkega dela ... V takih trenutkih pa je potrebna tudi spodbudna beseda, ki je često dovolj, da se ti mladi fantje in dekleta še bolj navežejo na zemljo, še bolj pridno lotijo dela, in da pozabijo na težave, ki spremljajo danes kmetovanje. So pa ta srečanja pogosto za nekatere tudi edina oblika uveljavljanja mladih kmetijcev v družbenopolitičnem in kulturnem življenju.« Številna priznanja in diplome v prostorih TZE Sloga, kjer se mladi zbirajo, dokazujejo, da gre v resnici za izredno delaven in uspešen aktiv. V februarju so pripravili ustni časopis Kmečkega glasa, kjer so razgrnili kmetijsko problematiko v kranjski občini; organizirali kviz »Kaj veš o kmetijstvu«, tečaj motoroznanstva, tečaj varjenja pa bodo zaradi slabega obiska v prihodnjem letu ponovili. Kot že vsa leta nazaj so se tudi IZ ŽIVINOREJSKEGA ZAVODA GORENJSKE KRANJ Kako jez govejo tuberkulozo na Gorenjskem Pod tuberkulinizacijo govedi razumemo razpoznavno (diagnostično) cepljenje le-teh na tuberkulozo. Tovrstni pregled opravljajo veterinarji vsaka 3 leta, na družbenih posestvih vsako leto. Konec vsakega leta izda Republiški sekretariat za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano odredbo, v katerih občinah bo obvezno razpoznavno cepljenje vseh nad 2 meseca starih goved. Cepljenje je po hlevih, in to tako, da se na vsakem od dveh plečet poreže s strojčkom ali škarjami dlaka v velikosti 4 do 5 cm, debelina kože se izmeri s posebnim merilom za kožo (kutimeter), podatke pa vpiše v knjigo s še ostalimi številnimi rubrikami. Sledi cepljenje na levi strani z govejim, na desni s ptičjim tuberkulinom (le-ta rabi za kontrolo). Po 72 urah se odčitajo reakcije, ki se ocenjujejo po zadebelitvi kože kot posledica cepljenja. Poleg tega so za presojo važni še drugi podatki kot oblika in občutljivost otekline, spremembe na bezgavkah, hlevske razmere, eventualna obolelost ljudi itd.). Živali, ki reagirajo pozitivno, morajo v zakol, tiste pa, ki reagirajo sumljivo, je pa treba ne prej kot po 6 tednih še dvakrat cepiti. Po odstranitvi tuberkuloznih živali je treba hlev razkužiti, vse ostale živali pa še nadalje kontrolirati. Za odstranjeno žival, ima lastnik pravico do odškodnine. Cepljenje je obvezno! Kakšno je stanje pri nas na Gorenjskem? 30. 6. 1977 je iztekel rok, ko je morala biti IV. tuberkulinizacija končana in vsa okužena dvorišča sanirana. V treh letih (1975, 1976, 1977) je bilo cepljeno 38.202 goved. Po večkratnih ponovitvah na živalih, ki so v prvo reagirale sumljivo ali nespecifično, je odstotek okuženosti z govejo tuberkulozo na Gorenjskem izpod republiškega povprečja, kar je brez dvoma velik uspeh terenske veterinarske službe. Ker je dokazano, da se z neprekuhanim mlekom in raznimi mlečnimi izdelki od tuberkuloznih živali lahko okužijo tudi ljudje, ter bojazni po prikazanih podatkih na Gorenjskem ni. Benulič Blejski čebelarji o svojem delu Na rednem letnem občnem zboru čebelarske družine Bled, ki je bil 11. decembra, so se čebelarji pogovorili predvsem o boleznih čebel oziroma o preventivnih in kurativnih ukrepih zdravljenja, kajti vsako izmikanje od tega bi bilo lahko zelo škodljivo, če ne celo usodno za nadaljno gojitev čebel na celotnem območju. To velja zlasti za ta čas, ko se pojavlja in širi po raznih krajih Slovenije zelo nevarna in nalezljiva kužna bolezen huda gniloba čebelje zalege. Proti tej bolezni za zdaj še ni dovolj učinkovitih zdravil, zato bi morali čebelarji še posebno pazljivo spremljati ta pojav ter učinkovito in naglo ukrepati, da bi se bolezen ne razširila. Druga nalezljiva čebelna bolezen pa je pršičavost. To pa je mogoče zdraviti z zaporednim dimlje-njem. Člani so se obvezali, da bodo v bodoče, vsaj štirikrat, letno preventivno dimili s folbexom, tako kot že več let prakticira izkušen čebelar Dobnikar z Bleda. Potrebnih pa bo več vsestranskih učinkovitih in resnih ukrepov, da se K2K Kranj TOZD Agromehanika telefon 24-786 Koroški cesti V trgovini na 25 v Kranju vam nudimo veliko izbiro avtogum z brezplačno montažo, akumulatorjev vseh vrst in snežnih verig. Trgovina je odprta od 6. do 18. ure, v sobotah od 8. do 12. ure. prepreči širjenje čebelnih bolezni, je dejal občinski inšpektor Hajnrihar in dodal, da je veterinarska inšpekcija občine pripravljena tudi finančno sodelovati pri zdravljenju, seveda, če bo to organizirano in da bo zajelo vse čebelarje. To je pohvale in zgleda vredna obljuba, kajti čebelarji se dobro zavedajo da brez družbene pomoči, pri tako obsežnih in dragih posegih, ne bi zmogli sami kriti razmeroma visokih stroškov. Znano je tudi, da veliko čebel uničijo razna kemična škropila, ki jih uporabljajo kmetovalci pri zatiranju mrčesa in škodljivcev. Obrnili se bodo na Čebelarsko zvezo Slovenije, katera naj posreduje njihov predlog proizvajalcem škropil, da bi h kemikalijam prilagali navodila za pravilno uporabo, ki bi bila potrebna za zavarovanje čebel. Čebelarji so kritizirali dobavitelja nekvalitetnega sladkorja in neustrezno težo, kajti sladkor je neuporaben za prehrano ljudi in zato glede na ceno predrag za krmo čebel. Sicer pa bodo vseeno kupovali sladkor po znižani ceni še naprej, vendar pa možnosti pod ugodnejšimi pogoji. Razpravljali so še o drugih težavah, ki tarejo čebelarje, pa tudi o organizacijskih in finančnih vprašanjih. Občni zbor je med drugim tudi ugotovil, da so vsi čebelarji na območju Bleda včlanjeni v družini in da jih je po številu 39, kateri imajo blizu 400 čebelnih družin. Čebelarji so se izrekli, da se bodo udeležili proslavljanja 80. obletnice strokovnega glasila Slovenski čebelar, ki bo v Ljubljani 28. 1. 1978. Zastopnik društva iz Radovljice Globočnik je med drugim pohvalil delo družine in omenil, da je ena najboljših na radovljiškem območju. Ob koncu občnega zbora so za naslednje enoletno mandatno obdobje izvolili nov upravni odbor, za predsednika družine Karola Maslja, za tajnika pa Antona Smukavca, katera sta /.'• doslej pohvalno opravljala svoje funkcije. J. Pogačar letos udeležili traktorskega tekmovanja v oranju in spretnostni vožnji. Janez Jenko in Slogina prva ekipa so bili najuspešnejši v kategoriji mladih zadružnikov, iz republiškega tekmovanja v Krškem pa so se vrnili z »bronom«. Prijetno s koristnim pa so združili na izletih, kjer so si ogledali nekaj preusmerjenih in moderniziranih kmetij, tovarno za predelavo krompirja v Mirni, tovarno sadnih sokov Fructal v Ajdovščini in republiško tekmovanje oračev v Krškem. »Le malo mladih kmetovalcev z Gorenjske ima ustrezno izobrazbo — kmetijsko šolo,« ugotavlja Franc Kert, predsednik aktiva mladih zadružnikov, »zato smo morali pripraviti tudi nekaj strokovnih predavanj o gnojenju, vzdrževanju kmetijske mehanizacije in posebno traktorjev, o uporabi škropilnic. Mladi so željni znanja, kajti praksa le ni dovolj, toda žalostno ugotavljajo, da je Gorenjska edina, ki nima svoje kmetijske šole. V tej smeri pa bo vsekakor treba nekaj ukreniti.« Aktiv mladih zadružnikov pri TZE Sloga pa sodeluje tudi s kmetijsko pospeševalno službo, ki deluje pri Gorenjski kmetijski zadrugi. Ob strokovni pomoči so opravili sortne in gnojilne poskuse nekaterih vrst žit, krmnega ohrovta, silažne koruze, za prihodnje leto pa obljubljajo še poskuse s krompirjem, jarim ječmenom in travinjami ter analizo zemlje. »Dobro poznamo nasičenost trga s krompirjem, mlečne presežke, zato skušamo skupaj s temeljno zadružno enoto vplivati tudi na preusmerjanje kmetij. Mladi so za napredek, preusmerjanje v proizvodnjo bolj donosnih in .stabilnejših' kultur, toda v mnogih primerih ti fantje in dekleta še niso samostojni kmetovalci, pri starših pa pri tem pogosto naletijo na gluha ušesa,« zatrjuje mentorica Irena Ziherl. Svojo solidarnost do človeka, kmetovalca pa so mladi zadružniki izkazali tudi z enodnevno delovno akcijo v Posočju, pomoč pri odpravi posledic potresa v kranjski občini pa obljubljajo spomladi. To pa naj bi bil zgled, ki naj potegne tudi druge mladinske sredine. Aktiv uspešno sodeluje tudi s konferenco mladih v kmetijstvu pri občinski konferenci ZSMS Kranj, povezanost aktivov znotraj Gorenjske kmetijske zadruge pa je še dokaj slaba. C. Zaplotnik Škofja Loka - V četrtek, 15. decembra, so se v škofjeloški občini mudili kmetje m predstavniki zveze slovenskih zadrug s Koroške. Ogledali so si nekaj preusmerjenih kmetij in se s kmeti pogovorili o sodelovanju z zadrugo, razvoju kmetijstva pri nas in kmečkem turizmu. Slovenski kmetje s Koroške so prišli v Slovenijo na povabilo Zadružne zveze Slovenije, ki že nekaj časa uspešno sodeluje z Zvezo slovenskih zadrug iz Celovca. (Ib) - Foto: J. Zaplotnik ALPETOUR Potniški promet Koroška 5 Kranj telefon 210-81, 210-83 Organizira enodnevne prevoze z avtobusi TRST 24. decembra 1977, odhod ob 6. uri, cena prevoza 100 din CELOVEC f 24. decembra 1977, odhod ob 7. uri, cena prevoza 65 din Informacije in prijave: Alpetour Avtobusna postaja Bled, telefon 77-357 Alpetour Avtobusna postaja Radovljica, telefon 75-059 Alpetour Avtobusna postaja Kranj, telefon 210-84 Alpetour Turistična agencija Kranj, telefon 21-022 Alpetour Turistična agencija škofja Loka, telefon 60-960 V letu 1978 želimo našim poslovnim strankam in vsem občanom veliko uspehov in osebnega zadovoljstva Alpetour potniški promet Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD AGROMEHANIKA Kranj, Cesta JLA 2 /1 telefon 23-485 Traktor 30 KM ima veliko novih priključkov. Traktor TV 730 s škropilnico za nizko škropljenje AGP 200 Traktor 30 KM je v proizvodnji le še decembra; januarja in februarja naslednje leto traktorjev s 30 KM ne bo v programu. Januarja in februarja bodo delali traktorje z 1 8 in 21 KM. Pravočasno si priskrbite Kmetijsko mehanizacijo iz programa TOMO VINKOVIC — Na novoletnem sejmu v Kranju od 1 6. do 26. decembra 1 977 vam nudimo iz proizvodnje TOMO VINKOVIC traktorje 21 in 30 KM z najnovejšimi priključki. — Traktor TOMO VINKOVIC, kupljen v času sejma, vam dostavimo brezplačno na dom (na območju SR Slovenija) 70 % kredit z zmanjšano obrestno mero. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM in o džunglah Brazilije. Gučkovo potovanje po sledeh Indijancev bo sklenjeno s pripovedjo o čudovitih slapovih Iguazu, ki sodijo med sedem svetovnih čudes. -jk NEGA BOLNIKA NA DOMU Tržič — Občinski odbor Rdečega križa Tržič pripravlja od januarja do marca zanimivo akcijo po krajevnih skupnostih tržiške občine. Krajane, predvsem ženske, bodo predavatelji teoretično in praktično seznanjali z nego bolnika na domu. Tečaj bo trajal 18 ur, organizatorji pa pričakujejo, da bo na vsakem od tečajev sodelovalo najmanj 15 udeleženk. V krajevnih skupnostih, kjer nimajo primernih družbenih prostorov, bodo tečaji kar po domačijah. -jk PO PLANINSKI TRANSVERZALI Kranj — Čeprav so gorski vrhovi pobeljeni s snegom, člani mladinskega odseka Planinskega društva Kranj niso prenehali s planinskimi izleti. Odločili so se, da bodo pozimi obiskali primorske dele slovenske planinske transverzale. Prvi zimski izlet so pripravili v soboto, 10. decembra. Pod vodstvom Francija Benedika so se povzpeli na Slavnik, kjer je Tumova koča tudi pozimi oskrbovana. Nato so člani mladinskega odseka obiskali socerbski grad in se z avtobusom odpeljali še do Tinjana in Ankarana. Izlet je bil sklenjen z ogledom Lipice. D. Maretič OKRASITEV DOMA IN NOVOLETNIH DARIL Hortikulturno društvo Kranj bo v četrtek, 22. decembra, ob 10. uri priredilo v razstavnem paviljonu Hortikulturnega društva, Gregorčičeva 18 — zraven Prešernovega gaja razstavo pod naslovom Okrasitev doma in daril za novoletne praznike. Razstava bo odprta od 22. do 28. decembra od 9. do 17. ure. Bohinj — Turistično društvo Bohinj—Jezero je blizu jezera pred mostom v Bohinju postavilo geografsko karto Bohinja in Triglavskega pogorja. Poleg table je tudi več smerokazov za izlete za goste. —B. B. PRIZADEVNI GASILCI Srednja vas pri Šenčurju — Srednja vas sodi h krajevni skupnosti Šenčur. Še posebno aktivni so gasilci, ki so ob pomoči krajanov uredili v gasilskem domu klubsko sobo s 60 sedeži. Klubska soba bo popestrila družbenopolitično, družabno in kulturno življenje v vasi. Gasilci so za njeno urejevanje potrošili izkupiček od dveh veselic, obilo pa je bilo tudi prostovoljnega dela. Spomladi nameravjo pred domom urediti še park. Gasilci iz Srednje vasi pri Šenčurju so se vključevali v akcije kranjske občinske gasilske zveze in prejeli tudi priznanja. Razen tega se gasilci vključujejo v razreševanje krajevnih problemov. Njihova največja želja pa je nakup novega gasilskega avtomobila. F. Erzin PO SLEDI INDIJANCEV V ARGENTINO Kranj — Jutri, 21. decembra, ob 19. uri zvečer bo v Delavskem domu v Kranju predavanje Svetozarja Gučka »Po sledi Indijancev v Argentino«. S tem se bo nadaljeval ciklus planinskih in potopisnih predavanj, ki jih organizira Planinsko društvo Kranj. Jutrišnji predavatelj Svetozar Guček bo občinstvo popeljal prek Senegala in Atlantika na vzhodno obalo Brazilije in odtod v Argentino ter v njeno pokrajino Petagonijo z glavnim mestom Barilochom. Svetozar Guček bo z besedo in z okrog 200 diapozitivi ob spremljavi izvirne glasbe Araukancev in narodne glasbe Argentine prikazal zanimivosti gora ob jezeru Nahuel Huapi, pokrajino Sierra Catedral z znanimi smučišči, otok Victorio, kjer Indijanci prirejajo izvirne priknike curasso, naravne parke z znanimi drevesi aravan, naselje Aluminć, v katerega bližini še vedno žive ostanki indijanskega plemena Araukancev (MapuČev) in kjer živi sin znanstvenika, antropologa in filologa svetovnega slovesa Juana Benigarja, ki je bil slovenskega rodu in je bil poročen z Indijanko. Svetozar Guček bo pripovedoval tudi o vulkanu Laninu, o »gaučih« oziroma posebnih igrah, združenih s krotenjem divjih živali, o delti reke Parana Bohinj — V Bohinjski Bistrici na obeh straneh predora, v Kamnjah in Polju je bilo v zadnjem času zgrajenih precej novih zasebnih stanovanjskih hiš. Gradijo jih domačini, ki so zaposleni v radovljiški in jeseniški občini. —B.B. PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI Zvesta kolovratu Rateče — Zapadel je že prvi sneg in delo na polju je do spomladi končano, kmetje pa si na različne načine krajšajo dolge zimske večere. Redki pa so še, ki se ukvarjajo z običajem.ki gre počasi že v pozabo. To je ročna predelava ovčje volne s pomočjo kolovrata in drugih pripomočkov. Helena Petrič iz Rateč je ena najstarejših in verjetno še edina na vasi, ki ji gre predelava volne spretno od rok. Helena pravi: »Spomladi, ko ovce zaženemo na pašo v planine, in jeseni, ko ovce priženemo nazaj v hleve, jim ostri-žemo dolgo in kosmato volno. Ostrižena volna se potem opere in posuši na soncu. Ko je volna suha, se ,ahlja' ali krtači ali mehča na posebnem zaboju, na katerega so pritrjene igle. Podobne igle so pritrjene tudi na deski z ročajem in tako se ovčja volna med njimi krtači in mehča s pomočjo rok. Če želimo dobiti sivo volno, ki se največ uporablja, moramo skupaj zmešati črno in belo volno. Ko je volna skrtačena, se naredijo svalki. Svalki pa se potem predejo s kolovratom na ,špole' ali tulce. Ko je volna že spredena na tulce, dve niti združimo skupaj, da je volna bolj debela in močna. Ta se potem na motovilu navije na .štrene' in tako je izdelek končan in pripravljen za pletenje raznih oblačil. Če je volna bela, jo lahko obarvamo na želeno barvo, če pa je volna siva ali črna, se uporablja kar v naravni barvi. Doma pridelana volna je boljša in še bolj močna od industrijsko predene. Vendar pa takšen način počasi prehaja v pozabo, kajti starih, ki znajo, je vedno manj, mladi pa niso preveč navdušeni.« a. Kerštan SŽ - TOVARNA VIJAKOV PLAMEN KROPA p. o. Odbor za kadre objavlja naslednji prosti delovni mesti 1. šoferja osebnega avtomobila 2. prodajnega referenta 1 Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati de posebne pogoje: pod 1.: KV šofer ali mehanik, 2 leti delovnih izkušenj pod 2.: ekonomski tehnik, 3 leta delovnih izkušenj, terensko delo na območju Jugoslavije, vozniški izpit B, kategorije Pod 1. in 2. se delo združuje za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o strokovni izobrazbi pošljite na naslov SŽ - Tovarna vijakov »Plamen« Kropa p.o. - kadrovski oddelek. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 8 dneh od dneva izteka roka za prijavo. Helena Petrič s svojim kolovratom, s katerim si ob toplem žapečku krajša dolge in mrzle zimske večere. dežurni veterinarji OD 23. DO 30. DECEMBRA 1977: CEPUDER Bogdan dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Be-nedikova 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj; HABJAN Janko, dipl. vet., Žiri 130, tel. 69-280 za Škof-jo Loko; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldne in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski številki 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Za preureditev in dograditev zavoda Center slepih in slabovidnih dr. ANTONA KRZlŠNIKA, Škofja Loka se iskreno zahvaljujemo vsem spodaj navedenim darovalcem, ki so prispevali zneske v naš sklad za preureditev in dograditev centra pri SDK Škofja loka (št. žiro računa 51510-740-30-30832), in sicer od 1/1-1977 dalje: din — Planinsko društvo, Radovljica 300 — KOŽELJ ANDREJ, Bled, Riklijeva 25 (Namesto venca na grob dr. Janka Benedika) 500 — dr. JANKO GOLI AS, Streliška 9, Ljubljana 1.000 — Sindikalna organizacija Jesenice (del sredstev, ki so bila namenjena za praznovanje 8. marca) 850 — MILAN MARTINČIČ, Ljubljanska banka (vnovčenje čeka podarjenega od Martinčič Milene) 857,35 — Šolski center za blagovni promet, Kranj 3.200 — Zavod za družbeno planiranje SRS, Gregorčičeva 25 Prispevek namesto venca tov. Gmeinerja in očeta Ru- kovc Alenke) 1.400 — Občinska konferenca ZK Škofja Loka (denarna pomoč okteta Jelovica Šktfja Loka) 3.000 — Višje medicinske sestre' Interne klinike I, Ljubljana (namesto venca na grob Sajovič Antonu in Novak Janezu) 1.700 — IVO LAVRIČ, Naklo (namesto venca na grob pokojne Marte Lavrič) 1.000 — RUPNIK JULIJA, Ljubljana, Langusova 7 400 — neznana darovalka, Kranj 5.000 — Sindikalna podružnica OŠ, Preddvor (namesto venca na grob sodelavkine mame Podjedove) 500 — Zupančič Draga, Rakovniška 2, Ljubljana (namesto venca na grob pok. mame Gregorič Dore 1.500 — Dr. JANKO GOLIAS, Streliška 9, Ljubljana 1.000 — TIČAR MARIJA, Litija (v počastitev spomina g. dipl. ing. Demetriia Rebec) 1.000 — Inštalacije, Škofja Loka (namesto novoletnih čestitk poslovnim partnerjem) 10.000 — koncert bratov AVSENIK na loškem gradu (čisti izkupiček) 59.000 Za priboljšek slepim oskrbovancem so darovali: — POTOČNIK FRANČIŠKA, Grenc 11, Škofja Loka 300 — ak. slikar DORA PLESTENJAK, Škofja Loka 5.000 — neznani darovalci 1.200 Vsem darovalcem se prav prisrčno zahvaljujemo in upamo, da bo njihov plemeniti zgled spodbudil še druge organizacije združenega dela, delovne skupnosti in posameznike, da bodo po svojih močeh prispevali v naš sklad za preureditev in dograditev zavoda. Dobrodošel nam bo vsak, še tako skromen, prispevek. Vsem bodočim darovalcem se vnaprej iskreno zahvaljujemo. Kmetijsko živilski kombinat Kranj, z n. sol. o. TOZD Komercialni servis z n. sol. o. objavlja naslednji razpis za oddajo skladiščnih prostorov v najem KŽK Kranj, TOZD Komercialni servis oddaja skladiščne prostore v Hrastju, organizacijam združenega dela v skupni površini 2000 kv. m (v petih objektih po 400 kv. m). Prostore oddajamo tudi po posameznih objektih. Interesenti dobijo informacije na upravi TOZD Komercialni servis Kranj, Cesta JLA 2 ustno, ali po telefonu na številko 21-276 ali 22-439. A Cestno podjetje v Kranju objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. referenta za kadrovsko socialne zadeve 2. avtomehanika Za zasedbo delovnih mest se zahteva: pod 1.: višja strokovna izobrazba organizacijske, socialne ali pravne smeri in najmanj tri leta ustreznih delovnih izkušenj; pod 2.: uspešno končana poklicna šola avtomehanske stroke in tri leta delovnih izkušenj na področju vzdrževanja gradbene mehanizacije in tovornih vozil. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek za delo je določen v samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanjega dela in s potrebnimi dokazili o izpolnjevanju zahtev za zasedbo delovnega mesta v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 10 dni od dneva objave v časopisu. Kranj — V petek, 16. decembra, so v Tomšičevi ulici predali namenu Dom obrtnikov kranjske občine. Stavbo so kupili in obnovili obrtniki sami. Za nakup so odšteli 450.000, za obnovo pa 470.000 dinarjev. V zgornjem nadstropju so poslovni prostori Združenja obrtnikov, v pritličju pa prostori za razvedrilo in rekreacijo. Dan pred tem pa je bila slavnostna seja članov izvršnega in upravnega odbora ter delegacije združenja. (Ib) Kranj — V dvorani Iskrine tovarne Telekomunikacij na Laborah je bil v so->oto, 17. decembra, tradicionalni sprejem za upokojene člane Iskrinega ko-ektiva. Pred koncem poslovnega leta so jih seznanili z gospodarjenjem in ačrti ter jih pogostili. — Foto: F. Perdan V okviru praznovanja 30-letnice ustanovitve dolenjskih oblačil je podjetje v soboto organiziralo v dvorani kina Center v Kranju modno revijo za člane kolektiva in za ostale povabljene. Revija je bila prerez izbora lahke in težke ženske konfekcije iz kranjskega in jeseniškega tozda Gorenjskih oblačil. — L. M. - Foto: F. Perdan It ŽIVIL-A KRANJ OBIŠČITE NAS NA NOVOLETNEM SEJMU razen drugega vam nudimo darilne zavitke z boga to vsebino ali pa jih pripra vimo po vaši želji Posebna novost na sejmu pa je pokušnja priznanih Slovinovih vin Priporočamo se za obisk Veletrgovina Živila Kranj Komisija za medsebojna delovna razmerja delavcev pri Osnovni šoli dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica razpisuje naslednji prosti delovni mesti: K V kuhar ce Delovno mesto je razpisano za določen čas od 1. 1. 1978 do 30. 6. 1978 za polovičen delovni čas. snažilke — PK delavka Delovno mesto je razpisano za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo prijave z življenjepisom in dokazili o izobrazbi v 15 dneh po objavi razpisa. Komunalno, obrtno in gradbeno podjetje Kranj z n. sol. o. SDS skupne službe b. o. objavlja naslednje prosto delovno mesto Referenta za varstvo pri delu Kandidat mora poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: da ima višjo šolo za varnostne inženirje in najmanj tri leta delovnih izkušenj na področju varstva pri delu. Delo se združujeta nedoločen čas. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj pošljejo ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev na naslov KOGP Kranj, Odbor za medsebojna razmerja SDS skupnih služb, Kranj, Primskovo-komunalna cona. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave. KRANJ Tudi sami lahko kaj sešijete! ELITA, Kranj ima veliko izbiro metražnega blaga v specializirani trgovini PRI KRANJCU, Cankarjeva 7 — tkanine za vse vrste oblačil Na voljo vedno razni ostanki — najnovejši vzorci — bombaž volna smtetika Odločite se in poizkusite! OZD Komunalni servis Gorenja vas, 64224, razpisuje prosto delovno mesto vodje tehnično-komercial ! sektorja nega Pogoji: 1. strojni inženir s 3-letno prakso ali strojni tehnik s 4-letno prakso Ponudbe pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Komunalni servis, 64224 Gorenja vas »ELGO« Lesce vabi nudimo vam " čudovito aranžirana novoletna darila, na vašo željo pa vam jih posebej pripravimo OMDR osnovne šole Staneta Žagarja Kranj razpisuje delovno mesto učitelja likovnega pouka (PUaliP) Delo se združuje za določen čas, to je za šolsko leto 1977/78. Prijave z dokazilom o strokovnosti pošljite naslovu v 15 dneh po razpisu. Stanovanja ni! Svet delovne skupnosti osnovne šole Matije Valjavca Preddvor razpisuje prosta delovna mesta: — pomočnika računovodje za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoj: ekonomska srednja šola — učitelja v oddelku PB Pogoj: učitelj razrednega pouka Prijave sprejema svet delovne skupnosti osnovne šole Matije Valjavca Preddvor v 15 dneh po objavi razpisa. X Novoletne A\ vseh velikosti LESCE murlia LESCE W Predvidene spremembe v predpisih o varnosti v cestnem prometu 1. Vozniki moto nih vozil Ena od sprememb, ki zadeva voznike motornih vozil, je v absolutni prepovedi uživanja alkoholnih pijač pred vožnjo in med vožnjo za voznike motornega vozila C in D kategorije, za voznike, ki jim je vožnja motornega vozila glavni poklic: kadar pa tak voznik ne vozi motornega vozila poklicno, pač pa na primer vozi svoj osebni avtomobil, zanj velja kot za vse druge voznike omejitev 0,5 promile alkohola v organizmu oziroma ugotovljena znamenja alkoholnih motenj. Blajžji pogoji so predvideni za izdajo vozniškega dovoljenja za motorna vozila D kategorije. Za to kategorijo motornih vozil bo voznik lahko dobil vozniško dovoljenje, če je dejansko vozil motorna vozila C kategorije najmanj dve leti, ali če ima vozniško dovoljenje za motorna vozila C kategorije in je ta vozila ali vozila B kategorije vozil skupno najmanj tri leta. Vozniško dovoljenje za motorna vozila D kategorije bo torej voznik lahko pridobil z vozniškim dovoljenjem za motorna vozila C kategorije, če ima najmanj tri leta vozniškega staža in je v tem času vozil motorna vozila B in C kategorije ali samo vozila B kategorije. Dopolnjena je tudi pravica vožnje za motorna vozila B kategorije. Vozniki te kategorije smejo voziti tudi takrat, kadar je vozilu dodano priklopno vozilo, katerega teža ne presega teže vlečnega vozila, to je, če največja dovoljena teža teh vozil ali skupine vozil ne presega 3500 kg. Vozniška dovoljenja bodo v bodoče veljala časovno neomejeno. Sedaj, kot vemo, veljajo 5 let. Predvidena je izrecna določba, po kateri lastnik oziroma uporabnik vozila ne sme dovoliti vožnje motornega vozila vozniku, ki je toliko utrujen ali bolan ali v takem duševnem stanju, da ni zmožen zanesljivo voziti. Tega tudi ne sme dovoliti vozniku, ki je pod vplivom mamil, psihoaktivnih zdravil ali alkohola; tega ne sme dovoliti tudi nekomu, ki nima veljavnega vozniškega dovoljenja. Spremembe in dopolnitve so skrbno pripravljene in je zato pričakovati, da bodo takšne tudi sprejete. Poudariti pa velja, da so to še vedno predlogi, zato še ni mogoče govoriti o tem, kdaj bodo začele veljati. -VEK NESREČE NEPREVIDNO NA DRUG PROMETNI PAS Jesenice — V petek, 16. decembra, ob 18.40 se je na magistralni cesti na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Franc Prešern (roj. 1942) je peljal od Hrušice proti Žirovnici, v isto smer pa je vozil, a po levem prometnem pasu desnega dela cestišča, tudi voznik Anton Kos (roj. 1944). Ko je zapeljal na desni prometni Eas, se ni prepričal, če to lahko stori rez nevarnosti za druge udeležence v prometu. Voznik Prešern je zato močno zaviral in se umikal v desno, pri tem pa trčil v drog cestne razsvetljave. IZSILJEVANJE PREDNOSTI Kranj — V petek, 16. decembra, ob 8.50 se je v križišču Ljubljanske in nove škofjeloške ceste pripetila prometna nezgoda. Voznik kombija Uradno sporočilo Republiiki sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije daje o dogodku, ki se je pripetil dne 15. 12. 1977 ob 20.30 v hotelu Prisank v Kranjski gori, naslednje sporočilo. V tem hotelu je miličnik Drago Paradiž s postaje mejne milice Korensko sedlo neupravičeno uporabil orožje in pri tem huje ranil tri osebe. Poškodovani so zaradi hitre intervencije bolnišnice Jesenice zunaj smrtne nevarnosti. Preiskava je v teku in jo modi preiskovalni sodnik okrožnega sodišča Kranj Marko Sorli. Storilec je v priporu. V tem trenutku RSNZ ie niso znani vsi vzroki, ki so vodili miličnika v to težko dejanje. Ne glede na to najostreje obsojamo dejanje in okoliščine, v katerih se je to zgodilo in ga iskreno obžalujemo. RSNZ je odredil preiskavo zoper tri miličnike te postaje, ki po prvih ocenah niso storili vsega, da bi preprečili to dejanje. O poteku preiskave in o vseh vzrokih, ki so pripeljali do tragičnega dejanja, bo javnost obveščena. RSNZ SR Slovenije Anton Obid (roj. 1920) iz Cerknega je vozil proti Kranju in se v križišču ni prepričal, če je cesta prosta. Ko je zapeljal na prednostno magistralno cesto, je pri tem izsilil prednost osebnemu avtomobilu, ki ga je vozil Franc Perkovič (roj. 1936) iz Lesc. Voznik Perkovič se je umikal, pri tem pa trčil v drevo in se prevrnil. V nesreči je bil voznik Perkovič lažje ranjen. Voznik Obid pa ni ustavil ob nesreči in je odpeljal naprej. SMRTNA NEZGODA PEŠCA Lesce — V petek, 16. decembra, ob 17. uri se je na magistralni cesti v Lescah pripetila huda prometna nezgoda. Jožef Lipovec (roj. 1908) z Jesenic je prečkal magistralno cesto pri nadvozu lokalne ceste za Begunje. Vtem je iz Lesc pripeljal voznik osebnega avtomobila Franc Reber- nik (roj. 1947) z Jesenic, ki je z levim blatnikom in levim stranskim ogledalom pešca zadel, da je padel in obležal na levi polovici vozišča. Takoj zatem je pripeljal iz nasprotne smeri voznik osebnega avtomobila Anton Prešern (roj. 1942) iz Lesc, ki na tleh ležečega pešca ni pravočasno opazil ter je zapeljal Čezenj. Lipovec je pri tem dobil tako hude poškodbe, da je na kraju nesreče umrl. NEPREVIDNO ČEZ CESTO Podvin — V soboto, 17. decembra, ob 0.40 se je v križišču magistralne ceste v Podvinu in lokalne ceste pripetila prometna nezgoda. Danijel Drol (roj. 1955) je šel peš od Mošenj proti Otoku in v križišču z magistralno cesto Šel zunaj prehoda za pešce. Ko je bil že nekako sredi ceste, je iz radovljiške smeri pripeljal voznik osebnega avtomobila Jože Znidaršič (roj. 1936) iz Tržiča in Drola zadel; pešec je bil hudo ranjen. V TRČENJU UMRLA SOPOTNICA Kranj — V soboto, 17. decembra, ob 19. uri se je v križišču regionalne ceste Kranj —Brnik z lokalno cesto Voklo—Šenčur pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila znamke mercedes Jože Zaje (roj. 1937) iz Medvod je pripeljal od Voklega, zapeljal na prednostno cesto proti Kranju; pri tem je izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Janezu Ahačiču (roj. 1932) iz Kranja, ki je pripeljal po prednostni cesti iz brniške smeri. V hudem trčenju je umrla Ahačiče-va žena, voznik Ahačič in njegov sin Avgust ter voznik Zaje ter njegov sopotnik Ljubo Jasnič pa so bili hudo ranjeni in se zdravijo v Kliničnem centru. Škode na avtomobilih je za 95.000 din. ZAPELJAL S CESTE Podtabor — V noči na nedeljo, 18. decembra, se je na magistralni cesti Tržič —Kranj pripetila hujša prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Boro Ilič (roj. 1955) s Pristave pri Tržiču je vozil proti Kranju. Na priključku ceste na magistralno cesto Jesenice—Kranj ga je zaradi neprimerne hitrosti in pa, ker naj bi mu sopotnik prijel volan, zapeljal s ceste in se nekajkrat prevrnil. V nesreči so bili težje ranjeni sopotniki Milan Maric, Vinko Ponjavič in Ilija Brkič iz Tržiča. Prepejali so jih v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilu je za 10.000 din. L.M. Popravek Po podatkih, ki smo jih dobili na UJV Kranj, o nesreči, ki se je pripetila 9. decembra v Škofji Loki v križišču Kidričeve in stranske ceste, nihče ni bil ranjen. Voznica Ivanka Ivič in sopotnica Nada BariČ pa sta nas obvestili, da sta bili v nesreči lažje ranjeni, pravi datum nesreče pa je 10. december. Požar V soboto, 17. decembra, ob 20.30 je na gospodarskem poslopju Janeza Okorna iz Sp. Besnice izbruhnil požar. Goreti je začelo v ostrešju Eoslopja v bližini električnega pri-ljučka. Pogorelo je ostrešje in okoli 20 ton sena. Živino in stroje iz spodnjega dela so še pravočasno rešili. Ogenj so pogasili gasilci. Škoda še ni ocenjena, prav tako tudi še ni znan vzrok požara. Iz igre požar V četrtek, 15. decembra, nekaj po 20. uri je začelo goreti stanovanju Bogdana Nikolavčiča na Hrušici. Popoldne sta se 9-letni sin Toni in njegov prijatelj igrala v splanici z razpršilnimi svečkami za novoletno jelko, tako da sta jih prižigala in metala skozi okna. Ko je prijatelj okoli 18. ure odšel, je Toni še nadaljeval igro. Pri tem pa se je spekel in verjetno gorečo svečko odvrgel, ter odšel v kuhinjo k staršem. Zaradi goreče svečke pa se je vnela preproga, posteljnina in druga oprema. Ker je bilo okno odprto, se je ogenj hitro razširil. Požar so domači opazili šele, ko je počil ekran na televizijskem sprejemniku. Ogenj so pogasili gasilci s Hrušice in Jesenic. Škode pa je za okoli 150.000 din. V neizmerni žalosti sporočamo sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je za vedno zapustila ljuba žena in mamica Marija Ahačič roj. Urbanček Pogreb nepozabne pokojnice bo v torek, 20. 12. 1977, ob 16. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: mož Ivo, hčerka Saši, sin Iztok ter ostalo sorodstvo. Kranj, 19. decembra 1977 OBLETNICA 19. decembra je poteklo eno leto, ko je izgubil svoje mlado življenje v prometni nesreči med služenjem vojaškega roka moj ljubljeni, nepozabni sin Andrej Oblak Ugasnila je luč življenja in z njo sreča, nada in bodočnost. Ničesar ni več, samo bolečina, grob in spomini. Iskrena zahvala vam, ki obiskujete njegov grob, prinašate cvetje in prižigate svečke ter vsem, ki ste ohranili spomin nanj v svojih srcih. Hvala za tolažbo in pomoč v tem težkem času. Neutolažljiva mama. Zapoge, 15. decembra 1977 OB Mercator Vse poti vodijo k Mercatorju! zato tudi vi ne pozabite obiskati novoletni Gorenjski sejem in paviljon Marca-torja v hali A. — pohištvo — stroji za gospodinjstvo — TV aparati v črno-beli in barvni tehniki — mali gospodinjski strojčki, primerni za novoletna darila. Vse to in še mnogo lepega dobite v paviljonu Marcatorja v hali A. Ugodnosti novoletnega nakupa v paviljonu Mercatorja so: nakup na potrošniški kredit do 5 milijonov S din brez porokov, brezplačna dostava na dom, novoletni sejemski popust pri nakupu, strokovni nasveti prodajalca. Za obisk in nakup se priporoča Mercator v hali A, obenem pa želi vsem cenjenim potrošnikom srečno in uspešno novo leto 1978. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Najnovejše modele večernih oblek in kril za svečane prilike dobite v naših prodajalnah v Kranju, Tržiču in Kamniku. eIoo Lesce vam priporoča obisk in nakup — iTIUPlla obiščite nas 20. in 21. decembra, ko smo posebej za vas pripravili: 20. decembra 1977, od 1 5. ure dalje: zamrzovanje mesa 21. decembra 1977, od 15. ure dalje: uporaba ekonom lonca, novoletni nasveti Sodeluje ELA KOVAČIČ Vabljeni! ŠIPAD vas vabi v paviljon v hali A na XVIII. novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 26. decembra 1 977, kjer boste lahko kupili: spalnice regale klubske garniture jedilnice predsobne stene in razno kosovno pohištvo SEJEMSKI POPUST DO 20 % PRILOŽNOST ZA UGODEN NAKUP — konkurenčne cene — kredit do 50.000 din — dostava na dom — pestra izbira Šipad-Comerc, prodajalna Kranj, Cesta JLA 6 (nebotičnik) « «%«« **« *« -««« • SEJEMSKI POPUST SEJEMSKI POPUST • SEJEMSKI POPUST • SEJEMSKI POPUST SEJEMSKI POPUST • TPO Golica TO Zarja Jesenice Na XVIII. novoletnem sejmu od 16. do 26. decembra v Kranju Velika izbira pohištva in opreme gradbenega materiala, konfekcije, pletenin in obutve. Za vaše najmlajše dobite v paviljonu Zarje vse, s čimer jih obdaruje dedek Mraz MALI OGLASI prodam OLJNE PECI EMO 8 in švedsko HUSQWARNA ter dvojno kuhinjsko email pomivalno KORITO poceni prodam. Kličite Kranj tel. 22-644, vsak dan dopoldne 8844 Zaradi selitve ugodno prodam dobro ohranjeno trajnožarečo PEČ, kuhinjske elemente, pomivalno korito in 8-litrski BOJLER. Ogled vsako popoldne. Maček, Tavčarjeva 9, Škofja Loka 8862 Prodam zelo dobro ohranjen smučarski KOMBINEZON SPIKES -TOPER št. 42-44, lahko tudi posamezno. Grilc Darinka, Studenčice 4, Lesce 8965 Prodam PRAŠIČA za zakol. Hlebce 3, Lesce 8966 Prodam Šest tednov stare PRAŠIČKE. Šenturska gora 21, Cerklje 8967 Prodam TELETA za v skrinjo. Naslov v oglasnem oddelku 8968 Prodam PRAŠIČA za zakol. Sp. Duplje 34 8969 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Pivka 16, Naklo 8970 Prodam dva PRAŠIČA za zakol. Lahovče 13, Cerklje 8971 Poceni prodam domače RDEČE VINO. Čander, Dežmanova 16, Kok-rica (proti žagi) 8972 Prodam črno-beli TELEVIZOR, starejši model z novim ekranom. Podgoršek Jožica, Valjavčeva 8, Kranj 8973 Prodam črno-beli TELEVIZOR. Predoslje 151 8974 Ugodno prodam TOČILNI PULT, 3,80 m. Ogled možen vsak dan od 6. do 13. ure. Vauda Adrijan, Aerodrom, Brnik 8975 Prodam KRAVO za zakol. Voklo 32 8976 Prodam VW 1300, dobro ohranjen. Delavska cesta 41, Stražišče, Kranj 8977 Prodam ORGLE TIGER in dve ZIMSKI GUMI KLEBER za MINI. Mrak Viktor, Železniška 3, Lesce- 8978 Prodam trajnožarečo PEČ kllp-persbusch. Šmartno 19, Cerklje 8979 Prodam trajnožarečo PEČ in kombinirano PEČ za kopalnico. Nova vas 23, Preddvor 8980 Prodam KRAVO za zakol. Gorenja vas — Reteče 39, Škofja Loka 8981 Prodam tri PRAŠIČKE, težke po 30 kg. Pivka 13, Naklo 8982 Prodam KOŠEK za dojenčke s kompletno opremo in POROČNO OBLEKO (uvoz) št. 38. Kolmanko, Jenkova 10, Kranj 8983 Prodam nov JEDILNI KOT. Bremec Izidor, Mrakova 2, Kranj 8994 zaposlitve kupim Kupim večjo LESENO BARAKO, primerno za rejo kokoši. Naslov v oglasnem oddelku. 8989 vozila Javvo 350, športno opremljeno, nujno prodam za 9500 din. Mikolič, Linhartov trg 31, Radovljica 8873 Prodam ŠKODO po delih. Penič, Trnje 12, Železniki te'efon 67-062 8893 Prodam R 16, letnik 1972, in R4, letnik 1976, oba registrirana do novembra 1978 in termoakumulacijsko PEČ 6 KVV, novo. Gartner Janez, Zgoša 58, Begunje 8984 DYANE 6, prvič registrirana decembra 1976, leto izdelave 1976 in prevoženih 9500 km, prodam. Cena 57000 din. Magister Vinko Prešernova 21, Radovljica, telefon 75-256 8985 Prodam karambolirano ŠKODO 110 L, letnik 1972. Ogled v gasilskem domu Kranj 8986 Kupim osebni avto. Plačam s posojilom za nakup pohištva v višini 30.000 din. Razliko doplačam v gotovini. Bečejski Mira, Golnik 25 8987 Prodam osebni avto RENAULT 4, letnik 1975, prevoženih 56.700 km, za 45.000 din. Rakuš Jurij, Begunje na Gorenjskem 14 (Špelič) 8988 posesti V Kranju ali okolici kupim ZAZIDLJIVO PARCELO ali stanovanjsko HIŠO. Ponudbe oddajte pod »Dober kupec« 8910 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulic« Mose Pijadeja l. Stavek: OP Gorenjski tlak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjeva 1. — Naalov uredništva in uprava lista: Kranj, Mole Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju številka 51600-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasnl in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 100 din, polletna, 100 din, osna sa 1 številko S dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. TURISTIČNO DRUŠTVO BEGUNJE išče najemnika za honorarno delo v bifeju Krpin. Med tednom je delovni čas od 14. do 23. ure, v sobotah, nedeljah in praznikih pa od 9. do 24. ure. Zaželene so prijave iz bližnje okolice, ker društvo nima na voljo stanovanj. Pismene ponudbe sprejema društvo do vključno 22. 12. 1977. TURISTIČNO DRUŠTVO BEGUNJE NA GORENJSKEM, 64275 BEGUNJE 8917 V VARSTVO vzamem dva otroka, lahko dojenčka. Vprašati na naslov: Polče 34 (blok), Begunje, Zupane Marija 8992 Zakonca srednjih let, resna in zanesljiva, z lastnimi prostori, iščeta kakršnokoli delo na domu. Naslov v oglasnem oddelku. 8993 Odbor za medsebojna delovna razmerja pri osnovni šoli France Prešeren Kranj, razpisuje naslednja delovna mesta za določen delovni čas — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v oddelku PB na centralni šoli — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA podružnična šola Kokrica — UČITELJA RAZREDNEGA POUKA v oddelku PB - podr. šola Kokrica. stanovanja Prodam dvosobno komfortno, novo, opremljeno STANOVANJE v Kranju, Moša Pijade 17. Midlil, Cesta 14. divizije 5, Maribor, telefon 34-222 8950 Dve sestri nujno iščeta ogrevano SOBO v Kranju ali na Primskovem. Zolak Smiljna, Predoslje 61 c, Kranj 8990 Stevvardessa išče GARSONJERO v Kranju. Ponudbe pod »Januar« 8991 Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na XVIII. novoletnem sejmu v Kranju od 16. do 20. decembra 1077 boste lahko ugodno kupili motko, tenako in otroiko obutev z ortopedskimi vložki po konkurenčnih cenah Modno čevljarstvo KERNSTANKO Kranj, Partizanska 5 obvestila CANDY SERVIS, Rajko Knific, Kranj obvešča cenjene stranke, da bivša telefonska številka ni pristojna za naročila, ampak P. P. 157, Kranj 8712 Tudi na letošnjem novoletnem sejmu v Kranju boste v paviljonu blagovnice FUŽIN AR Jesenice izbirali med najnovejšimi izdelki bele tehnike, televizorjev, kotlov za centralno ogrevanje, radiatorjev in ostalega. Obiščite paviljon blagovnice FUŽINAR! ;l'5sMK'.y;?3i KŽK Kranj TOZD Agromehanika telefon 24-786 KMETOVALCI! V trgovini na Koroški c. 25 v Kranju vam nudimo rezervne dele za traktorje in kosilnice Tomo Vinković 1 5 KM - 30 KM IMT 533 URSUS C-330 UTB - UNLVERSAL BCS, akumulatorje, snežne verige, gume. Trgovina je odprta od 6. 18. ure, v sobotah od 8. 12. do do ure. Gostišče Kuhar Adergas pri Cerkljah Vsak dan ob vsakem času jedila po naročilu domača hrana. Pristna domača kapljica. Cenjenim gostom želimo srečno novo leto. Obiščite nas na novoletnem sejmu v Kranju v hali C — dobro boste postreženi. Il Na novoletnem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, len* skih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoča se Markič Katarina Bečanova 1, Trtic /© ljubljanska banka Novost pri posojilih občanom na podlagi vezave domače ali tuje valute za pospeševanje gospodarske dejavnosti Razširitev namenov za posojila Za opravljanje kmetijske dejavnosti dobi lahko občan posojilo poleg za le znane namene: — zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij, — nakup kmetijskih strojev, — nakup plemenske živine, — preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost, po novem tudi za: — obnovo nasadov, — odkup kmetijskih zemljišč za razširitev kmetijske proizvodnje po veljavnih predpisih. Možnost delnega izplačila v gotovini Pri posojilih za zidavo, rekonstrukcijo in večja popravila gospodarskih poslopij ali za preureditev stanovanjskih prostorov za turistično dejavnost dobi lahko občan do 30 % odobrenega posojila v gotovini. Tako izplačilo je dovoljeno, če gre za nakup gradbenega materiala od fizičnih oseb, za storitve fizičnih oseb in podobna dela, znesek pa banka nakaže občanu posojilojemalcu na njegov tekoči račun, žiro račun ali hranilno knjižico. Na novoletnem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja svoje izdelke po močno zni žanih cenah Gorenjska oblačila Kranj ugoden nakup ženskih oblek, plaščev, kostimov in kril. X. tekmovanje v počastitev padlega bataljona Prešernove brigade v smučarskih tekih Teden mladine v Kranju Slovesen uvod v praznik JLA Pokljuka — Tu je bila v nedeljo pred spomenikom 79 padlih partizanov Prešernovega bataljona krajša slovesnost. O bitki, kjer so padli prešernovci, je govoril zadnji medvojni komanadant Prešernove brigade rezervni podpolkovnik Karel Leskovec-Karl. »Mladi fantje so drago plačali svobodo in prav v takih borbah se je kalila naša armada, ki 22. decembra slavi svoj dan,« je med drugim dejal Karel Leskovec zbranim vojakom iz garnizije Rudno polje ter tekmovalcem in vsem ljubiteljem zimskega športa. To je bila hkrati prisrčna slovesnost v uvod praznovanja dneva JLA. (dh) — Foto: J. Zaplotnik POKLJUKA - V organizaciji Partizana Gorje in v lepem vremenu in izredno pripravljenih smučinah je bilo na Pokljuki že deseto spominsko tekmovanje v smučarskih tekih v počastitev padlega Prešernovega bataljona. V pokljuških smučinah se je tokrat zbralo nad StO tekmovalcev in tekmovalk vseh starostnih kategorij ln iz vseh slovenskih smučarskih kolektivov. In če k temu dodamo, da so svoje tekmovanje imeli tudi biatlone! in novinarji ter da se je po končanem tekmovanju na progo podalo te nad 500 rekreativcev in pripadnikov JLA, je bil to kaj slovesen uvod v praznovanje dneva naše armade. Borbenost vseh je bila izredna, saj so vsi v tekmovalnem sporedu pokazali odlično pripravljenost. Tudi rekre-ativci, čeprav niso imeli boja za minute in sekunde, in pripadniki jugoslovanske ar-niso hoteli zaostajati za tekmovalci, V teku članov na 15 km je zanesljivo, v odsotnosti štirih reprezentantov zmagal Filip Kalan iz Gorij. — Foto: J. Zaplotnik saj so v pet kilometrov dolgi smučini prehitevali drug drugega. Nekaterim je bil en krog premalo, pa so se podali na pot ie enkrat, dvakrat in tudi po večkrat. Borbenost je bila v viiini. V vseh kon-kurencah se je teklo kot za stavo, vendar je bil najzanimivejši tek članov na petnajst kilometrov. Tu je v odsotnosti reprezentantov Jelene a, Tajnikarja, Toneta D juri -čiča in Pokljukarja z veliko prednostjo zmagal Filip Kalan iz Gorij. Rezultati - mlajši pionirji (2 km): 1. Slabenja 8:36,0, 2. Velepevec (oba Dol) 8:30,4, S. Kerstajn (Jesenice) 0:00,2; st. pionirji (S km): 1. Pustovrh (Olimpija) 10:40,5, 2. Kuster (Jesenice) 10:48,2, 3. Cesnik (Gorje) 11:03,0; ml. mladinci (5 km): 1. Klemenčič (Dol) 18:00,3, 2. Kriinar (Olimpija) 18:38,9, 3. Verovšek (Olimpija) 18:48,0; st. mladinci (10 km): 1. D. Djuričič (Jesenice) 33:53,2, 2. D. Podlogar (Gorje) 35:00,0, 3. Mrak (Jesenice) 35:41,5; mi. člani (10 km): 1. Čarman (Triglav) 34:33,4, 2. C. Podlogar (JLA) 30:06,0, 3. Brezovsek (Olimpija) 37:23,2; člani (15 km): 1. Kalan (Gorje) 52:24,2, 2. Kolander (Lovrenc) 54:12,0, 3. Burger (Gorje) 64:23,7; mlajše pionirke (2 km): 1. Mlakar (Jesenice) 0:023, 2. Pogačnik (Ihan) 0:30,0, 3. I. Bester (Triglav) 10:30,0; st. pionirke (3 km): 1. B. Martinovi* 11:52,7, 2. M. Marti-novič (obe Jesenice) 12:08,0, 3. Drobnič (Ihan) 12:08,1; ml. mladinke (3 km): 1. Moder (Dol) 10:55,2, 2. M. Bester (Triglav) 11:16,0, 3. Cebulj (Olimpija) 11:30,8; st. mladinke (5 km): 1. Munih (Olimpija) 20:00,8, 2. Jelovčan (Triglav) 21:17,8, 3. Se-dej (Brdo) 29:38,2; članice (10 km): 1. Kor-dež (Triglav) 39:11,7; ekipno: 1. Gorje (Kalan, Burger, Podlogar) 2;21:53,9, 2. Jesenice 2;30:52,1, 3. Olimpija 2;37:39,4; biatlon (16 km in streljanje 2 krat leže in enkrat stoje): 1. Burger (Gorje) 58,00 (4), 2. Vidmar (Dol) 59,39 (3), 3. Kozinc (Gorje) 1:01,14 (1), 4. Jania (Jesenice) 1:09,18 (11), 5. Hvastja (Dol) 1:13,47 (12), 6. Lotrič (Triglav) 1:16,51 (9), 7. Kemprle (JLA) 1:21,15 (18), 8. Rei (Radovljica) 1:32,20(28); novinarji in kulturniki (5 km): 1. For-nezzi 23:02,4, 2. Demšar 24:04,1, 3. Juh 24:20,1, 4. Dolenc 20:10,2, 5. Trefalt 27:143. D.Humer Prehodni pokal na desetem memorialu padlega bataljona Prešernove brigade je osvojila ekipa iz Gorij. — Foto: F. Perdan Mladi naj tudi upravljajo KRANJ — Tako kot ie prejšnje »okrogle mize« o gospodarstvu in kulturi je bila tudi tretja, ki je bila namenjena sportu in telesni kulturi v gorenjski metropoli, kaj slabo obiskana. Čeprav so bili na pogovor vabljeni vsi predstavniki društev in klubov v občini, je bila bera razpravljavcev kaj pičla. Na pogovoru so sodelovali športniki strelca oče in sin Peternel, smučarski skakalec Bogdan Norčič ter kolesarji KK Save Mirko Kraker, Mirko Raku* in Bojan Ropret. Čeprav je vodja »mize« Stane Boetjančič ie v uvodu dejal, naj bo pogovor sproščen, brez dolgoveznosti, tudi to ni pomagalo. Vsi, ki so nato v uvodnem nagovoru predstavnika TKS Kranj Štefana Osine razpravljali, niso dosegli namena tega pogovora. Štefan Oiina je povedal, kakina je usmeritev in razvoj športa in telesne kulture v občini do leta 1985. Tu so bili nanizani podatki, da je za redno dejavnost sicer dobro preskrbljeno, vendar je premalo športnih objektov in telovadnic. Potrebovali bi športno dvorano, drsališče, strelišče, premalo je strokovnega kadra, vendar je množičnost v telesni kulturi v nenehnem porastu. Vključujejo se večina mladi. Tudi nova usmeritev v telesni kulturi v SR Sloveniji je tako usmerjena, da se mora šport in rekreacija čimbolj približati množičnosti. Odpravljati se morajo socialne razlike in mladega športnika vzgajati tako, da bo poleg športnih vrlin znal tudi športno prenašati poraze in postati tak človek, ki ga naša samoupravna socialistična družba potrebuje. Skratka, idejno politične in zdrave ljudi, s pravilnim gledanjem na šport in na vseh drugih področjih udejstvovanja. Res je, da se na področju telesne kulture dela in organizira razna tekmovanja, smučarski in plavalni tečaji, šole v naravi, množični krosi za širšo množico ter rekreacijsko kolesarjenje in planinski pohodi, toda to je še vedno premalo. Se bolj bi morali rekreacijo in šport približati delovnemu človeku, mladini in drugim. Veliko govora je bilo, kako mladino vključevati v upravne in izvršilne organe klubov in društev. Mladi nadarjeni športniki naj bi ne bili zgolj za dosego izvrstnih domačih in mednarodnih športnih uspehov. Morali bi imeti več besede pri upravljanju društev in klubov. D. Humer KRANJ - Mladinci in mladinke, učenci in učenke osnovnih šol so v okviru tedna mladine tekmovali v sedmih športnih panogah. Tako je v teh športnih tekmovanjih nastopilo nad 800 udeležencev. Ženske: košarka (osnovne in srednje šoiej OS Simon Jenko, (Študentke in K8): Klub študentov; moški rokomet (študentje in K8): Klub študentov; odbojka: Vodovodni stolp; šah: Teks-tUlndus; rokomet: Preddvor, košarka (TOZD): Iskra; nogomet - (študentje in KS) in VSOD. V okviru tedna mladine v Kranju je OK Z8M8 Kranj najboljšim posameznikom športnikom in športnim organizacijam podelil tudi javna priznanja za njihove uspehe in delo v klubih. Priznanja med posamezniki so dobili: Bojan Ropret, Mirko Kraker, Mirko Rakuš (vsi KK Sava), Borut Petrič in Barfeka Stemberger (oba PK Triglav), Anton Česen (KK Triglav), Bogdan Norčič (SK Triglav), Franc Peternel mlajši in Franc Peternel starejši (oba SD Kranj); med društvi pa: smučarski klub Tr*» glav, smučarski klub Jezersko, košarkarski klub Triglav, kegljaški klub Tri. glav, plavalni klub Triglav, vaterpolski klub Trigl av, občinska strelska zveza Kranj in kolesarski klub Sava. — h 1 Invalidi kegljali Med nagrajenimi športniki v okviru tedna mladine v Kranju je bil tudi strelec Franc Peternel mlajši. Priznanja in nagrade je podelil podpredsednik OK ZSMS Kranj Jože Jenšterle. - Foto: F. Perdan Kranj — Na kegljišču Triglava v Kranju je bilo v nedeljo, 11. decembra, letošnje republiško invalidsko kegljaško prvenstvo v borbenih partijah. Nastopilo je 8 moških ekip in štiri ženske ekipe, ki so se najbolje odrezale na področnih tekmovanjih. Vse ekipe so bile sestavljene po enakih kriterijih in so imele tako enake pogoje tekmovanja. Doseženih je bilo nekaj dobrih izidov, kar priča o kvaliteti invalidskega kegljanja. Kranjski Borec ni dovolil presenečenja. Izkoristil je prednost domačega terena in s 477 podrtimi keglji premočno zmagal. Drugo je bilo moštvo Nove Gorice s 400 podrtimi keglji, tretji pa so bili s 388 podrtimi keglji zastopniki Škofje Loke. Sledijo Slovenj Gradec 374, Ptuj 343 in Izola 320. Zunaj konkurence sta nastopili moštvi Črnomlja (419 kegljev) in Ljubljane (414 kegljev). Pri ženskih ekipah so zmagale Ljubljančanke z 204 podrtimi keglji. Sledi Maribor s 179 podrtimi keglji, tretja pa je Murska Sobota, katere igralke so podrle 143 kegljev. Borec je ob pomoči podružnice Ljubljanske banke iz Kranja, Merkurja in Globusa odlično izpeljal zahtevno tekmovanje. J. Furlan Delo aerokluba v letu 1977 Prav tako kot v prejšnjih letih je kranjski Aeroklub tudi letos vse sile posvetil letalskemu modelarstvu. Že zgodaj spomladi je bilo opaziti veliko aktivnost predvsem na področju radijsko vodenih jadralnih modelov. Posledica tega so tekmovalni uspehi v tej kategoriji. Že na republiškem prvenstvu, na katerem je sodelovalo šest naših članov, je prvak postal Iztok Bajda. Kvalitetnost same ekipe pokaže podatek, da se je vseh šest naših članov uvrstilo med prvih deset, sodelovalo pa je preko trideset tekmovalcev. S tem so nekateri naši člani postali stebri slovenske reprezentance, ki je julija sodelovala na državnem prvenstvu v Lescah. Državni prvak je že drugič postal naš član Rado Kikelj. Poleg njega se je v državno reprezentanco uvrstil* še Andrej Mam. Ta dva naša člana sta poleg Ljubljančana Tomaža Kunavra sestavljala jugoslovansko reprezentanco, ki se je udeležila 2. letalske balkaniade. Naša člana sta osvojila prvo in šesto mesto. Klubska ekipa se je udele- žila tudi nekaterih tekmovanj v tujini. Takoj po državnem prvenstvu se je klubska ekipa udeležila mednarodnega tekmovanja v Po-pradu na Češkoslovaškem. V zelo ostri konkurenci — sodelovalo je nad 40 tekmovalcev iz sedmih držav — smo dosegli peto in sedmo mesto. Udeležili smo se še mednarodnih tekmovanj v Miin-chnu v ZRN, v Salzburgu in na gradu Landskron pri Beljaku na Koroškem. Ob tem pa v klubu gojimo še dve tekmovalni kategoriji. Že nekaj let naši modelarji igrajo vodilno vlogo v kategoriji motornih radijsko vodenih modelov. Ker je ta kategorija precej dražja, se z njo ukvarja manj članov. Kljub temu sta dva naša člana bila v državni reprezentanci, ki se je udeležila letalske balkaniade. Slavko Poličar je osvojil prvo mesto, sledil pa mu je Banko Poličar. To je za klub velik uspeh, saj *o v lanski sezoni prenehali tekmovati nekateri najboljši tekmovalci. Modelarji, ki šele začenjajo delo v klubu, se ukvarjajo s pro-stoletečimi jadralnimi modeli. Prav zaradi mladosti ekipe v tej kategoriji nismo dosegli vidnejših rezultatov, saj se bolj izkušeni modelarji usmerjajo v bolj zahtevne kategorije: radijsko vodene jadralne in motorne modele. Kljub veliki aktivnosti in uspehom kluba pa se pojavljajo tudi problemi. Že nekaj let moramo Člani zato, da bi lahko tekmovali, hoditi na delovne akcije v jeseniško Železarno. Na tem področju nam veliko pomaga Alpski letalski center iz Lesc, ki nam delo organizira. Veliki problemi so se pojavili z novim načinom financiranja telesne kulture, saj Letalska zveza ne krije stroškov priprav reprezentantov, klub pa ob skromni dotaciji 30.000 din tega tudi ne zmore. Nenadoma pa smo se znašli pred novim večjim problemom. Stavbo, v kateri imamo sedaj prostore, bodo namreč porušili, kar pa je osnovni pogoj za delo kluba. Potrebno bo, da se za obstoj kluba zazvame tudi širša družbena skupnost, ker bi s prenehanjem dela kluba okrnili modelarstvo v republiškem in državnem merilu, usahnil pa bi tudi vir kadrov za SLO in vojno letalstvo. Z ustreznejšimi prostori bi dejavnost lahko še razširili, kajti le-ti so vzrok, da modelarstvo v kranjski občini ni bilj množično. Vse, ki se za delo kluba zanimajo, naj nas obiščejo na Cesti JLA 5 v zgodnjih večernih urah. Andrej Cerne V lepem in sončnem vremenu je bilo tu, poleg 200 nastopajočih, tudi nad 500 rekreativcev in vojakov, ki so bili zadovoljni s pripravljenimi smučinami. — Foto: J. Zaplotnik Bled — Ob zaključku letošnjih telesnokulturnih tekmovanj v radovljiški občini je bila v soboto, 17. decembra, v festivalni dvorani na Bledu svečana prireditev, na kateri so podelili spominske pokale najboljšim ekipam na občinskih sindikalnih prvenstvih, tekmovanjih telesnokulturnih organizacij in šolskih športnih društev. Priznanja za dosežene uspehe je dobilo 65 najboljših športnikov. Na prireditvi je o pomenu množične športne rekreacije in vrhunskega športa govoril predsednik izvršnega odbora telesnokulturne skupnosti Radovljica Boris Cebulj. Na letošnjih telesnokulturnih tekmovanjih v občini je sodelovalo kar 7100 delovnih ljudi in občanov. Na sindikalnih prvenstvih je sodelovalo skoraj 3000 članov sindikata iz 109 sindikalnih organizacij, na prvenstvih telesnokulturnih organizacij je nastopilo skoraj 1200 tekmovalcev in prav toliko tudi na tekmovanjih šolskih športnih društev. Razen tega je na letošnjih trim akcijah sodelovalo 1800 občanov, plavalne in smučarske tečaje pa je uspešno končalo 1400 občanov. Na sliki: S sobotne podelitve pokalov najboljšim na Bledu. — Foto: F. Perdan Priznanje Borisu * Svetlinu Jesenice — Upravni odbor Hokejskega kluba Jesenice je na zadnji seji soglašal, da prevzame Boris Svetlin, trener hokejistov Kranjske gore, posle zveznega hokejskega trenerja. V javnosti so se namreč ie pojavili glasovi, da je Svetlin že trener brez soglasja jeseniškega hokejskega kluba. Imenovanje zveznega trenerja, čeprav ie pred vrati svetovno prvenstvo skupine B, na katerem bo nastopala tudi Jugoslavija, je bilo zapleteno. Nalogo je najprej prevzel trener Jesenic Bubnik, nato pa se ji je odpovedal. V pismu je menil, da bi zaradi dela z državno reprezentanco šepalo delo v klubu. Takšno priporočilo naj bi Bubnik dobil od češkega Pragasporta. Predsednik jugoslovanske hokejske zveze Borut Miklavčič pa je dejal, da Pragasport nima nič proti novi nalogi Bubnika. Torej na obeh straneh ni nekaj v redu. Upravni odbor jeseniškega hokejskega kluba je opozoril, da je treba zveznega trenerja načrtovati že v naprej in ne pet minut pred dvanajsto! Kljub temu je zvezno trenerstvo lepo priznanje Borisu Svetlinu! J. Rabič, Peti plavalni miting ob dnevu JLA Hokej Kranj — Zimski basen je v nedeljo, 18. decembra, gostil 260 mladih plavalcev in plavalk is vseh slovenskih plavalnih klubov, zagrebške Mladosti — OKI, med gosti pa sta bila tudi slovenska koroiks kluba iz Spittala in Velikovca. V vseh kategorijah pionirjev in pionirk so bili doseženi odlični rezultati, mladi pa tudi niso itedili s novimi državnimi in slovenskimi rekordi Tekmovanje je bilo v počastitev dneva Raaultati - 100 m kravi - pionirji B: 1. Beitar (Triglav) 1:09,08, 2. Covič (OKI) 1:10,93, 3. Marenčič (Triglav) 1:11,98; pionirji A: 1. Ornač (Ljubljana) 1:04,56 (rekord SRS sa mL Sonirje A); st. pionirji: 1. Botteri (Ljubljana) 1,31, 2. D. Petrič (Triglav) 1:02,27; pionirke B: 1. Jugovic 1:12,06 (rekord SRS sa ml. pionirje B), 2. Rebolj (obe Triglav) 1:12,10, 3. Škafar (Celulosar) 1:15,41; pionirke A: 1. Dvoriak (Triglav) 1:06,93, 2. Vojnovič (Branik) 1:08,71, 3. Kofer (Spittal) 1:09,51; st. pionirke: 1. Separovič (OKI) 1:01,97 (rekord SRH sa st. pionirke in »ml. mladinke), 100) M pnao pionirji B: 1. Šolar 1:28,49, 2. Piatar 1:29,47, 3. Knap (vsi Triglav) 1:30,06; pionirji A: Jocič (Triglav) 1:2134, 2. Kaiser (Spittal) 1:23,76, 3. Sluga (Ljubljana) 1:27,33; st. pionirji: 1. Brfič (Branik) 1:15J29; pionirke B: 1. Kosirnik 1:28,11, 2. Cvek (obe Triglav) 1:31,36, 3. Uznik (Rudar) 1:37,09; pionirke A: 1. Praprotnik (Triglav) 1:22,82, 2. Tisanič (OKI) 1.22,96, 3. Dvoriak (Triglav) 1:23,28; st. pionirke: 1. Rodič (Fužinar) 1:19,19, 2. Bradaiks (Triglav) 1:20,76, 3. Separovič (OKI) 1:22,37; 100 m delfin - pionirji b: 1. Covič (OKI) 1:18,51, 2. Šolar (Triglav) 1:24,02, 3. Pongerc (Ljubljana) 1:25,73; pionirji A: 1. Rus (Triglav) 1:14,03, 2. Starčev* (OKI) 1:15,69, 3. Jocič (Triglav) 1:16,61; st. pionirji: 1. Vočko (Fužinar) 1:02,90 (rekord SFRJ st. pionirji), 2. D. Petrič (Triglav) 1:10/43, 3. Curiš (OKI) 1:14,64, pionirke b: 1. Rebolj 1:26,05, 2. Jugovic 1:27,63, 3. Jereb (vse Triglav) 1:32,60; pionirke A: 1. Praprotnik (Triglav) 1:16,02, 2. Kos (Fužinar) 1:19,59, 3. Kofer (SpitUl) 1:20,79, st. pionirke: 1. Kraiovec (Ilirija) 1:1133; 100 m hrbtno ponirjl B: 1. Bester 1:2037 (rekord SRS aa mL pionirje b), 2. Pintar 1:2330, 3. Marenčič (vsi Triglav) 1:2530, pionirji A: 1. Dmač (Ljubljana) 1:13,78, st. pionirji: 1. Kos (Fužinar) 1:06,10 (rekord SRS sa st. pionirje), 100 m pionirke b: 1. Kosirnik (Triglav) 1:18,29, 2. Burja (Rudar) 1:24,15, 3. Valjavec (Triglav) 1:28,96, pionirke A: 1. Lorenci (Branik) 1:19,38, 2. Poljka 1:24,15, 3. Rakovec (obe Triglav) 1:2537, st. pionirke: 1. L Berložnik 1:15,79, 2. Draksler 1:18,70,3. Bradaika (vse Triglav) 1:1830. -dh Petrič spet izvrsten OOTTWALDOVO - Nas najboljši plavalec Kranjčan Borut Petrič Je v nedeljo na mednarodnem mitingu v C88R sklenil Štirinajstdnevno »potepanje« po inozemstvu. Tudi is tega mosta so prišle razveseljive novice. Borut je zmagal na 1500 m kravi s izvrstnim rezultatom 16:80,4, na 200 m delfin pa te bil z novim absolutnim državnim rekordom tretji. Rezultati 200 m delfin: 1. Lukatek 2:00,1, 2. Machek (oba C88R) 2:00,3, 3. Petrič (Jugoslavija) 2:003. BRNO - Pred tekmo v Gottwaldovu pa je Petrič nastopil ie na mednarodnem mitingu v Brnu. Tu je s časom 4:80,1 zmagal na 400 m mešano in bil drugi na 200 m kravi, prvi je bil predstavnik SZ Kopljakov (1:52,0), z 1:57.2. V četrtek super- finale Namizni tenis Mesčeva brez poraza KRANJ — Avla osnovne tole Simona Jenka je gostila najboljše namisnoteniske igralke Gorenjske, ki so se borile na pozivnem selekcijske* turnirju. Nastopilo je devet najboljših članic, med katerimi pa ni htio Žerovnikove in Zakojčeve in nekaterih boljših pionirk, ki so bile na turnirju v Ptuju. Med rad to deveterico je imela največ uspeha Mesčeva is stražUke Save, saj v osmih igrah ni lagubila niti niza. Vratni rad: 1. Mesec (Sava) 8:0, 2. Strum-beU (Jesenice) 7:1, S. Blatič 0:2, 4. Štrukelj 1:1, I. Kavčič 4:4,1. Pavlic (vso Sava) 3:6, 7. MUosevič (Krite) 1:0,8. Gantar (Triglav) 1:0,0. Ribnikar (Krile) 0:8. -dh VATERPOLO LJUBLJANA 77 LJUBLJANA - Tivolski basen bo v četrtek ob 10.46 gostil dva najboljša evropska vaterpolska kluba. V superflnalu se boeta pomerila pokalni zmagovalec madžarski Refencvaroš in prvak evropskih prvakov italijansko moštvo Canottieri. V dosedanjih dveh tekmovanjih za pokal športnega tednika Tempa is Beograda so prvič zmagali vaterpolisti zagrebške Mladosti, drugič pa so bili uspešni igralci CSK iz Moakve. Kdo bo tretji zmagovalec, bo znano v četrtek. Pokroviteljstvo nad 3. srečanjem je prevzel predsednik skupščine občine Ljubljane Tone Kovic, organizacija pa je v rokah slovenske vaterpolske zveze, ki ima sedet v Kranju, ter zavoda inž. Stanka Bloudka. •dh Košarka Zaslužena zmaga Triglava kranj - snu, - motki Trijl-v : Klektra 04:70 (52:45), telovadnica OS P. Prešeren, gledalcev 60, sodnika Lotrič, Pesdirc (oba Ljubljana). Triglav: Fartek 13, Zupan 17, Omahen 6, Skubic 22, Lipovac 9, Urlep 11, Hribernik 4, Benčan 2. Triglavani so že takoj na začetku krenili v silovite napade, ki so se jim obrestovali, saj so po treh pičlih minutah vodili že 11:1. Gostje so nato ie opomogli in po napakah domačih igralcev znižali razliko. Ponovno so bile dramatične zadnje minute igre. Košarkarji iz Šoštanja so se tim parkrat približali na samo točko. Čeprav je lil izid do konca negotov, pa so domačini le Še zbrali toliko moči, da so zasluženo osvojili osmo prvenstveno točko. TUDI LOKAINVE8TU NOVI TOČKI Skopja loka - skl - motu Loka- invest : Obala 07:00 (44:33), telovadnica OS Podlnbnik, gledalcev 100, sodnika Kobilica, Mladenovič (oba Ljubljana). Lokainvest: Tomažin 36, Selak 2, J. Habjan 6, Eržen 2, I. Dolenc 2, Sesek 22, P. Habjan 8. Balderman 14, Strekelj 4, T. Dolenc 2. Domačini so zlahka osvojili novi točki, če- frav so bih' gostje v zsčetku boljši nasprotnik, 'o kratkotrajni krizi so zaigrali kot prerojeni in Ločani so z lahkoto visoko odpravili goste iz Kopra. gostje boljše 2IRI - skl - ženske Gorenjska : Ilirija 40:12 (20:80), telovadnica OS, gledalcev 60, sodnika Radotevlč (Ljubljana), Marinič (Domžale). Gorenjska: Habjan 6, Kolenc 7, Oblak 2, Trfek 1, Gantar 9, Jesenko 24. Do presenečenja ni prišlo, saj so bile gostje iz Ljubljane le boljše. Selekcija Gorenjske je na- stopila ponOaieoa. ■ kanVtinj^; --j na gre£a_ nje niso prišle igralke z Jesenic. -dh ZMAGA NA JESENICAH JESENICE - I. ZKL Gorenjska - Alpi-na : Šibenik 47:44 (23:26), Gorenjska: Mslacko 17, Ovsenk 7, Vrdoljak 12, Balderman 3, Ržen-Trojar 2, Kavčič 4, Mihovilovič 2. Košarkarice Gorenjske so se v zvezni ligi na Jesenicah srečale z moštvom Šibenika in ga po težki borbi premagale s 47:44 (23:25). Tekma je bila živčna in rezultat negotov do zadnjih minut. Igralke so še posebno grešile pri metih na koš. Domačinke so si zmago priigrale šele v zadnjih minutah tekme. Pri domačinkah sta bili nekoliko boljši Zorica Malacko in Vanda Vrdoljak. -bef Iskra tudi četrtič najboljša Kranj — Končalo se je moško občinsko sin-• dikalno prvenstvo v košarki. Zmagala je ekipa osnovne organizacije sindikata Iskra, ki je že četrtič zapored osvojila naslov sindikalnega prvaka. Iskra A i niso doživeli poraza, kar priča o njihovi premoči. Isidi zadnjih srečanj: Tekstilindus : Gradbinec 48:30, Iskra : Telesnokulturna skupnost 59:40, Gradbinec : Telesnokulturna skupnost 32:64, finale Tekstilindus : Iskra 49:58. Najboljši strelec je bil Brane Skubic (Tekstilindus) s 37 koši. Sledijo Logonder (Iskra) s 34 koši, Franko (Iskra) s 33 doseženimi koši in Dežman (Telesnokulturna skupnost) z 32 koši. -čm Odbojka Tudi Bled klonil na Reki ra Reka — II. zvezna odbojkarska liga za motke - zahod, srečanje Rijeka : Bled 3:0 (3, 6, 3), sodnika Strahonja (Zagreb) in Brankovi« (Reka). Bled: Močnik, Mitja in Miha Torkar, Mali, Ferjan, Rešek, Veskovič, Pretnar, Udrih, Završnik. Blejcem se tokrat na gostovanju pri bivšem prvoligašu ni godilo nič bolje kot vsem ostalim ekipam. Izgubili so gladko že po 40 minutah igre. Domačini so bili boljši. Odličen servis, zrela igra v obrambi in v napadu so bile odlike, ki gostom niso vlivale niti malo upanja na uspeh. Rečani imajo v svoji vrsti izvrstnega graditelja igre Broziča in dvometraša Vučko-vića. V dosedanjih osmih srečanjih so Rečani še brez poraza in po igri sodeč prav gotovo lahko računajo na zanesljiv povratek v I. ligo. Bled je v dosedanjem poteku prvenstva zabeležil polovičen uspeh, saj ga štiri zmage in prav toliko porazov postavlja na 5. mesto na lestvici. Žirovnica — slovenska odbojkarska liga sa motke, Zelezar : In grad 3:0 (6, 10, 10), sodnika Demšar in Kolar (oba Krsni). 2elesar: Peternel, Kovač, Prislov, Kravanja, Bergelj, Divjak, Rogel, Koselj, Gasar, Madon. Domačini so tokrat v 50- minutnem srečanju opravili z gosti iz Celja in tako knjižili še 5. par prvenstvenih točk v letošnji sezoni. Vlogo favorita so opravičili v tekmi, ki je bila vse prej kot zanimiva. Gostujoče moštvo je sicer igralo borbeno, vendar je tokrat pokazalo kaj malo odbojkarskega znanja. Kljub neodigrani tekmi s Kamnikom je Zelezar še vedno na 4. mestu. B. Rauh Zetor prvi, bleda predstava Jeseničanov SANKANJE Jeeenice - Zmagovalci mednarodnega hokejskega turnirja v počastitev 30. obletnice Hokejskega kluba Jesenice so postali zasluženo igralci češkoslovaškega prvoligaša Zetorja iz Brna. Prikazali so najzrelejši hokej in bili, čeprav brez štirih reprezentantov, premočan nasprotnik za vse sodelujoče ekipe. V češkoslovaški prvi ligi pa za zdaj zasedejo eno zadnjih mest. Na turnirju ni bilo moštva, ki bi Zetorja lahko resneje ogrozil. Tudi Lugano je pokazal dobro igro. Najboljši je bil vratar Molina. Branil je v velikem slogu in ni bil zaman izbran na svetovnih prvenstvih za najboljšega vratarja Tudi reprezentanca Jugoslavije, za katero so Sali hokejisti Olimpije, okrepljeni z »vojaki« irjanom Zbontarjem, Hafnerjem, Kavčem in Puterlom, so igrali dobro, Najboljši so bili v igri proti Zetorju, premagali pa so tudi Jeseničane. Poglavje sase so bdi Jesenicam. Najbolje so zaigrali proti Zetorju, kjer so se izkazali napadalci, vendar so bili nezanesljivi v obrambi. Z Lagunom in Jugoslavijo pa so zatajili. Napadalci so se izživljali v proigravanju, obramba pa je grešila. Nasprotnika sta kaznovala z golom vsako napako. Trener Bubnik se bo moral zamisliti nad igro svojega moštva. To je pomembno še posebno zaradi tega, ker so pred Jeseničani odločilna srečanja, ki bobo odločala o državnem prvaku. Upajmo, da sta bili slaba igra in kriza le trenutni! Izidi: Zetor : Jesenice 15:7, SFRJ : Lugano 4:2, Lugano : Jesenice 6:2, Zetor : Jesenice 7:1, Zetor: Lugano 7:2, Jesenice: SFRJ 3:7. Zmagal je Zetor s šestimi točkami Moštvo SFRJ je drugo s štirimi, Lugano tretje z dvema točkama, Jeseničani pa so brez tačke zadnji. F.Bessnnčič Na Jesenicah je bila v soboto ob tridesetletnici hokeja slovenost in sprejem, ki ju je priredil direktor Železarne Peter Kune. Na tej slovesnosti je predsednik HK Ludvik Slamnik podelil priznanja športnim redakcijam Dnevnika, Dela, televizije in radia, Večera, Sportskih novosti, Zelezarja, Radia Triglav, beograjskega Sporta in našega časnika. Naš športni urednik Jože Košnjek prejema priznanje, (-dh). Foto: J. Zaplotnik Dopisniki poročajo Bled — Na Bledu ie bilo med 9. in 11. decembrom republiško prvenstvo v goju, ki so se ga udeležili tekmovalci iz GO društev Ljubljana, Maribor, Go kluba Krim iz Ljubljane in Go kluba iz Novega mesta. Zal se zaradi obveznosti ni mogel udeležiti prvenstva najboljši kranjski igralec Naglic (I. dan). Zmagal je Cefarin. Drugi je bil Ekart, ki je po nekaj letih, ko ni igral, pokazal odlično igro. Sledijo Flajs, Zagore, Šuc in Gaspari itd. R. Pintar Škofja Loka — V občinski namiznoteniški ligi so odigrali že dve koli. Nastopa 12 ekip, na srečanjih pa se zbira tudi precej gledalcev. Večjih presenečenj ni bilo, saj favoriti zlahka zmagujejo. V obeh kolih so zmagali igralci Gorenje vasi, Gradisa, Trate in prve ekipe Kondorja iz Godešiča. Jesenice — Koordinacijski svet Zveze socialistične mladine je Železarne je pripravil v soboto, 16. decembra, popoldne na športnih igriščih v Podmežakli športna tekmovanja v počastitev dneva-JLA. Tekmovali so v odbojki, streljanju, šahu, kegljanju na asfaltu in namiznem tenisu. Nastopale so ekipe Iskrinega TOZDA Blejska Dobrava, TOZD Planika iz Zabreznice, Vojne pošte Radovljica in Železarne Jesenice. Graničarji bodo razen tega gostje Železarne in koordinacijskega sveta ZSMS Železarne, mladi Železarji pa bodo obiskali graničarske karavle v jeseniški občini. Škofja Loka — Občinski odbor Zveze rezervnih vojaških starešin Škofja Loka in občinska strelska zveza sta pripravili v soboto, 10. decembra, in nedeljo, 11. decembra, strelsko tekmovanje v počastitev praznika krajevne skupnosti Škofja Loka in 22. decembra, dneva JLA. V soboto je tekmovalo 28 ekip osnovnih organizacij ZSMS, poklicnih in osnovnih šol ter mladi člani strelskih družin. V nedeljo pa so tekmovala moštva osnovnih organizacij ZRVS, ZSMS, strelskih družin, lovskih družin, osnovnih sindikalnih organizacij, občinske skupščine in teritorialne obrambe. Sodelovalo je kar 34 ekip. Najboljše ekipe in posamezniki s sobotnega in nedeljskega talmiOVSUJS g„ prejeli pokale in diplome. Tekmovanje kaže, da zanimanje za gtrsisivo v škofjeloški občini narašča predvsem med mladimi, kar jg pomembno za krepitev obrambe pripravljenosti. V soboto so bila najboljši JJjJJvo Strelske družine žiri; orva ekipa Gimnazije in osma ekipa Poklicne lesne šole iz Škofje Loke. Med posamezniki, skupnojih je nastopilo 84, pa so bili najuspešnejši Matjaž Oblak in Vojko Mlakar iz Žirov ter Ivo Popovič (Šolski center za kovinsko in avtomehansko stroko). V nedeljo so bili ekipno najboljši Teritorialna obramba Škofja Loka, ZRVS Kamnitnik in Strelska družina Žiri (Kladivar). Posamezno pa so bili najboljši Rudi Fojkar (TO Škofja Loka), Anton Ramovš (ZRVS Kamnitnik) in Roman Marguč (OOS Gorenjska predilnica). F. Galičič Računajo na uvrstitev Kranj — Športniki v šolskih športnih društvih v Sloveniji se vse bolj uveljavljajo, saj prav iz teh športnih kolektivov prihajajo odlični tekmovalci, ki svoj pohod izredno uspešno predstavljajo v domačih in mednarodnih arenah. Sport je v vseh teh kolektivih vse bolj v ospredju in tako je tudi prav. Vsi športni uspehi pa so odvisni še od učnih uspehov, ki so na vseh šolah še vedno na prvem mestu. Šolska društva vedno bolj delujejo na samoupravnih osnovah. To je tudi edina pravilna pot k še boljšim učnim in športnim uspehom. Med dobre šolske športne kolektive v gorenjskih občinah sodi tudi SSD na osnovni šoli Simona Jenka v Kranju. Društvo so ustanovili v šolskem letu 1968/69. Od takrat dalje v slovenskem merilu dosegajo vedno boljše uspehe. V končnem slovenskem merilu so bili v letu 1976/77 na enajstem, v letu 1975/76 na sedmem mestu. To pa je le nekaj najboljših uvrstitev. Nova usmeritev v slovenski telesni kulturi tudi v SSD nalaga nove naloge. Kakšna je ta usmeritev in kaj bo prineslo novega točkovanje za najboljšega v SR Sloveniji, so nam dajali odgovore podpredsednik SSD OS Simona Jenka Sandra Rekar, tajnik Tatjana Bilbija in njihov mentor profesor telesne vzgoje Iztok Klavora. »Nova usmeritev po portoroških sklepih v našem delu ni prinesla bistvenih sprememb. Le točkovanje se je spremenilo,« so dejali vsi trije. »Tu pa se je ponovno zataknilo, saj na primer za kvalitetnega tekmovalca dobit malo točk, medtem ko pa za organizacijo šolskega športnega tekmovanja v atletski in ostalih športih dosti več. Za planinski izlet, ki se ga udeleže vsaj dvajset pohodnikov, pa dve. V glavnem je točk nekje preveč, nekje pa premalo.« No, na šoli delajo s polno paro, saj so v teku tekmovanja za najboljši šolski razred v vseh trinajstih panogah. Novost je v SSD Simona Jenka, da so uvedli tudi tekmovanja za učence od prvih do četrtih razredov. Kriteriji ocenjevanja pa so strožji kot v preteklih letih. Dobri učni uspehi prinašajo v končnem zbiru točk dosti več uspeha. Čeprav so po novem zadovoljni s financiranjem SSD, dobijo 9000 dinarjev, pa je za to de- tavnost še vedno malo. Nekateri manjši klubi, i so po vrednosti slabši od SSD, dobijo mnogo več. Ne tarnajo, vendar bi bili pri tem lahko bolje nagrajeni. Vseeno delajo tako kot je treba in računajo, da uspeh ne bo izostal, saj bi radi dosegli uspeh od prvega do petega mesta. Ne bo jim lahko, vendar lahko upamo, da bodo z delom, ki so ga do sedaj pokazali, uspeli. D. Humor »MEDNARODNA SANKAdKA TURNEJA« Trti* - v Sloveniji itasmo stokaj aankaških kolektivov, ki pa no precej neorganizirani in tekmujejo bolj sami zase in si morajo »ami organizirati gostovanja in tekmovanja, kajti Slovenska sankaška zveza je vse premalo delavna. Ob tem si naši sankat k i kolektivi pomagajo kakor vedo in znajo in tako že nekaj Časa sodelujejo z koroškimi sankaAkimi društvi. Primer takega sodelovanja sta tudi dva izmed najstarejših naših sankaških klubov, Tržič in Jesenice. Iz tega se je tudi rodila ideja, da bi skupaj organizirah sankaško tekmovanje na naravnih progah, ki bi nosilo naslov »Mednarodna karavanška turneja« in ki bi jo naj skupaj organizirala eno leto Jesenice in ASKo Villach, drugo leto pa Trtic in REC Suetachach. Od ideje pa do uresničitve je preteklo nekaj več kot pol leta in ie je' organizacijski odbor na nedavni tiskovni konferenci lahko predložil program prireditve in vsa pravila v zvezi z njo. Letošnja turneja se bo Eričela 21. 1. 1978 na Jesenicah in ončala 22. 1. 1978 v Villachu, nastopili pa bodo Številni tekmovalci iz vseh evropskih držav. Na tiskovni konferenci, ki je bila v Avstriji, je bil prisoten tudi delegat FIL (mednarodne sankašeke zveze, katere članica je tudi Jugoslavija) na tej turneji, ki je med drugim pohvalil idejo Štirih obmejnih klubov ter dejal, da je tudi želja FIL, da bi sankanje na naravnih progah dobilo večji razmah in večje priznanje v družbi. Tako je tudi mnenje slovenskih organizatorjev te turneje, saj je sankanje pri nas premalo poznana panoga in tudi rezultati naših sankačev so vse premalo zabeleženi. Ideja organizatorjev je odlična. Želimo jim obilico uspeha pri izvedbi tekme. J. Kikel Alpsko smučanje Križaj in Magušar Soritka planina - Ob organizaciji BK Železniki in Olimpije je bilo nn *-v-j*ijlh smučiščih v soboto in nedeljo tekmovanja v dveh slalomih sa vrhunski razred. Nastopili so vsi najboljši, med katerimi so biH tudi nati representantje. Med 120 tekmovalci iz 17 klubov so imeli največ uspeha najboljši, saj je sobotni slalom pri članih dobil Križaj, nedeljskega pa po napaki Križaja Magušar. Rezultati (sobotni slalom): mlajše mladinke: 1. Likosar 113,25, 2. Ravnikar (obe Alpetour) 120,09, 3. Pehare (Tržič) 12037; starajte mladinke: 1. Zaje (Olimpijs) 11633, 2. Kolenc (Alpetour) 11834, 3. Dolinar (Olimpija) 12131; članice: 1. Dvoriak (Izletnik) 12633, 2. Podgoršek (Olimpija) 12632; mlajši mladinci: 1. Franko (Olimpijs) 106,17, 2. Benedik (Jesenice) 108.42. 3: Karm£-r {J«25«a»} 107,34; starejši mladinci: 1. Cerkovnik (Olimpija) 106,01, 2. Markič (Tržič) 106,00. 3. Valič (Alpetour) 106,42, 4. Kravcar (Tržič) 106.41. 5. >W (Železniki) 112°«; člani: 1. Križaj (Tržič) 100,02, 2. Strel 10231, 3. Kuralt (oba Alpetour) 104,03,4. Gorišek (Radovljica) 106,76; nedeljski slalom: šolajte mladinke: 1. Li-kozar 11036, 2. Pintar (obe Alpetour) 113,72, 3. Siler (Novinar) 12437; starajte mladinke: 1. Zsjc (Olimpija) 11435, 2. Jagrič (Izletnik) 12239, 3. Govekar (Novinar) 12338; članice: 1. Jež (Fužinar) 114,01, 2. Stokelj 116,64, 3. Podgoršek (obe Olimpija) 122,15; mlajši mladinci: 1. Benedik (Jesenice) 10734, 2. Gašperšič 100,12, 3. Dekleva (oba Alpetour) 109,61; starejši mladinci: 1. Cerkovnik (Olimpijs) 103,13, 2. Valič (Alpetour) 103,61, 3. Kravcar (Tržič) 106.17, 4. S. Ster (Alpetour) 10734, 5. Lukanc (Tržič) 10939; člani: 1. Magušar (Olimpija) 100.18, 2. Kuralt 100,34, 3. Strel (oba Alpetour) 10031. -dh Ena od dejavnosti SSD na OŠ Simona Jenka v športnih plesih ' Kranju je tudi tekmovanje Obeta se odlična udeležba KRANJSKA GORA - Smučišča na Bukovniku, na znani FI8 progi je premalo snega, bodo jutri in v četrtek gostila izvrstno udeležbo alpskih smučarjev is Evrope in Japonske. Za 17. mednarodni pokal Vitranc '77 je prijavljenih vrsta znamenitih imen svetovnega alpskega smučanja. Tako bodo v sredo - veleslalom - in v četrtek (slalom) tu nastopili tekmovalci iz Avstrije, C8SR, Italije, Poljake, Bolgarije, ZRN, Švedske, Japonske in Jugoslavije. Na startu bodo vsi nati najboljši, med njimi tudi tisti, ki imajo FI8 točke. Od tujih tekmovalcev pa organizator pričakuje, da bodo reprezentance s seboj pripeljale skoraj vse najboljše. Cehi bodo nastopili s Zemunom, smučarji is ZRN s odličnim Neu-roiterjem, medtem ko je v japonski reprezentanci znameniti Kaiwa. V sredo ob 930 bo prva votnja v veleslalomu in ob IS. uri druga, v četrtek pa ob 10. uri prvi slalom in ob 12. uri drugi. dh Poljane - V Poljanah v Poljanski dolini ie v teh dneh zares živahno. Številne proslave so. V počastitev krajevnega Craznika, v počastitev decem-rske poljanske vstaje. Takrat, ko so se mnogi prebivalci s tega področja že vključili v partizanske vrste, med borce NOV, takrat, ko je bil, kot se še po-posebno v zadnjem času ugotavlja prvi zares organiziran upor na Gorenjskem. Dogodki s tega področja bodo vključeni tudi v veliki slovenski filmski projekt, v televizijsko nadaljevanko in film »Dražgoška bitka«. Poljanci so imeli svojo slovesno proslavo, ob tej priložnosti so v nedeljo, 18. decembra, najzaslužnejšim delavcem, prebivalcem s tega področja podelili tudi odlikovanje predsednika republike Josipa Broza-Tita ter priznanja svoje krajevne skupnosti. V zadnjem letu sO v poljanski krajevni skupnosti dosegli tudi velike uspehe. O tem smo se pogovorili s tremi prebivalci s tega področja. Milan Bogataj, doma z Gorenjih Brd: »Zaupali Odličje »22. december« podeljeno v Kranju so mi odgovorno nalogo. Nalogo, da vodim elektrifikacijo na našem področju. Ni bilo enostavno. Kar precej dela je bilo. Toda včeraj popoldne, mislim, da je bilo natanko pet do četrte ure, sem se oddahnil. Kajti žarnice so zasvetile s polno močjo. Nismo si mogli predstavljati, da bomo tako hitro dočakali ta za nas zares ,veliki dan'. Mislim, da so prebivalci v teh štiridesetih nišah lahko neverjetno veseli. Še posebno zato, ker proslavljamo uspeh ob našem krajevnem prazniku. Prispevki niso bili majhni, a zdaj je vse pozabljeno. Delo je sicer nekoliko zavirala neredna dobava materiala, a vedno smo bili prepričani, da bomo uspeli. Zato smo tudi včeraj dobili boljšo elektriko, danes pa slavimo.« Marjan -Gantar, doma z Malenskega vrha: »Bil sem član odbora za elektrifikacijo našega področja. Še posebej pa sem bil odgovoren za področje Malenskega vrha. Pravzaprav za področje štirih vasi. Za področje Malenskega vrha, Jazbin ter Gorenjih in Dolenjih Ravni. Kakih 150 ljudi živi na tem področju. Delo je bilo dokaj zahtevno, a pravzaprav niti ne težko. To sem vedel še preden sem sprejel to odgovornost. Kajti vsi prebivalci so se na referendumu za uvedbo krajevnega samoprispevka skoraj do zadnjega izrekli ,za'. Boljšo elektriko smo dobili pred dobrim mesecem in pol. Zdaj smo zares zadovoljni. Zdaj lahko priključimo katerikoli elekrični stroj, pa deluje odlično, včasih pa so bile na njih »talne ckVSre. Skratka, vedno smo se jezili.« Manca Tavčar, doma iz Poljan: »Nisem pričakovala, da bom prejela priznanje krajevne skupnosti. Tule na Kosmovi domačiji, kjer je bil rojen pisatelj Ivan Tavčar, je pravzaprav kar moja dolžnost, če sem že tu doma, da obiskovalcem vem kaj povedati. Obiskovalcev je veliko. Prav pred nedavnim je bilo naenkrat tule kar 250 dijakov iz Celja. Pa še neverjetno mirni so bili. Najbolj naporno je bilo maja in junija. Takrat prihajajo v Poljane ekskurzije kar na tekočem traku. Zal pa v kraju niti ni table ali kažipota, ki bi pokazale pot do Tavčarjeve rojstne hiše. Pa še leta 1936 je pogorela hiša. Zato je ostalo malo dokumentov o pisatelju. Kljub temu pa mi je uspelo urediti poseben album z dokumenti, ki si ga obiskovalci prav radi ogledajo.« J. Govekar Nadaljevanje si. strani pa je pripomniti, da so mladi, v ekipi so bili po trije vojaki in po trije mladi iz teh občin pokazali zares veliko znanja. Takoj nato sta ob navdušenem aplavzu predstavnik ljubljanskega armadnega območja Svetislav Ora in predsednik republiške konference ZSMS Ljubo Jasnič vojakom in mladim iz Ajdovščine podelila pokal in priznanja. Nato sta podelila tudi priznanja za tekmovanji »Odličje 22. december« ter »Mladost v pesmi, besedi in spretnosti«! Prejeli so jih občinska konferenca ZSMS Ravne na Koroškem, občinska konferenca ZSMS Domžale, vojašnica »Bratstvo in enotnost« iz Ljubljane, občinski štab za teritorialno obrambo iz Mozirja, občinska organizacija ZZB NOV Jesenice ter občinska organizacija zveze rezervnih vojaških starešin Ptuj. J. Govekar ""N HH/TRN! NOVINAR t v It ton J 1 -8BH Ismailija — Izraelski premier Begin bo obiskal Egipt. Natančen datum obiska sicer še ni določen, vendar naj bi se to zgodilo jutri, pojutrišnjem ali najkasneje v petek. Begin je poudaril, da je Egipt v tem trenutku storil vse, kar je mogel. Celje — Danes so odprli nov cestni odsek »Slovenike«, hitre ceste, med Hodinjo in Lušami. Ljubljana - Komandant štaba za teritorialno obrambo SR Slovenije general-major Branko Jerkič je ob dnevu JLA poslal čestitko vrhovnemu komandantu oboroženih sil SPR Jugoslavije Josipu Brozu-Titu, zveznemu sekretarju za ljudsko obrambo generalu armade Nikoli Ljubičicu, poveljniku ljubljanskega armadnega območja generalpolkovniku Francu Tav-čarju-Roku ter poveljnikom štabov teritorialne obrambe v vseh republikah in pokrajinah. Ljubljana — Komandant ljubljanskega armadnega območja generalpolkovnik Franc Tavčar-Rok je dopoldne priredil tradicionalno srečanje novinarjev ob dnevu JLA. Načelnik štaba ljubljanskega armadnega območja generalpodpolkovnik Jože Ožbolt je spregovoril o uspehih pripadnikov naše armade. Ljubljana — Malo kasneje so v Ljubljani, v domu JLA, podelili še priznanja Cankarjevemu bataljonu, Kamniškemu bataljonu, Koroški grupi odredov ter Briško Beneškemu odredu. Kranjska gora — Iz organizacijskega odbora sedemnajstega pokala Vitranc, tako nam je sporočil naš športni sodelavec Dušan Humer, tekmovanje bo jutri in v četrtek na Bukovniku, pa smo izvedeli, da je za tekmi v veleslalomu in slalomu vse pripravljeno. Tudi vreme je kot nalašč za tekmovanje, pravi sekretar odbora Vojteh Budinek. V zadnjem trenutku smo dobili tudi poimenske prijave Avstrije in Italije. Naši severni sosedje pridejo s svojo najmočnejšo postavo. Heidegger, Hinterseer, Mor-genst ern in še nekatere druge tekmovalce so prijavili Avstrijci, Italijani pa Amplatza, Nocklerja, Bernardija. Torej bo .na Vitran-cu pravi mini »svetovni pokal«. Kranj — Na Gorenjskem nič posebnega. ,1 Oovakar DEZIKNI NOVINAR telefon 21 860 v: ~7 Velika akcija časopisa GLAS in gorenjskih pismonoš 950 novih naročnikov Ampak, so pa kaveljni tile nali pismonoše, kaj! 950 novih naročnikov ti naberejo v pičlem poldrugem mesecu dni. Da jih bo do novega leta 1000, sedaj sploh ne dvomimo več. Pri taki tekmovalni ihti že ne! Janez Jan z Bleda ima po najnovejših podatkih že 69 (!) novih naročnikov, brata Smodila pa nekaj manj: Joie 58 in Karel 50. Priznati moramo, da je Janezovo vodetvo tako prepričljivo, da ga bo rea težko prehiteti. Ivan Brglez iz Škofje Loke je s 44 naročniki četrti, Franc Pivk, prav tako iz Škofje Loke pa z 38 peti. Takoj za njimi se pa zvrate Jože Treven iz Kranja a 35, Ciril Bergant iz Tržiča z 32, Nande Udir iz Kamne gorice s 27 in Branko Valant z Bleda a 17 novimi naročniki. Takle je vratni red desetih najbolje uvrščenih pismonoš. Vratni red najboljših pošt je pa sledeč: Kranj 200, Škofja Loka 130, Bled 127, Tržič 71, Radovljica 46 in Jeaenice 45 novih naročnikov. F&stje, dajmo, stianimo še teh 50 naročnikov, da bo končna številka lepo okrogla ... Najpomembnejša naloga: napeljava telefona Najpomembnejša naloga: napeljava telefona Pri Lenartu so prvič proslavili krajevni praznik — Oživljeno delo družbenopolitičnih organizacij — Odlikovanja za borce in aktiviste V krajevni skupnosti Lenart-Luša so v nedeljo prvič proslavili krajevni praznik v spomin na 12. december leta 1941, ko je Cankarjev bataljon izbojeval v Rovtu do tedaj največjo zmago, saj so nemški policisti izgubili eno izmed čet 181. policijskega bataljona. Padlo je 46 mož, le eden je ušel. Cankarjev bataljon pa je zaplenil vso vojno opremo in orožje. Ta pomembna zmaga je bila tudi uvod v gorenjsko vstajo ter spodbuda za nadaljnje akcije Cankarjevega bataljona, med katerimi je najpomebnejša dražgoška bitka. »Tudi med vso vojno je bilo območje naše krajevne skupnosti vedno odprto partizanom,« je dejal slavnostni govornik na proslavi, ki je bila v osnovni šoli pri Lenartu, predsednik KS Janez Rant. »Tukaj so se zadrževali sedeži raznih forumov in organizacij OF, AF2, mladine, kurirjev in narodne zaščite. Tukaj so velikokrat taborile partizanske enote in večkrat so se bili težki boji s aovražnikom vae do zadnje ofenzive okupatorja in njegovih pomočnikov marca in aprila leta 1045. Iz našega območja je darovalo življenja za svobodo 22 borcev. To je velik prispevek naših krajanov za svobodo. V naši krajevni skupnosti stoji 5 spominskih obeležij, ki spominjajo na boje in zmage naše narodnoosvobodilne vojske. Vae to nam mora biti v spodbudo za naše d«*!o.* Potem je Janez Rant spregovoril o delu krajevne skupnosti Lenart-Luša. Povedal je, da so po vojni krajani z vestnim, vztrajnim in požrtvovalnim delom elektrificirali vasi, zgradili novo šolo, nove hiše in ceste. Se veliko pa bo potrebno narediti. Ena najbolj pomembnih nalog je napeljava telefona v krajevni skupnosti. V krajevni skupnosti se je v zadnjem času razgibala tudi družbenopolitična dejavnost. Zlasti je zaživela dejavnost mladinske organizacije. Krajani so veliko pripomogli k uspešni izvedbi vaje Lubnik 77. Sedaj pa so se začeli pripravljati na volitve v prihodnjem letu. Pri tem poudarjajo, da morajo sodelovati vsi krajani, da bodo lahko izvolili vse organe v krajevni skupnosti in bo njihova krajevna samouprava lahko zaživela tako kot je treba. Potem je podpredsednik škofjeloške občine Janez Koa podelil priznanja in odlikovanja borcem in aktivistom NOV. Franc Čema-žar od Lenarta je prejel red zaslug za narod % srebrno zvezdo. Janko Habjan od Lenarta red zaslug za narod s srebrno zvevdo, Okom Julijana iz Luše, Franc Pegam od Lenarta in Katarina Trojar iz Luše pa so prejeli medalje zaslug za narod. Kulturni program so pripravili učenci osnovne šole Lenart, mladinci in oktet Jelovica iz Škofje Loke. Po proslavi je bilo družabno srečanje. L. Bogataj Komandant enote, ki nadaljuje tradicije slavne Prešernove brigade, Momčilo Marjanac je predal plaketo te enote revolucionarju Francu Leskošku-Luki — Slovesne proslave v Kranju so se udeležili mnogi gostje — Foto: F. Perdan Ekipa Ajdovščine najboljša — Foto: F. Perdan Kranj — Na svečanosti ob dnevu JLA v Kranju je načelnik republiškega štaba za teritorialno obrambo SR Slovenije Vlado Kocijan predal srednjo plaketo JLA komandantu pokrajinskega štaba za teritorialno obrambo Gorenjske Ljubu Kržišniku. (jg) — Foto: F. Perdan Poljane — V dvorani kulturnega doma v Poljanah so v nedeljo, 18. decembra, prebivalci poljanske krajevne skupnosti slovesno proslavili krajevni praznik. Slovesnosti so se poleg mnogih' prebivalcev s tega področja udeležili tudi predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnar, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Škofja Loka Jože Stanonik, prvoborci, udeleženci dražgoške bitke in poljanske vstaje ter drugi. V kulturnem programu so nastopili recitatorji iz Poljan, nonet »Blegoš« ter nonet mladih zadružnikov. Predsednik škofjeloške občinske skupščine Tone Polajnarje ob tej priložnosti podelil tudi odlikovanja predsednika republike Josipa Broza Tita. Prejeli so jih najzaslužnejši borci. (—jg) —Foto: J. Zaplotnik 9999999999999941555