2. CILJI IN IZHODISCA DOLGOROČNEGA DRUŽBENEGA RAZVOJA Temeljni skupni cilji in izhodišča Temeljni dolgoročni cilj naše družbe je krepitev družbenega in maeečiilnea položaja človeka, ki mora sloneti na delu in rezul-tatih živega in minulega dela, na zagotavljanju dinamične gospodarskc rasti na kakovostnih osnovah ter na zagotavljanju stabilncga razvoja. ¦ Zagotoviti moramo bogatejšo vsebino in kakovost družbe-noekonomskega razvoja, zasnovano na višji ravni samoupravne družbene organiziranosti v celoti, na znatno večjem vplivu znanstvenega in tehnološkega napredka, • razvoju domače znanosti in tehnologije, še večjem upoštevanju ekonomskih zakonitosti in kriterijev produktivnosti ter uspešnosti gospo-,darjenja v razvitejšem svetu. Združeno delo v materialni proizvodnji in družbenih de-javnostih bomo organizirali tako, da se bodo nemoteno nadalje razvijali in poglabljali samoupravni družbenoekonomski odnosi kot temeljne smeri in vsebine procesa osvobajanja človeka in dela. Prestrukturiranje gospodarstva, družbenih dejavnosti in up-rave je ob realni ceni družbenihsredstevreprodukcije in boljšem vrednotenju naravnih bogastev naslednje temeljno izhodišče politike dolgoročnega razvoja. Osnova za to bo medsebojno povezan razvoj visoke tehnolo-gije, znanosti in izobraževanja, razvit& organizacije dela in informatike. Zaradi notranje povezanosti in večsmernih učinkov bo treba razvoj teh dejavnosti planirati kot celoto, predvsem pa predvideti in upoštevati njihovevsestranskeučinke na družbeni razvoj. Ob upoštevanju prednosti in omejitev posameznih območij, ki izhajajo iz njihovega naravnega, demografskega in družbene-ga bogastva, bomo uresniČevali skladnejši regionalni razvoj in v tem okviru hitrejši razvoj manj razvitih območij. Politiko 2 policentričnega razvoja bo treba nadaljevati tako, da bi pre-prečili tako težnje k preveliki koncentraciji kot preveliki razpršenosti proizvodnih ter oskrbnih zmogljivosti in zmog-Ijivosti družbenih dejavnosti. Skladnejši regionalni razvoj bomo zagotovili z dogovorjenimi skupnimi osnovami za izvajanje planov. Utrjevati moramo varnost in neodvisnost SFR Jugoslavije, da sc bo slovenski narod skupaj z drugimi narodi in narodnos-tmi Jugoslavije z naprednim notranjim razvojem in s krepitvijo neuvrščene politike uveljavljaf kot enakopraven subjekt v družbi narodov sveta. To bomo dosegli tudi z nadaljnjim razvojem splošne Ijudske obrambe in družbene samozaščite, nenehnim povečevanjem učinkovitosti, mobilnosti in ceiovitosti obrambne in sam-ozaščitne sposobnosti ter odpornosti družbe za preprečevanje vseh vrst družbeno škodljivih pojavov in delovanj. Ob tem bomo stalno krepili vlogo, pobude in zavestno pripravijenostdelovne-ga človeka in občana, organiziranega v samoupravnih organiza-cijah, skupnostih in družbenopolitičnih organizacijah. Krepili bomo materialne možnosti družbe, načrtno oblikovali vse vrste rezerv ter sprotno in stalno uskiajevali obrabmnosamozaščitno dejavnost s celotnim družbenim razvojem. Cilji in izhodišča gospodarskega razvoja Tehniško-tehnološko zaostajanje organizacij združenega de-la je eden temeljnih razlogov, ki narekuje njihovo reorganiza-cijo. prestrukturiranje in s tem opuščanje posameznih proizvodenj. V prvem obdobju, ki je časovno izenačeno z uresničevanjem srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990, bomo morali dosledno uresničevati program gpspodsarske stabilizacije, pospešiti prestrukturiranje gospodarstva in njegovo vključe-vanje v mednarodno delitev dela. V obdobju po letu 1990 bomo v primeru uspešnega uresniče-vanja programa gospodarske stabilizacije, kar pomeni predvsem preobrat v učinkovitosti gospodarjenja in upešen prodor na zunanja tržišča, imeli možnosti in pogoje za hitrejšo rast družbenega proizvoda. Razpoložljivi naravni viri terjajo selektivno razvojno strate-gijo pri izboru proizvodnih dejavnosti, čim višjo stopnjo fina-lizacije in oplemenitenje proizvodnih vložkov ter ustvarjalno prizadevanje v vseh fazah produkcijskega procesa. Uresničevali bomo usmeritev opiranja na lastne sile, ki teme-lji na sodelovanju in prizadevanju za čimboljše in ekonomsko racionalno izkoriščanje razpoložljivih produkcijskih faktorjev. V naslednjih letih bomo razpolagali s skromno akumulacijo, imeli pa bomo številne kvalificirane strokovne kadre, ki bodo vključeni v tiste gospodarske dejavnosti, kjer so še velike neizko-riščene možnosti, kjer lahko racionalno uporabimo tudi domače surovine. Razvijali bomo programe, ki zahtevajo več znanja, manj energije in surovin na enoto proizvoda ter katerih pr-oizvode in storitve je mogoče uveljavljati zlasti na konveritibil-nih trgih. S takšno politiko bomo svoj razvoj zlasti usmerili na tri v svetu priznana temeljna področja dolgoročnega materialne-ga razvoja: tehnologija, energija, hrana. Nujna bo čim hitrejša uveljavitev sodobnih, našim razmeram in znanju primernih tehnologij, ki jih ustvarja tehnološko raz-vitejši svet. Vse bolj pa moramo razvijati lastne nove tehnologije na izbranih tehnoloških področjih, kjer si moramo zagotoviti vključitev v mednarodno menjavo. Cilji in izhodišča socialnega razvoja Cilji materialne proizvodnje socialistične samoupravne druž-be so po svoji naravi socialni, saj se zavzemajo za čim boljšein vsest-ransko zadovoljevanje materialnih in nematerialnih potreb pre-bivalstva, delitev razpložljivih sredstev po načelu dela in soli-darnosti ter humanizacije delovnih in življenjskih pogojev. Socialnemu razvoju moramo zato v dolgoročnih planih posveti-ti vso pozornost predvsem zaradi kompleksnosti in dolgoročne-ga značaja soeialnih sprememb. Visoka stopnja zaposlenosti in s tem povezana socialna varnost delavcev in delovnih Ijudi je trajni cilj gospodarskega in socialnega razvoja. Polno produktivno zaposlenost bomo zagotovili s prestrukturiranjem gospodarstva, da bolahko med-narodno konkurenčno in z racionalno organizacijo družbenih dcjavnosti in uprave. Večje število delavcev bo potrebno orga-nizirano prekvalificirati. Skupni cilj gospodarskega in socialnega razvoja je zmanjše-vanje dnevne migracije oz. ustvarjanje novih delovnih mest. S pospešenim investiranjem v delovna mesta bomo ustvarili boljše pogoje življenja in dela, istočasno pa tudi boljše materialne pogoje za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb. Razvoj kadrov moramo usmerjati skladno z načrtovanim razvojem gospodarstva in družbenih dejavnosti tersi prizadeva-ti, da bo znanje v večji meri kot doslej pogojevalo rast družbene-ga proizvoda. Vse večja zahtevnost pri usklajevanju in usmerjanju družbe-nih in proizvodnih procesov ter zahtevne naloge pri razvijanju in uporabi nove tehnologije in znanosti postavljajo v ospredje pomen sistematičnih naporov za izboljšanje kvalifikacijske st-rukture zaposlenih in posodabljanje vsebine in metod strokovnega usposabljanja. V večji meri moramo zadržati visoko strokovne kadre v obči-ni, kar bo mogoče le z razvojem proizvodnih programov, ki zahtevajo visoko kvalificiran kader. Družbene dejavnosti omogočajo prebivalstvu zadovolje-vanje osebnih in skupnih potreb istočasno pa pogojujejo razvoj ustvarjalnih sil družbe. Skladni razvoj družbenih dejavnosti kot temeljni cilj gospodarskega in socialnega razvoja, bomozagoto-vili predvsem s smotrnejšo uporabo sredstev in z uČinkovitejšo organizacijo teh dejavnosti v obdobju zmanjšanih materialnih možnosti, z nadaljnjim razvojem odnosov v svobodni menjavi dela, 7. ustrezno delitvijo družbene akumulacije, z regulacijo prispevkov itd. Da bomo kvalitetneje vključevali raziskovalno delo in znanje v družbeno reprodukcijo, bo potrebno odpraviti neskla-dja v njem, uveljaviti kadrovsko selekcijo in zagotoviti primerne delovne razmere za raziskovalce, izboljšati opremo za razisko-valno delo, usmeriti raziskovalne sile h ključnim razvojnitn projektom ter povezovati raziskovalne sile. Potrebno je zgraditi učinkovit sistem materialnih in moralnih spodbud za inova-cijske dosežke. Družbeni sistem informiranja mora postati pomembnejši de-javnik zmanjševanja družbene reiije in oblikovalec novega na-čina mišljenja. Omogočiti mora kakovostno planiranje in usme-rjanje družbenega razvoja. Družbeni sistem informiranja bo potrebno bolj razvijati na podlagi sodobne tehnologije in opreme, kar bo treba upoštevati tudi v investicijskih programih. Uvajanje sodobnih informacijskih sistemov mora otnogočiti vppgled v celoto odnosov in tokov družbene reprodukcije na ravni organizacije združenega dela in tudi na narodnogospodar-ski ter povečati učinkovitost gospodarjenja, dela strokovnih služb in uprave ter kakovost samoupravnega odločanja. Cilji in izhodišča razvoja v postoru Bodočo poselitev in organizacijo dejavnosti v prostoru je potrebno usmerjati kot ukrep oroti nesmotrni preobrazbi prostora s ciljem, zagotoviti optimalno reSevanje ključnih razvojnih problemov občine. Pri zasnovi bodočega sistema poselitve moramo izhajati iz ciljev skladnega družbenogospodarskega in prostorskega razv-oja občine: — usklajen razvoj stanovanjskih, proizvodnih, oskrbnih in sto-ritvenih zmogljivosti, — izboljšanje pogojev dela in bivanja vseh prebivalcev občine: dobra dostopnost do delovnih mest, oskrbnih in storitvenih dejavnosti, rast bivalnega in komunalnega standarda, možnost kulturnega življcnja in rekreacije. kvalitetno in zd-ravo okolje, — ekonomsko upravičena raba in vsestransko preverjena preobrazba zemljišč: zagotovitcv dolgoročnih prostorskih možnosti za razvoj naselij, kmetijstva, gozdarstva, za prido-bivanje rudnin in mincralnih surovin, za oskrbo s pitno vodo, proizvodnjo in distribucijo encrgije, za razvoj prometnega in infrastrukturncga omrežja, — ohranitcv poselitve v hribovitih območjih: razvoj kmetijstva in gozdarstva, ohranjevanje kulturne krajinc, razvijanje ob-rambnc sposobnosti, — smotrna prometna in komunalna infrastruktura, — zagotovitcv kvalitctnega in zdravega okolja in ekološkega ravnotežja, — ustreznejše oblikovanje in urejanje nasclij tcr krajine, — krepitev obrambne sposobnosti in družbcnc samozaščite: ustrezna razmestitev prebivalcev in dejavnosti v prostoru, prometna povezanost naselij, oskrba z vodo in energijo, samooskrba s hrano. Za vsa zemljišča mora biti opredeljcna funkcija v družbcni reprodukciji. Smotrneje bo treba porazdeliti zemljišča za de-javnosti, ki so odvisnc od naravnih virov, in zemljišča za pose-litev in infrastrukturo. Prednostnega pomena pri dolgoročni namenski rabi površin in urejanju prostora je zaščita virov pitne vode pred one-snaženjem ter povečanje njihove izdatnosti in kvalitete. Kmetijsko in gozdarsko rabo bo trcba uskladiti s poglavitni-mi nalogami kot so varstvo najprimernejših zemljišč, intenzifi-kacija proizvodnje, rajonizacija proizvodnje, melioracije itd. Črpanje kamnitih agregatov je treba omejiti na urejene peskokope in kamnolome, pri opredelitvi njihovih lokacij je predostnega pomena varovanje vodnih virov in naravnc dediščine. Sanacija degradiranih območij mora biti obveza za vse uporabnike. Razvoj naselij bomo usmcrjali na površine, ki bodo v ta na-men določene v dolgoročnem planu. Kvalitetno in racionalno urejanje naselij bomo usmerjali s sistematično izdelavo prostor-skih izvedbenih aktov. Pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč je osnovni pogoj za uresničevanje planiranega razvoja. Urejevalska pozornost mora biti posvečena tako naseljem, v katera bomo usmerjali intenzivni razvoj, kakor tudi naseljem, v katerih bo prevladovala le prenova in nadomestna gradnja. Vsem naseljem moramo zagotoviti vsaj minimalni komunal-ni standard: oskrbo z vodo elektriko, telefon, prometno povezavo. Ohranitev in varovanje dobrin splošnega pomena in okolja sta osnova za zdravo in humano življenje in nemoteno družbeno reprodukcijo. To terja ustreznejše vrednotenje in izrabo prirod-nih danosti, ohranitev ekološkega ravnotežja in naravnih virov z doslednim odpravljanjem in preprečevanjem žariščonesnaževa-nja, zavarovanje krajinskih značilnosti ter naravne in kulturne dediščine. lzboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativ-na in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem — z razvojem tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v pr-oizvodnih procesih, — z izborom proizvodnih programov glede na občutljivost okolja, 3 — z načrtnim vlaganjem v čistilne naprave in izgradnjo kana-lizacijskega omrežja, — z organiziranim zbiranjem in ravnanjem z odpadki, — s pravočasno presojo vplivov posameznih posegov v prostor iz vidika ekološkega ravnotežja, — z ustrezno organizacijo prometa in drugih dejavnosti, ki po-vzročajo hrup in onesnaženje zraka.xy Naravno in kulturno dediščino moramo vključevati v celo-vito urejanje prostora. Pri tem moramo preseči današnji predvsem konservatorski pristop ter povezati interese družbene-ga razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju.