Po Sloveniji Ptuj • Irena Filipič, najsrčnejša patronažna sestra O Stran 2
■ o
¡
:o !o
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet • Na
Ptuj prihaja Adnan Zildžovič
O Stran 11
Dejan Zavec •
Pri izdaji biografije gre zagotovo za veliko čast
O Stran 13
Po naših občinah Hajdina • Glažar: "Izvolitev sem pričakoval..."
Z> Stran 7
Po naših občinah Markovci • Gabro-vec: "Sem župan ene najbogatejših občin!" Z> stran 7
Ptuj, petek, 29. oktobra 2010 letnik LXIII* št. 84 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257
V
Štajerski
Spodnje Podravje • Živahno pred dnevom spomina
V	znamenju cvetja in sveč
V	teh dneh imajo v cvetličarnah in vrtnarijah dela čez glavo, saj je pred nami dan spominov, ko se bomo s cvetjem in prižigom sveč spomnili vseh, ki jih ni več med nami.
Nadvse živahno je tudi v Vrtnarstvu Marinič v Placarju, kjer je včeraj nastal ta posnetek, saj so cvetličarke hitele z rezanjem jesenskega cvetja za številne majhne in velike naročnike na širšem območju Podravja. Sicer pa smo izvedeli, da je cvetja letos dovolj in da so cene glede na krizne čase proti pričakovanju skoraj nekoliko nižje od lanskih.
V številnih cvetličarnah in vrtnarijah pa je tudi letos največ raznobarvnih krizantem, bučke so po 1,80 evra, pajki 1,60 evra, za večcvetne krizanteme v lončkih boste odšteli od 5 do 15 evrov, na voljo pa so tudi suhi nagrobni aranžmaji, za katere boste odšteli od 10 evrov navzgor. Vse je namreč odvisno od zahtevane sorte in kvalitete cvetja. Številne spominske slovesnosti se bodo vrstile tudi na širšem območju Spodnjega Podravja, osrednja ptujska komemoracija pa bo danes, v petek, 29. oktobra, ob 14. uri v spominskem parku na starem mestnem pokopališču.
-OM

Foto: Martin Ozmec
Ptuj • Število neplačnikov narašča
Ptuj • Irena Filipič
Največjim dolžnikom grozijo izklopi ogrevanja
V Komunalnem podjetju Ptuj, kjer so ogrevanje v novi kurilni sezoni pričeli pred slabim mesecem, so zaskrbljeni, saj se število neplačnikov še povečuje. Ker imajo v tožbah že več kot 300.000 evrov neplačanih terjatev, bodo največjim dolžnikom zagrozili s prekinitvijo ogrevanja.
»
Delam z ljudmi, to sem si vedno želela«
Irena Filipič, patronažna sestra iz ZD Ptuj, je bila po odločitvi bralcev revije Zdravje izbrana za najsrčnejšo patronažno sestro za leto 2009/2010.
Kot je pojasnil Robert Po-lanec, vodja dejavnosti Energetike v Komunalnem podjetju Ptuj, so zaradi več klicev uporabnikov poskusno ogrevanje stanovanjskih objektov letos pričeli nekoliko prej, že
20.	septembra: „Ogrevati smo pričeli na željo uporabnikov, čeprav še niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so zapisani v odloku Mestne občine Ptuj. Odlok namreč določa, da se ogrevanje prične tedaj, ko so dnevne temperature ob 9. in
21.	uri tri dni zapored nižje od 12 stopinj Celzija, vendar ne prej kot 1. oktobra. Ker pa imamo sistem delitve stro-
škov ogrevanja, ki temelji na osnovi dejanske porabe toplotne energije, smo pač prisluhnili želji odjemalcev in zakurili. Prvih 14 dni poskusnega obdobja smo ogrevali le zjutraj med 6. in 9. uro ter zvečer med 18. in 21. uro, ko pa so se nočne temperature spustile še nižje, smo kmalu po 1. oktobru pričeli redno obratovati, kar pomeni 24 ur na dan."
Kako ste ukrepali, kaj boste storili?
„Zadeva je zaskrbljujoča, čeprav je do neke mere jasna. Poudariti moram, da bodo morale lokalne skupnosti
storiti več, skupaj s socialno službo so dolžne poskrbeti za plačilo dolgov vsem tistim družinam, ki so zaradi različnih vzrokov dejansko socialno ogrožene. Od preostalih, ki so plačilno sposobni, ki bi torej kurjavo zmogli plačati, pa je iz najrazličnejših vzrokov še niso, pa bomo dolgove pač izterjali s sodno izterjavo. Drugače žal ne bo šlo, saj si moramo tudi mi zagotoviti sredstva za plačilo energenta ter za vzdrževanje celotnega sistema daljinskega ogrevanja, oziroma za nemoteno funkcioniranje podjetja."
O Stran 24
Z javnim razpisom so pozvali bralce, da iz svojega okolja predlagajo tiste, ki delajo s srcem, a strokovno, s čimer so jim omogočili, da se izstopajočim zahvalijo tudi na ta način.
„Priznanje mi veliko pomeni. Očitno je, da sem izbrala pravi poklic. Odkar pomnim, sem vedno govorila, da bom medicinska sestra. Po končani srednji medicinski šoli sem se najprej zaposlila v bolnišnici, kjer sem bila operacijska sestra na kirurgiji. Nisem se najbolje znašla, ker sem vedno raje delala med ljudmi, kljub strokovnemu in lepemu delu. Nato me je pot vodila na otroški oddelek, kjer sem bila zelo zadovoljna. Končala sem namreč srednjo
medicinsko šolo - otroško smer, potem pa še višjo v Ljubljani, sem višja medicinska sestra. V tistem času smo delale zelo veliko, niti eno soboto ali nedeljo na mesec nisem bila prosta. Pri majhnem otroku je bilo to izjemno naporno. Za delo patronažne sestre sem se odločila, ko se je ponudila priložnost, bilo je prosto delovno mesto, in ker ni bilo dežurstev, je bilo več prostega časa, že zaradi malega otroka je bilo to pomembno. Ni mi žal, zdaj že 27 let delam kot patronažna sestra," je povedala najsrčnejša patronažna sestra za leto 2009/2010 Irena Filipič.
O Stran 2
Ptuj • Irena Filipič, najsrčnejša patronažna sestra 2009/2010
»Delam z ljudmi, to sem si vedno želela«
Irena Filipič, patronažna sestra iz ZD Ptuj, je bila po odločitvi bralcev revije Zdravje izbrana za najsrčnejšo patronažno sestro za leto 2009/2010. V reviji Zdravje so se pred tremi leti odločili, da bodo vsako leto s pomočjo svojih bralcev med zaposlenimi v zdravstveni negi iskali tiste, ki izstopajo pri svojem delu po strokovnosti in požrtvovalnosti. Z javnim razpisom so pozvali bralce, da iz svojega okolja predlagajo tiste, ki delajo s srcem, a strokovno, s čimer so jim omogočili, da se izstopajočim zahvalijo tudi na ta način.
fl
Foto: Črtomir Goznik
„Priznanje za najsrčnejšo patronažno sestro je potrditev, da sem se odločila za pravi poklic. Hkrati pa je to priznanje za vse nas, ki delamo v ptujski patronaži. Vsaka bi si zaslužila takšno priznanje."
„Priznanje mi veliko pomeni. Očitno je, da sem izbrala pravi poklic. Odkar pomnim, sem vedno govorila, da bom medicinska sestra. Po končani srednji medicinski šoli sem se najprej zaposlila v bolnišnici, kjer sem bila operacijska sestra na kirurgiji. Nisem se najbolje znašla, ker sem vedno raje delala med ljudmi, kljub strokovnemu in lepemu delu. Nato me je pot vodila na otroški oddelek, kjer sem bila zelo zadovoljna. Končala sem namreč srednjo medicinsko šolo -otroško smer, potem pa še višjo v Ljubljani, sem višja medicinska sestra. V tistem času smo delale zelo veliko, niti eno soboto ali nedeljo na mesec nisem bila prosta. Pri majhnem otroku je bilo to izjemno naporno. Za delo patronažne sestre sem se odločila, ko se je ponudila priložnost, bilo je prosto delovno mesto, in ker ni bilo dežurstev, je bilo več prostega časa, že zaradi malega otroka je bilo to pomemb-
no. Ni mi žal, zdaj že 27 let delam kot patronažna sestra, delam z ljudmi, kar sem si vedno želela, čeprav sem tudi na otroškem oddelku zelo rada delala," je povedala najsrčnejša patronažna sestra za leto 2009/2010 Irena Filipič.
Ko je prišla na patronažo, ob nedeljah in praznikih niso delale, le ob sobotah so bile dežurne. Zdaj so na razpolago 12 ur dnevno 365 dni v letu. Ker jih je veliko, pridejo na vrsto za delo ob sobotah in nedeljah le enkrat na mesec ali pa tudi ne. Enkrat ali dvakrat na mesec ima službo popoldne, da obišče tudi tiste paciente, ki potrebujejo injekcijo še zvečer. Irena pove, da si na patronaži vsaka njena sodelavka zasluži takšno priznanje. Ko so delali anketo, so od pacientov vse prejele zelo dobre ocene, tako rekoč odlične. Pomeni, da bi vsaka lahko bila na njenem mestu, očitno pa so se odločili zanjo in pisali na revijo Zdravje oziroma glasovali. Ko je prejela pismo revi-
je Zdravje o nominaciji, ga je spravila v predal, ni ga vzela resno, ker ni mogla verjeti, da je predlagana. Mislila je celo, da se nekdo z njo zafrkava. Šele ko so jo opomnili, da je nominirana za najsrčnejšo patronažno sestro, je vso stvar vzela bolj resno. Ko sta prišli k njej direktorica ZD Ptuj Metka Petek Uhan in glavna sestra Karmen Pa-nikvar Žlahtič, dobila je šopek se je zavedla, da pa je v resnici šlo zares in da je bila po nominaciji izbrana za priznanje. Nisem taki tip, pravi, da bi za svoje delo morala prejeti neko priznanje, zato pisma sprva tudi nisem tako resno jemala. Vesela je bila vseh čestitk, na nek način pa si to priznanje deli z vsemi kolegicami s patronaže.
Kot patronažna sestra dela z bolniki in tudi zdravimi ljudmi, povezano s preventivnimi obiski starejših ljudi in dojenčkov, mamic po porodu. Takšno delo je zelo pestro in precej drugačno od dela v bolnišnici, kjer imaš za seboj cel tim. Na terenu, kjer dela na podlagi delovnega naloga, je sama, o marsičem se odloča sama, kar včasih ni lahko glede na to, da se vedno več ljudi iz bolnišnice odpušča v domačo nego, ker je hotelski del bolnišničnega zdravljenja predrag. To pa tudi pomeni, da v roke patronažnih sester prehaja vedno več dela in tudi odgovornosti, kar zahteva tudi ne-
nehno izobraževanje, ker se vedno več stvari, povezanih z zdravljenjem po odpustu iz bolnišnice, dela na pacientovem domu. Za ljudi je veliko bolje, da bivajo v domačem okolju, pa še sestra pride k njim in jih oskrbi. Resnično je treba sprejemati prave odločitve v pravem času, pove. Z zdravniki ZD Ptuj imajo patronažne sestre odlične odnose, z njimi so v stalnih stikih prek telefona, da se lahko posvetujejo, če so v dilemi, prav tako tudi z reševalci. Vsak novi zdravstveni problem, na katerega naletijo pri pacientih, rešujejo v sodelovanju z zdravniki. Z bolniki nima problemov, na splošno je lepo sprejeta. Če pa so problemi, so sicer redki, so v večini posledica pacientove bolezni, zato so
prestrašeni in se nekontrolirano odzivajo, lahko pa, da so imeli v preteklosti tudi kakšne slabe izkušnje. Vedno se poskuša postaviti v kožo bolnika, to je najboljši recept za reševanje vseh problemov. Pri neozdravljivih bolnikih so patronažne sestre v veliko pomoč in oporo tudi svojcem, ki imajo veliko vprašanj, tudi o smrti, na katera pogosto odgovora ni. Vedno rečem, da bomo vse težave skupaj prebrodili, da se bomo potrudili, da bolnik ne bo imel bolečin, in da bomo poskušali narediti vse, da bo umrl brez bolečin, ker to današnja medicina omogoča. Na bolnika, h kateremu prijahaš vsak dan, se navežeš, prav tako na svojce. Ko umre, ti je hudo, pravzaprav ti mora biti hudo. Ko
tega občutka več ne bo, bo pomenilo, da sem izgorela, da tega poklica ne morem več opravljati.
Ob svojem poklicu, ki ga z veseljem opravlja, kar čutijo tudi bolniki, dela še veliko drugih stvari, kar je dobro. Predava o prvi pomoči na Rdečem križu, pripravlja ekipe prve pomoči, pomagala je tudi pri ekipi OŠ Breg, ki je državni prvak med osnovnimi šolami. To je zelo prijetno delo, skozi katerega tudi sama obnavlja svoje znanje. Predava že deset let. Prizna, da jo je mikal tudi pedagoški poklic. Ko se je vpisovala na višjo šolo, je bila v dilemi ali pedagoška ali Višja medicinska šola v Ljubljani. Delo z bodočimi vozniki, priprave ekip prve pomoči, to je zanjo tudi neke vrste hobi. Včasih je rada igrala tenis, zaradi problemov z roko ga je opustila. V prostem času je rada s svojima hčerkama, se druži s prijatelji, z družino v širšem pomenu besede, zelo so navezani drug na drugega, pogosto se srečujejo. Dopust rada preživlja ob morju in v planinah, kolikor ji čas dopušča, pa rada seže tudi po kakšni dobri knjigi. Svojevrstno polnjenje baterij pa je odklop na kavču, z zaprtimi očmi, ko skuša pozabiti na vse. Pravi, da zelo pomaga. O bodočnosti ne razmišlja, ve pa, da si je ne za predstavljati brez dela v patronaži.
MG
Uvodnik
Kaj je res in kaj ne?
V volilnem času sem po naših občinah slišala toliko zgodbic o tem, kako dobro nam je oziroma kako lepo nam šele bo z drugim kandidatom in kakšna svetla prihodnost nas čaka, da sem sedaj, priznam, kar malce zmedena. Zdi se mi, kot da so nas volivce kandidati za nekaj časa zazibali vprije-tno pravljico, celo poročila po televiziji so bila prijaznejša kot sicer. Manj potresov, manj gospodarske krize in težave so bile locirane nekje drugje.
Realnost pa, kot da bi samo čakala, da se zaključijo volitve, da plane na nas z vso silo. In naša realnost je kruta. Državna blagajna je prazna, zasebni žepi prikoritnikov pa polni. Nekateri so se zato znašli celo pred sodiščem, a kaj to pomaga stotinam delavcev, ki bodo z novembrom morali na borzo. V tujini se menda gospodarska rast veča, počasi puščajo krizo za sabo. Pri nas o tem lahko le sanjamo, saj naša kriza ni del globalnega pojava, ampak posledica nekontroliranega pohlepa tistih, ki so imeli v minulih letih priložnost napolniti svoje žepe. In so jih polnili. Tako na lokalni kot tudi na državni ravni in težko je reči, kateri so bili pri tem uspešnejši - politiki ali gospodarstveniki. Po aferah minulih dni pa lahko z gotovostjo rečemo, da so ženske pri teh nečednih poslih končno dosegle svojo tako zaželeno enakopravnost.
Ko gledam poročila, se sprašujem, kdaj bodo šli ljudje pri nas na ulice, kot to počno v drugih evropskih državah, kjer jim gre sicer veliko bolje kot nam, pa vseeno čutijo potrebo, da protestirajo. In sem se domislila. Na ulice jih bodo zvabili šele takrat, ko bo treba prikriti kakšno še večjo svinjarijo, kot jih imamo sedaj. Nič se v svetu politike ne zgodi brez veze in vse je politika. Drži pa tudi tisto, da nič ni tako, kot se zdi, da je.
Pa še droben namig: nikar ne učite svojih otrok, da ima delo kakršnokoli vrednost, pohabili in onemogočili jih boste za uspešno življenje v naši družbi!
Viki Ivanuša
Foto: Črtomir Goznik
V prostem času se ukvarja tudi s pripravo ekip prve pomoči.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • S srečanja Manager kluba Ptuj
Za večji vpliv pri gospodarskem razvoju občine
Manager klub Ptuj je 21. oktobra povabil na srečanje, na katerem sta bila gosta sedanji župan MO Ptuj Štefan Čelan in kandidat za župana MO Ptuj Miroslav Luci. S tem so izpolnili sklep z lanske skupščine kluba o pogovorih z županskimi kandidati pred lokalnimi volitvami 2010. Letošnji pogovor je imel širšo ambicijo, da bi podjetniško gledanje na razvoj MO Ptuj v prihodnjih štirih letih postalo prepoznavnejše oziroma bi imelo večji vpliv, ker jim ni vseeno, kako se bo občina gospodarsko razvijala, da bi se pogoji za razvoj izboljšali povsod tam, kjer predstavljajo coklo oziroma na področjih, kjer ima domicil občina. Občina jim ne more finančno pomagati, jim pridobiti poslov, lahko pa jim omogoči, da bodo lažje razvijali obstoječa podjetja ali lažje razvili nova, je poudaril predsednik Manager kluba Ptuj Miran Senčar.
Foto: Črtomir Goznik
S pogovora Manager kluba s Štefanom Čelanom in Miroslavom Lucijem, ki ga je vodil predsednik kluba Miran Senčar.
V zadnjih štirih oziroma osmih letih je bil njihov glas šibak. V novem mandatu imajo obljubo o oblikovanju devetčlanskega gospodar-sko-strokovnega sveta ali posvetovalnega organa, za katerega bo tri člane izbral aktualni župan, šest pa Manager klub Ptuj, po enega člana pa bo imel v obdobju 2010/2014 Manager klub tudi v odboru za gospodarstvo MO Ptuj in v odboru za okolje in prostor. Gospodar-sko-strokovni svet naj bi oblikovali v 90 dneh po izvolitvi novega župana. V obdobju do leta 2014 se bodo oblastniki tudi pogosteje srečevali s predstavniki Manager kluba Ptuj, obljuba je bila, da najmanj na vsake tri mesece. Ena od zahtev članov Manager kluba Ptuj je tudi ustanovitev tehnološkega parka za mlade podjetnike (pomoč in svetovanje), ptujski podjetniki naj bi imeli tudi predkupno pravico za odkup občinskih zemljišč, čeprav se zavedajo, da bodo špekulanti vedno, izrazili pa so tudi potrebo po izgradnji komunikacijske in druge potrebne infrastrukture, optičnega omrežja, ki se na Ptuju že predolgo gradi. Za nekatere podjetnike je nenormalno, da se predlagatelj občinskega prostorskega načrta o spremembah ne pogovarja s podjetniki, da bi se seznanil z njihovimi potrebami in
načrti. Vprašujejo tudi, zakaj občina ne zagotovi prostorov, v katerih bi podjetniki pod določenimi pogoji lahko pričeli dejavnost. Želijo si optično omrežje, zdaj jim nekdo ponuja hibridni optični priključek.
Čelan in Luci sta predstavila svoja pogleda na gospodarski gospodarski razvoj občine v naslednjih štirih letih, da bodo podjetniki in obrtniki tega okolja lažje delali, da se bodo odpirali tudi novi proizvodni obrati, ne samo trgovine.
Po mnenju Štefana Čela-na sta Slovenija in MO Ptuj znotraj svetovne ekonomije
še vedno pozicionirana na zelo dobrem mestu, Slovenci spadamo med 11 odstotkov najbogatejših ljudi na svetu. Zato je strah odveč, v teh kriznih časih je potrebno strniti vrste. Skozi državno birokracijo je treba čim prej spraviti prostorske akte. Potrebni bodo fleksibilni in hitri postopki, da na spremembo namembnosti ne bo potrebno več čakati štiri leta, drugi strani pa imeti dovolj rezerviranih površin, da se bodo podjetniške ideje lahko realizirale. V Nemčiji je mogoče namembnost kmetijskega zemljišča v gradbenega spremeniti v
treh mesecih. Za opremo zemljišč bo treba pridobiti nepovratna evropska in državna sredstva. Leva stran zemljišč ob Puhovi ulici je opremljena, desna stran ima status kmetijskih zemljišč. Naloga lokalne skupnosti in občine je, da zagotavlja podporno okolje za razvoj gospodarstva. Pri tem igra pomembno vlogo ZRS Bistra Ptuj. Zelo pomemben vzvod je tudi krepitev kadrovske politike. Preko ZRS Bistra se lahko izobražujejo mladi raziskovalci, z ustanovitvijo Revivisa se je sprožil konkurenčni boj med izobraževalnimi institucijami, na tem področju se je zelo angažirala tudi Ljudska univerza Ptuj, največji preboj pa je naredil Šolski center Ptuj. Kot predvolilne floskule je Čelan ocenil nekatere trditve, da previsoki komunalni prispevek odganja podjetnike iz MO Ptuj. Komunalni prispevek so vlagateljem bolj ali manj priznali kot vložek v javno infrastrukturo, ki jo neko podjetje potrebuje, da lahko opravlja dejavnost. Občina v nobenem primeru ni bila samo inkasant. Ne vzdržijo pa tudi trditve, da je mogoče zemljišča in prostore nekomu oddati brezplačno, kar so obljubljali nekateri drugi kandidati za župana, to po zakonodaji ni mogoče.
Možne pa so olajšave. Brž ko bo mogoče, bo občina ponovno šla v skupne razpise z banko, s subvencioniranjem obrestne mere. Čelan je pozval tudi za oblikovanje skupne štipendijske sheme, da se bodo mladi lahko izobraževali za potrebe razvoja gospodarstva.
Gospodarstvo je na udaru, je povedal Miroslav Luci. Stvari se dajo spremeniti ob dobrem sodelovanju župana in občinskega sveta ter dobro občinsko upravo. Treba je obdržati delovna mesta na Ptuju in podjetnikov ne ovirati z ukrepi oziroma odloki občine. Komunikacija med občino in gospodarstvom je potrebna, pri tem bi lahko imel pomembno vlogo svetovalni kolegij župana, ki je nekoč že bil in je potreben tudi v novem obdobju lokalne oblasti. Nadomestilo za stavbno zemljišče je previsoko in uničuje podjetja. Prostorski plan je najpomembnejši akt občine in je last občine, ko je bil župan, je bil zaklenjen v sefu. Najprej so ga videli domači poslovneži, šele potem preprodajalci zemljišč. Dober prodajalec zemljišč je lahko tudi občina. Občina mora kupiti zemljišča in uveljaviti predkupno pravico pred trgovci. Treba bo razmišljati tudi o novi industrijski coni. Župan nima samo lokalnega vpliva, mora imeti tudi regionalni vpliv in neko podporo na državni ravni. Nekaj botrov, če želiš uspeti s projekti, potrebuješ tudi v Ljubljani, v vrhu politike. Pri poslancih državnega zbora ni prave podpore za to okolje, vsak si gradi svoj mali imperij, je na podlagi lastnih izkušenj povedal Zlatko Špoljar. Tudi županu je v takšnih razmerah težko delati.
Občina po trenutno veljavnem odloku uveljavlja predkupno pravico povsod, kjer to sme, ne pa tudi za kmetijska zemljišča. Pri teh ima predkupno pravico vsak, ki ima status kmeta, ne pa tudi občina. S tem se dovoljuje malo morje špekulacij in mahinacij, pojasnjuje Čelan. Na tem področju bodo potrebne sistemske spremembe, da se bo javni interes zaščitil.
Čim prej do širokopasovnega optičnega omrežja
Kar zadeva optiko, ima MO Ptuj v proračunu vplačanih za 180 tisoč evrov služnostnih pravic, do danes se ni nič premaknilo, čeprav je bilo obljubljeno, da bo optika v celi občini napeljana v osmih mesecih. Za to, da ni tehnološkega parka, pa ni samo krivda mestne oblasti, tudi podjetniki si jo lahko pripišejo, saj na pobude o izgradnji doma malega gospodarstva ni bilo pričakovanih odzivov. Po Lucijevem prepričanju morata občina in župan vedeti, kaj se dogaja z zemljišči. To je biser ob-
čine, dragulj, ob tem pa prostorski in izvedbeni plan. Drago Štrafela je glede projekta optičnega omrežja povedal, da so na Ptuju podpisali samo pogodbo za služnost, T-2 se je zainvesti-ral, zato so se dela ustavila. Glede na izkušnje iz drugih mest, na primer Kopra, kjer so projekt končali v nekaj mesecih, lahko pove, da župani pri vsakem poslu lahko veliko naredijo in pomagajo. Upajo, da bodo pri ponovni vložitvi projekta na MO Ptuj zadeve hitreje stekle, v Murski Soboti so projekt začeli sočasno kot na Ptuju, vložili prošnjo za služnost, Murska Sobota ima danes že 12 tisoč priključkov, v širokopasovno omrežje je bilo vloženih 12 milijonov evrov. Na Ptuju je bilo potrebnih petnajst mesecev, da je prišlo do sestankov, žal je prišla vmes recesija. Drago Klobučar se je dotaknil stanja v starem mestnem jedru, ki propada in kjer bi morali omogočiti gradnjo brez davkov in s stimulacijami, kot je to praksa v tujini, v MO Ptuj pa smo tudi zelo lahkomiselno in na vrat na nos pristali na neke prostorske rešitve, ki nam bodo v bodoče delale težave, je še povedal. Omenil pa je tudi nekatere občine, ki v svoje industrijske cone gospodarstvo vabijo praktično zastonj. Čeprav je turistov v zadnjem času v mestu veliko, se vse premalo naredi na tem, da bi jih privabili v posamezne lokale, k temu, da bo mesto v bodoče bolj živelo, pa naj bi prispevali tudi projekti EPK 2012, je prepričan Čelan. Ptuj potrebuje petične turiste, ki imajo nekaj pod palcem, ne pa masovnega turizma. Za prednostni razvoj turizma na Ptuju se zavzema tudi Luci, več pa bo treba narediti na turističnem marketingu in menedžmentu. Znižati bo treba tudi najemnine v mestnem jedru. Za oživljanje starega mestnega jedra je treba uporabiti vso razpoložljivo znanje in ukrepe. Konkurenčna prednost Ptuja je tudi kulturna dediščina. Jani Volgemut iz podjetja Apollo, ki mu je predsednik Manager kluba čestital v ponovni nominaciji za Dravsko-pomursko gazelo, pa je prepričan, da je ambicioznosti v tem okolju dovolj, da pa se mora občina obnašati tržno in podjetniško v smislu pridobivanja investicij in prebivalcev.
V dobrih dveh urah pogovora so odprli še nekatere druge teme, ki na nek način predstavljajo podporno okolje za razvoj podjetništva, vključno z izobraževanjem, ki mora tudi več narediti na tem, da bo le-to privlačno za mlade, predvsem pa za mlade izobražence in diplomante. Čas pa bo pokazal, koliko resnosti je bilo v vseh teh razpravah, da ne bomo čez štiri leta znova govorili o takšnih in drugačnih zamujenih priložnostih.
MG
Hajdina • Pogovor z Radoslavom Simoničem, dosedanjim hajdinskim županom
Ponosen na opravljeno delo
Radoslav Simonič, dosedanji župan občine Hajdina, vodil jo je dvanajst let, se poslavlja od županovanja. Po tolikih letih je prav, če ne celo moralno in etično, da se umakneš, pravi. S tem, kar je mlada občina dosegla v tem obdobju, je zadovoljen. Poslavlja se z lepo doto.
Foto: Črtomir Goznik
Radoslav Simonič je občino Hajdina vodil dvanajst let: »Potrebni so novi cilji, nove vizije in nova razvojna naravnanost.«
Gospod župan, po dvanajstih letih županovanja občine Hajdina se poslavljate od županskega stolčka. Je bila odločitev o tem težka, ste edini župan v Spodnjem Podrav-ju, ki se ni odločil za ponovno kandidaturo? Kaj je bilo tisto, kar je odločilno vplivalo na vašo odločitev?
»Res se po dvanajstih letih županovanja poslavljam od vodenja občine Hajdina. Če prištejem še tri ali štiri leta predsedovanja takratni PČ Hajdina, to so bili najtežji časi za ustanovitev občine, je to skupaj dobrih petnajst let. Po tolikih letih je prav, če ne celo moralno in etično, da se umakneš. Predvsem iz razlogov, da smo kot takratna PČ Hajdina uspeli s projektom samostojne občine, nato smo v naslednjih treh mandatih načrte in vizijo vsakokrat uspešno dokončali.
Razen v mojem zadnjem mandatu nismo uspeli s projektom zbiralnice ločenih odpadkov pri pokopališču Hajdina, za kar pa imamo pripravljeno vso dokumentacijo in gradbeno dovoljenje. Z lastnim oziroma proračunskim denarjem te zbiralnice ne nameravamo zgraditi, na javni razpis Ministrstva za kmetijstvo pa se prijavljamo s projekti urejanja vaških središč, kjer bi lahko pridobili kar nad 80 odstotkov nepovratnih sredstev od vrednosti naložbe. Vsi ostali zastavljeni projekti so bili dokončani v posameznih mandatih. S tem se nekako končuje prvo poglavje obstoja in delovanja naše občine. Potrebni so novi cilji, nove vizije in nova razvojna naravnanost. Lahko bi rekel, da je to odločilno vplivalo na mojo odločitev, približujem pa se tudi pogojem za upokojitev. Ker smo imeli v preteklosti dobre prepoznavne in občini potrebne projekte, so bili največkrat na sejah občinskega sveta potrjeni z veliko večino ali celo soglasno. Govoriti po tako številnih opravljenih projektih na različnih področjih o enoumju v naši občini, je preprosto neumnost ali nevoščljivost. Tovrstne govorce mirne vesti po vsem opravljenem napotujem na 'politično psihiatrijo'. Napotnice ne potrebujejo.
Tudi v bodoče želim občini, županu in občinskemu svetu, da vse projekte analitično predelajo in prevetrijo v odborih občinskega sveta in šele tako dodelani naj pridejo na seje občinskega sveta. Po tem odločitve na občinskem svetu ne bodo težke
in noben občan ne bo mogel očitati, da so enoumne.«
Kako ocenjujete svojih dvanajst let županova-nja? Ko ste nastopili prvi mandat, ste dejali, da bo vaša prioriteta uravnotežen razvoj cele občine. Kaj lahko poveste danes?
»Vseskozi je bila prednostna naloga mene kot župana uravnotežen razvoj občine. Danes lahko rečem, da nobeno naše naselje ni v prednosti in nobeno ne v zaostanku. Društvena dejavnost prav tako. V vseh naših naseljih še manjkajo sekundarni vodi kanalizacije, čeprav je veliko že narejenega. Primarni vodi, brez katerih ni sekun-darja, so v naši občini dokončani, prav tako vseh sedem prečrpavališč, zamenjane so salonitne vodovodne cevi, razen primarnega vodovoda, od črpališča Skorba proti Ptuju. Kje se bo izgradnja se-kundarja nadaljevala, pa bo že odločil novi občinski svet. Zadnje gospodinjstvo v občini bo po mojem mnenju priključeno v letih 2015/2016. Po letos dokončanih delih na kanalizaciji se lahko priključi takoj nad 200 novih gospodinjstev. Uravnotežen razvoj je le na redkih področjih lahko tudi sočasen. Sploh pa ne more biti enakovreden. Saj je praktično vsak projekt različen, odvisen od poseljenosti, lokacijske usposobljenosti prostora in drugih potencialnih lokalnih ali prostorskih dejavnikov. V mandatu 2006/2010 je v občino Haj-dina prišlo 7.420 milijonov evrov nepovratnih sredstev iz različnih javnih razpisov za različne projekte.«
Resnemu županu ni nikoli lahko
Kdaj vam je bilo kot županu najlažje, kdaj najtežje?
»Županu, če resno vzame svoje poslanstvo in delo, nikoli ni lahko. Dalj časa si župan, več vidiš in seveda tudi več veš, skratka si izkušenej-ši. Vidiš pomanjkljivosti in prednosti v domači občini in drugje, ki jih kot navaden občan največkrat vidiš le v svoji bližini oziroma okolici. Problemi malih ljudi morajo biti za župana tudi veliki problemi. Najtežje je županu, ko mora včasih znati reči ne. Veliko zadev lahko župan s svojim znanjem, vplivom in intervencijami pozitivno reši v korist občanov in društev. Vseh pa tudi ne more, veliko jih tudi ne sme, saj je njegova funkcija izvajanje predpisane zakonodaje prioritetna. Ta pa je takšna, kot je
na državnem nivoju in posledično tudi na občinski ravni ter je velikokrat krivična do občanov in tudi do posameznih občin. Tovrstna izvedba predpisanih zakonov, odlokov, sklepov in drugih aktov je za župana težka in tudi njemu mnogokrat neprijetna. Najtežje pa mi je bilo v času neurja s točo leta 2008 in neurja z močnim viharjem leta 2009, ki sta prizadela našo občino.«
Pomeni slovo od žu-panovanja tudi slovo od politike? Se je težko odločiti za izstop iz politike? Marsikdo namreč ne zna pravočasno oditi.
»Da in ne. Izstopam iz politike lokalne samouprave na občinski ravni. Odločitev
ni bila težka, saj občino poznam tako rekoč v detajle in vem, da se bo ob primernem vodenju tudi v bodoče uspešno razvijala. Dejaven pa še bom v stranki SLS na občinskem in regionalnem nivoju. Sicer pa SLS ni toliko politi-kantska. Njene usmeritve so predvsem tradicija in delo. Morda ravno zato ni toliko privlačna za tisti del populacije, ki veliko govori in malo stori. Sicer pa je v življenju vedno tako, kadar se zaprejo ena vrata, se odprejo druga.«
Kakšno bo vaše sporočilo novemu županu?
»Osnovno sporočilo je, da naj v občinskem svetu in v upravi deluje čim bolj povezovalno med različno mislečimi. To je mnogokrat težko, ampak je vredno vložiti v to veliko napora. Občani morajo imeti zaupanje v župana, on pa mora imeti čas in razumevanje zanje. Nikoli jih ne sme ločevati na ene in druge. Ni vprašanje, pa vendarle tudi občani morajo razumeti, da župan ni vsemogočen. Občina si v naslednjih štirih letih ne sme privoščiti razvojnega zaostanka, sploh pa ne, da bi nas dohitele tiste občine, ki smo jih mi v preteklem obdobju dohiteli in celo prehiteli. Potrebno je veliko znanja, iznajdljivosti, finančne spretnosti in lobiranja na različnih ministrstvih in javnih razpisih. Z izkušeno in delovno občinsko upravo, v minulih letih je opravila skoraj nemogoče
glede na število zaposlenih, bodo načrtovani objekti lahko realizirani v dobrobit občanov. Novemu županu želim strpnosti do odprtih vprašanj. Zavedati se mora, da je z izvolitvijo za župana tako, kot pravi nek pregovor: 'Ko je nevesta pod streho, je konec obljub.'
Želim mu uspešno župa-novanje.«
Kaj boste delali sedaj, ko vam več ne bo treba vsak dan v službo. Kje vidite nove izzive?
»Najprej si bom nekoliko odpočil, kaj prečital, ne zakonodaje, in storil kaj zase, družino in za prijatelje, ki sem jih v času županovanja precej zapostavil. Vendar so me vseskozi pri tem razumeli in me podpirali. Če me bodo v občini želeli uporabiti za sodelovanje oziroma ko-ordinatorstvo pri nastajanju Zbornika občine Hajdina v letih 2011/2012, bom z veseljem sprejel ta izziv.
Kako je ne iti v službo, po skoraj 40 letih dela, in še za to dobiti plačilo, pokojnino, vse to je v tem kot sanje. Čeprav že danes vem, da mi dela ne bo zmanjkalo. Veselim se predvsem tega, da bom končno lahko delal in počel tisto, kar človeka veseli in duševno bogati.«
Želite ob koncu pogovora še kaj dodati?
»Dodal bi še iskreno zahvalo vsem občanom, društvom, občinskim svetnikom, podžupanom, občinski upravi in še številnim drugim za podporo in sodelovanje v preteklih dvanajstih letih.
Nikogar nikdar nisem imel namena užaliti ali storiti kaj slabega, to ni moja manira. Če pa je kdo mene, naj se zato ne sekira, nisem zamerljiv človek, to pa je moja manira. Vedno sem bil ponosen na moje občane in občino Hajdina. Bodite tudi vi.«
MG
Ljutomer • Lokalne volitve 2010
Ljutomer je dobil županjo
V drugem krogu volitev prleške prestolnice je Olga Karba prepričljivo premagala dosedanjega župana in poslanca v državnem zboru Franca Juršo.
Direktorica puconske občinske uprave je dobila 3458 glasov (56,52 %), Franc Jurša pa 2660 glasov (43,48 %). S tem je Karbova postala prva županja v Pomurju. »Trudila se bom čim več predvolilnih obljub uresničiti,« so bile prve besede nove ljutomerske županje, ki si želi dobro sodelovanje s poslancem Jur-šo - ta jo je v prvem krogu volitev premagal za pičlih 22 glasov. Na volitvah v Ljutomeru je bila izredno visoka volilna udeležba, saj je glasove oddalo 6136 (60,17 %), v prvem krogu pa je šlo na volišča v ljutomerski občini 5471 ljudi (54,12 %).
NŠ
Slavje po izvolitvi
Foto: NS
Kidričevo • Starejši za starejše
S športnimi aktivnostmi za prijetno počutje
V društvu upokojencev Kidričevo so se že leta 2006 pridružili projektu Zveze društev upokojencev Slovenije Starejši za višjo kakovost življenja doma ali, kot pravijo krajše, Starejši za starejše.
Foto: M. Ozmec
Uspešni kegljači društva upokojencev Kidričevo, moška ekipa je letos dosegla odlično prvo mesto, ženske pa so bile tretje.
Kot je povedala koordina-torica tega projekta Amalija Černezel, je cilj projekta predvsem izboljšati kvaliteto življenja prebivalcem, starejšim od 69 let, ki živijo doma. Namen pa je tudi spoznati potrebe starejših, ki živijo doma, poiskati tiste, ki si ne znajo ali ne zmorejo sami poiskati pomoči, vzpostaviti kontakte z javnimi službami in drugimi nevladnimi organizacijami in jim posredovati podatke o potrebah ter poskušati organizirati pomoč tistim, ki jo potrebujejo in želijo. Projekt je namenjen vsem krajanom, starejšim od 69 let, ki bivajo doma, ne le članom Društva upokojencev.
V okviru projekta pa pridno skrbijo tudi za razne aktivnosti. Tako je društvo že leta 2007 pristopilo k izgradnji vrtnega kegljišča. Ker čez zimo in v slabem vremenu ni bil možen trening, temu primerni pa so bili tudi rezultati na tekmovanjih, so v letu 2008 poskrbeli še za pokrito kegljišče. Krajani Njiverc so jim podarili les za ostrešje, poskrbeli za prevoze in žaganje lesa, člani društva pa so za pomoč zaprosili mnoge dona-torje in hvaležni so, ker se jih je kar precej odločilo, da jim pomagajo. Seveda so kegljači v glavnem vsa fizična dela opravili sami, pomagali pa so tudi nekateri člani društva,
ki ne kegljajo. Kegljačice pa so pridno pomagale taklo pri fizičnih delili kot pri kuhanju, strežbi in čiščenju, tako da so 17. oktobra leta 2008 pripravili slovesno odprtje pokritega vrtnega kegljišča.
In tako je v društvu razen kartanja, šaha ter občasno tudi kolesarjenja organizirano še kegljanje, najmanj dvakrat tedensko. Uspešno so se vključili tudi v občinska in medobčinska tekmovanja v visečem kegljanju. Tekmovanja za letošnje leto so potekla od aprila do septembra, sicer pa so tekmovali kegljači z moško in žensko ekipo iz DU Ptujska gora, Ptuj, Cirkovce, Lovrenc na Dravskem polju in Kidri-
čevo, društvo upokojencev Hajdina pa je tekmovalo le z moško ekipo.
In medtem ko so prvo leto kegljači DU Kidričevo še kar precej izgubljali, je v lanskem letu moška ekipa že dosegla drugo mesto, v letošnjem tekmovanju pa se je uvrstila na odlično prvo mesto, medtem ko so ženske osvojile prav tako zelo dobro tretje mesto.
Ob zaključku lige v visečem kegljanju za leto 2010 je bil v Lovrencu na Dravskem polju organiziran uspešen turnir, na katerem je moška ekipa DU Kidričevo osvojila prav tako prvo, ženske pa tretje mesto.
-OM
Foto: M. Ozmec
Ob domu upokojencev v Kidričevem so si sami uredili prostor za odprto vrtno in pokrito viseče kegljišče.
Ormož • Počitniške delavnice za najmlajše
Kaj bomo pa danes delali?
Saj poznate to vprašanje, ki ga v počitnicah vsako jutro obvezno zastavijo otroci? Ormoški stari so imeli tudi letos en odgovor več - Mladinski center Ormož je namreč v krompirjevih počitnicah pripravil jesenske počitniške družabno-ustvarjalne urice, ki so potekale vse dni v tednu, razen v torek. V sredo so organizatorji združili moči še s Knjižnico Franca Ksavra Meška Ormož in skupaj pripravili kreativno dopoldansko zaposlitev za najmlajše.
V ponedeljek so udeleženci delavnice najprej nabrali naravni material, iz katerega
so nato izdelovali metuljčke. Iz listja, želoda, lubja in drugih gozdnih plodov so nastali
Foto: Viki Ivanuša
Zanimanje za delavnice je bilo veliko, kajti hama perlice so vedno hit.
prikupni izdelki in dekoracije, pri delu so otroci pokazali veliko kreativnosti, je povedala Tamara Jurkovič iz MCO. V sredo so organizirali delavnico skupaj z ormoško knjižnico. Otroci, ki se jih je nabralo kar čez 25, so izdelovali izdelke s servietno tehniko, zelo priljubljena pa je tudi druga dejavnost, ki so jo ponudili -izdelovanje izdelkov iz hama perlic. Knjižničarke pa so to priložnost izkoristile tudi za krajšo predstavitev in ogled knjižnice in njene dejavnosti. V četrtek sta delavnice vodili študentki defektologije, ki sta si zamislili pravi ježkov dan. Udeleženci so si izdelali svojega ježka, ob tem pa prisluhnili pravljici o ježku, se o
njem naučili pesmico in tudi veliko zanimivega iz življenja teh ljubkih bodikavih živalic. Zadnji dan pa so izkoristili za obvezni kostanjev piknik.
Delavnice so potekale med 10. in 12. uro, na vsaki pa se je družilo okrog 20 in več otrok. Ciljna publika so bili predšolski otroci in učenci prve triade, čeprav so se nekaterih delavnic z veseljem udeležila tudi bistveno starejša dekleta. Staršem, pa tudi starim staršem, ki so bili v številnih družinah ta teden zadolženi za čuvanje otrok, pridejo delavnice še kako prav, kot dobrodošla popestritev počitniškega dogajanja.
Viki Ivanuša
Od tod in tam
Ptuj • Akcija zbiranja sredstev za nakup novega mamografa
Foto: Črtomir Goznik
Mamograf, ki ga v ptujski bolnišnici uporabljajo za slikanje dojk, je star trinajst let, zato so se odločili, da bodo skušali potrebna sredstva za nakup novega zagotoviti tudi z zbiranjem prostovoljnih prispevkov.
Prepričani so, tako pravi direktor bolnišnice Robert Čeh, da jim bodo pri tem pomagali tudi v ptujskih podjetjih, institucijah, humanitarnih organizacijah in tudi posamezniki. V ptujski bolnišnici vsako leto opravijo okrog tisoč pregledov dojk, pri tridesetih pa odkrijejo rakaste spremembe. Trenutno čaka na pregled okrog 1600žensk, čakalna doba je pol leta. Kvaliteten aparat s pax opremo (prenos slike) stane okrog 250 tisoč evrov. V bolnišnični ambulanti za dojke opravljata preglede zdravnika specialista ginekologije in porodništva iz UKC Maribor. Ekipo naj bi sčasoma okrepili tudi z domačim specialistom za bolezni dojk.
MG
Arsana »zakvakala« v novo sezono
Foto: arhiv arsane
22. oktobra je v Slavnostni dvorani ptujskega gradu potekal prvi koncert društva Arsana v tej sezoni. Nastopila je zasedba Kwak, ki je svoj glasbeni dogodek poimenovala Around the world. Društvo za glasbeno umetnost Arsana je odprlo novo koncertno sezono z zasedbo, ki jo sestavljajo Boštjan Gombač - klarinet, Janez Dovč -harmonika, Goran Rukavina - kontrabas in Sergej Rande-lovic - tolkala. Vrhunski glasbeniki so postregli z mešanico svetovne in slovenske ljudske glasbe, jazza, tanga ter vse to začinili z avtorsko glasbo. Naslednji dogodek v Arsaninem koncertnem ciklu bo 26. novembra, ko se bo v dvorani Gimnazije Ptuj ob 20. uri pričel Večer legendarne jazzovskeglasbe, na katerem bo nastopil Toti big band Maribor z gosti: Dado Kladnik, Boštjanom Bračičem in Vox Arsano.
Polona Ambrožič
Sv. Trojica • Nagradili ustvarjalce ex-tempora
Foto: Tomi Ploj
22. oktobra so v Osnovni šoli Sveta Trojica odprli razstavo udeležencev 12. likovnega ex-tempora Sveta Trojica 2010, ki ga je priredila lenarška območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti v sodelovanju s tamkajšnjima osnovno šolo in Občino. Na dogodku so tudi nagradili najuspešnejše ustvarjalce, komisija je namreč med oddanimi likovnimi izdelki dodelila tudi enakovredno nagrado za najboljša dela omenjenega ex-tempora. Prejeli so jo štirje avtorji: Nika Arnuš za delo Trenutek dotika, Danijel Ferlinc za izdelek Hiša 1, Jožica Ploh za umetnino Iz Radehove - jutro in Andreja Štancer za stvaritev Sveta Trojica.
Izbrani avtorji bodo nagrajeni s skupno razstavo, ki bo v Lenartu v naslednjem letu, ta pri Sveti Trojici pa bo na ogled še do 10. novembra.
Polona Ambrožič
Trnovska vas • Ob 12. občinskem prazniku
Za res enakomeren razvoj občine
„Najzahtevnejša naložba minulega leta, ki smo jo uspešno dokončali, je gotovo ureditev krožišča v centru občine s hkratno položitvijo kanalizacijske mreže, razsvetljave, avtobusnih postaj in pločnikov. Gre za naložbo, vredno dobrega 1,56 milijona evrov, ki smo jo realizirali skupaj z Direkcijo RS za ceste (DRSC) ter ob uspešnem črpanju sredstev in RRP," je uvodoma ob letošnjem prazniku občine povedal župan Alojz Benko.
Kot je še pojasnil, je občina v projektu sodelovala s približno 15 odstotki lastnih sredstev, razliko pa so predstavljala sredstva iz že omenjenega razpisa RRP in iz DRSC.
„Naslednja pomembna in velika naložba, ki je v teku prav zdaj, pa je ureditev šti-rikrake mreže kolesarskih in peš poti; za ta projekt smo prav tako uspešno kandidirali na petem javnem pozivu RRP, pogodba za sofinanciranje je bila podpisana v minulih dneh, dela pa tečejo zaenkrat nemoteno. Poti se urejajo ob regionalni cesti od Trnovske vasi v smereh proti Ločiču, Bišu, Trnovcem in proti pokopališču, kjer so bila na novo že narejena še parkirišča ter rekonstruiran celotni odsek ceste in urejena javna razsvetljava. Projektna ocena vrednosti vseh kolesarskih poti je dobrih 924.000 evrov, v kar je vključena tudi izgradnja potrebnih mostov na kolesarskih poteh, dela pa izvaja Cestno podjetje Ptuj kot najugodnejši izbran izvajalec s pogodbo v višini slabih 500.000 evrov. Seveda pa to ni ves strošek, saj je bilo treba odkupiti še zemljišča in pripraviti vso dokumentacijo," je o trenutno še tekočih cestnih investicijah povedal Benko. Ob tem je dodal, da imajo v načrtu še preplastitve in re-
Največji zaključen projekt minulega leta je urejeno krožišče v centru Trnovske vasi, ki je ob tem dobil še kanalizacijo, pločnike, javno razsvetljavo in avtobusne postaje.
konstrukcije več krajših cestnih odsekov po občini; od Kozlovca do Trnovc v dolžini 1,8 kilometra, ki bo letos dokončana in - med drugim - tudi „mejne" ceste Furst-Druzovič z občino Destrnik. Precej denarja je občino stalo tudi vzdrževanje javnih poti in poljskih cest, kjer pa so po besedah prvega moža občine veliko postorili tudi vaški odbori.
Sicer pa župan Benko raz-
mišlja in napoveduje že nove projekte, čeprav ob tem poudarja, da zadolževanja občine ne predvidevajo: „Pridobili smo že gradbeno dovoljenje za novo kulturno dvorano, oziroma povedano bolj točno: gre za rekonstrukcijo stare dvorane z novim prizidkom, kjer bodo urejeni tudi prostori za vsa naša društva in strelišče za naše strelsko društvo. Projektna vrednost znaša 592.000 evrov, za pri-
dobitev dodatnega denarja pa se prijavljamo na razpis kmetijskega ministrstva Razvoj podeželja in upamo, da bomo uspešni, saj sami, z lastnim denarjem, takšnih projektov ne moremo uresničiti."
Benko tudi pravi, da bodo v prihodnje posvetili precej pozornosti še naselju Biš, ki je vedno gosteje poseljeno in se še širi: „Pripravljeni so že projekti za ureditev ploč-
nika, trenutno pripravljamo tudi dokumentacijo za izgradnjo kanalizacije s čistilno napravo. Če bo vse po sreči, se bodo dela na kanalizaciji, pločniku in javni razsvetljavi ter izgradnja avtobusnega postajališča začela naslednje leto, zaključena pa bi morala biti v tem mandatu. Sicer bo več konkretno znanega čez dober mesec, po sestanku z
Župan Alojz Benko: „Doslej sem si že in tudi odslej naprej si bom prizadeval za res enakomeren razvoj celotne občine!"
DRSC. Ob tem želimo nadaljevati z mrežo kolesarskih stez v smeri Bišečkega Vrha, ampak imamo nekaj težav z zemljišči, saj bo treba obstoječo cesto najprej katastrsko urediti, kar bo zagotovo vzelo leto dni. Nadaljevala se bodo še asfaltiranja cestnih odsekov."
Občina pa bo omembe vreden delež sredstev letos in naslednje leto namenila še nakupu in nadgradnji novega gasilskega avtomobila, gre za nekaj manj kot 130.000 „proračunskih"evrov, eden največjih in najpomembnejših projektov prihodnjih let pa bo tudi ureditev širokopasovnega interneta, kjer se je Trnovska vas že povezala v konzorcij devetih slovenskogoriških občin z izbranim izvajalcem in zdaj čakajo na ustrezen (že obljubljen) razpis.
„Osebno nisem nikoli in tudi ne bom obljubljal nerealnih zadev, prepričan pa sem, da uresničujem vizijo enakomernega razvoja celotne občine, saj ni naselja, v katerega ne bi investirali," je zaključil župan Alojz Benko.
SM
Lenart • Kmalu prireditve ob občinskem prazniku
Od Gajaša do martinovanja
V Lenartu bodo 29. oktobra začeli s prireditvami ob občinskem prazniku. Kot pravi lenarški župan Janez Kramberger, se ob tej priložnosti spomnijo vsega, kar je bilo storjeno, običajno pozitivnih stvari, obenem pa se tudi družijo na različnih dogodkih.
V petek ob 18.30 bo tako v lenarški športni dvorani tekma v košarki, uro kasneje pa v tamkajšnjem Domu kulture predstava ptujskega gledališča Gajaš, arestant, pri kateri gre za nekakšno gledališko nadaljevanje najbolj gledanega slovenskega filma Petelinji zajtrk.
30. oktobra se bodo Lenar-čani ob 10. uri s Trga osvoboditve odpravili na pohod po občini, ob 17. uri pa bodo na svoj račun prišli najmlajši. V Domu kulture Lenart bo namreč predstava Picko in Packo. Dogajanje se bo nadaljevalo 2. novembra, ko bo ob 19. uri v lenarškem bowling centru tekmovanje v tej športni zvrsti, in 4. novembra, ko bo dan odprtih vrat Vrtca Le-
nart, ob 18. uri pa v lenarški knjižnici še pravljični večer za odrasle.
5. novembra bodo v Domu sv. Lenarta odprli razstavo le-narških likovnikov, dogodek pa bo popestril tudi nastop
glasbenih gostov. Nato bo v Centru Slovenskih goric na ogled razstava krušnih in pekovskih izdelkov ter drugih dobrot. Ta petek ob 18. uri bo v Domu kulture Lenart prav tako osrednja občinska
proslava, na kateri bodo podelili tudi priznanja občine. Dan za tem, 6. novembra, bo ob 9. uri v lenarški športni dvorani nogometni turnir, v ŠRC Polena pa ob istem času balinarski. Ob 11. uri se bodo na Trgu osvoboditve posvetili tudi martinovanju, ki mu bo ob 17. uri v tamkajšnjem Domu kulture sledil Martinov koncert ljudskih pevcev in godcev.
7. novembra ob 10. uri bodo praznovanje občinskega praznika zaključili z žegnanjem in slovesno mašo v cerkvi sv. Lenarta, na Trgu osvoboditve pa bo na stojnicah ponudba mošta, domačih dobrot in drugih izdelkov lokalnih društev.
Polona Ambrožič
OBČINA TRNOVSKA VAS
Vsem občankam in občanom iskreno čestitam ob 12. občinskem prazniku občine Trnovska vas.
Vabim vas, da se mi pridružite na slavnostni prireditvi v soboto, 30. oktobra 2010, ob 17. uri v prireditvenem šotoru na igrišču
v Trnovski vasi. Po osrednji prireditvi bo zabava z ansamblom Čuki.
Zupan obline Trnovska vas
'j._c^
Alojz Benko, dipl.upr.org.
tus
Kjer dobre stvari stanejo manj
MARKET EPSON
EPSON, d.0.0., Trnovska vas 44, Trnovska vas Telefon: 02/ 757 54 02
Vsem občankam in občanom želimo prijetno praznovanje občinskega praznika občine Trnovska Vas.
Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in se priporočamo tudi v prihodnje.
Foto: SM
Hajdina • Pogovor s S. Glažarjem, novim županom občine Hajdina^
„Izvolitev sem pričakoval ..."
Novi hajdinski župan Stanko Glažar je izvolitev pričakoval glede na široko podporo političnih strank in nasploh Hajdinčanov. Prepričljiv je bil tudi njegov program, v katerem ni obljubljal ničesar nedosegljivega, ampak samo pošteno, transparentno in strokovno delo. Mnoge zanima, ali bo po izvolitvi še naprej opravljal tudi direktorske posle v občinski upravi MO Ptuj. O tem, pravi, bo več znanega v prihodnjih dneh.
Foto: Črtomir Goznik
Stanko Glažar, novi župan občine Hajdina: „Trenutno bom funkcijo župana opravljal neprofesionalno, pri tem pa mi bosta pomagala dva podžupana."
Uresničila sem vam je želja, izvoljeni ste bili za novega župana občine Hajdina. Kakšen je vaš komentar?
„Pred štirimi leti sem se aktivneje vključil v lokalno politiko in bil izvoljen v občinski svet kot svetnik. V tem mandatu sem se seznanil z aktualno problematiko in posledica je bila županska kandidatura. Glede na to, da sem imel široko podporo
političnih strank in nasploh naših občanov, ki so si zaželeli svežih idej, sem izvolitev pričakoval. Z odobravanjem je bil sprejet tudi moj volilni program, ki ni obljubljal ničesar nedosegljivega, ampak samo pošteno, transparentno in strokovno delo. Sam osebno sem bil malo presenečen in razočaran, da ni prišel v drugi krog Ivan Brodnjak, ki mu je vodstvo njegove stranke 'obrnilo hrbet'."
Je odločitev o tem, da boste funkcijo župana opravljali nepoklicno, dokončna? S čim jo utemeljujete?
„Po posvetu s predsedniki političnih strank, ki so vložile mojo kandidaturo, smo sklenili dogovor, da bom funkcijo župana trenutno opravljal nepoklicno, pri tem pa mi bosta najverjetneje pomagala dva podžupana. Dogovor je racionalen tudi z vidika porabe proračunskih sredstev. Zago-
tovil bom svojo prisotnost za razgovore z občani. Upravne naloge bom prepustil občinski upravi, sam pa se bom bolj osredotočil na razvojni vidik naše občine."
Kako bo potekalo vodenje občine Hajdina pod vašo taktirko, katerih nalog se boste najprej lotili?
„Osnovno načelo pri mojem delu je, da dobro ohranimo, tisto, kar je slabše, pa izboljšamo. Najprej bo treba konstituirati občinski svet, komisije in
odbore. Nato se bomo sistematično lotili prenove občinskega razvojnega programa in priprave proračuna občine za leto 2011. Seveda pa bodo ob tem normalno potekali tisti projekti, ki so planirani v letošnjem proračunu in so že v fazi realizacije."
Mnoge zanima tudi, ali boste po izvolitvi za župana še
naprej tudi direktor občinske uprave MO Ptuj.
„Moj status bo dorečen v naslednjih dneh na osnovi dogovora z županom MO Ptuj, Štefanom Čelanom, saj me veže pogodba za opravljanje direktorskih nalog v občinski upravi do zaključka svojega mandata, leta 2012.
MG
i
Markovci • V drugem krogu je zmagal Milan Gabrovec
»Sem župan ene najbogatejših občin!«
V občini Markovci je v drugem krogu županskih volitev dosedanjega župana Franca Kekca premagal Milan Gabrovec, ki je prejel dobrih 52 % glasov.
Po neuradnih podatkih državne volilne komisije je v občini Markovci od 3.396 vpisanih v nedeljo, 24. oktobra, volilo 1.997 občanov ali 58,80 % vseh vpisanih. Kandidat LDS Milan Gabrovec, ki ga je v drugem krogu podprla še stranka N.Si, je prejel 1.051 glasov ali 52,79 % vseh glasu-jočih, medtem ko je dosedanji župan, kandidat SLS, Franc Kekec prejel 940 glasov ali 47,21 % vseh glasujočih.
Novi župan občine Mar-kovci je tako postal Milan Gabrovec, ki je na naše vprašanje, kakšni so občutki ob tem, ko je postal eden
najmlajših županov ene najbogatejših občin,odgovoril: „Nisem vedel, da sem eden najmlajših županov, vem pa, da sem župan ene najbogatejših občin. Občutki so prijetni, čeprav vem, da bo treba že v nekaj dneh začeti zares in to mislim početi zelo resno ter vso to bogastvo občine nadgraditi z dodano vrednostjo."
Kaj vas čaka v naslednjih dneh, kaj boste storili, ko boste prevzeli žu-panovanje tudi uradno?
„Najprej dan ali dva počitka, nato pa po desetih dneh prva seja, oblikovanje vseh
	mm	
	L i	i , !i i lds r
Foto: M. Ozmec
Milan Gabrovec je postal eden mlajših županov ene od najbogatejših slovenskih občin.
občinskih teles, analiza različnih dejavnosti občine in podobno, tega je kar precej."
Bo občina Markovci dobila prvega profesionalnega župana?
„Ne, ne bo ga dobila, ker sem prepričan, da podeželske občine ne potrebujejo profesionalnega župana, ampak učinkovito občinsko upravo, delovne in kreativne svetnike, dobrega podžupana, odbore, komisije, vaške odbore in druge službe, ki so v nenehnem stiku med sabo in z županom in tako lažje izvajajo program."
Sicer pa je po podatkih, ki smo jih prejeli iz uprave občine Markovci, nov marko-vski občinski svet sestavljen iz 11 svetnikov, oziroma natančneje iz 10 svetnikov in 1
svetnice. Iz vrst stranke LDS so to Milan Gabrovec (namesto katerega bodo sedaj, ko je postal župan, morali izvoliti drugega svetnika), Franc Ferčič in Konrad Janžekovič, iz vrst stranke SDS Andrej-ka Mislovič, Igor Ambrož in Marjan Meglič; iz stranke N.Si Franc Rožanc, Slavko Rožmarin in Marko Lepoša, iz stranke SLS pa Milan Majer in Ivan Svržnjak. Prav kmalu pa bomo izvedeli kaj več o tem, kako se bodo politične sile porazdelile in predvsem kako bodo občini vladale.
-OM
Ptuj • Pogovor s Štefanom Čelanom, novim (starim) županom MO Ptuj
„Verodostojnost premagala sprevrženost ..."
Novi (stari) župan MO Ptuj Štefan Čelan je prepričan, da je volivke in volivce prepričal takšen, kot je. Od novoizvoljenih svetnic in svetnikov pričakuje, da bodo čim prej dojeli, da so mandat dobili zato, da bodo delali v dobrobit občank in občanov, ne pa političnih strank. Rešitev pri podžupanih pa bo zagotovo zanimiva, saj je tistih, ki bi želeli zasesti ta stolček, kar nekaj.
Volivke in volivci so vam še v tretje zaupali vodenje MO Ptuj. Kaj jih je po vaše prepričalo, da so se odločili za vas?
„Za podrobno pojasnjevanje bi potreboval več prostora. Na kratko pa bi lahko rekel, da je verodostojnost premagala sprevrženost. Večina županskih protikandidatov se je volivkam in volivcem predstavljala v drugačni luči, kot so v resnici. Osebno cenim in spoštujem vsa nazorska in verska prepričanja ljudi in hkrati verjamem, da obstaja kozmična zavest. Nenavadno pa je, če se eni izmed
Foto: Črtomir Goznik
Štefan Čelan, novi (stari) župan MO Ptuj: „MO Ptuj se bo v tretjem mandatu razvijala po predloženem programu, ki smo ga občankam in občanom poslali v gradivu Ptuj včeraj - jutri."
teh, ki zagovarjajo, da je bog ustvaril vesolje in vse, kar biva na naši Zemlji, nato
v volilni kampanji predstavljajo kot evolucionisti. To je Darwinova teorija, ki za-
nika obstoj božjega načrta. Prav tako je težko razumeti, da drugi protikandidat, ki naj bi razumel najznamenitejši stavek, ki ga je ob smrti na križu izrekel Jezus Kristus: 'Oče odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo,' v volilni kampanji po krivem obsoja. Tretji protikandidat pa je velik zagovornik ekologije in zdravega načina življenja, hkrati pa vsak dan prodaja alkohol in ostale opijate."
Kako ocenjujete novo sestavo mestnega sveta? V prejšnjih dveh mandatih ste s svetniško skupino stranke SDS dobro sodelovali. Kako pa bo po
vaše v novem mandatu glede na to, da je z desetimi izvoljenimi svetniki najmočnejša svetniška skupina?
„Verjamem, da so bile omenjene ugotovite zgolj del predvolilne tekme, na katere je smiselno čim prej pozabiti. Osebno menim, da je gojenje zamer izjemno težko in pogubno čustvo, zato sem velik zagovornik odpuščanja, ki zagotavlja duševni mir in išče skupne nadaljnje poti sodelovanja in povezovanja. Želim si, da bodo svetnice in svetniki čim prej dojeli, da smo mandat dobili zato, da delamo v
dobrobit občank in občanov in ne političnih strank."
Koliko podžupanov bo imela MO Ptuj po novem, zainteresiranih je kar nekaj strank, pri čemer pa verjetno SDS ne boste mogli izpustiti. Tu pa sta še SD in DeSUS.
„O tem še se nismo dogovorili. Rešitev pa bo zagotovo zelo zanimiva."
Kako se bo v tretjem mandatu razvijala MO Ptuj?
„Po predloženem programu, ki smo ga občankam in občanom poslali v gradivu Ptuj včeraj - jutri."
MG
Slovenske gorice • Novi občinski sveti na delu
Zupani ostajajo, občinski sveti prenovljeni
TUdi v štirih slovenskogoriških občinah - Destrniku, Juršincih, Sv. Andražu in Trnovski vasi - so na čelu po volitvah v prvem in drugem krogu ostali dosedanji župani. Sestave občinskih svetov pa so se povsod kar precej spremenile.
Kot je znano, bo tako Destrniku še naprej načeloval dosedanji župan in poslanec Franc Pukšič (SLS), ki je v prvem krogu prejel 63,97 odstotka glasov. Nov občinski svet pa še zdaleč ne bo več tako homogen, kot je bil v prejšnjih mandatih. Izvoljeni svetniki in svetnice so namreč naslednji: Vladimir Vindiš (Lista za Urban); Aleksander Koser (SLS), Urša Zver (SDS), Ivan Hauptman (neodvisni
kandidat), Marjan Irgl (neodvisni kandidat), Zdenko Zorec (SLS); Irena Bauman (SLS), Simona Lacko (SDS), Ivan Slukan (SLS), Branko Horvat (Lista za Urban) in Branko Zelenko (SLS). Župan Pukšič ima v občinskem svetu po novem pet svetnikov iz svoje stranke, dva neodvisna in po dva iz (njemu nasprotnih) stranke in liste, torej skupno štiri opozicijske svetnike. Če nič drugega, bi tako
morale biti destrniške seje manj enoglasne in bolj živahne ter javnosti zanimive, kot so bile leta doslej.
V Juršincih je prav tako v prvem krogu z obema protikandidatoma gladko opravil Alojz Kaučič (SLS); prejel je namreč 61,19 odstotka glasov. Ob njem pa bodo odslej odločali o razvoju občine še: Franc Šmigoc (neodvisni), Damjan Šimenko (LDS), Dragica Toš Majcen (LDS), Alojz
Sv. Tomaž • Konstituirali nov občinski svet
Dve seji v enem
V ponedeljek zvečer so se na 1. konstitutivni seji sestali svetniki občinskega sveta Sv. Tomaž. Občinska volilna komisija je najprej podala rezultate županskih volitev in volitev za svetnike v občinski svet.
Svetniki so nato potrdili mandat županu Mirku Cvetku, ki je tudi svečano zaprisegel. Po seji je povedal, da so pričakovanja v novem mandatu velika, saj želi nadaljevati začete projekti iz preteklega mandata. „Želim si, da bi imel občinski svet posluh za ideje, ki so že vključene v načrtu razvojnih programov občine. Predvsem pa, da bi
sledili tistim segmentom, ki so zelo pomembni za sam razvoj občine na področju komunalne infrastrukture, pa tudi gospodarstva, ki bi ga bilo treba razviti. Veseli me, da veliko svetnikov prihaja iz gospodarstva in jim to ni tuje. Predvsem pa potrebujemo osemčlanski tim, ki bo držal skupaj."
Na seji so tudi uradno po-
Foto: Viki Ivanuša
Občinski svet občine Središče ob Dravi v novem sklicu sestavljajo: stojijo z leve - Jurij Dogša, Zvonko Kerš, Bojan Mlakar, župan Jurij Borko, Drago Marčec, Viktor Samec, Roman Medik; sedijo z leve - Anica Škrinjar, Vesna Mele in Andreja Resman.
trdili mandate svetnikom. Naslednja štiri leta bodo tako svet občine Sv. Tomaž sestavljali Marjan Goričan, Janko Vrbančič, Marko Plohl, Sabina Golob, Ksenija Kosi in Mateja Hržič (vsi N.Si) ter Robert Korada (SDS) in Mirko Lovrec (SLS).
Izvolili so tudi komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo bodo v tem sklicu sestavljali Marjan Goričan, Mateja Hržič, Robert Korada, Mirko Lovrec in Janko Vrbančič. Konstitutivno sejo je vodil najstarejši svetnik Marjan Goričan, ki je mlajšim kolegom ob koncu seje položil na srce, da v prihodnjih štirih letih dobro sodelujejo in se pri sovjih odločitvah izogibajo političnih igric in osebnih interesov.
Takoj po koncu prve redne seje so svetniki začeli še prvo izredno sejo, saj so morali potrditi projekt za izgradnjo kanalizacije pri Sv. Tomažu.
Viki Ivanuša
Herga (SLS), Simon Toplak (SLS), Vesna Krampelj (SNS), Franc Kukovec (SNS), Janez Krajnc (LDS) in Darko Bogša (SLS). Gre torej za politično precej pisan in enakovredno sestavljen občinski svet s po tremi svetniki iz vrst LDS in SLS, z dvema iz vrst SNS in enim neodvisnim. Vendar pa v Juršincih, tako kot doslej, kakšnega posebno hudega politično obarvanega nasprotovanja in nagajanja ni pričakovati, kar pa ne pomeni, da na sejah ni glasnih in vročih debat.
Pri Sv. Andražu si je zmago v drugem krogu s prednostjo desetih glasov oz. s 50,59
odstotka zagotovil prav tako dosedanji župan Franci Krepša (N.Si). Glede na novo sestavo občinskega sveta je pričakovati tudi blokiranje sprejemanja pomembnih dokumentov kot v zadnjem mandatu, saj so v novi sestavi občinskega sveta trije svetniki iz stranke N.Si: Karol Vršič, Janez Kvar in Marijana Horvat. Milan Černel in Anita Vršič sta neodvisna svetnika, Darko Rojs in Anton Ilešič pa sta izvoljena z liste Andraž zmore več, ki (neuradno) velja za županovo opozicijo. Kot rečeno, bo najverjetneje delo občinskega sveta v sedanji sestavi bolj tekoče, kar pa
ne pomeni, da seje ne bodo tudi glasne in zanimive.
V Trnovski vasi, kjer dosedanji župan Alojz Benko (SLS) ni imel protikandidata in je torej avtomatsko ostal na županskem stolčku, pa bodo nov občinski svet sestavljali v veliki večini svetniki iz stranke SLS: Alojz Fekonja, Drago Pukšič, Franc Tašner, Andreja Krajnc in Jožef Pihler. Manfred Jakop je svetnik iz vrst SDS, Andrej Murko pa iz stranke SD. Kaj posebno „opozicijskega" se tako v tej občini naslednja štiri leta ne bo zgodilo; župan bo očitno imel zelo lahko delo, vsaj v primerjavi s sosednjimi ...
SM
Središče ob Dravi • Prva seja sveta
Svet začel delo
V ponedeljek zvečer so se sestali svetniki novega občinskega sveta Središče ob Dravi in uredili formalnosti okrog konstituiranja sveta in izvolitve komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.
Najprej je predsednica občinske volilne komisije Lidija Mlakar zbrane seznanila z uradnimi rezultati volitev. V občini Središče ob Dravi je imelo pravico glasovati 1955 volivcev, izkoristilo pa jo je le
50,69 %. Za župana so izvolili Jurija Borka, ki tako začenja svoj drugi mandat. V kratki izjavi je povedal, da si želi, da čim prej opravijo formalnosti in začnejo delati, ker jih čaka priprava proračuna. Svetniki
Foto: Viki Ivanuša
Naslednja štiri leta bodo svet občine Sv. Tomaž sestavljali: z leve stojijo Robert Korada, Mirko Lovrec, Sabina Golob, Janko Vrbančič; z leve sedijo Marko Plohl, Mateja Hržič, župan Mirko Cvetko, Ksenija Kosi in Marjan Goričan.
in župan so imeli pred sejo usklajevalni sestanek, na katerem so se zedinili, da bodo nadaljevali s kontinuiranim delo kot doslej.
Nato so svetniki potrdili še devetčlanski občinski svet, ki ga bodo sestavljali Vesna Mele, Bojan Mlakar, Andreja Resman, Drago Marčec, Jurij Dogša, Anica Škrinjar in Zvonko Kerš (vsi Lista za razvoj občine Središče ob Dravi) ter Viktor Samec (N.Si) in Roman Medik (SDS). Med svetniki kar štirje prvič zastopajo svoje okolje v občinskem svetu.
Za začetek delovanja je bilo treba izvoliti tudi mandatno komisijo, ki jo bodo v tem sklicu sestavljali Roman Medik, Zvonko Kerš, Anica Škrinjar, Drago Marčec in Jurij Dogša.
Viki Ivanuša
T
žerak
MESO-IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR in vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
PREKAJENA SUNKA, VRAT
4,59 €/kg
KISLO ZELJE lkg
1,09 €/kos
3,69 €/kg
IN SE VEL!KO DRUGEGA
Kog • Diamantnoporočenca Ratek
60 let skupnega življenja
Te dni sta diamantno poroko - 60 let skupnega življenja - praznovala Marija Danijela in Vinko Ratek s Koga 95.
Foto: zasebni arhiv
Diamantnoporočenca Marija Danijela in Vinko Ratek s Koga 95
22. oktobra sta se ponovno poročila Marija Danijela in Vinko Ratek s Koga 95. Diamantno poroko sta praznovala prav na obletnico svoje prve
poroke. Poročila sta se mlada in spomin na prvo poroko je žalosten, saj je ženin le dan po poroki moral na služenje vojaščine. Ta je takrat trajala kar tri
leta in dve leti sta minili, preden je mladi gardist iz Beograda lahko prišel na prvi dopust. Pa tudi sicer jima življenje ni bilo postlano z rožicami. Kot je povedal diamantni ženin Vinko, sta se kar petkrat selila in to nikakor ni bilo lahko. Po vojaščini je Vinko Ratek opravil kmetijsko šolo in že kmalu je bil zadolžen za 100 hektarjev vinogradov, kjer je bil obrato-vodja. Žena Marija Danijela je kuhala v družbeni prehrani in je vsak dan skuhala obrok za 100 ljudi. To poleg skrbi za šest otrok in živino na manjši kmetiji ni bilo ravno lahko.
Kljub temu sta šla skozi življenje z nasmehom na obrazu. Nekaj otrok danes živi v bližini, tako da Ratekovima obiskov ne manjka, družina
pa se je z leti razširila še za 10 vnukov in 6 pravnukov.
Veliko je treba potrpeti v življenju, si oprostiti in se odpovedati trmi, sta povedla živahna osemdesetletnika, ki se še vedno z veseljem skupaj udeležujeta pevskih vaj v upokojenskem zboru Zarja Kog in trenirata rusko kegljanje. Kljub zdravstvenim tegobam, ki jih prinesejo leta, sta zelo družabna in rada obiskujeta različne prireditve in zabave v kraju.
Diamantno poroko bosta ohranila v lepem spominu. Obredje opravil župan Alojz Sok v ormoškem gradu, nato pa so proslavljanje spoštljive obletnice v družinskem krogu nadaljevali v gostilni Maček, ki jo vodi najmlajša hčerka.
Viki Ivanuša
Ljutomer • Mestno središče brez zapore za promet
Do kdaj brez zapornic?
S prenovo ljutomerskega mestnega središča pred dvema letoma se je na Glavnem trgu v Ljutomer spremenil tudi prometni režim. V skladu z občinskim odlokom so bile nameščene zapornice, ki so dovoljevale brezplačno enourno parkiranje, sicer pa je bila vsaka nadaljnja ura parkiranja plačljiva.
Ljutome rčani in okoličani se nikakor niso mogli privaditi na prometno »zapreko«, močno pa so se pritoževali tudi trgovci, obrtniki in podjetniki, z obratovalnicami v samem centru mesta, ki so menda zaradi tega poslovali z izgubo. V času drugega kroga volitev za župana občine Ljutomer so bile zapornice snete, z javno objavo, da so v okvari, kar je povzročilo domala nenormalno gnečo z motornimi vozili na Glavnem trgu. Tudi tak prometni način po vsesplošnih
ocenah ni ustrezen, zato bo vsekakor potrebno poiskati najoptimalnejšo rešitev. Pred nemalo zahtevno nalogo se je znašla nova županja Olga Karba, ki je sicer v predvolilnem programu odstranitev zapornic napovedala, kar pa bo seveda treba storiti v skladu s predpisi - tj. spremembo odloka o ureditvi cestnega prometa v občini Ljutomer, ki ga je sprejel občinski svet v prejšnji sestavi.
NŠ
Vstop v mestno središče brez zapornic
Ptuj • Mesec požarne varnosti
Zupanova zahvala gasilcem
Ptujski župan Štefan Čelan je 20. oktobra v poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju sprejel predstavnike Območne gasilske zveze Ptuj, predstavnike in poveljnike prostovoljnih gasilskih društev z območja MO Ptuj, Turnišča, Grajene, Podvincev, Spuhlje, Ptuja, Kicarja, Spodnjega Velo-vleka in Pacinja.
S sprejema pri županu
V mesecu, ki je posvečen požarni varnosti, se jim je zahvalil za vso strokovno in nesebično pomoč v akcijah reševanja, preventivnega delovanja in obveščanja javnosti o požarni varnosti. Njegova želja je, da bi s skupnimi akcijami k sodelovanju privabili čim več mladih, da bi jim čut za človeka prirasel k srcu že v zgodnji mladosti. Tudi letos so bili gasilci tisti, ki so prvi pomagali ljudem ob poplavah. V imenu GZ Slovenije je na sprejemu govoril
Janez Merc, tudi poveljnik CZ MO Ptuj. Zahvalil se jim je za opravljeno delo z željo, da tako dobro sodelujejo tudi v bodoče. V imenu gasilcev pa je govoril Janez Liponik, poveljnik gasilcev podravske regije. Povedal je, da aktivnosti v mesecu požarnega varstva potekajo na območju cele Slovenije. Ob tej priložnosti pa je še posebej spomnil na pravila gasilke službe, ki bodo osnova za njihovo nadaljnje delo v prihodnosti.
MG
Svet je majhen
Manifest destiny
Ker v naši rubriko velikokrat omenjamo Združene Države Amerike, kot »center sveta« in se pogosto poglobimo v mednarodne geopolitične analize, želim danes - ko Obama pripravlja novo jedrsko strategijo, o kateri bomo pisali v naslednjih tednih - pojasniti pomembnost ameriške velesile v sodobnem svetu. Združene države Amerike so današnje središče sveta. Točka, iz katere se merijo vse razdalje med prestolnicami po svetu, ni več v Rimu, ni več v Madridu ali v Londonu, temveč seje preselila v središče Washingtona.
Takoj po Dunajskem kongresu, ko je von Metternich povabil mlado državo na drugi strani oceana, da se aktivno pridruži novi mednarodni ureditvi, je bilo avstroogrskemu državniku jasno, da nova izvirna sila pripravlja teren za drugačno oblikovanje mednarodnih odnosov. ZDA so odgovorile na povabilo z Monroejevo doktrino, torej so Stari celini, od katere niso želele sprejeti metode starega režima, sporočile, da se ne mislijo ukvarjati z njenimi težavami, še manj pa sprejeti kakršno koli vmešavanje evropskih sil na novi celini.
ZDA so želele uveljaviti nov način razmišljanja, novo moralo v diplomaciji in se trudile poudariti svojo posebnost, izhajajočo iz korenin svobode, demokracije in "manifest destinyja", po katerem so se predstavljale kot izbran narod, ki ima v rokah nalogo ustanoviti drugačen svet. Kljub temu sta Monroe-jeva doktrina in kasnejši Rooseveltov korolarij16 nedvoumni realpolitični program, s katerim je mlada država v Severni Ameriki označila meje območja svojega vpliva, v katero od tistega trenutka dalje ni več spustila nobenega resnejšega tekmeca. Washington je v trenutku, ko je zavrnil staro evropsko logiko ravnovesja moči in državnega interesa, v resnici samo sporočil, da na dolgi rok sprejme tekmo, da pa potrebuje čas in prostor, v katerem se bo ojačal, in da bo "izgovor", s katerim bo nastopil v mednarodni areni, nekaj povsem novega. "Jasna usoda" (manifest destiny) je psihološka energija, ki žene ameriški narod, izvoz principov svobode in demokracije pa še danes predstavlja legitimizacijo, s katero ZDA nastopajo po svetu. VXIX. stoletju je Washington v resnici sprejel enaka realpolitična pravila igre, kot so jih uporabljale vse velesile do tedaj, vendar se ni želel priključiti ancien režimu, idealno in dejansko se je skušal distancirati, ker bi znotraj njega postal preveč obvladljiv. Washington si je raje vzel čas za rast, okrepitev ter spodbijanje logike legitimnosti, temelječe na monar-hičnih pravicah, z novimi načeli in tako začel nadzorovati oziroma osvajati svet. Popolnoma mu je uspelo. Danes demokracija predstavlja teren nove mednarodne legitimnosti, pax americana pa predstavlja sodobno cesarstvo, znotraj katerega živimo. Na začetku so se ZDA posvetile svoji kolonialni ekspanziji proti zahodu. Potem ko je fizično zmanjkalo ozemlja, so se ZDa pod okriljem teorije Alfreda Thayera Mahana začele posvečati "vrtu pred hišo": Kuba, Filipini, Mehika, Panama so postali teren, na katerem je Washington začel preizkušati svoje sposobnosti "protikolonialističnega imperializma". Ameriška zunanja politika je pozabila na nujnost podpiranja demokracije samo med hladno vojno, ko se je izkazalo za potrebno skleniti zavezništva tudi z najhujšimi diktatorji, le da bi ekspanziji komunizma oziroma sovjetskemu vplivu postavili čim večje ovire. ZDA so danes največja gospodarska in vojaška sila na svetu, ki je v času Clintonove administracije nehote prevzela vodilno vlogo v mednarodnih odnosih. Trenutno velikana, kot sta Rusija ali Kitajska, še zdaleč nista na nobenem področju primerljiva z močjo Washingtona, a ga lahko ustavijo kot vodilni nosilci drugačnih interesov oziroma kot predstavniki določenih držav, ki nasprotujejo ameriškim interesom na določenih področjih. Dokaz, da so temeljni koncepti mednarodne politike vedno enaki tistim Združenih držav, je, da danes upravljajo svet na enakih temeljih, kot so ga upravljali državniki v starem rimskem cesarstvu. Na razpolago imajo velik izbor tako imenovanega "soft powerja" in "hard powerja", s katerima pridobivajo ali zadržujejo različne vrste zaveznikov. Določene dele sveta lahko nadzorujejo neposredno sami, nekatere druge prek zvestih zaveznikov, tretje pa samo s pomočjo trenutnih, "konfederiranih" prestolnic, ki v takšnih zavezah zadovoljijo lastni trenutni državni interes. Na takšni geopolitični podlagi Washington že desetletja gradi svojo blaginjo ter zahodnemu svetu jamči stabilnost. Čeprav smo pred kratkim prišli do finančne krize, ki so jo mnogi analitiki leta in leta napovedovali, za katero so le delno krive ZDA in ki je za nekaj časa zmanjšala njene gospodarske sposobnosti, še nismo prišli do novega globalnega ravnovesja moči. ZDA še vedno ostajajo in veljajo za najpomembnejšo gonilno silo, brez katere bi prišlo do anarhičnega sistema, naša Evropa pa ne bi dolgo preživela. Združene države Amerike so po drugi svetovni vojni razumele, da morajo sprejeti vodilno vlogo, ki jim jo pripisuje zgodovina, in se izogniti ponovnemu, neodgovornemu izolacionizmu, s katerim so po prvi svetovni vojni pahnile celotni svet v zmedo, nerav-novesje in pomanjkanje vizije, torej v anarhijo, kije leta 1939 zagotovila nadaljevanje svetovnega vojskovanja. Danes smo v prelomni fazi mednarodnih odnosov. Washington ima nove oziroma stare tekmece, ki lahko načeloma ogrozijo vodilno vlogo ali okrepijo svetovni mir z jasnejšim ravnovesjem moči v Evropi in na Tihem oceanu. Veliko bo odvisno od novega predsednika ZDA čez dve leti.
Dr. Laris Gaiser
Foto: NS
Foto: MG
Ptuj • Dr. Adolf Žižek predstavil zadnje delo trilogije Kompleksni sistemi
Prva objava Teorije o potenčnih množicah
V regijskem višješolskem in visokošolskem središču Ptuj je 14. oktobra potekala predstavitev zadnjega dela trilogije Kompleksni sistemi avtorja dr. Adolfa Žižka, ki je izšla v samozaložbi. Ob avtorju sta se predstavitve, ki jo je vodila Tjaša Mrgole Jukič, udeležila tudi oba recenzenta, doc. dr. Oto Težak in prof. dr. Rok Strašek. Kot samozaložnik si je avtor moral tudi sam poiskati recenzente, ki sta tako kot on Ptujčana. Za računalniški zapis avtorjevih rokopisov je poskrbel njegov sin Franci. Za kulturne utrinke je ob tej priložnosti poskrbel mladi harmonikar Tine Glodež iz Glasbene šole Karola Pahorja na Ptuju.
Žižkova trilogija je rezultat njegovega tri desetletja dolgega temeljnega raziskovanja na področju kompleksnih sistemov. Celotna v trilogiji podana izvirna sistemska paradigma temelji na avtorjevi Teoriji o potenčnih množicah, ki je bila v trilogiji tudi prvič objavljena. Kot je na predstavitvi povedal dr. Adolf Žižek, vsaka knjiga iz trilogije vsebuje nad 50 dokazanih izrekov, skupaj nad 150 izvirnih izrekov, pa tudi okrog 10 izvirnih aksiomov. Po avtorjevih besedah jo bodo bolj razumeli tisti posamezniki, ki obvladajo formalno logiko, matematiko in klasično teorijo o sistemih. Avtor je prepričan, da bi morali v šolah omenjenim vedam posvečati večjo pozornost, s tem bi tudi lažje razumeli kompleksnost sveta.
Doc. dr. Oto Težak je povedal, da si je moral avtor dr. Adolf Žižek najprej narediti orodje, s katerim je lahko obvladal kompleksne sisteme, s katerimi se ne ukvarjajo zgolj matematiki, tehniki, naravoslovci, temveč tudi humanisti-ki in družboslovci. To orodje je matematično orodje. Potrebno je za to, da znamo opisati in obdelati probleme, ki jih z drugimi orodji težko ali sploh ne moremo opisati, ker nas zanima, kako se bodo nekateri sistemi obnašali v prihodnje. Želimo si, da se obnašajo tako, kot si mi želimo, ali vsaj tako,
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve zadnjega dela trilogije Kompleksni sistemi. Na fotografiji avtor dr. Aldolf Žižek z recenzentoma doc. dr. Otom Težakom in prof. dr. Rokom Straškom.
da lahko približno predvidimo, kaj se bo dogajalo, tako je na kratko pojasnil vsebino vseh treh knjig trilogije Kompleksni sistemi dr. Adolfa Žižka recenzent doc. dr. Oto Težak. Poseben izziv je zahtevne stvari predstaviti na enostaven, vsem razumljiv način, ambicija, motiv vsake znanosti, da poskusimo zmodelirati, postaviti neke modele, s katerimi bomo poskušali pojave, s katerimi poskušamo te modele opisati, strukturno kar najbolje pojasnili, pa je povedal prof. dr. Rok Strašek. Dr. Adolf Žižek je v svoji knjigi za opisovanje
kompleksnih, zapletenih modelov uporabil še bolj abstraktne matematične elemente, to so potenčne množice, množice vseh podmnožic neke začetne množice, kar je dodana in izvirna vrednost njegovega dela. Cela teorija o potenčnih množicah je originalna, izvirna, nikjer je ne boste našli, je povedal avtor. V tretjem delu trilogije je vpeljal tudi novi pojem - pojem realne cene, ki je cena nekega izdelka oziroma storitve na enoto kvalitete. Ljudje po navadi pozabljajo na kvaliteto, vse kupce, kot je povedal dr. Adolf Žižek, lahko raz-
delimo v štiri skupine. V prvi skupini so ljudje, ki kupujejo, ne da bi jih zanimala cena niti kvaliteta, v drugi jih zanima nizka cena, kakovost pa jih ne zanima, v nadaljnji delitvi pa so kupci, ki jih zanima zlasti kvaliteta, ki je visoka, in ne vprašajo za ceno, nazadnje pa imamo opravka z realnimi kupci, ki so za neko primerno kvaliteto pripravljeni plačati določeno ceno in obratno za določeno ceno izberejo dokaj kvaliteten izdelek. V bodoče se dr. Žižek, če bo le zdrav, želi ukvarjati s teorijo mrež in omrežij.
MG
Ormož • Nagradna strokovna ekskurzija
Gimnazijci navdušeni nad Berlinom
Letos je Gimnazija Ormož pripravila odlično nagrado za vse tiste, ki so se v šolskem letu 2009/2010 še posebej trudili in predstavljali šolo po vsej Sloveniji. Dijakom je bil na spletnih straneh gimnazije namenjen razpis za prijavo na nagradno potovanje.
Na avtobusu, ki je popeljal dijake v Berlin, je bilo namreč rezerviranih 20 sedežev. Da bi bila izbira dijakov pravična, so profesorji sestavili poseben točkovni sistem, ki je potem dokončno določil nagrajence med vsemi prijavljenimi. Nekaj točk smo dijaki pridobili s končnim uspehom minulega šolskega leta. Najpomembnejše pa so bile točke, ki smo si jih dijaki pridobili z udeleževanjem na raznih natečajih, tekmovanjih in ostalih srednješolskih področjih. Mentorji so naprej potrdili udeležbo dijakov in jim glede na to, ali so prejeli tudi kakšno priznanje, podelili še dodatne točke. Nato so nam
posredovali seznam izbranih in nas le še seznanili s potrebnimi informacijami.
Naša pot se je pričela v petek, 1. oktobra, v Mariboru. Tam smo se ob 19.30 zbrali na avtobusni postaji in se nato napotili proti Berlinu. Po dolgi, dvanajsturni nočni vožnji smo le prispeli na naš prvi začrtan cilj. Najprej smo si namreč ogledali olimpijski stadion in se seznanili z bogato zgodovino takratnih olimpijskih iger. Po ogledu smo se odpravili svetovno znanim znamenitostim naproti. Od daleč smo si ogledali Funkturm, oddajnik, ki je ena največjih atrakcij Berlina, saj je zgrajen podobno kot
Eifflov stolp v Parizu. Pobliže smo si šli ogledat Brandenbur-ška vrata in si vzeli tudi nekaj prostega časa za svoboden ogled mesta. Posebno ganljiv je bil videz spominske cerkve cesarja Viljema, ki prikazuje posledice 2. sv. vojne. Vsem pa se je v spomin najbolj vtisnil ogled Berlinskega zidu, ki je še nedolgo nazaj ločeval mesto na vzhodni in zahodni del. Vo-dička nam je predstavila tudi Tiergarten, park, ki se v samem središču mesta razteza na kar 212 ha. Pot nas je vodila tudi v muzej, kjer smo lahko pobližje spoznali zgodovino skozi slike, knjige in raznorazne ohranjene predmete. Dan smo počasi
zaključili v hotelu, kjer smo si nabrali novih moči za obisk mesta Potsdam. Ob zgodnji uri smo se namreč odpravili na ogled parka Sanssouci in ostalih najbolj odmevnih znamenitosti tega območja. Po dveh dneh v nemški prestolnici nas je tako le še čakala pot domov.
Vsi dijaki, ki smo obiskali Berlin, smo zelo hvaležni vsem, ki so nam omogočili to izjemno doživetje. Zato vsi nekako upamo, da se bo še kdaj pojavila takšna priložnost in takšno plačilo za ves naš vložen trud.
Karin Hržič, dijakinja
4. b Gimnazije Ormož
Tednikova knjigarnica
Praznične krizanteme
Krizantema je najbolj običajna nagrobna roža v evropski kulturi in do nedavna, ko je uspelo cvetličarjem vzgojiti nove vrste krizantem - takšne, ki so bolj podobne marjeticam - do nedavna krizanteme niso bivale v vazah ali v drugih okrasnih posodah v in okoli domov. Krizantema, simbolni cvet smrti, žalovanja in spomina na rajnke, je v deželi vzhajajočega sonca državna cvetlica, ki simbolizira cesarsko moč in vrhovno oblast ter upodablja večno življenje, obilje in srečo. Na Vzhodu namreč tisti, ki podarja krizantemo, želi obda-rovancu dolgo življenje in srečo, krizantema pa je tudi simbol duhovnosti in nesmrtnosti duše (več v knjigi Simbolika cvetja (Tine Germ, 2002).
Tudi pesnik in režiser France Kosmač (Ljubljana, 3.10.1922- 8.10.1974) povezuje cvetje z upanjem, spomini in občutenjem prostora poslednjega slovesa
Na samotnem grobu
Za staro črno ograjo iz železa leži gomila, s travami prerasla. Pred njo sameva tožno sveča ugasla in kamen nagnjeni bršljan prepreza.
Pri zidu raste suha rumena breza: Vseh svetov veter z mrzlim dihom veje med tenke in na pol še žive veje, ki žalostno drevo na grob jih steza.
Tam v kotu pa je grm krizantem: v otožno grenkem vonju zro cvetovi skoz dež, ki jemlje luč jesenskim dnem.
Podoba naših dni: samotni grob. Podoba druga: upanja cvetovi sijo skoz temne curke vseh tegob.
V pesmi DOLGA POT DOMOV pesnik pravi:
V življenju so lepi dnevi veseli in so lepi dnevi žalostni.
Kdo ve, če ni sprejemljivejši veter v pristanih ko na dolgih popotovanjih brez miru.
Kako hitro minevajo noči, kako nepremično težijo v nespečnosti.
Zdvojenega na vrhu klanca te oblije mrzel pot: saj nisi le hodil, bratec, tudi sam si - pot.
Pesmi današnje spominske Knjigarnice najdete tudi v izboru lirike Franceta Kosmača Na dnu je dan (Spremno besedo napisal Filip Kalan. Ljubljana: Partizanska knjiga, 1971).
Liljana Klemenčič
Ormoški gimnazijci so si v Berlinu ogledali številne znamenitosti mesta.
Foto: KH
Boks
Za začetek tri zmage Ptujčanov
Stran 12
Rokomet
Dečki Jeruzalem Ormoža slavili na Madžarskem Stran 12
Dejan Zavec
Biografija bo dobila pravo veljavo šele čez leta Stran 13
Namizni tenis
Mladi igralci NTK Ptuj na turnirju v Rakeku
Stran 13
Nogomet
Kadeti Aluminija odšči-pnili točko vodilnemu
Stran 14
Judo
Tri zmage v Ljutomer, po ena v Gorišnico in Ptuj Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 2. slovenska liga
Na Ptuj prihaja Adnan Zildžovič
Po nekoliko presenetljivi, a povsem zasluženi zmagi v preteklem krogu, ko so na kolena spravili do takrat vodilni Intrablock, čaka nogometaše Laboda Drave že v soboto nova težka preizkušnja. V goste jim namreč prihaja Krško, ki je imelo pred samo sezono visoke načrte, najbolj optimistični so celo sanjali o 1. ligi, toda vsaj za sedaj Posavcem ne kaže preveč dobro. Moštvo, ki ga vodil Adnan Zildžovič, trener, ki je v preteklosti treniral tudi ptujske nogometaše, namreč ne igra najbolj prepričljivo, kljub temu pa premore, vsaj po imenih, za drugo ligo odlično zasedbo. Slej ko prej se bo Krčanom oprlo, toda vsi navijači modrih upajo, da se to ne bo zgodilo že ta konec tedna. Nasproti gostom iz Posavja bo stala mlada talentirana ekipa, ki pa letos, glede na povprečno starost ekipe povsem razumljivo doživlja velike oscilacije. Predvsem na domačem terenu ekipi nikakor ne steče, vzrok za to je verjetno velik pritisk, ki ga prinaša igranje tekem pred domačo publiko, ki je znana kot zelo zahtevna. Toda če bodo v nogometu želeli uspeti, se bodo morali ptujski mladeniči s tovrstnimi »strahovi« spoprijeti, sicer točk ponovno ne bo. Pred strategom Bojanom Špe-honjo je torej naloga, da fante predvsem psihično pripravi na nov domač obračun, kajti znanje igralcev nikoli ni bilo sporno. Cilj so v vsakem primeru tri točke, pot do njih pa bo vsekakor lažja, če bodo tribuna ptujskega Mestnega stadiona ponovno lepo obiskane in če bo občinstvo tisti pozitivni jeziček na tehtnici, ne da ob prvi napačni podaji v domačem moštvu začne glasno negodovati. Verjetno je to tisto, kar dravaši v tem trenutku najbolj potrebujejo. Poleg tega se je treba zavedati spoznanja, da so razlike med tekmeci izredno majhne, saj lahko npr. dve zaporedni zmagi ekipo izstrelita med kandidate za vrh, medtem ko dva zaporedna poraza hitro poskrbita, da se ekipa znajde v
2. SNL
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Labod Drava -
Krško, IB Interblock - Rol-tek Dob, Dravinja Kostroj - Bela krajina; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Aluminij, Šmartno 1928 - Garmin Šenčur.
Foto: Črtomir Goznik
Nekdanji trener Laboda Drave Adnan Zildžovič se na Ptuj vrača v vlogi trenerja Krškega.
pa, vendar očitno to ni bil naš dan,« je dejal Rajko, ki je pav-ziral zaradi prejetih rumenih kartonov.
Poraz proti Šmartnemu ni tragičen, če se bodo Kidričani iz njega kaj naučili. Nekateri igralci niso bili na nivoju, ki ga je trener Bojan Flis od njih pričakoval. Očitno je bil zgrešen tudi nastop mladega in obetavnega Mateja Pučka, ki je v soboto odigral 90 minut na mladinskem srečanju proti Domžalam, v nedeljo pa ni mogel na istem nivoju igrati še pri članih.
V Murski Soboti se bo treba za ugoden rezultat zelo potruditi, saj Sobočani niso več ekipa iz začetka prvenstva, ampak znajo igrati in tudi zmagovati. Visoki poraz murašev v Črnomlju bi lahko bil dvorezni meč. Aluminij lahko premaga vsakega, na drugi strani pa lahko tudi z vsakim izgubi. Motivov za dokazovanje je torej več kot dovolj. »Vemo, da nam v Murski Soboti ne bo lahko. Mura ima
Marlon Schwantes, steber obrambe Laboda Drave: »Krško je odlična ekipa, ki je dobro pričela prvenstvo, nato pa nekoliko padla. Nogometaši so visoki, fizično močni, tako da nas ponovno čaka težka preizkušnja. Toda če želimo biti visoko na lestvici, bomo morali zmagati. Doma sicer igramo slabše, izgubili smo že kar nekaj točk, toda mislim, da je čas, da se krivulja ponovno obrne navzgor.«
nevarnih vodah. Večjih težav v domači ekipi ni. Denis Perger sicer med tednom z ekipo ni treniral, saj se je mudil na reprezentančnih pripravah U-18, vendar se bo do sobote vrnil, prav tako se po poškodbi vrača Aleš Gril. Zaradi kartonov ne bo počival nihče, že dalj časa pa sta poškodovana Fekonja in Letonja, ki ju tudi tokrat ne bo v kadru.
TP
V Murski Soboti ne bo lahko
Do konca jesenskega dela prvenstva v 2. SNL so ostali še trije krogi, ljubitelji nogometa iz našega območja pa bodo najbolj na svoj račun prišli v sredini novembra, ko bo na Ptuju stari dobri derbi med Labodom Dravo in Aluminijem. Kidričani bodo v nedeljo gostje na soboški Fazaneriji, kjer bodo poizkušali popraviti vtis po nepričakovanem porazu s Šmartnim. V nedeljo so nastopili brez Rajka Rotmana, ki v igri Aluminija veliko pomeni: zna sprejeti žogo, jo prenesti na polovico nasprotnika ter tudi pošteno udariti proti gostujočim vratom. »Verjamem, da želja po uspehu sploh ni vprašljiva. Dobro se poznamo, smo pravi prijatelji, prava kla-
svojo, mi pa svojo računico. Najlepše bi bilo, da premagamo Muro in nato še Dravinjo ter se v zadnjem jesenskem krogu dobro predstavimo na starem dobrem derbiju na Ptuju. Zmage so potrebne, da ne izgubimo priključka z vodeči-ma moštvoma na prvenstveni razpredelnici, Belo krajino in IB Interblockom, pa tudi zaradi vseh ekip, ki pritiskajo za nami. Sem optimist,« je pred srečanjem z Muro 05 dejal Rajko Rotman, ki komaj čaka na naslednje srečanje.
Kidričani bodo v zadnjih treh krogih igrali dve gostujoči tekmi (Mura 05 in Labod Drava) ter domačo proti vedno neugodni Dravinji iz Slovenskih Konjic. Glede na dosedanje predstave lahko izgubijo vse tri, sposobni pa so vknjižiti tudi maksimalnih devet točk.
Danilo Klajnšek
Glosa
Zmeda, popolna zmeda!
Povprečni ljubitelj nogometa (PLN) na našem področju je zmeden. Zakaj? Zakaj?!?
Eden od klubov, ki jih redno spremlja, ptujski drugoligaš namreč, je igral pred časom tri prvenstvene tekme zapored doma. Začelo se je odlično, z zmago proti Muri 05, ki je bila ravno v vzponu forme. »Če so lahko ugnali muraše, potem bosta Dravinja in Roltek padla kot za šalo,« je modroval PLN in se z novim navijaškim šalom ter z nekaj kolegi, ki jih je navdušil za spremljanje zaporednih zmag (mimogrede je omenil še veliko verjetnost takojšne vrnitve Drave v 1. ligo!), odpravil na Mestni stadion, kamor so prišli gostovat Konjičani. Pa ptujski modri to popoldne niso imeli svojega dne in so prejeli štiri komade. »Eh, se zgodi, slab dan. Boste videli, kaj bodo naredili z Roltekom, gremo spet skupaj,« je ohranil pozitivno držo in še naprej vabil prijatelje na tekmo. Pa se je izkazalo, da se je tudi Roltek, ki si je v 2. ligi komaj upal pokukati iz svoje luknjice, spremenil v silnega tigra in (znova s štirimi komadi)pohru-stal lahek domači plen... PLN se je nekaj dni izogibal svojih navijaških prijateljev (konec koncev jih je on zvabil na tekmo), o Interblocku, s katerim je Drava igrala naslednjo tekmo, pa ni črhnil niti besedice. A so to storili njegovi kolegi, ko se jim je v petek približal, misleč, da so že pozabili Roltek in Dravinjo. »Kaj pa Interblock, gremo skupaj gledat novo zmago,« so začeli v zajedljivem tonu. PLN ni odgovoril na to provokacijo, ampak je posku-
šal pogovor speljati na županske volitve, kjer so bili športniki vendarle precej angažirani. Nekako je šlo... V soboto sploh ni upal poslušati radia ali spremljati teleteksta, da bi sledil dogodkom na tekmi Interblock - Drava, ampak se je zamotil z delom, ki ga ni bilo mogoče več odlagati - celo škatlo starega papirja je moral peljati na ekološki otok! Tudi po vrnitvi domov je, kolikor je bilo mogoče dolgo, odlašal z iskanjem informacije o izidu v Ljubljani. Nato je, okoli šeste ure zvečer, vendarle zbral pogum in pogledal resnici v oči. »Tudi če so znova dobili štiri komade, pa kaj, naši so,« in poišče na teletekstu stran 513. »Kaj?!? Ta presneta stara škatla je začela mešati številke,« in ugasne TV. Jasno je, da mu ni dolgo dalo miru in je poskusil znova. Isto: Interblock - Labod Drava 1:2! Pokliče Jureta in ta mu novico potrdi! Takoj pokliče vse kolege, ker pa se mu noben ne javi, se po-grezne v naslonjač in zmeden razmišlja: »Kaj naj storim? Naj hodim samo še na gostujoče tekme? Mar naj domače ignoriram? Naj začnem navijati za Zavrč, ki zmaguje doma in zunaj?!?« Polna glava vprašanj, ki so ostala brez odgovora...
Naslednji dan pozno popoldan ga pokliče kolega iz službe (ki, mimogrede, navija za Aluminij) in iz njega se vsuje plaz vprašanj: »Kaj naj storim? Naj hodim samo še na gostujoče tekme? Mar naj domače ignoriram? Naj začnem navijati za Za-vrč .«
jom
Rokomet • RK Moškanjci Gorišnica
Hrupič v Avstrijo, prišel Oblak
Ponedeljek je prinesel spremembo na trenerski klopi rokometašev iz Gorišnice, ki nastopajo v 2. SRL - vzhod. Razlog niso bili rezultati ali kakšna nesoglasja, ampak to, da je trener Ivan Hrupič sprejel ponudbo avstrijskega prvoliga-ša iz Koflacha in v torek zvečer opravil že prvi trening. Njegov naslednik na klopi Gorišnice je postal Sebastijan Oblak, ki je znano rokometno ime. V trenerske vode se je podal leta 1999, ko je nazadnje igral v Slovenj Gradcu in zaradi poškodbe zaključil igralsko kariero. Kot trener je pet let deloval v ženskem klubu iz Celja, ki ga je popeljal v 1. ligo, deloval je v Radečah, ki je tudi napredovalo v višji rang, dve leti je bil v Mariboru (Klima Petek), ki je z njim ugledal luč prve lige, nazadnje pa je delal pri Sevnici, ki nastopa v 1. B slovenski moški
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Hrupič je sprejel ponudbo, ki jo je na njega naslovil avstrijski prvoligaš iz Koflacha. Mesto trenerja v Gorišnici bo zasedel Seba-stijan Oblak.
rokometni ligi. Trener, ki mu izkušenj vsekakor ne manjka.
»V Sevnici so se zaradi zmanjšanja sredstev odločili skrčiti program, zato smo se razšli.
Nogomet • Pokal Hervis
Četrtfinale (povratne tekme):
HIT Gorica - IB Interblock 0:0; R.K.: Delamea 14./Interblock /prva tekma 2:4 - napreduje Interblock/
Olimpija - Domžale 0:4 (0:1); strelci: Zatkovič 12., Pekič 47., Šimu-novič 59., Apatič 90./11m /prva tekma 2:0 - napredujejo Domžale/
Maribor - Nafta 4:0 (2:0); strelci: Tavares 9., Dodlek 38., Volaš 52./11m, Mertelj 70. /prva tekma 1:1 - napreduje Maribor/
Luka Koper - Triglav Gorenjska, tekma bo odigrana v sredo, 3. 11. / prva tekma 0:1/
Prišla je ponudba iz Gorišnice in kaj hitro smo se dogovorili za sodelovanje. Oni so iskali trenerja, jaz pa ambiciozno sredino. Ekipo poznam, saj sem jo večkrat videl na delu. So mlada in dobro pripravljena ekipa, ki je željna uspeha. Cilj kluba je, da se kar najhitreje vrne v 1. B slovensko moško rokometno ligo. Do našega sodelovanja je prišlo ob pravem času, saj bomo v tem krajšem odmoru imeli čas, da se bolje spoznamo,« je po prvem treningu dejal novi trener Moškanjcev-Go-rišnice Sebastijan Oblak.
Danilo Klajnšek
Boks • 1. slovenska liga
Za začetek tri zmage Ptujčanov
Boksarska zveza Slovenije in BK Slovenska Bistrica sta v soboto pripravila v športni dvorani v Slovenski Bistrici 1. krog 1. slovenske boksarske lige. Na njem je bilo prijavljenih devetindvajset boksarjev iz devetih slovenskih klubov. Boks klub Ring iz Ptuja je imel šest svojih predstavnikov, ki so dosegli polovičen uspeh, ekipno pa po prvem krogu celo vodijo, saj so za svoje rezultate dobili dvanajst točk. Zmagal je mladi in v formi še zelo nihajoči mladinec Nino Milošič, ki se je tokrat zelo potrudil v dvoboju z Janijem Jovanovičem. V pol-velterski kategoriji že celotno leto bijeta pravi boj Aleš Kujo-vec in aktualni državni prvak Tadej Mernik (BK Slovenska Bistrica). Oba boksarja sta boksala vrhunsko, po točkah pa je tesno, 29:27, slavil Kujovec. Še bolj izenačeni dvoboji so letos med Maticem Samasturjen (BK Slovenska Bistrica) in članom ptujskega kluba Mitjem Dišičem. Slednji je v poltežki kategoriji do 81 kilogramov od Samasturja izgubil na državnem prvenstvu, a od takrat ga je premagal dvakrat: najprej na Zlati rokavici in sedaj še tesno 1. krogu ligaškega tekmovanja. Iz Boks kluba Ring so izgubili Marcel Gojkošek, Nejc Nedelj-ko in Blaž Škrjanec. Njihov

Foto: Črtomir Goznik
Nino Milošič (BK Ring Ptuj) je na uvodnem turnirju letošnje lige dosegel eno izmed treh zmag za svojo ekipo.
trener Ivan Pučko je nastope svojih boksarjev ocenil takole: »Zadovoljen sem s tem, kako so boksali naši mladi boksarji. Pri vseh sem videl določen
napredek in veliko željo, najbolj pa sta izstopala Kujovec in Dišič. Mislim, da so tudi ostali boksarji pokazali veliko znanja in napredka, kar je vsekakor
dobro za slovenski boks, ki se z uvedbo ligaškega tekmovanja absolutno razvija.«
V 1. slovenski boksarski ligi tekmujejo kadeti, mladinci in člani, ki so glede na število borb razvrščeni v tri razrede, glede na število dvobojev. Gre za zanimiv in dokaj pravičen sistem, v katerem boksarji v glavnem nabirajo izkušnje ter boksajo s približno enako močnimi tekmeci. Prvi krog je prinesel kar nekaj zanimivih dvobojev, pričakovati je, da bo podobno 27. novembra, ko se bodo najboljši slovenski amaterski boksarji (in morda tudi kakšna boksarka) sešli v drugem krogu tekmovanja v Kopru. Tudi tam bo po besedah Ivana Pučka Ptuj zastopan s široko paleto mladih talentiranih boksarjev, morda bo priložnost dobil še kakšen mlajši, manj uveljavljen borec.
David Breznik
1. slovenska liga, rezultati 1. kroga:
-	kadeti (lahka do 60 kg): Edin Sejdinovič (ŽBK Maribor) - Marcel Gojkošek (BK Ring) 53:50;
-	mladinci (srednja do 75 kg): Jani Jovanovič (BK Dolomiti) - Nino Milošič (BK Ring) 23:43;
-	člani (lahka do 60 kg): Blaž Škerjanec (BK Ring) -Denis Zver (Golden Gloves Ljubljana) 11:18;
-	člani (polvelter do 64 kg): Tadej Mernik (BK Slo-
venska Bistrica) - Aleš Kujovec (BK Ring) 27:29;
-	člani (velter do 69 kg): Nejc Nedeljko (BK Ring) -Jaka Kovačič (BK Ljubljana) 25:24;
-	člani (poltežka do 81 kg): Matic Samastur (BK Slovenska Bistrica) - Mitja Dišič (BK Ring) 15:19.
Vrstni red po 1. krogu:
1.	BK Ring Ptuj	12 točk
2.	BK Slovenska Bistrica 9 točk
3.	ŽBK Maribor	8 točk
Rokomet • Mlajše selekcije
2. mladinska liga -vzhod
REZULTATI 2. KROGA: Arcont Radgona - Velika Nedelja Carrera Optyl 36:30 (18:15), Rudar - Drava Ptuj 33:33 (15:15), Dol TKI Hrastnik - Maribor Branik 30:30 (14:17).
1.	ARCONT RADGONA	2	2 0 0 4
2.	RUDAR	2	110 3
3.	MARIBOR BRANIK	2	110 3
4.	DRAVA PTUJ	2	0 1 1 1
5.	DOL TKI HRASTNIK	2	0 111
6.	VELIKA NEDELJA	2	0 0 2 0
ARCONT RADGONA - VELIKA NEDELJA CARRERA OPTYL 36:30 (18:15)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Nejc Pfeifer, Erik Sok 4, David Hržič, Peter Zorec 9, Urban Horvat 1, Aleš Bezjak 2, Kristjan Prapotnik 8, Domen Lorenčič 2, Marcel Meško 4, Matej Moravec, Matic Pfeifer. Trener: Davorin Kovačec. RUDAR - DRAVA 33:33 (15:15) RK DRAVA PTUJ: Bedenik, Toš 2, Ferk 6, Janžekovič 9, Verdenik 3, Fridrih 6, Horvat, Benčič 2, Sabo, Pu-kšič 1, Zolar 1, Požar L. 3, Bedrač, Koštomaj. Trener: Milan Baklan.
Gostovanje v Trbovljah je bilo veliko težje, kot se je pričakovalo, saj so dravaši v pripravljalnem obdobju to ekipo dvakrat premagali. Domačini so nastopili izredno motivirani in so takoj v začetku tekme povedli za dva gola. Ptujčani so jih ujeli pri rezultatu 9:9 in v nadaljevanju povedli za tri gole, pred koncem polčasa pa znova popustili. V drugem polčasu so ves čas vodili igralci Rudarja, gostom pa igra nikakor ni stekla. Sledila pa je neverjetna končnica. Le štiri minute pred koncem je Rudar vodil z rezultatom 32:28. Ptujčanom pa je v tem kratkem času uspel delni rezultat 5:0 in povedli so 33:32. Domačinom je do konca ostalo 7 sekund, gostje pa so bili na igrišču z igralcem manj. V tem času je »rudarjem« uspelo dobesedno izsiliti sedemmetrovko, ki so jo izvajali po igralnem času in tudi zadeli.
Starejši dečki A
RETULTATI 6. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Drava Ptuj
34:20 (19:8), Gorenje - Arcont Radgona 47:8 (26:2), Maribor Branik - Moškanjci Gorišnica 32:35 (19:19).
1.	CELJE PIVO. LAŠKO 6 6 0 0 12
2.	MOŠKANJCI - GOR. 6 4 119
3.	VELIKA NEDELJA 6 4 0 2 8
4.	BRANIK MARIBOR 6 2 2 2 6
5.	GORENJE	6 2 1 3 5
6.	SLOVENJ GRADEC 6 2 1 3 5
7.	DRAVA PTUJ 6 1 1 4 3
8.	ARCONT RADGONA 6 0 0 6 0
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL - DRAVA PTUJ 34:20 (19:8)
VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Kumer 4, Marin 6, Bombek 7, T. Cvetko, Bokša 3, R. Cvetko 4, Jaušo-vec 9, Preac 1. Trener: Bojan Munda.
DRAVA PTUJ: Prapotnik, Cafuta -Horvat, Milošič, Vaupotič 1, Žmavc 2, Krajnc, Lisjak 3, Lukežič 4, Ovčar, Hajdinjak 4, Veit 4, Petrovič 1, Kokol -Bogme, Bedrač 1, Rosič. Trener: Maks Žuran.
V sredinem srečanju so mladi ro-kometaši Velike Nedelje premagali goste iz Ptuja. Na začetku je bila igra enakovredna, v drugi polovici pa so domačini prišli do visoke prednosti enajstih zadetkov, ki so jo do konca srečanja še nekoliko povišali.
Mlajše deklice A
RAČE - TENZOR PTUJ 13:17 (7:11)
ŽRK TENZOR PTUJ: Gabrijela Ku-kovec, Ana Ambrož 4, Anja Lampert, Mia Kopold 3, Eva Sirc 1, Doroteja Lah 4, Lara CžČagran 1, Sara Ča-gran 4, Stefani Pivko, Nuša Puž 1 Lina, Širec, Tina Širec, Nika Bedrač, Maša Živko, Tinka Valenko. Trener: Boštijan Kozel, Ana Mihaela Ciora. Vodja moštva: Slavko Ivančič
V. NEDELJA - JERUZALEM A
6:34 (3:16)
JERUZALEM A: Rizman; M. Hebar 6, L. Voršič 1, Niedorfer 7, Komloš 1, Šoštarič 9, Kozel 3, Zidarič 5, Petek 1, Jovanovič 1. Trener: Mladen Gra-bovac
V 5. krogu so mladi Ormožani še petič zmagali, čeprav v okrnjeni zasedbi brez vratarja Korpič Lesjaka in Voljča. Že do odmora je bil zmagovalec odločen.
JERUZALEM B - SLOVENJ GRADEC 23:9 (12:3)
JERUZALEM B: Firšt Šeruga; Ž. Kociper 1, Notersberg 8, T. Šulek, Zadravec 2, Munda 5, G. Hebar 5, Sovič 1, Štrucl 1, M. Voršič. Trener: Uroš Krstič.
Letniki 2000 so proti Slovenj Gradcu uspeli priti do svoje druge prvenstvene zmage. Gostje so povedli z 1:0, Ormožani pa so takoj odgovorili s serijo sedmih zadetkov, 7:1. Na koncu je prednost v prid ormoške B-ekipe znašala 14 zadetkov, 23:9. V 6. krogu B-ekipa v soboto, 30. oktobra 2010, gostuje v Celju pri Pivovarni Laško.
JERUZALEM A - DRAVA 31:6 (15:4)
JERUZALEM A: Korpič Lesjak, Rizman; Voljč 5, Kozel 2 (1), Petek 1, Niedorfer 5, L. Voršič 2, Zidarič 1, M. Hebar 11, Šoštarič 4, Komloš. Trenerja Uroš Krstič in Mladen Gra-bovac
Ormožani so v novem prvenstvu proti ptujski Dravi zabeležili šesto zaporedno zmago in potrdili 1. mesto v predtekmovalni skupini Vzhod. Glede na položaj na lestvici, obe ekipi neporaženi, se ni pričakovala tako visoka zmaga Ormožanov. Naslednji teden se Ormožani odpravljajo na
turnir na Madžarsko, kjer bodo zaradi pridobivanja novih izkušenj zaigrali v konkurenci letnikov 1998.
Mlajši dečki A
JERUZALEM - DRAVA 32:11 (16:5)
JERUZALEM: Korpič Lesjak, Caf; Ozmec 5, Ulaga 4, Kosi 10 (1), Gra-bovac, Plavec 1, Luci, Kavčič 1, Sok, Horvat 10, M. Hebar 1, Niedorfer. Trenerja: Uroš Krstič in Mladen Gra-bovac
Ormožani, trenutni državni prvaki, so proti Dravi zaigrali odlično in visoko porazili sicer solidno ter fizično močnejšo zasedbo iz Ptuja. Po vodstvu s 7:4 je gostiteljem uspela serija s 7:0, 14:4. Pri izidu 14:5 je mladim Ormožanom ponovno uspela serija s 7:0, 21:5, in usoda Drave je bila zapečatena. Prihodnji vikend mlajši dečki A Jeruzalema odhajajo na turnir na Madžarsko.
Kadeti
MARIBOR - JERUZALEM GORI-ŠNICA 27:33 (14:15)
JERUZALEM GORIŠNICA: M. Šu-
lek, Ranfl, Ivanuša; Leben, Geč 2, Zupanič 4, Bezjak 3, Bedrač 5, Hru-pič 2, Mavrič 6 (1), Rotar 2, Vukan, Savčak, Kelenc 9 (1), Kirič. Trenerja: Darko Žnidarič in Alči Šulek
Nazadnje je bil izid neodločen pri 13:13, nato pa so bili za razred boljši gostje iz Ormoža ter Gorišnice. Deset minut pred koncem so varovanci trenerja Darka Žnidariča vodili za 8, 30:22, in mirno pripeljali tekmo k drugi zaporedni zmagi.
dk, tp, ku
Kasaštvo • Dirka v Ljutomeru
Spominska dirka pripadla Jerneju Slaviču
Letošnjo zadnjo kasaško prireditev v Ljutomeru je pred dvema tednoma v hladnem in deževnem vremenu spremljalo le okoli 500 gledalcev. V sedmih točkah sporeda je izstopala dirka v spomin na legendarnega ljutomerskega tekmovalca Ludvika Slaviča starejšega - odpeljana v dveh tekih. Bila je v znamenju Lud-vikovih vnukov Simona s Frnikulo AS in Jerneja s Fordeno. Zaradi enakega seštevka točk po drugem teku je bilo z žrebom odločeno, da zmaga pripada Fordeni. V finalni (tretji) dirki za veliko nagrado Zuricha je slavil Jože
Sagaj mlajši z Alain Delonom, pred največjim favoritom Interjem (Dušan Zorko, oba KK Ljutomer), ki je veljal za največjega favorita, saj je zmagal v obeh predtekih. Za najboljše letošnje izide na ljutomerskem hipodromu so pokale KK Ljutomer prejeli: Inerra (Mirko Šonaja) - dvoletniki, F Sasi (Janko Sagaj) - triletniki in Rambo (Branko Seršen) - štiriletniki.
Napovedanega prihoda predsednika države Danila Turka na ljutomerski hipodrom ni bilo zaradi nenačrtovanih službenih obveznosti.
Niko Šoštarič
REZULTATI: 1. dirka za 2-letne kasače, 1600 metrov: 1. Duffy MS (Ml. Slavic) 1:19,1, 2. All Juliano S (Ja. Sagaj) 1:20,1, 3. Melssa (Babic, vsi Ljutomer) 1:21,0. 2. dirka v spomin Ludvika Slaviča st., 1600 metrov (1. tek): 1. Frnikula AS (S. Slavic) 1:17,6, 2. Fordena (J. Slavic) 1:17,7, 3. Lady Luna (Hanžekovič, vsi Ljutomer) 1:17,8. 3. dirka, za 3-do 14-letne kasače, zaslužek do 3000 EUR, 2100 metrov: 1. Menelik (Antolin, Ljutomer) 1:18,7, 2. Can Star (Zaletel, Šentjernej) 1:20,3, 3. Franja MNK (Jo. Sagaj ml., Ljutomer) 1:205. 4. dirka, 2. tek spominske dirke Ludvika Slaviča st.: 1. A Mystery (Gregorc, Krim) 1:17,3, 2. Fordena (J. Slavic) 1:17,5, 3. Frnikula AS (S. Slavic, oba Ljutomer) 1:17,5.
Po obeh tekih sta enako število točk zbrala Frnikula AS in Fordena. Zmagovalca je določil žreb, ki je bil naklonjen Fordeni.
5. dirka za za 3- do 4-letne kasače, zaslužek do 1000 EUR, 2100 metrov: 1. Stejlon (Osolnik, Slov. gorice, Lenart) 1:22,0, 2. Icona (Jan (Triglav, Bled) 1:22,5, 3. Fortuna HD (D. Heric, Ljutomer) 1:22,6. 6. dirka za 3- do 14-letne kasače, Grand prix Zurich (finale), 2100 metrov: 1. Alain Delon (Jo. Sagaj ml.) 1:19,2, 2. Inter (Zorko, oba Ljutomer) 1:19,9, 3. Soncni žarek (Osolnik, Slov. gorice, Lenart) 1:20,1. 7. dirka za za 3- do 14-letne kasače, zaslužek do 10000 EUR, 2100 metrov: 1. Dawson MS (Mi. Slavic, Ljutomer) 1:22,1, 2. Dinica (D. Dolinšek-Trontelj) 1:22,4, 3. Magnum Vita (R. Hrovat, oba Ljubljana) 1:22,6.
Alain Delon (skrajno desno) je dobil finalno dirko VN Zuricha.
Motokros
Dober zaključek v Orehovi vasi
Z nedeljsko dirko na »legendarni« progi Radizel v Orehovi vasi se je končalo letošnje državno prvenstvo v motokrosu. Ta šport je zelo priljubljen, tako da vedno raste število nastopajočih v vseh kategorijah, med katerimi tekmuje kar nekaj tekmovalcev iz našega območja. Na zadnji dirki je voznike spremljalo lepo sončno vreme in veliko ljubiteljev tega športa.
Omeniti velja, da je naš najuspešnejši motokrosist Sašo Kragelj slavil že sedemnajsti naslov državnega prvaka. V skupnem pa je bila najuspešnejša družina Gajser, in sicer sin Tim ter oče Bogomir. Tim je prepričljivo slavil v MX-80, saj je zmagal na vseh dirkah državnega prvenstva, Bogomir pa je enako storil med veterani.
V kategoriji MX 125 je na zadnji dirki Peter Tadič (MTD Racing team) iz Majšperka osvojil tretje mesto. V prvi vožnji je bil drugi, v drugi pa četrti. Peter je osvojil tudi tretje mesto v skupnem seštevku. Na zadnji dirki pa nikakor ni šlo Borutu Beletu (AMD Tajfun šport) iz Majšperka, ki je imel težave z motorjem, zato je moral odstopiti v prvi vožnji, v drugi vožnji pa je zasedel 13. mesto, kar je na koncu zadostovalo za 14. mesto. V skupnem seštevku državnega prvenstva je Borut osvojil šesto mesto. Med najmlajšimi pa je letos tretjič nastopil Tim Vindiš (MTD Racing team) iz Tržca ter na tej dirki osvojil dvakrat peto mesto, kar je pomenilo peto mesto v skupnem seštevku te dirke in šesto mesto v točkovanju za državno prvenstvo.
Danilo Klajnšek
Mlajši dečki B
1.	JERUZ. ORMOŽ A	6	6	0	0	8
2.	DRAVA PTUJ	5	4	0	1	8
3.	CELJE PIVO. LAŠKO	4	3	0	1	6
4.	JERUZ. ORMOŽ B	4	2	0	2	4
5.	GORENJE	4	2	0	2	4
6.	SLOVENJ GRADEC	4	2	0	2	4
7.	MOŠKANJCI - GOR.	4	10	3	2
8.	MARIBOR BRANIK	4	0	0	4	0
9.	VELIKA NEDELJA	5	0	0	5	0
Starejši dečki B slavili na Madžarskem
V pomanjkanju težkih tekem v slovenskem državnem prvenstvu so se mladi Ormožani in Gorišničani odpravili na Madžarsko na mednarodni turnir, imenovan Sopron Bank Pokal. Na turnirju so sodelovali madžarski prvak v kategoriji letnikov 1997 Alsoors Veszprem, PICK Szeged in Tatabanya. Igralo se je po sistemu vsak z vsakim in 2 x 20 minut. Največ uspeha so poželi
Ormožani, ki so nanizali tri zmage. Še posebej zanimiva je bila tekma proti Alsoors Veszpremu. Gostitelji turnirja so odlično pričeli tekmo in po-vedli z 10:5, polčas se je končal z 12:8 v prid madžarskih prvakov. V nadaljevanju je do izraza prišla dolga klop Slovencev in Jeruzalem je po seriji s 7:0 povedel 15:12. V zaključku zelo kvalitetne tekme so mladi rokometaši Jeruzalema Gorišnice vodili s 6 zadetki, 27:21. Po koncu dvodnevnega dogajanja je Miha Kolmančič iz vrst slovenskega predstavnika prejel nagrado za najboljšega igralca turnirja.
Za Jeruzalem Gorišnico so nastopili: Uroš Mendaš, Jurček Korpič Lesjak; David Bezjak, Vid Lukman, Tomi Sok, Marko Kralj, Miha Kolmančič, Blaž Geč, Tilen Kosi, Gašper Vesenjak, Dominik Ozmec, Aljaž Tement, Matic Štumberger, Nejc Šandor, Matic Topolovec, Gašper Horvat, trenerja Uroš Krstič in Franc Šandor.
REZULTATI: Jeruzalem Gorišnica - Alsoors Veszprem 27:22 (8:12), Jeruzalem Gorišnica -Tatabanya 25:16 (8:10), Jeruzalem Gorišnica -Pick Szeged 27:19 (15:9).
UK
Foto: NS
Namizni tenis
V Rakeku je v soboto, 23. 10., potekal prvi odprti turnir te sezone za mlajše kadete. Na njem je skupno nastopilo več kot 100 igralcev in igralk te starostne kategorije (do 12. leta) iz vse Slovenije, med njimi je bilo tudi osem članov NTK Ptuj, starih od 8 do 12 let. Pri dekletih so predtekmovalni dvoboji potekali v desetih skupinah (v vsaki so nastopile štiri igralke), pri fantih pa je bilo takšnih skupin 17. V izločilne boje za skupno zmago sta se uvrstila dva najboljša iz vsake skupine, tretji in četrti v skupini pa v tolažilne boje. V obeh so najboljšim podelili medalje.
Pri dekletih sta ptujski klub zastopali Eva Gojkovič in Daniela To-manič-Butkovska (najmlajša iz NTK Ptuj), obe pa sta v skupini dosegli po eno zmago. S tem sta se uvrstili v to-lažilni del izločilnih dvobojev, kjer sta obe uspeli preskočiti prvo oviro.
Zelo težko delo je čakalo tudi fante, saj so na turnirju nastopili vsi najboljši slovenski igralci. Izmed Ptujča-nov so se v skupini najbolje odrezali Aljaž Bojnec, Sašo Malovič in Mar-sel Šegula, ki so v svojih skupinah z dvema zmagama osvojili 2. mesto. V finalnem delu sta Marsel in Sašo izpadla v 1. krogu, Aljaž pa v drugem.
V Tržiču najboljša Anja
Pred dobrim tednom so se mladi ptujski igralci udeležili 2. odprtega turnirja za kadete in kadetinje v Tržiču. Tam je najboljši rezultat dosegla Anja Bezjak, ki se je prebila med najboljših osem. Na poti do te uvrstitve je ugnala tudi 1. nosilko, Niko Veronik (Radgona), s čimer si je pridobila dodatne bonus točke na lestvici NTZS.
Preostala trojica dečkov iz ptujskega kluba je v predtekmovalnih skupinah osvojila 3. (Aljaž Moho-rič) ali 4. mesto (Miha Štumberger, Jernej Toplak-Masten), s čimer se je uvrstila v tolažilni del izločilnih dvobojev. V tem sta bila uspešna predvsem Jernej in Aljaž, ki sta v tem delu dosegla po tri zmage. Ker je bil Aljaž v 1. krogu prost, je to pomenilo uvrstitev na 3. mesto in osvojeno medaljo (na fotografiji levo).
Zmago na turnirju je slavil Darko Jorgič (Hrastnik), najboljši igralec te starostne kategorije v Sloveniji; v finalu je ugnal Anžeta Slodeja (Muta).
JM
Futsal
2. slovenska liga Liga U-21 vzhod
REZULTATI 3. KROGA: FSK Kebelj
-	Viktorbit eBlagajna 7:5 (4:4), KMN Velike Lašče - KMN Slovenske Gorice 10:7 (4:3), Zavrh Selce Masind -KMN Tomaž 6:2 (0:1), Kix Ajdovščina
-	Maribor Branik 4:3 (1:3), KMN Nazarje Glin - KMN Benedikt 3:3 (0:3).
1.	FSK KEBELJ	3	3 0 0 24:12	9
2.	VELIKE LAŠČE	3	2 10 15:10	7
3.	VIKTORBIT	3	2 0 1 11:10	6
4.	NAZARJE GLIN	3	111 9:9	4
5.	BENEDIKT (-1)	3	111 8:8	3
6.	SLOV. GORICE	2	10 1 12:13	3
7.	ZAVRH SELCE	2	10 1 9:10	3
8.	WEBER	2	10 1 8:9	3
9.	AJDOVŠČINA	3	1 0 2	8:10	3
10.	MB BRANIK 3 0 1 2 9:11 1
11.	KMN TOMAŽ 3 0 0 3 9:20 0
REZULTATI 3. KROGA: Sevnica - ABA Roletarstvo Ptuj 1:6 (1:3), Slovenske Gorice - Viktorbit eBlagajna 4:7 (3:4).
1.	VIKTORBIT 3 3 0 0 21:11 9
2.	DOBOVEC 2 2 0 0 13:3 6
3.	ABA R. PTUJ 3 10 2 16:13 3
4.	WEBER 2 1 0 1 14:16 3
5.	FC LITIJA 2 10 1 3:5 3
6.	SLOV. GORICE 3 10 2 13:21 3
7.	RATITOVEC 2 0 1 1 7:9 1
8.	SEVNICA 3 0 1 2 6:15 1
SEVNICA - ABA ROLETARSTVO PTUJ 1:6 (1:3)
STRELCI: 0:1 Bratušek (8), 0:2 Čuš (8), 0:3 Petek (18), 1:3 Topo-lovec (20), 1:4 Petek (23), 1:5 Svr-žnjak (28), 1:6 Simonič (30)
JM, DK
Planinski kotiček
Po Levstikovi poti od Litije do Čateža
Sobota, 13. november 2010
Ponovno smo vstopili v jesenski čas, ko se gozdovi in vinogradi ode-nejo v zlato rumene barve. Narava nas obogati s svojimi darovi in prav prijetno se je podati po planinskih poteh, ki sedaj vabijo predvsem v sredogorje. Pred nami je tudi čas Martinovega, ko sv. Martin iz mošta naredi vino. Planinci in ljubitelji pohodništva že vrsto let ta praznik proslavimo s pohodom po Levstikovi poti od Litije do Čateža. Pot poteka s Posavskega hribovja med dolenjske griče, kot jo je opisal znani slovenski literat Fran Levstik. Po njegovih stopinjah vabimo tudi vas.
Udeleženci popotovanja se zberemo v soboto, 13. novembra, ob 6. uri na železniški postaji na Ptuju, od koder se bomo s posebnim avtobusom popeljali čez Trojane v Litijo. Celotna pot je dolga 21 kilometrov, zato se bomo razdelili v dve skupini. Nekateri bodo prehodili celotno pot. Za vse, ki si želite nekoliko manj hoda, bomo organizirali prevoz do Liberge, od koder je do cilja tri ure zmerne hoje. Zaključek pohoda bo na Čatežu, kjer se obeta veliko planinsko rajanje. V Ptuj se vrnemo do 19.30.
Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, nahrbtnik, topla obleka) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in na številnih stojnicah ob poti. Cena izleta vključuje prevoz s posebnim avtobusom in organizacijo ter znaša 12,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo do torka, 9. novembra 2010, v pisarni PD Ptuj, Prešernova 27, vsak torek med 14. in 16. ter petek med 17. in 19. uro oziroma do zasedbe 30 mest. Vodil bo Uroš Vidovič s sovodniki.
Intervju • Dejan Zavec
Fotografije dobijo pravo vrednost šele čez leta; verjetno je podobno z biografijo
Našega boksarskega super-šampiona Dejana Zavca, svetovnega prvaka po verziji IBF, smo povprašali o njegovem treningu, prihodnjem dvoboju, o odhodu v Ameriko, posebno pozornost pa smo namenili njegovi biografiji, ki bo v kratkem prišla na knjižne police.
Kakšne so sedaj tvoje aktivnosti?
D. Zavec: »Kakšnega pravega, res kvalitetnega premora od dvoboja z Jackiewiczem nisem imel, le kakšen teden dni dopusta smo si privoščili z družino. Sedaj znova normalno treniram, pri čemer je najpomembnejše to, da ne čutim nobenih bolečin. Ob tem seveda nestrpno pričakujem razplet okoli mojega naslednjega dvoboja, ki se dogaja v ozadju. V tem trenutku me poleg treninga in vodenja športnega centra Dejan Zavec Gym ne zanima nič drugega.«
Poškodba roke je torej že pozabljena.
D. Zavec: »Sedaj treniram brez zadržkov, na tisti pravi trening s kontaktom pa bo treba še malo počakati; pri tem prihaja do največjih obremenitev. V naslednjih dneh grem na zadnji pregled k zdravniku in tam bom zvedel vse o tem, kaj že smem in s kakšnimi obremenitvami moram še počakati. Sicer pa lahko že sedaj rečem, da je končni razplet te poškodbe zame naravnost sanjski, ob tem pa nisem izgubil niti enega dneva treninga.«
Naslednji teden odpo-tuješ v Nemčijo: kakšen je namen?
D. Zavec: »Z mojim trenerjem Dirkom Dzemskim sva si zadala za cilj, da izboljšava nekatere taktično-tehnične pomanjkljivosti. Do sedaj smo naredili že veliko v tej smeri, sedaj pa je čas za piljenje podrobnosti, ki so sicer večini nevidne, vzamejo pa veliko časa. Važno je tudi to, da zadr-žim občutke, ki so v sami borbi nujno potrebni, da ostanem 'in'. Lahko pa sedaj tudi v miru preučujemo možne tekmece.«
Prav glede slednjih se verjetno dogovarjaš z ma-nagerjem Ulfom Stein-forthom.
D. Zavec: »Ulf je po dvoboju v Ljubljani organiziral že dva boksarska večera v Nemčiji, enega še pripravlja, zato nimava vsakodnevnih kontaktov. Verjamem pa, da dela vse potrebno, da bi se v naslednji borbi pomeril z enim od treh velikanov (Manny Pacquiao - Filipini, Floyd Mayweather, Andre Berto - oba ZDA), ki so sedaj na lestvicah pred menoj. To si seveda zelo želim, včasih pa imam občutek, da se Ulf bolj oklepa reka bolje prvi na vasi kot zadnji v mestu. Sam tega ne vidim tako kot on, kar sem mu tudi povedal, obenem pa verjamem, da ga bo situacija v boksarskem svetu sama pripeljala do tega.«
Izmed velikih boksarskih spektaklov v naslednjem mesecu izstopa dvoboj Manny Pacquiao - Antonio Margarito, ki si ga nameravaš ogledati tudi v živo.
D. Zavec: »Organizatorji so izrazili željo, da pridem, vendar končni dogovori še
Foto: Jože Suhadolnik
Dejan Zavec: »Čeprav sem na nek način javna, znana osebnost, pa ni treba vsem vedeti, kakšno spodnje perilo nosim, čeprav to ni umazano.«
potekajo. Če ne bom imel pomembnejših obveznosti, bom zagotovo šel, saj gre za največji letošnji boksarski spektakel v Ameriki. Samo po sebi se zdi, da je Pacquiao favorit, upam pa, da bo Margarito v ta dvoboj vložil »jockerja« in pokazal več kot v zadnjih dveh dvobojih. Margarito je bil skoraj šest let na 1. mestu velterske kategorije, kar je izjemen dosežek, sedaj pa ima po mojem mnenju za Filipinca vendarle preveč načeto samozavest.«
Znova so aktualni prehodi boksarjev iz kategorije v kategorijo, npr. iz velterske v lahko srednjo. Zadnji tak primer je bil Shane Mosley.
D. Zavec: »Predvsem pri Američanih je to nekaj povsem vsakdanjega. Na nek način se celo izogibajo dvobojem za naslov svetovnega prvaka posameznih kategorij, raje imajo spektakle, ki so bolj vezani na ime borcev kot na pasove. Vel-terska kategorija prednjači po tem, prav zaradi tega je trenutno najzanimivejša: nihče ne more zagotovo trditi, da bo koga premagal, vsak dvoboj je lahko napet in izenačen do konca. Za prehode je možna tudi razlaga, da s tem iščejo šibke točke tekmecev; znano je, da so boksarji v težjih kategorijah nekoliko počasnejši, zato poskušajo lažji to izkoristiti in jih izzivajo.«
Kraljevska kategorija pa še naprej ostaja super težka, kjer sta absolutna vladarja brata Klitschko.
D. Zavec: »Čeprav je ta kategorija nekoliko v krizi, pa brata Klitschko vendarle skrbita za to, da ima ta pozitivno podobo. Oba imata velike kvalitete, tako tekmovalne kot osebnostne in rušita stereotipe o boksarjih. Čeprav sta mega zvezdnika in veliko prisotna v medijih, nimata afer in s svojimi izjavami dajeta boksu pozitivno podobo.«
V kratkem bo izšla tvoja biografija, katere avtor je Esad Babačic. Kako spremljaš nastajanje te knjige?
D. Zavec: »Sam se še ne zavedam popolnoma, kaj to dejansko pomeni. Je pa res, da so se me vse aktivnosti v zadnjem času dotaknile. Vesel sem, da so pri nastanku knjige sodelovali vsi tisti ljudje, ki so na nek način morali, končno izbiro pa je imel Esad sam. Zadovo-
S kakšnimi občutki pa spremljaš izdajo svoje biografije? Imaš občutek, da si s tem dobil priznanje, da si nekaj v življenju dosegel?
D. Zavec: »Zadnje čase si kar pogosto postavljam to vprašanje, a odgovora še nisem našel. Zagotovo gre za veliko čast, prave vrednosti temu pa v tem trenutku še ne morem podati. Verjetno je temu tako kot je s fotografijami: v tem trenutku so lepe in ti nekaj pomenijo, neprecenljivo vrednost pa dobijo šele z leti.«
Koliko si, kot velik zagovornik družinskega načina življenja, preko knjige pustil javnosti pokukati v tvojo zasebnost?
D. Zavec: »Na to sploh nisem hotel vplivati. O mojih osebnih stvareh sicer niti ne razlagam preveč, čeprav nimam kaj skrivati. Čeprav sem na nek način javna, znana osebnost, pa ni treba vsem vedeti, kakšno spodnje perilo nosim, čeprav to ni umazano.«
ljen sem, da nisem sodeloval pri vsem tem, ampak je avtor zbral mnenja vseh teh ljudi in jih samostojno uvrstil v knjigo. Besedila še nisem prebral, odločil pa sem se tudi, da ne bom dajal izjav o tem, kaj bi lahko bilo drugače.«
Kako pa ti doživljaš Esa-da, ki je zares vsestranski ustvarjalec?
D. Zavec: »Najino poznanstvo sploh ne sega daleč nazaj, poznava se dve, morda tri leta. Imel pa sem že od vsega začetka občutek, da se poznava že dolgo časa: kot bi se srečal s prijateljem, za katerega pač doslej nisem imel časa za druženje. Ob vsakem druženju je najino prijateljstvo postajalo vedno bolj iskreno. Je eden od prijateljev, s katerim lahko
NAGRADNO VPRAŠANJE
Dejanov trener je:
a: D. Dzemski b: E. Babačič
Med pravilnimi odgovori bomo izžrebali dva nagrajenca, ki bosta ob izidu prejela knjigo Trdo-bojec. Izrezan kupon (ne fotokopiran) s pravilnim odgovorom pošljite do četrtka, 4. 11., na naslov: Radio-Tednik Ptuj, d.o.o., Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Pravilni odgovor iz 82. številke Štajerskega tednika se je glasil:
v velterski kategoriji. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali dve nagrajenki, ki bosta ob izidu prejeli knjigo Trdobojec:
-	Marjana Mohorko, Ormoška 45, 2250 Ptuj,
-	Anja Bela, Spuhlja 92, 2250 Ptuj.
sedim tudi v tišini, pa se zaradi tega ne počutim slabo. V prvi vrsti pa je Esad prava enciklopedija znanja vseh vrst, pozitivno pa me je presenetil tudi glede poznavanja bistva boksa.«
Pri sami promociji bo sodeloval tudi Tadej Toš, ki bo projektu zagotovo dodal svoj pečat.
D. Zavec: »Tadej je z vstopom v naš tim prinesel dodano vrednost. Stvari zna postaviti na pravo mesto in prav zato bo zanimivo spremljati predstavitev. Je poseben človek, verjetno bo posebna tudi knjiga in takšna bo tudi promocija. V osnovi nismo želeli, da se knjiga predstavi na klasičen način, saj tudi boks ni čisto običajen šport.«
Jože Mohorič
TRDOBOJEC
ZGODBA DEJANA ZAVCA.
V DVANAJST!H RUNDAH
....................... -........ ■
Ime in priimek:
Naslov:
Davčna številka:
Judo m Pokal Ljutomera
Tri zmage za Ljutomer, po ena za Gorišnico in Dravo
Na tekmovanju v judu za Pokal Ljutomera je nastopilo 207 mladih judolstov iz 28 klubov.
JK Gorišnica
dečki U-11 (letnik 2000): do 38 kg: 1. Rok Veselič;
deklice U-11 (letnik 2000): do 37 kg: 2. Karmen Kostanjevec;
dečki U-13 (letnik 1998/99): do 38 kg: 3. Klemen Podgoršek;
starejši dečki: nad 73 kg: 2. David Forštnarič.
JK Drava Ptuj
mlajši dečki: do 42 kg: 9. Timotej Plesec;
mlajši dečki: do 55 kg: 5. Jernej Domanjko, 9. Jure Lesjak;
cicibanke: +54 kg: 1. Nika Šlam-berger;
cicibani: do 30 kg: 5. Tine Čeh; cicibani: +55 kg: 3. Luka Šlam-berger.
JK Ljutomer
starejše deklice: nad 63 kg: 2. Betina Ivajnšič;
starejši dečki: do 50 kg: 1. Žiga Šendlinger;
starejši dečki: nad 73. kg: 1. Nar-sej Lackovič;
mlajši dečki: do 34 kg: 2. Matej Grnjak;
cicibanke: do 29 kg: 1. Katja Lu-kač.
UR
Od leve proti desni: trener Franc Nasko, Karmen Kostanjevec, Rok Veselič in Klemen Podgoršek
Tajski boks • 3. krog lige
Na Ptuju Noč gladiatorjev
Športni napovednik
V klubu tajskega boksa Muay - Thai Ptuj napovedujejo za sobotni večer od 18. ure naprej pravo eksplozijo tajskega boksa, saj bodo pripravili Noč gladiatorjev. Organizatorji bodo v športni dvorani Gimnazije Ptuj izpeljali v prvem delu nekaj začetniških dvobojev, nato pa jih bodo stopnjevali do vrhunca večera, ko bo v ring stopil najboljši domači borec Tadej Toplak. Slednji ima za seboj že enajst dvobojev, izmed katerih jih je dobil deset (na letošnjem EP v Rimu je v kategoriji do 86 kilogramov osvojil 5. mesto). Zraven Toplaka bosta iz ptujskega kluba nastopila še Blaž Vinkovič (v kategoriji do 75 kg) in Elio Artič (do 86 kg). Izmed nastopajočih Slovencev je najbolj znano ime Franci Grajš (lanskoletni podprvak Evro-
pe), medtem ko bo prvo ime večera hrvaški šampion, svetovni in evropski prvak Viktor Zaman.
Pri tajskem boksu se uporabljajo roke, kolena in komolci in gre za pravo gladiatorsko borbo. Po podatkih organizatorjev je bilo doslej na Noč gladiatorjev prijavljenih kar 53 tekmovalcev, ki prihajajo iz Hrvaške, Srbije, Slovaške, Češke, Nemčije, Avstrije, Italije, Brazilije in Slovenije. Tekmovanje je v osnovi amatersko ter šteje kot tretji krog slovenske lige tajskega boksa. Zraven vsaj dvajsetih dvobojev tajskega boksa pa bo gotovo zelo atraktivna tudi predstavitev kluba Realnega Aikida Ptuj, ki bo prikazal tehnike napada in obrambe.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Tadej Toplak (Muay Thai Ptuj)
Nogomet • 1. SMK, 1. SKL, Liga U-14, dekleta U-17
1. SML
REZULTATI 11. KROGA: NS Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 4:1, Aluminij - Domžale 1:2, CM Celje -Noga Triglav 1:1, Maribor - Rudar Velenje 3:1, Mura 05 - Bravo Publikum 0:6, FC Koper - Simer šampion 0:2, IB Interblock - NŠ R. Koren Dravograd 1:0, Olimpija - HIT Gorica 1:1.
1. CM CELJE	ll	a	a	G	al:l2	27
2. MARIBOR	ll	a	2	l	31:13	26
3. IB INTERBLOCK 11		a	l	2	2a:ll	25
4. NŠ POLI DRAVA 11		6	2	a	2a:22	2G
5. SIMER ŠAMP.	ll	6	l	4	22:13	lg
6. DOMŽALE	ll	6	l	4	24:10	lg
7. FC KOPER	ll	5	a	a	25:lg	la
8. HIT GORICA	ll	5	a	a	22:l6	lg
9. RUDAR VELENJE 11		5	a	a	2l:l5	lg
10. ALUMINIJ	ll	4	a	4	25:2l	l5
11. NOGA TRIGLAV 11		a	a	5	l5:22	l2
12. BRAVO PUB.	ll	a	2	6	20:24	ll
13. MURA G5	ll	a	G	a	l2:2a	g
14. OLIMPIJA	ll	2	2	7	13:20	a
15. DRAVOGRAD	ll	G	2	g	6:2g	2
16. F. JARENINA	ll	G	l	1G	6:a5	l
Foto: Črtomir Goznik
Kadeti Aluminija so vodilnim Domžalam presenetljivo odščipnili točko (simbolična fotografija je s tekme Aluminij - Mura 05).
NS POLI DRAVA - NISSAN FERK JARENINA 4:1 (1:0)
STRELCI: 1:0 Pauko (9), 1:1 Oswald (57), 2:1 Hanc (67. avtogol), 3:1 Roškar (77), 4:1 Ljubec (84. z 11 m) ALUMINIJ - DOMŽALE 1:2 (1:0) STRELCI: 1:0 Pučko (42), 1:1 Kov-jenič (50), 1:2 Cerar (73)
8.	BRAVO PUB.	11	4	4
9.	OLIMPIJA	11	3	4
10.	CM CELJE	11	3	4
11.	POLI DRAVA	11	4	1
12.	F. JARENINA	11	3	3
13.	DRAVOGRAD	11	3	3
14.	FC KOPER	11	4	0
15.	SIMER ŠAMP.	11	1	2
lg:ll
l5:l4 l4:l6
l2:2a l2:la la:la la:25 7:2a 6:25
a. POBREŽJE	12 5	4	a	21:21	i9
g. MURA G5	11 5	G	6 a2:24	15
1G. DRAVINJA	12 4	1	7	20:15	la
11.	SIMER ŠAMP.	11 4	1	6 22:25	la
12.	TEH. VERŽEJ	12 a	1	a 2G:38	10 la. BREŽICE	12 2	1	9	21:65	7
14.	MALEČNIK 12 2 0 10 10:72 6
15.	ŽELEZNIČAR 12 1 1 10 13:48 4
16.	MOZIRJE 12 0 3 9 8:49 3 ALUMINIJ - POBREŽJE 2:2 (1:2) STRELCI: 0:1 Križan (10), 1:1
Brodnjak (13), 1:2 Kolar (20), 2:2 Nocak (45)
MARIBOR - NŠ POLI DRAVA 1:1 (1:1)
STRELCA: 0:1 Vrbanec (13), 1:1 Beriša (18)
Dekleta U-17
REZULTATI 8. KROGA: Cirkulane -Slovenj Gradec 0:2, Pomurje Beltinci - Maribor 2:2, Brinje - Velesovo 1:2.
1.	BRINJE	6	5	0	1 36:18	15
2.	VELESOVO	6	4	1	1 43:10	13
3.	POMURJE BEL.	6	3	2	1 32:8	11
4.	MARIBOR	7	3	1	3	22:13	10
5.	SLOV. GRADEC	6	2	0	4	10:20	6
6.	CIRKULANE	7	0 0	7	3:87	0
CIRKULANE - SLOVENJ GRADEC 0:2 (0:0)
Danilo Klajnšek
16. ALUMINIJ 11 0 5 6 ALUMINIJ - DOMŽALE 0:0 NŠ POLI DRAVA - NISSAN FERK JARENINA 1:1 (1:0)
STRELCA: 1:0 Kočar (33), 1:1 Babšek (76)
1. SKL
REZULTATI 11. KROGA: NS Poli Drava - Nissan Ferk Jarenina 1:1, Aluminij - Domžale 0:0, Celje - Noga Triglav 0:1, Maribor - Rudar Velenje 3:2, Mura 05 - Bravo Publikum 1:3, FC Koper - Simer Šampion 1:2, IB Interblock - NŠ R. Koren Dravograd 4:1, Olimpija - HIT Gorica 1:3.
1. DOMŽALE 11 8 3 0 17:3
Liga U-14
2.	IB INTERBLOCK 11
3.	MARIBOR 11
4.	MURA 05 11
5.	RUDAR VELENJE 11
6.	NOGA TRIGLAV 11
7.	HIT GORICA 11
a l 6 2 6 2 5 2 5 2 5 2
30:10
la:la lg:l5 25:la la:l7 l6:l5
REZULTATI 12. KROGA: Aluminij - Pobrežje 2:2, Maribor - NŠ Poli Drava 1:1, Tehnostroj Veržej - Brežice 3:1, Železničar - Mozirje 5:1, Nissan Ferk Jarenina - CM Celje 4:2, Rudar Velenje - Dravinja 3:0, Maleč-nik - NŠ R. Koren Dravograd 0:3.
1. MARIBOR 12 9 3 0 57:4
2.	NŠ POLI DRAVA 12
3.	CM CELJE 12
4.	FERK JARENINA 12
5.	DRAVOGRAD 12
6.	RUDAR VELENJE 12
7.	ALUMINIJ 12
g a g l a 2
7 4 7 G
6 a
a6:g
55:la
al:ll 2a:7 4a:la al:24
Razpis za zimske lige malega nogometa MNZ Ptuj
MNZ Ptuj razpisuje tekmovanje v 1. in 2. razredu ter veteranski ligi malega nogometa za sezono 2010/11. Tekme se bodo igrale v športni dvorani Center. Termini igranja tekem bodo praviloma ob sobotah in nedeljah čez dan. Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 20. 11. V tekmovanje pri članih se sprejme 24 ekip, ki bodo razdeljene v dve kakovostni skupini 1. razred in 2. razred. Pri veteranih se bo formirala liga odvisno od prijav ekip.
Igra se po sistemu vsak z vsakim v skupini. Po koncu rednega dela se za prvaka posameznega razreda odigra končnica prvenstva treh pr-vouvrščenih ekip (vsak z vsakim). Zadnji dve uvrščeni ekipi iz 1. razreda izpadeta v 2. razred v naslednji tekmovalni sezoni. Prvouvrščeni ekipi iz 2. razreda pa se uvrstita v naslednji sezoni v 1. razred. V veteranski ligi postane prvak ekipa, ki osvoji po rednem delu tekmovanja največ točk.
Izpolnjene prijavnice in seznam igralcev za ligo (za razvrstitev v 1. razred je treba navesti vsaj pet igralcev iz lanske sezone, ki bodo tudi letos nastopali za ekipo) je treba poslati po pošti na naslov MNZ Ptuj, p. p. 121, 2250 Ptuj, oziroma po elektronski pošti info@mnzve-za-ptuj.si najkasneje do 5. 11. 2010.
Lanskoletni naslov prvakov brani ekipa KMN Poetovio Linde plin, ki je na finalnem turnirju ugnala ekipi Bar Saš in KMN Majolka.
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 18. KROGA - SOBOTA ob 18.00: CM Celje - Maribor; SOBOTA ob 20.00: Luka Koper - Olimpija; NEDELJA ob 14.00: Triglav Gorenjska
-	Nafta, Primorje - HIT Gorica; ob 16.00: Domžale - Rudar Velenje.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 13. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Labod Drava - Krško, IB Interblock - Roltek Dob, Dravinja Kostroj - Bela krajina; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Aluminij, Šmartno 1928 - Garmin Šenčur.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: MU Šentjur - Tromejnik G Ka-lamar, Zreče - Simer šampion, Malečnik - Tehnostroj Veržej, Paloma
-	Odranci; NEDELJA ob 14.00: Stojnci - Kovinar Štore, Čarda - AHA EMMI Bistrica, Grad - Koroška Dravograd.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 11. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Zavrč - Peca, Marles hiše -Podvinci, ZAVA Gerečja vas - GIC Gradnje Rogaška, Tehnotim Pesnica
-	Mons Claudius, Boč Poljčane - Šmarje pri Jelšah, Šoštanj - Koroške Gradnje; NEDELJA ob 14.00: Carrera Optyl Ormož - Pohorje.
1.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Hajdina - Bukovci, Središče ob Dravi - Oplotnica, Pragersko - Rogoznica; NEDELJA ob 10.30: Videm
-	Skorba; NEDELJA ob 14.00: Gorišnica - Apače, Dornava - Lovrenc.
2.	LIGA MNZ PTUJ
PARI 10. KROGA - SOBOTA ob 14.00: Slovenja vas - Tržec, Hajdoše
-	Zg. Polskava, Cirkulane - Sp. Polskava; NEDELJA ob 14.00: Makole
-	Podvinci Agrocenter Ptuj, Grajena - Markovci, Leskovec - Podlehnik.
LIGA U-14 VZHOD
13. KROG: NŠ Poli Drava - Dravinja (sobota ob 10.30), Aluminij -Mozirje (sobota ob 11.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 9. KROGA: ŽNK Dornava - Jevnica (sobota ob 11.30), Maribor
-	Pomurje Beltinci, HV Tour Slovenj Gradec - Velesovo Kamen Jerič, Rudar Škale - Krka.
Namizni tenis
1. SLOVENSKA MOŠKA LIGA
PARI 4. KROGA: Ptuj - Ilirija (sobota v ŠD Mladika ob 17.00), Krka
-	Sobota, Kema Puconci - Edigs Mengeš, Finea Maribor - Muta, PPK Rakek - Tempo Velenje.
1. SLOVENSKA ŽENSKA LIGA
PARI 4. KROGA: Ljubljana - Ptuj (sobota ob 17.00), Fužinar Interdiskont - Muta, Arrigoni Izola - Logatec, Ilirija - Kajuh Slovan, Sobota
-	Iskra Avtoelektrika.
3.	MOŠKA LIGA
PARI 4. KROGA - SOBOTA ob 10.00: Ljutomer - Šternmatik Cirkov-ce, Vesna Zalog - Žogica Radgona II., Kajuh Slovan - Radlje, Krka II.
-	Preserje, Hrastnik - Vrhnika, Royal Beach - Logatec, Križe - Iskra Avtoelektrika; ob 16,00: Vesna Zalog - Radlje, Kajuh Slovan - Žogica Radgona II., Krka - Vrhnika, Hrastnik - Preserje, Royal Beach - Iskra Avtoelektrika, Križe - Logatec.
Odbojka • 3. DOL - vzhod (ž)
PARI 4. KROGA: AC Prstec Ptuj - Formis II. (v soboto ob 17.30 v Gimnaziji), Turbina - Nova KBM Branik II., ZM Ljutomer - Maribor.
Tenis • Zimska liga 2010-2011
V	soboto, 30. oktobra, se bo v teniškem centru Goya pričelo tekmovanje v zimski teniški ligi, v kateri bo letos nastopilo 12 ekip, ki bodo razdeljene v dve skupini, tekmuje pa se po dvokrožnem sistemu. Srečanja bodo na sporedu vsakih 14 dni. Lanski naslov brani ekipa TC Goya Hajdoše, novinec v prvoligaški konkurenci pa je ekipa TK Gorišnica (nadomestila je ekipo Kovinarstva Špurej). V 2. ligi so prijavljene kar tri nove ekipe: Saubermaher Ptuj, Civis Ptuj in Zmagovalci Ptuj.
V	1. ligi nastopajo TK Kager hiša Maribor, TK Trgovine Jager Ptuj, TK Gorišnica, TK Šumari Kidričevo, Holtikultura Ptuj in TC Goja Hajdoše.
V	2. ligi nastopajo TK Štraf Ptuj, TK Skorba, TK Skorba Gad, TK Saubermaher Ptuj, Civis Ptuj in Zmagovalci Ptuj.
Pari 1. kroga v 1. ligi: sobota, 30. 10.: ob 8.30 Hiša Kager - TK Gorišnica, Trgovine Jager - TC Goja; ob 11.45 TK Šumari - Holtikultura.
Športno plezanje • Svetovni pokal
Ptujska športna plezalka Mina Markovič je po evropskem prvenstvu v Imstu ostala v vrhunski formi, kar je dokazala tudi na zadnji tekmi za svetovni pokal v belgijskem Puursu. Danes in jutri pa Markovičevo čaka nov izziv, saj tekmuje na tekmi za svetovni pokal v Huaiji na Kitajskem.
Noč gladiatorjev
Klub tajskega boksa Muay Thai organizira v soboto, 30. 10., v športni dvorani Gimnazije Ptuj od 18. ure naprej 3. krog slovenske lige tajskega boksa. Gre za mednarodno tekmovanje, na katerega je prijavljenih 53 borcev iz devetih držav.
Rokomet • Mlajše selekcije
Starejši dečki B: RK Jeruzalem Ormož - RK Velika Nedelja (petek, 29. 10., ob 18.00); starejši dečki A: RK Moškanjci Gorišnica - RK Velika Nedelja, (petek, 29. 10., ob 19.15).
DK, JM, DB, UK
a
4
4
6
5
5
Nagradno turistično vprašanje .
V	pričakovanju martinovih prireditev
V	slovenskem turizmu letos kaže dobro. V osmih mesecih letos je devizni priliv iz naslova izvoza potovanja znašal 1,26 milijarde evrov, kar je štiri odstotke več kot v osmih mesecih leta 2009. Z dosedanjimi rezultati letošnje turistične sezone pa so zadovoljni tudi v največjem turističnem podjetju na Ptujskem, Termah Ptuj.
Kot je povedal generalni direktor Direktorata za turizem na Ministrstvu za gospodarstvo Marjan Hribar, so prihodki, ki jih tuji turisti ustvarjajo v Sloveniji, skladni z napovedmi. V obdobju januar-avgust 2010 se je povečal že sam obisk, ki je na ravni leta 2008, ki je bilo za slovenski turizem najboljše leto po osamosvojitvi. Obisk domačih gostov pa je bil v osmih mesecih letos manjši, zato bo letošnja turistična sezona morda le za kakšen odstotek boljša od lanske. Gospodarska kriza je podobno kot v drugih državah v regiji zagotovo tudi v slovenskem turizmu pustila določene posledice. Vse aktivnosti bodo v bodoče usmerjene v učinkovito promocijo ter razvoj kakovostnih in inovativnih turističnih produktov, je še povedal Hribar ob oceni turističen sezone januar-avgust 2010.
Na Ptuju in v okolici pa se v tem času že pospešeno pripravljajo na
Foto: Črtomir Goznik
V grajski lepote in
vinski kleti bodo 9. novembra predstavili promocijski film Spoznajmo vina Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice.
Okoli sveta (53.) • Piše: Filip Kovačič
Na poti po Siriji
Tik pred mejo sem opazil oklepna vozila in tanke, na obeh straneh pa tudi do zob oborožene vojake. Očitno je tudi ta meja, kar sem seveda že vedel, precej politično nestabilna. Šofer avtobusa nas je odložil pred mejo in nam dejal, da se dobimo čez eno uro na drugi strani. Pograbil sem svoj nahrbtnik in peš odkorakal proti mejni postaji.
Slovenci za vstop v Sirijo potrebujemo vizum, ki naj bi si ga uredili že pred odhodom, najbližja sirijska ambasada pa je v Beogradu. Vendar si je po mojih informacijah bilo brez težav mogoče pridobiti vizo tudi na meji. Strog, vendar po svoje prijazen uniformiran Sirijec me je v slabi angleščini vprašal, od kod prihajam in kam me vodi pot. Ko sem mu razložil, je začudeno gledal v moj potni list. K sebi je poklical še kolega in kmalu so se mu pridružili še trije. Vsi skupaj so pregledovali moj dokument, ki je bil resnici na ljubo do konca poln vseh mogočih žigov in vizumov. Nenadoma
me pogleda še strožje in vpraša, ali sem bil v Palestini. Seveda sem mu odgovoril, da nisem in da niti ne nameram tja. Potem mi je pokazal njemu sumljiv žig in vprašal: „Kaj pa je potem tole?" Vseh pet me je začudeno gledalo. Skoraj mi je ušel smeh, ko sem mu odgovoril: „ To je žig s Tahitija, iz Francoske Polinezije!" Vsi skupaj so odkimavali z glavami in se pomenkovali. Verjetno še niso slišali za državo s tako čudnim imenom ... Trenutek za tem sem že dobil listek, s katerim se moral plačati na blagajni za vizum. Samo še vprašanje, ali nameravam v Izrael, in sem že lahko prestopil mejo. No, pa le ni bilo tako komplicirano, sem si mislil sam pri sebi, ko sem stopal proti čakajočemu avtobusu. Do mesta Homs, kjer sem želel prenočiti, je bila še dolga pot ...
Na avtobusu nas je ostalo kakih deset. Dan se je prevešal v noč, ko smo se odpeljali iz bližine glavnega mesta Damaska proti manjšemu Homsu. Nekaj potnikov je šofer od-
martinove prireditve, ki bodo potekale skoraj v vsakem večjem kraju, kjer dajo nekaj na vinsko tradicijo in promocijo kulture pitja. Martinova-nje 2010 na Ptuju pa bo še posebej bogato. Luč sveta bo ugledal promocijski film Spoznajmo lepote in vina Vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice, ki hkrati predstavlja tudi zaključek projekta LAS. Zanimivo pa bo tudi potovanje po ptujski mestni vinski poti, ki bo 10. novembra, na kateri bodo udeleženci spoznali bogastvo ptujskega vinskega podzemlja. Obiskali bodo grajsko vinsko klet, Park hotel, hotel Mitra, cerkev sv. Jurija (Proštija), vinoteko Zlati grozd, minoritski samostan s kletjo in Ptujsko klet. Ptujsko mar-tinovanje se od podobnih v Slove-
niji razlikuje tudi po tem, da na sam martinov praznik, 11. novembra, ob 11. uri in 11. minut, prinese novega princa kurentovanja, letošnji bo že dvanajsti po vrsti. Prvič pa prihaja iz ene od karnevalskih skupin.
Letošnji princ karnevala (kuren-tovanja) bo dvanajsti po vrsti, je odgovor na naše predzadnje Nagradno turistično vprašanje. Nagrado bo prejel Darko Dominko, Hajdoše 84 b, Hajdina. Danes sprašujemo, koliko občin zajema Vinsko turistična cesta Srednje Slovenske gorice. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v hotelu Primus in obisk savn. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 5. novembra.
Foto: Filip Kovačič
Avtobus za Homs
ložil kar na viaduktu, ki je bil speljan nad mestno vpadnico. Zanimiv način izstopanja potnikov, ki morajo skočiti dobesedno na cesto.
Sirijec, eden redkih na avtobusu, ki je tekoče govoril angleščino, je kmalu po odhodu začel navezovati stik z menoj. Njegova začetna prijaznost je postajala vse bolj narejena in moteča. Zaradi njegovih vsiljivih vprašanj mi je postajal čedalje bolj sumljiv. Na vsak način mi je želel zamenjati sirijske funte za moje zelene dolarje. Seveda po njegovem, precej slabšem tečaju. Na potovanjih sem se, tudi po lastnih slabih izkušnjah, naučil razlikovati med resnično prijaznostjo in med ljudmi, ki s prijaznostjo prikrivajo slabe namene. Žal se mi je zdel sopotnik na avtobusu prav tak. Sredi noči me je sprevodnik opozoril, da se približujemo mestu, kjer izstopim. Zanimivo, tudi „moj" sopotnik je želel izstopiti na istem mestu. Preden skočiva iz avtobusa, mu je fant, ki je delal kot sprevodnik, nekaj „vbijal" v glavo. Zdelo se mi je, da mu hoče povedati, naj me pusti na miru oziroma naj pokliče taksi in me varno spravi do mesta.
Z magistralne ceste sva se v temi spustila po nabrežju do manjše ceste, ki je vodila v mesto. Tam je že čakal taksi. Moj sirijski sopotnik se je delal, kot da nima denarja in da naj jaz plačam za oba. Cena je bila za naše razmere smešno nizka, komaj kak evro. Ko smo prispeli v središče mesta, sem hitro želel pobegniti in si sam poiskati hotel ter se tako izogniti nadaljnjemu pogovoru s Sirijcem. Komaj, da mi je uspelo otresti se ga. Ko sem prikorakal v soliden hotel in dobil sobo, sem si končno oddahnil. Takega težaka pa ni ravno prijetno imeti za vratom.
Da ne bom delal krivice Sirijcem, mislim, da je bil to osamljen primer. Vsi ostali, kar sem jih srečal, so bili prijazni in nevsiljivi. Prav tako sem se popolnoma varno počutil, če sem se ponoči sprehajal po središčih sirijskih mest, tudi Damaska.
Sirija
Foto: Filip Kovačič
NOVIČKE IZ TERM PTUJ
T»E»RSM»E
PTUJ
SAVA HOTELS & RESORTS
PRIMOSOVE VINSKE ZGODBE
5.11. Vipavo-1894 26.11 Halo Haloze
10.12. Prazničae penlne - biseri v kozarcu NOVO: Vinski abonma za devet vinskih večerov razen za zaključnega za samo 99 €. Redna cena posameznega dogodka znaša 15 €. Celoten program najdete na www.terme-|>tuj.si
Sobotni Primusov plesni večer
Za plesno razpoloženje bo poskrbel duet Night Life. Sobota, 30.10.2010 ob 21.00
Marnnovanie v Grand Hotelu Primus z Ansamblom prepih
Soboto, 6.11.2010 ob 19.00 v Klubu Gemino XIII

Grand Hotel Primus
J?,
Grand Hotel Primus
I
Grand Hotel Primus«
Soboto, 20.11.2010 ob 20.00 v Klubu Gemino XIII IEDI IZ POSTRVI V RESTAVRACIIIZIIA
V Restavracije Žila vam vsak prvi teden v mesecu nudimo jedi iz postrvi s prilogo po ceni 7 € (postrv file po dunajsko, v koruzni moki, po mlinarsko, po tržaško, postrv v vinu ter prekajena postrv na solati).
OKREPITE SVQIE TELO Z MASAŽAMI, K0PEIMI Ali SAVNAMI V GR PRIMOS &
Valens Augusta wellness v GH Primus vas pričakuje!
Dodatne informacije in rezervacije na tel.: 02/74-94-506 ali www.terme-ptuj.si
Grand hotel Primusc
Kuharski nasveti
Kisle juhe
Kisle juhe so se skozi čas spreminjale in dopolnjevale, na to izboljšavo so vplivala vedno večja znanja o pripravi hrane in pravilni sestavi jedi. Tako imamo danes številne različice kislih juh in vsaka ima svojo značilnost, ki je prepoznavamo glede na sestavine, dišave in začimbe ali na postopek priprave. Kisle juhe so s primerjavo z ostalimi juhami bolj nasitne, zato jih pogosto ponudimo tudi kot samostojne jedi, še najpogosteje kot malice.
Kisle juhe lahko razdelimo po različnih kriteriji, tako lahko govorimo o kislih juhah, ki jih razvrščamo glede na vrsto mesa, ki smo ga uporabili pri pripravi, tako poznamo kisle juhe iz svinjine, teletine, perutnine in drobovine. Naslednjo razvrščanje kislih juh lahko naredimo po barvi, tako poznamo tako imenovane rdeče in bele ali svetle kisle juhe. Kisle juhe pa lahko razdelimo še glede na kuharsko tehnologijo po načinu toplotne priprave, in sicer juhe, ki jih kuhamo, in juhe, ki jih dušimo in kuhamo. Po razdelitvi kislih juh glede na postopek zgoščevanja pa poznamo kisle juhe zgoščene s prežganji, kisle juhe zgoščene s podmetom, kisle juhe zgoščene s pomokanjem in kisle juhe zgoščene s surovim naribanim krompirjem.
Najpogostejše sestavine vseh kislih juh so vrsta mesa, po kateri juha nosi tudi ime, čebula, česen, jušna zelenjava, oziroma korenje, peterši-
ljeva korenina in zeleni del peteršilja, pri nekaterih tudi krompir in druge vrste zelenjave, kot so paradižnik in paprika. Od dišav in začimb pri pripravi kislih juh uporabljamo kumino, timijan, lovor, majaron, poper in sol. Omenjenih dišav in začimb ne uporabimo pri vsaki kisli juhi, zagotovo pa vsako kislo juho ob konci kisamo. Za okisanje uporabimo dobro domačo belo vino, pri rdečih juhah lahko tudi rdeče vino. Za okisanje pa lahko uporabimo tudi jabolčni ali vinski kis.
Kisle juhe, ki jih ponudimo kot samostojne jedi, na primer za malico, so nekoliko bolj goste in izdatnejše kot kisle juhe, ki so le ena izmed jedi pri posameznem obroku. Te kisle juhe tako pogosto najprej dušimo in v drugi polovici toplotne obdelave kuhamo ter jim kot sestavino dodamo še zelenjavo, kot so korenje in pe-teršiljeva korenina ali krompir. Na okus teh juh pogosto
vplivajo že osnovne sestavine, zato je pomembno, da uporabimo kar precejšno količino sesekljane čebule, ki jo najprej na vroči maščobi fino prepražimo, nato dodamo na kocke narezano meso, ko ga rahlo popraži-mo, dodamo sesekljan česen, začinimo in nekaj časa duši-mo. Ko se meso do polovice zmehča, dodamo moko, ki jo rahlo prepražimo in zalije-mo z večjo količino vode ali mesne juhe, ki jo imamo na razpolago. Dodamo na male kocke narezan krompir. Po potrebi dodamo še dišave in začimbe. Juha naj počasi vre tako dolgo, da se sestavine zmehčajo. Na koncu lahko dodamo kislo smetano in jo izboljšamo z vinom ali kisom. Tako po večini pripravljamo kisle juhe iz svinjine, teletine in drobovine.
Še okusnejšo kislo juho bomo dobili, če prej omenjeno juho delno zgostimo s surovim fino naribanim krompirjem, oziroma tako, da del moke, s katero juho zgostimo, nadomestimo s surovim naribanim krompirjem. Če pripravljamo manjšo koli-
Foto: Martin Ozmec
čino kisle juhe, kar pomeni za do deset oseb, pa lahko celotno moko nadomestimo s surovim naribanim krompirjem. Krompir rahlo pre-pražimo, juho prav tako zali-jemo in kuhamo tako dolgo, da krompir razpade in s tem juho zgosti.
Pri zgoščevanju kislih juh s prežganjem je pomembno, da prežganje, ki ga posebej pripravimo v ponvi ali kozi-ci, dodamo v juho čim prej, da sestavine prežganja lahko vplivajo na okus juhe in da med kuhanjem razpadejo, oziroma s tem juho zgostijo. Najmanj zaželen način zgoščevanja kislih juhe je, ko juhe zgostimo s poma-kanjem, pri teh juhah način zgoščevanja ne vpliva na okus, ampak le na konsisten-co jedi, pri čemer moramo paziti, da damo podmet v juho, ko je meso do polovice mehko, da se moka dobro razkuha in da juha nima mo-kastega okusa. Če juho zgostimo s podmetom, je dobro, da jo na koncu zraven kisa-nja izboljšamo še z manjšo količino kisle smetane.
Vlado Pignar
Tačke in repki
Psička in njen mladiček
Gospa iz okolice Ptuja ima doma psičko mešanko male rasti, staro leto in pol. Psička je v zadnjem času pridobivala na telesni teži in pred tremi meseci jo je presenetila, ko je skotila enega samega mladička. Lastnica je bila šokirana, saj je v času gonitve njene psičke zelo pazila, da ne bi prišla v stik s samčkom. Zaradi ljubkosti mladička, ki je samček, in presenečenja, ki ga je lastnici pripravila psička, je mladiček ostal doma. Lepo raste in napreduje, vendar gospo skrbi, kaj se bo dogajalo v času gonitve. Gospo zanima, ali bo treba paziti, da ne pride do paritve ali tega strahu ni, ker sta mati in sin?
Kot sem že večkrat omenil, je gonitev in parjenje pri psih izrazito povezano z nagonom, ki se sprosti preko hormonov, ki privedejo psičko v stanje estrusa, oziroma gonitve, in prav tako tudi samca. Samček dobiva informacijo o gonitvi psičke preko nosu v obliki vonja in le-ta aktivira celoten hormo-nalni ustroj v telesu vključno s testosteronom, moškim spolnim hormonom. Ko pa je kužek pod testosteronom, mu je popolnoma vseeno, ali je objekt za parjenje njegova mama ali katera koli druga psička. Enako velja tudi za psičko, saj je prav tako pod udarom ženskega spolnega hormona estrogena. Paritev se lahko zgodi zelo hitro in nepričakovano in tajno, kar
se je gospe lastnici omenjene psičke tudi zgodilo, saj do
poroda ni vedela, da je njena psička breja.
Ko bo samček dosegel spolno zrelost, to je takrat, ko napolni 6 do 7 mesecev starosti, bo sposoben oploditi psičko, s katero skupaj živi. Edina možnost, s katero lahko to preprečimo, je kastracija samčka oziroma sterilizacija samičke. Najbolje je poseg opraviti pri obeh, saj
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
bo drugače samička ponovno breja z neznanim samcem ali pa bo domači samček iskal paritveno družico nekje drugje. Treba je poudariti, če se sparita psička in njen sin, bi bila to incestna paritev v najožjem sorodstvu, kar pomeni zelo negativno in nesprejemljivo kombinacijo, ki ima lahko usodne posledice za celo leglo mladičkov. Zaradi recesivnih genov lahko pridejo na površje hude in neozdravljive dedne bolezni, in kar je še huje, to se lahko zgodi kadarkoli v življenju in-cestno spočete živali.
Zelo lepo je, da se je gospa odločila obdržati mladička njene psičke. Njen strah, kaj se bo dogajalo med gonitvijo, je upravičen, vendar je popolnoma odveč, saj je težava enostavno rešljiva, tako da lahko vsi trije brezskrbno uživajo v lepili jesenskih in zimskih dneh, ki so pred nami. Emil Senčar, dr. vet. med.
Kmetijska svetovalna služba
Kisanje zelja
Biološko kisanje je ena najstarejših tehnologij živil. Za dober končni izdelek je treba upoštevati: Izbira surovine
Samo iz kakovostne surovine je možno dobiti kakovosten izdelek. Pravilna izbira sorte, ustrezni agrotehnični ukrepi, dobre ekološke razmere v rastni dobi in optimalni čas spravila pridelka. Preveč ne smemo gnojiti z dušikom, ker nam to lahko povzroči pojav sivkastorja-vega zelja.
Rezanje
Debelina rezine naj bi bila 2 do 4 mm, režemo z dobro nabrušenimi noži, da so rezi gladki in čim daljši. Polnjenje kadi
Pri polnjenju kadi moramo poskrbeti, da so te skrbno oprane in očiščene ter osušene. Polnimo tako, da naložimo plast naribanega zelja, nanj dodamo sol in začimbe po želji ter teptamo (tlačimo).
Soljenje
Največ napak pri kisanju zelja in repe je posledica neustreznega so-Ijenja.
Solimo v 2- do 2,5-odstotni koncentraciji, kar pomeni 20 do 25 dag soli na 10 kg naribanega zelja.
Obtežitev
Ne glede na način obtežbe je treba zagotoviti najmanj 10 do 25 % prostornine ali teže zelja. Obtežiti je treba na začetku bolj, pozneje manj.
Zapreti je treba takoj.
Potem je treba skrbeti za čistočo! Pene moramo sproti odstranjevati!
V začetku vrenja mora biti v prostoru, kjer imamo zelje, temperatura
18-22 stopinj Celzija.	„ . .. „ „ „ _
Pripravila: Terezija Mesko
Z00 TRGOVINA PREMIUM PET Prem?um«£W j
Mercator center, Špindlerjeva na Ptuju	»:> * * * « jj
nudi za vas in vaše hišne ljubljenčke:
PREMIUM PROIZVODE PO UGODNIH CENAH:
hrana, oprema, plašcki, igračke, akvarijske ribice, akvariji ter Se in še.... Pri nas vas strokovno in prijazno postrežemo. VLJUDNO VABLJENI!
a	I A« s tem kuponom vam nudimo 10% popust
I JAi pri nakupu v naši prodajalnil
Astrolog Tadej svetuje
Duševno zdravje
Mobing
Tone dela v enem od velikih gospodarskih podjetij. Pred kratkim je dobil novo šefico, ki si ga dobesedno lasti. Kliče ga ob vsakem možnem času in nadleguje z vsemi mogočimi vprašanji, tudi takšnimi, ki nimajo zveze s službo. Zaradi tega se je v zadnjem času večkrat sporekel z ženo, ki ga celo obtožuje, da jo vara z njo. Kaj naj naredi, da se bo to nadlegovanje končalo?
Vsekakor je ravnanje Tonetove nove šefice dejansko takšno, da ga onemogoča tako pri delu kot tudi v vsakdanjem življenju in celo seže tako daleč, da lahko razpade njegova partnerska zveza.
Kakor koli že, gre za očiten primer mobinga na delovnem mestu, kar je po našem Kazenskem zakoniku kaznivo dejanje. Tone mora to kaznivo dejanje prijaviti, dokaze za nadlegovanje in priče, če prav razumem njegovo pisanje, ima, ter ne bi smelo priti do težav pri dokazovanju na sodišču.
Če pa ima Tone v pogodbi za delo napisano določilo, da je lahko klican kadarkoli in točno določeno, zakaj, pa bo imel pri dokazovanju mobinga težave.
V tem primeru mu preostane le, da si poišče drugo službo, saj se mu drugače lahko zgodi, da bo razpadla njegova družina.
Mag. Bojan Šinko
Šifra: Španski bezeg
Vprašanje: Zanima me, kako se bo razvijal moj odnos s predpostavljenimi v službi. Pred poletjem meje hudo prizadel in mi očital prekrške. Kljub temeljitemu razmisleku krivde pri sebi nisem mogla najti. Želela sem si, da bi sepogovo-rila in razčistila, vendarle iz različnih razlogov do pogovora ni prišlo. Kako bo v prihodnje?
Odgovor: Spoštovana bralka, pri vašem vprašanju nekaj manjka in zamolčali ste pomembno dejstvo, ki bi mi pomagalo pri interpretaciji vašega vprašanja. Seveda tega niste storili namenoma. Iz astrološke karte sklepam, da ste delovne narave in da ste pridnih rok. Pred časom pa ste doživeli neko spremembo in zdi se, da se je spor zgodil z namenom in sporočilom, ki ga pa do dandanes niste uvideli. Neke stvari ste v preteklosti delali iz ozadja in bili precej nezaupljivi,
tako do sebe kot tudi ljudi, ki vas obdajajo. Šef vam je v globalu naklonjen, toda iz ozadja se gresta neko igrico in do pogovora ni prišlo predvsem zaradi vaše želje, da se to ni zgodilo. Dejavniki, taki ali drugačni, pa so zgolj neka krinka in lažje je stvari pometati pod preprogo. V pomoč in oporo vam je oseba ženskega spola. Napetost pa se izraža v vas in vi boste morali biti tisti, ki se sprostite in postavite nove temelje. Že pogovor je magičen ključ do uspeha in s službo bo še nekaj trenj, ki pa jih boste sprožili sami. Konec koncev pa je že čas, da vzamete škarje in platno v svoje roke in si skro-jite sami usodo. Tako ne bo več priložnosti zavestno ali
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
nezavestno valiti krivdo na druge. Želim vam mnogo miru in osebne sreče!
Šifra: Rozi
Vprašanje: Vnaslednjem letu se mi obeta daljša pot v tujino, pa me zanima, ali bo ta pot vplivala na moje življenje na daljši rok v pozitivnem ali negativnem smislu, predvsem na ljubezen in kariero?
Vaše vprašanje je zavito v tančico skrivnosti, saj se pravega odgovora bojite in si pred realnostjo zatiskate oči. Premalo se zavedate dejstva, da ste sami tisti, ki si zatiskate oči pred seboj in nočete sprejeti odgovornosti. Čeprav se kažete svetu kot odgovorna oseba, ste v sebi razdvojeni in vas naje-dajo močni dvomi. Želite vedeti vse, toda vsi odgovori vam ne morejo biti dani, včasih je dobro, da se prepustite, da zaupate in da verujete v to, da je vse dobro.
Povezani ste v kolektivno zavestjo in imate tudi določena znanja, ki so vam v pomoč. Toda zdi se, da ravno ta znanja spijo in da nočete o njih nič slišati. Seveda pa je to pomemben vidik in verjemite mi, ko boste verjeli vase in sledili notranjim semaforjem, uvidite tudi table in smeri prave poti. Pot v tujino je spodbudna in vas bo veliko naučila. Težko pa je reči, da boste na njej ravno zadovoljni, kajti imate svoja pričakovanja, ki pa se bodo morda razblinila. Vendarle pa je to kot blagoslov, saj nas ravno življenje uči, da je vredno živeti, se truditi in ustvarjati. Nekaj več previdnosti ne bo odveč v pogledu denarja in na osebni ravni. Kajti radi gledate na svet okoli sebe skozi rožnata očala. Tudi sam zvesto zagovarjam stališče, kolikor daš, toliko imaš. Nujno pa je, da pred tem izpolnite zakon svobodne volje in da pomagate, če vas nekdo za pomoč zaprosi. Sami pa presodite, ali jo je vreden ali ne. Kajti če pri tem zgubljate energijo in se ukvarjate z nepomembnimi detajli, pridete težje na cilj in ste utrujeni. Menim, da se bo prav vse odvijalo v pozitivnem smislu in to bo dokazal čas, tedaj pa vprašanje, če boste še hranili ta zapis. Od tujine ne pričakujte ničesar, ampak se prepustite, tako lažje dobite tisto, kar iščete. Val pozitivne energije pa se
širi in počasi, korak za korakom, dobiva neke veljavo. Glede ljubezni pa se bolj varujte pozitivnega gledanja in naredite red - princa na belem konju ne bo. Sami pa ne boste, najdite tisto srednjo pot, ki ste jo sposobni in si jo zaslužite. Vse pa bo dobro, je vedno bilo in vedno bo. Pogumno stopite naprej in nevidna roka zaščite vas ne bo nikoli spustila iz objema ljubezni.
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj.
Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora. Potem mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam kjer je volja, da tam je tudi pot. Seveda boste sami tisti, kateri se odločite. Pismo ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj postati na naslov Štajerskega tednika in kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
Sanolaborjev kotiček 'nm m
Franšiza Sanolabor, Potrčeva cesta 23, 2250 Ptuj, tel.: 02/ 771 15 62, v bolnišnici Ptuj pod internim oddelkom
Podarite si darilo! Za dobro počutje
Vsako leto ista zgodba, radi bi shujšali, začnemo stradati, ves čas smo lačni,
rezultatov pa od nikoder.
Debelost in prekomerna teža sta problem, ki zadeva približno 40 % prebivalstva in kljub resnosti problema podatki kažejo, da različne oblike hujšanja ne dajejo pravih rezultatov, še posebej, če jih analiziramo dolgoročno.
Dieta ima pogosto neprijetne učinke: močno lakoto, povečano željo po določeni, predvsem sladki hrani, zaskrbljenost, razdražljivost, spremembe razpoloženja. Človek ne shujša, kot je načrtoval, zgodi se celo, da se mu teža poveča, kar lahko povzroči psihološko odklanjanje in opustitev diete. Med tem nekontroliranim časom se teža neizogibno poveča, pogosto preko začetne vrednosti in začarani krog se začne.
To jesen je najlepše darilo zase in za prijatelje Zerodiet, ki ga kupite v lekarnah ali prodajalnah Sanolabor. Zerodiet je medicinski pripomoček, ki deluje na osnovi magnetne avtotera-pije.
Dokazano je, da shujšamo le, če v telo vnesemo manj kalorij, kot jih po-
Zerodiet s programiranim pritiskom zmanjša občutek lakote in apetit, ker povzroči občutek polnosti v želodcu in črevesju. Magnetna avtoterapija se uporablja hkrati z zdravo in redno prehrano in z osnovnimi pravili za zmanjšanje telesne teže. En mesec vsak dan si namestimo magneta na levo uho tri- do štirikrat na dan za 30 minut, kakor je prikazano na sliki. Uhlja ni potrebno prebadati. Magnetka se potem sama namestita pravilno, tako da povzročata občutek sitosti, tudi kadar jemo manj. Ker pojemo manj, zgubljamo telesno težo brez uporabe zdravil in brez posebnega truda. Ker ne vnašamo ničesar v telo, tudi ni stranskih učinkov ali kontraindikacij. Avtoterapija Zerodiet je praktična, varna in enostavna in jo lahko uporabljamo kadarkoli, tudi med delom.
Možnost vplivanja na način prehranjevanja s stimulacijo natančno določenih delov zunanjega ušesa je to, kar razlikuje to terapijo za obravnavo
debelosti. Pri človeku je način prehranjevanja rezultat močnih interakcij med okoljskimi, vedenjskimi, čustvenimi in biološkimi vplivi, ki tvorijo tesno mrežo, ki jo je zelo težko analizirati. Biološki dejavniki, kot so občutek lakote in sitosti, imajo izredno pomembno vlogo pri vplivanju na porabo hrane v kratkih obdobjih in zdi se, da ravno na te aspekte deluje ušesna stimulacija.
Zadnje raziskave so pokazale, da lahko ušesna stimulacija pomembno spremeni apetit, kar pomeni željo po hrani in razmišljanje, kako priti do nje: to dosežemo z zgodnjim občutkom polnosti med obrokom in vmes. Ušesna stimulacija ponovno vzpostavi mehanizme notranje kontrole z vzdrževanjem pravilnejšega načina prehranjevanja in tako zmanjša možnost ponovnega povečanja telesne teže.
POSEBNA PONUDBA OD 29.10. DO 11.11. 2010 OB NAKUPU ZERODIET DOBITE DARILO YOGERMINA
SAMO V PRODAJALNI SANOLABOR PTUJ
Čas je, da shujšate z
Avtoterapija za zmanjšanje telesne teže in apetita
•	učinkovita
•	varna
•	enostavna
Medicinski pripomoček ZERODIET
lahko kupite v lekarnah in prodajalnah Sanolabor.
www.bio-medico.si
Slo POP novice
:k-k-k
Rock skupina Germinal je nastala leta 2000 v Mariboru. Današnja zasedba se je dokončno izoblikovala v letu 2005. Skupina je imela veliko uspešnih klubskih koncertov, igrali pa so tudi na različnih večjih odrih. Leta 2007 so posneli svoj prvi videospot za pesem Neskončna. Prav tako so v tem letu v studiu To-Ni-Ton s producentom TonijemJurijemposneli svoj prvi album z naslovom Kaos v rdeči. Plošča je izšla 18. 11. 2008, izid pa je pospremila zelo uspešna promocija. Skupina je do sedaj predstavila precej skladb, zadnji singel pa nosi naslov Kapljica. Za skladbo so posneli tudi videospot, sicer pa se skupina pripravlja na zimsko koncertno turnejo in hkrati že pripravlja nove skladbe za naslednji album.
■k-k-k
Zasedba Nevember1, ki je nazadnje predstavila sin-gel Disko, disko, te dni pripravlja novi videospot. Novembra ga bodo predstavili skupaj z novim singlom Izlet v neznano. Single je med hitrejšimi pesmimi z aktualnega albuma Himne, hvalnice, molitve, cifre, vojaki in disko, kije izšel v prvi polovici letošnjega leta. Prihajajoči videospot bo kompilacija utrinkov s koncertov, roadtripov in intervjujev, nastaja pa v sodelovanju z Dejanom Baboskom. Ta je na slovenski sceni dobro poznan režiser, zasebno pa dober prijatelj članov skupine Nevember1. Dejan je skupino s kamero že poleti spremljal na festival na Poljsko, kjer so se predstavili ob kopici zanimivih mednarodnih glasbenih imen.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe Poslušate jo lahko vsak torek od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. KRISTINA - PREPOVEDANA 9. 6PACK ČUKUR - MESTO ZA VSE LJUDI 8. ZORAN PREDIN-ČE SE NASMEHNEŠ
7. BOHEM - TEŽKO JE LAHKO 6. SLAVKO IVANČIČ - TISTO, KAR OSTANE 5. MONIKA PUČELJ - DAN KOT IZ SANJ 4. GAŠPER RIFELJ - MOZAIK 3. TABU - POLJUBLJENA 2. REBEKA DREMELJ - POD MOJO KOŽO 1. NINA PUŠLAR - ODHAJAM Z VETROM
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
Maja Keuc navdušuje z nastopi
Pevko Majo Keuc je Slovenija spoznala v oddaji Slovenija ima talent, kjer je osvojila drugo mesto. Nastop v oddaji je pomenil prelomnico v njeni glasbeni karieri, saj je od takrat z glasbenim ustvarjanjem zelo zaposlena.
Poletje je simpatična pevka posvetila številnim nastopom ter obveznostim. Med drugim je skupaj s pevko Ano Bezjak posnela vse vokalne linije štajerskega projekta Papir, ki se te dni predstavlja s svojo prvo izdajo. »K sodelovanju pri projektu Papir sem pristopila, ker mi je bila zelo všeč ideja skupine. Ta temelji predvsem na dobrih tekstih Roka Vilčnika ter sproščenih melodijah pesmi. Zame je to nov, prijeten izziv, ki mi je omogočil, da sem sodelovala z odličnimi glasbeniki, ki jih spoštujem, obenem pa so mi
pesmi simpatične in predstavljajo na nek način mojo drugo, bolj nežno, romantično plat. Seveda pa je to le moj vzporedni projekt. Trenutno se resno posvečam svoji samostojni glasbeni karieri, saj v sodelovanju z različnimi glasbeniki nastajajo tudi prve avtorske pesmi. Veliko časa pa je še vedno namenjenega vajam z različnimi zasedbami, s katerimi redno nastopam vsepovsod po Sloveniji,« je povedala simpatična in prikupna Maja Keuc.
Nastopov in projektov pa mladi pevki seveda ne manjka.
Filmski kotiček
Rezervna policista
Vsebina: P. K. Highsmith in Christopher Danson sta eksplozivna policista, ki sta zaradi nekaj gramov mari-huane v stanju razbiti pol mesta. Pravzaprav sta tako eksplozivna, da ju od same sile kmalu pobere vrag. Pisarniški miši Allen Gamble in Terry Hoitz v tem vidita priložnost, da končno postaneta prava policista, saj nekdo vendar mora naslediti ta dva zelo eksplozivna in pokojna bebca. Lotita se aretacije nekega gradbenika, ker ni imel dovoljenja za gradbene odre, kaj malo pa vesta, da je gradbenik v resnici eden največjih naložbenikov, ki pa zaradi napačnih naložb tone na dno. Ker njegovi investitorji zahtevajo povrnitev izgubljenih 32 milijard dolarjev, se bo lotil zelo drznega načrta, da
Rezervna policista
Izvirni naslov: The Other Guys Igrajo: Will Ferrel, Mark Wahlberg, Michael Keaton, Eva Mendes, Samuel L. Jackson, Dwayne Johnson Scenarij: Adam McKay in Chris Henchy Režija: Adam McKay Žanr: akcijska komedija Dolžina: 107 minut Leto: 2010 Država: ZDA
jih povrne, a kaj ko ne ve, da sta mu za petami dva neverjetno šlampasta policista ...
Film Rezervna policista je še ena od tistih obetajočih parodij, ki hoče žanr obrniti na glavo oz. ga kot nogavico obrniti navzven ter med inteligentnim dekonstruiranjem neizmerno zabavati občinstvo. Problem takšne negacije ustaljenih tirnic je v tem, da hkrati negirajo tudi običajne elemente zgodb, zato tovrstne parodije po obetavnem začetku, ko scenaristi v prvih 15 minutah pokurijo vso zalogo domislic, po navadi razpadejo v moreče dolgočasno zmešnjavo ali pa se sredi filma hitro spomnijo, da pa bi vseeno upoštevali zlate smernice žanra.
Jasno, ko gre za holivudski film, se investitorji vedno ustrašijo, in ker nočejo tvegati, se tudi komedija Rezervna policista konča kot trd žanr-ski buddy-buddy film, čeprav je parodični začetek naravnost sijajen in zelo zabaven. Ključni element takšnega filma sta vedno glavna igralca,
Potem ko je v minulih dneh zabeležila več odmevnih glasbenih nastopov, jo veliko dela čaka tudi do izteka leta.
»Moji dnevi so zares naporni. Poleg rednih vaj, nastopov in priprav na šolanje na tujem ter voženj v avtošoli komaj najdem čas zase. Zato časa za ustvarjanje avtorske glasbe in pisanje skladb zaenkrat ostane zelo malo. Zato prosim za potrpežljivost, saj si želim, da bi bila moja prva pesem oziroma prvenec tak, da bom še dolgo ponosna nanj. Zato z ekipo ne hitim, ampak posvečam več pozornosti kvaliteti
Foto: Miro Majcen
in iskanju moje prave glasbene usmeritve,« je še dodala pevka in pojasnila, da lahko kmalu pričakujemo tudi njeno uradno spletno stran. Napoveduje pa tudi številne nastope s spremljevalno šestčlansko glasbeno skupino, ki je že odlično prestala samostojni koncertni nastop.
MZ
a težko bi rekli, da sta Mark Wahlberg in Will Ferrel uspešno opravila nalogo. Čeprav vse klišeje in šale raztegneta do še komaj sprejemljivega maksimuma, pa ju ubije preveč gostobeseden scenarij. Dolgočasnim in brzostrelno hitrim monologom prav tako ne pomagajo podnapisi, ki so pol filma za pet sekund prehitri, na koncu pa zamujajo, vmes je kakšen napisan poševno, tipkarskih napak pa imajo toliko, da je jasno, da jih pred oddajo ni nihče pregledal, niti v črkovalniku.
Čeprav je igralska zasedba sestavljena iz preverjenega komičnega kadra, je ironično, da šov ukradeta ne glavna igralca, ampak stranski igralci. Michael Keaton ima veliko večji občutek za komiko kot
Will Ferrel, o Marku Wahlber-gu nima smisla izgubljati besed, največ smeha pa izvabita Samuel L. Jackson in Dwayne Johnson, ki nikdar nista bila komika.
Ker se film ustraši svoje načrtovane drugačnosti ali pa se v strahu pred kratkim dometom svojega koncepta hitro utiri nazaj v varnost žanra, smo gledalci deležni le nekaj posrečenih štosov, ki sicer izvabijo glasen smeh, a to so le občasne iskrice v sicer ne preveč zanimivem filmu. Po eni strani se zdi škoda obetavne zamisli, ki hoče biti gonilo filma, po drugi strani pa se je še enkrat pokazalo, da par preprostih gegov ne moreš uspešno raztegniti v dolgometražen film.
Matej Frece
supërffl
Prenovljeni SUPER LI vabi v soboto, 30.10. na noro zabavo na dva dance flora z dj-ji.
V nedeljo, 31.10. pripravljajo
Halloween party s skupino Skater.


SÏàëMÉíJ
Pošlji: TD DATE na 3030
• * * >
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateija (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se
strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 10 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je
shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAntts d.o.o., Cesta k Tamu 12, 2000 Maribor.
SESTAVIL
EDI KLASINC
POČASNI FOKS
NASELJE PRI RADLJAH OB DRAVI
IZRAELSKI POLITIK WEIZMAN
SEVERNOAMERIŠKI PLES STEP
ALENKA RIBIČ
ŠKOTSKI MATEMATIK
(JOHN)
HRVAŠKI KRAJ OB KOLPI
ROGLJATA SKALNA GMOTA
iiiiiiiiiiiiiiiiiii
IGRALKA EKLAND
HOKEJSKI PLOŠČEK
ESKIMSKI ČOLN
DRŽAVNIK CLINTON
FRANCE NOVAK
ROKOMETAŠ (MARIANO)
URANOV OKSID
MENIČNA POROKINJA
BELGIJSKI POLITIK (PAULHENRI)
ACETATNA CELULOZA
STRUPEN PLIN
UROŠ ŽGAJNAR
BOLEČINA
MONGOLSKO LJUDSTVO
PEVEC MAGNIFICO (ROBERT)
NOGOMETNI BARNILEC
BOMBAŽNA TKANINA
RUSKI VLADAR
AMERIŠKA KOZMETIČARKA
(MARGARET)
OLGA GRACELJ
PREBIVALKA GORIČE
KRUTI HUNSKI KRALJ
IGRALEC TAROKA
SOVJETSKI BOKSAR
MNOŽIČNI PRIZOR
PREBIVALEC IRSKE
ANTIČNA GR. KOLONIJA
ČEŠKI AVTO
KNJIŽNA REDKOST
PREBIVALEC OSEKA
KRVAVEČA POŠKODBA
POŽELENJE
STANE ROZMAN
100 m2
TEŽA EMBALAŽE
ODDELEK RIMSKE LEGIJE
: acetatna celuloza, KOCET = slovenski politik, župan občine Turnišče v Pomurju (Jožef, 1942-), LAGUTIN = sovjetski boksar = belgijski politik (Paul-Henri, 1899-1972), VIŽINGA = naselje pri Radljah ob Dravi.
■BUBJ 'B^lUBJjZ 'B|^nO '||}S 'jjUjUBJIl 'i|BZO 'B|S 'U9||}
-906 'JSjdeN 'BJjB} '|noi 'uug 'yy 'BjAeouog '^Bjiun 'dBj 'jb 'oaj| 'e9e}J0 'J9Z3 'b^aosbui '|oq 'BfinzjA Is^ojbj 's^ojaois 'puBJjjeg 'B|onp 'jjjso 'ojsed '^BBds :ONAVdOOOA "apezu)) a} Aajjsay
Ugankarski slovarček: ČUKLA = rogljata skalna gmota, EKARIT = (Boris, 1938-), MUL = redka, mehka bombažna tkanina, SPAAK =
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 30. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.15. Kmetijski nasvet. 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 12.00 SREDI DNEVA - Pogovor ob kavi s Tjašo Mrgole Jukič. 13.10 Šport 13.45 Po študentsko (Natalija Gajšek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
NEDELJA, 31. oktober:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 11.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 In 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci In pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti 10.00 Vrtič-karije (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev) 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE S TONETOM TOPO-LOVCEM, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Ptuj).
PONEDELJEK, 1. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa Janko Bezjak). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 . Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA . 13.10 Šport. 14.40 POVEJTE SVOJE MNENJE 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: Kviz Piramida. 21.00 Country glasba. 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Univox). TOREK, 2. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan
se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Med Pohorjem in Halozami (Nataša Pogorevc Tarkuš). 17.30 POROČILA. 18.00 Za ljubitelje malih živali z Emilom Sen-čarjem. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (z Elo). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 Skupni nočni program (Radio Univox). SREDA, 3. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00.
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCILNICAZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA (Ane-mari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Ura novic iz Slovenskih goric (Polona Ambrožič).17.30 POROČILA. 18.00 Vrtičkarije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje). ČETRTEK, 4. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije z Barbaro Cenčič Krajnc. 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva 12.50. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 15.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec).17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA: 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Celje).
PETEK, 5. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.15 Kmetijski nasvet. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Napovednik kulturnih in drugih prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj: 19.10 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Koroški radio).
POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Glasbene želje s Tonetom Topolov-cem, vsako nedeljo v živo med 20.00 in 24.00 uro.
Horoskop
OVEN
Zvedava energija bo prinesla nekaj prijetnosti In ugodnih priložnosti. Razveseli se boste novosti na delovnem mestu. Svežina vam bo koristila. V ljubezni se bo treba prilagoditi srčnemu izvoljencu. Blagodejno se boste počutili v naravi, kjer bo prava umetnost opazovati malenkosti.
BIK
Umetnost vam bo v samopomoč. Obdajali vas bodo zelo zanimivi ljudje, od katerih se boste učili In si tako spilili svoje znanje. Harmonično bo v ljubezni in romantična energija bo tista, ki vam bo pomagala. Življenje boste znali pogledati iz svetle plati in si ustvariti prijetnosti.
DVOJČKA
Merkurjevi varovanci boste v tem tednu doživeli srečo. Ljubezen bo prinesla nekaj prilaganja. Označevalo vas bo delo in delavne obveznosti. Pilili se boste v diplomaciji. Zdi se, da nekaj zdrave previdnosti ne bo odveč in da si morate postaviti osebne meje. Narava bo vaša zaupnica in učiteljica.
RAK
Notranji nemir bo posledica stresa. Odločitve bodo sestavni del življenja. Pomembno bo, da se odločno soočite s tistim, kar vas čaka. Na življenje boste morali pogledati iz drugega zornega kota in tako ugotoviti, da skozi težave duhovno rastemo. Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti.
LEV
Obiskala vas bo vila dobre volje. Razvedrilo, kreativne dejavnosti In umetnost bodo Iztočnice, kjer boste lahko blesteli. Zdi se, da si nalagate preveč nalog. Omenjeno se bo občutilo na delovnem mestu. Popaziti boste morali, da v tem tednu ne bi spregledali pomembnega opozorila.
DEVICA
Teden, v katerem bo mnogo priložnosti za osebno in duhovno rast. Korakl usode v pogledu službe bodo zelo drzni in intenzivni. Prejeli boste tudi pohvalo in priznanje. Zvezde vam bodo naklonjene v ljubezni, kjer se odpira paleta novosti. Iskreno se bo treba pogovoriti o notranjih občutkih.
TEHTNICA
Novembra bo za vas priložnost za preobrat. Narediti boste mo-rall močan rez s preteklostjo. V poslovnem svetu bodo napredki počasni, toda temeljiti. Popaziti bo treba na denar - kajti tako kot prihaja, tudi odhaja. Sreča se skriva v drobnih rečeh in pri vas bo to ljubezen.
ŠKORPIJON
Pot napredovanja bo zahtevna in vaša vztrajnost na nagrajena. Na življenje boste znali pogledati optimistično in drzno. Če želite narediti nekaj dobrega zase, začnite telovaditi. Finančno stanje bo podobno gugalnici. V ljubezni bo drznost tista, ki bo obrodila sočen sad.
STRELEC
Po zvezdnih namigih bo pred vami teden hitrosti in drznosti. Spremljala vas bo odločnost In nenavaden preobrat. Svoja razpoloženja boste menjali po kameleonsko. Na delovnem mestu bo treba dokončati začete projekte. V ljubezni se bo romantična energija prelevila v strastno razvajanje.
KOZOROG
Ljubezen bo prinesla mnogo prijetnosti. Spodbudno bo deloval pogovor In Izmenjava mnenj. Uspešno bo na delovnem mestu, kjer boste korak za korakom osvajali nova obzorja. Seveda bo pri tem treba popaziti na fizično energijo. Koristne učinke bo imelo razvajanje v dvoje.
VODNAR
Drznost vam bo koristila tako v ljubezni kot na delovnem mestu. Spremljala vas bo sreča In paleta ugodnosti - obdajali vas bodo zanimivi in nekoliko nenavadni ljudje. Po eni strani vam bodo učitelji in po drugi učenci. Popaziti boste morali, da si sami postavite lastna pravila igre.
RIBI
Slikanje in ustvarjanje bo prineslo čarobno energijo. Določeni premiki se bodo zgodili na delovnem mestu. Omenjeno vam ne bo ravno všeč, vendarle vas tudi motilo ne bo. Sreča se skriva na strani pogumnih. Obiskala vas bo muza in tako se bodo zadeve v osnovi odvijale v vašo korist.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
V živo z Maručo. Vsak drugi ponedeljek med 21. in 22.uro.
ZDRS
KIP, PODOBA
SLOG, DRŽA
AvtoDSOM
Vozili smo: škoda octavia combi 1,2 TSI business
Volkswagnova tehnika za sorazmerno malo denarja
Octavia od nekdaj pomeni ugoden nakup, saj kupec za razumno količino denarja dobi prostoren avto srednjega razreda, ki ne igra na kupčeva čustva, ampak stavi na Volkswagnovo tehniko. Že na prvi pogled je vidno, da z nedavno prenovo sledijo predhodniku in ciljajo na družino z otroki. Ne dvomim, da bo večina karavanov imela dizelski motor, a nikakor ne pozabite preizkusiti tudi 1,2-litrskega bencinca, saj je od dizla ob izenačeni moči ugodnejši za dobrih 2800 evrov.
V tako velikem koncernu kot je Volkswagen (Audi, Volkswagen, Škoda, Seat in Porsche) je le malo stvari prepuščenih naključju. Octavio so, kot najpomembnejši avtomobil češke Škode, postavili v velikostno sredino ponudbe in jo kot zanesljiv delovni stroj ponudili slovenskim policistom in še nekaterim javnim službam, ki jo s pridom izkoriščajo za svoje službene potrebe. Izbira tega vozila se zdi kar primerna, saj ob dovolj všečnem videzu premore tudi robustnost in eleganco.
Najuspešnejši Škodin model je pred časom doživel rahlo prenovo, pri kateri so vozilu dali hišno prepoznaven nos, ki je celo elegantnejši od nekaterih dražjih koncernskih „bratov", na boku tekoče linije ne ponujajo presenečenj, a z izraznim zadkom tvorijo dovolj všečno celoto.
Spremenjen videz se odraža pri navzgor zavihanih svetilih, pokrovu motorja z bolj poudarjenimi gubami, „prečiščenem" odbijaču z ogromno odprtino za zajemanje svežega zraka, vzvratnih ogledalih z LED-smerniki ter preoblikovanih zadnjih lučeh.
Če pomislimo, da je octavia combi karavan, ki bolj kot z obliko navduši s funkcionalnostjo, se lahko vprašamo, zakaj sta odbijača izgubila prepotrebne zaščitne obrobe, ki avto ščitijo pred manjšimi udarci. Bistvo karavana se skriva za zadnjo klopjo, kamor lahko v osnovi spravimo za 605 litrov prtljage, ob podrtem naslonjalu zadnje sedežne klopi pa ogromnih 1655 litrov.
Medtem ko je zunanja podoba delo čeških oblikovalcev, notranjost po drugi strani povzema ergonomijo in logiko Vol-kswagna. Z uporabo srebrno obarvanih
vložkov na vratih in armaturi so zmanjšali monotonijo, preseneča uporaba kakovostih materialov, trde plastike je manj kot recimo pri dražjih japonskih avtomobilih tega razreda, položaj za usnjenim volanom je ravno pravšnji, pa tudi stikala se nahajajo tam, kjer bi jih intuitivno iskali. Opremski paket business med drugim obsega tudi audio sistem z MP3-predva-jalnikom in ogromnim zaslonom, ki nad tipkami izpisuje imena radijskih postaj. Tisto, kar je vendarle že dolgo časa Ško-din zaščitni znak, so številke v merilniku vrtljajev ter hitrosti, ki sledijo krogu in tudi octavia jih ima.
Ne dvomim, da bo v večino karavanskih škod vgrajen dizelski stroj, ki je pri nas še zmeraj nadvse popularen, a ne pozabite preizkusiti tudi prostorninsko skromnega bencinca, saj vas rezultat primerjave utegne presenetiti. Ne le, da je skoraj za tri tisoč evrov cenejši od 1,6-litrskega TDI-ja in da ga boste pod motornim pokrovom komaj našli, ker je tako majhen, 1,2-litrski bencinski motor ne onesnažuje preveč našega ozračja in tudi porablja manj goriva, ki je na testu znašala 7,5 litra na sto prevoženih kilometrov. Tako motorizirana octavia ni športnik, tudi turbine niso vgradili zaradi divjanja, ampak zaradi 175 Nm navora, ki je na voljo v širokem območju od 1550 do 4100 vrtljajev v minuti. Za „družinsko" vožnjo je navora dovolj že pri nizkih vrtljajih, turbo luknje pa takšni stroji ne poznajo več.
Octavio combi so kljub 37-centimetrski dolžinski razliki postavili na golfovo platformo, kar naj bi pomenilo, da gre za avtomo-
škoda octavia combi 1,2 TSI business	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	11B7 / 10S pri SOOO
največji navor v Nm pri v/min	175 / 1550-4100
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	1B1 / 10,B
poraba goriva v l/100 km	7,2 / 5,0 / 5,8
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	4 / 10
izpušne emisije CO2 (g/km)	1S6
vrednost osnovnega modela škoda octavia combi 1,2 TSI business v evrih	15.555
dodatna oprema	
kovinska barva v evrih	S6B
običajno nadomestno kolo v evrih	44
dodatno tonirana stekla v evrih	137
parkirni sistem (senzorji zadaj) v evrih	330
dvopodročna elektronska klimatska naprava climatronic v evrih	455
vrednost preizkusnega modela škoda octavia combi 1,2 TSI business v evrih	16.8B0
bil spodnjega srednjega razreda, a jo po prostornosti in zunanjih dimenzijah lahko primerjamo z srednjim razredom; nekatere rivale combi celo prekaša, sploh ko je govora o prostornosti.
Medtem ko smo bili nekoč vajeni, da so se Škode od prestižnejših in predvsem dražjih konkurentov ločile po izbiri materialov, pomanjkanju oblikovne domišljije ter šepajoči izdelavi, danes govorimo o drugih časih češke Škode,
nad katero bdijo nemški strokovnjaki. Karavanska octavia ponuja dovolj za sorazmerno malo denarja, in tudi ko seštejemo dodatno opremo preizkusnega modela, ugotovimo, da za 16.890 evrov dobimo trpežen in prostoren družinski avtomobil z veliko opreme. Tak avto bodo izbrali tisti kupci, ki bolj kot imidž cenijo uporabnost, zanesljivost in omenjeno prostornost. Kupec navsezadnje za razumno vsoto denarja dobi avto s preverjeno Volkswagnovo tehniko, le zaščitni znak nosi drugo barvo.
Besedilo in fotografije: Danilo Majcen
Ptuj • Odlični gimnazijci
Juršinci • Uspešni v ekošoli
Dijakinji osvojili prvo mesto
Na natečaju Festivala za tretje življenjsko obdobje 2010 sta dijakinji Gimnazije Ptuj, Špela Bezjak in Sara Islamovič, z raziskovalno nalogo Socialna izključenost starejših v ptujskem okolišu osvojili prvo mesto.
Festival poteka že deseto leto, saj želi spodbujati sodelovanje med generacijami, civilno družbo, prostovoljnimi organizacijami, gospodarskimi, akademskimi in političnimi sferami, usmerjenimi k traj-nostnim medgeneracijskim rešitvam. Slavnostna podelitev nagrade je bila 1. oktobra 2010 v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani ob zaključku festivala, posvečenega medgeneracijskemu sožitju, ustvarjalnosti in izmenjavi idej. Časovno in vsebinsko se festival navezuje na 1. oktober, ki je mednarodni dan starejših, ter na 3. oktober, ki je mednarodni dan otrok. Rdeča nit festivala je posvečena evropskemu letu boja proti revščini in socialni izključenosti. Podelitve nagrade sta se avtorici udeležili s svojima mentoricama Alenko Bukovič in Jelko Kosi, ki sta ju k izzivu tudi spodbudili in pri delu koordinirali. Prejemnicama nagrad je minister za šolstvo Igor Lukšič čestital, podelil priznanji in se z njima fotografiral.
Nagrajenki sta z veseljem odgovorili na nekaj zastavljenih vprašanj v zvezi s potekom njunega dela in samim dogodkom v Cankarjevem domu.
Na vprašanje, zakaj sta se odločili za sodelovanje na nateča-
ju, sta odgovorili, da je to bil sprva predlog njunih mentoric, kasneje pa jima je tema postala zanimiva in sta z veseljem zagrizli v raziskovanje tega področja. Njuno delo je trajalo približno dva meseca. Samostojno sta s pomočjo literature, člankov, interneta in ustnih virov izdelovali svojo nalogo in se sproti o vsem posvetovali z mentoricama. Sestavni del njunega dela pa so bili intervjuji.
Svoje raziskovalno delo sta strnili v uvodnem tekstu nagrajene naloge:
»V raziskovalni nalogi sva se ukvarjali s socialno izključenostjo starejših v domačem okolju. S socialno izključenostjo se med starostniki pogosto pojavljajo revščina, izoliranost in osamljenost, zato je velikega pomena njihovo vključevanje in delovanje v družbi. Ena od poti v vključenost je prosto-voljstvo, kjer starejši najbolj cenijo medčloveške stike in druženje. S pričetkom tretjega življenjskega obdobja, ki ga nekateri napačno opredeljujejo kot konec aktivnega delovanja v življenju, se mnogi starostniki radi pridružujejo njim namenjenim dejavnostim, nekateri pa so prav v tem času začeli razvijati svoje talente. Na podlagi navedenega sva si postavili tudi hipoteze, ki
sva jih skoraj v celoti potrdili. Napačno sklepanje ene od hipotez sva s pomočjo dveh intervjujev z aktivnimi v tretjem življenjskem obdobju ovrgli.«
Na vprašanje, ali sta pričakovali tako dobre rezultate, sta odgovorili, da sta sicer s končnim produktom več kot zadovoljni, a sta zaradi prepričanja o močni konkurenci ostali skromni. Sicer sta upali na dober rezultat, a takšnega uspeha nista pričakovali.
Špela in Sara sta veseli, da sta si ob raziskovanju pridobili nove izkušnje, razširili svoja
Ptuj • Iz Ljudske univerze
Šokantno dejstvo namreč je, da se na sto otrok danes rodi eden s pervazivno razvojno motnjo avtističnega spektra. Poudariti je treba, da avtizem ni duševna bolezen, kakor se pogosto napačno misli. Tukaj tudi ne moremo govoriti o razvajenih ali nevzgojenih otrocih, zato pa imajo osebe z avtizmom težave predvsem na treh področjih, ki so medsebojno zelo prepletena. To so komunikacija, socializacija in vedenje. Seznanili smo se z glavnimi karakteristikami oseb z avtizmom, za katere je značilno: neverbalna komunikacija, neobičajna gestikulacija in razumevanje le-te, zaostajanje razvoja govora, nefunkcionalen govor, govor o isti temi ter zapoznela ponavljanja. Avtistične osebe povedano jemljejo dobesedno, tako tudi šale dobesedno (ne)razumevajo, tako tudi ne upoštevajo socialnih pravil in čustev drugih ljudi.
Idealno bi bilo, kot je lepo izpostavila profesorica Bezja-kova, če bi avtizem prepoznali do tretjega leta starosti. Tako bi tovrstnim otrokom lahko takoj
pomagali s prilagojenimi specialnimi programi, namenjenimi avtističnim osebam. Poudariti je treba še, da so avtistične osebe lahko visoko inteligentne.
Do sedaj se je izkazalo, da najboljše rezultate dosegamo s strukturiranim učenjem ob vizualni podpori okolja. Predavateljica je izpostavila primer
Prejeli smo
dobre prakse iz Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava.
Očitno je, da gre za zanimivo in še kako aktualno problematiko, saj se je predavanja udeležilo preko petdeset udeležencev. Med njimi je bilo precej mladih staršev, ki so z zanimanjem spremljali predavanje in tudi sodelovali v kasnejši
POPRAVEK IN DOPOLNITEV ČLANKA »O SMRADU IN HRUPU NI SLEDU«
avtorice Patricije Babosek, objavljen v Štajerskem tedniku dne 17. 9. 2010 na str. 11
1. Popravek:
Navedbe v tem članku, zlasti še navedba »da številni posamezniki brez strokovnih argumentov zaustavljajo postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja in zavračajo strokovno ekskurzijo v Nemčijo«, so bile zapisane, ne da bi bile navedbe preverjene pri tistih, ki naj bi zavrnili povabilo. Nihče od omenjenih posameznikov ni dobil nobenega vabila na
ekskurzijo, tudi obveščen o tej ekskurziji ni bil nihče od omenjenih posameznikov, o ekskurziji novinarjev smo izvedeli iz časopisov, ko so pisali o vtisih.
2. Dopolnitev:
Ogledana bioplinarna v Da-singu v Nemčiji ni enaka planirani v Dražencih. Razlikuje se v moči in v uporabljeni surovini: -ogledana bioplinarna je 500-KW (planirana v Dražen-
Osnovna šola z eko-zastavo
Ekošola kot način življenja je mednarodni projekt, ki poteka v 18 evropskih državah. Vodi ga evropsko združenje za okoljsko vzgojo (FEEE). V šolskem letu 2007/08 se je tudi OŠ Juršinci vključila v mednarodni projekt ekošol. V projektu sodelujejo vsi učenci, delavci šole, vodstvo šole, svet staršev ter lokalna skupnost.
Foto: arhiv šole
Ptujski dijakinji Gimnazije sta osvojili prvo mesto na natečaju festivala za tretje življenjsko obdobje.
obzorja o tretjem življenjskem obdobju in o možnostih, ki jih ponuja jesen življenja. Zahvaliti se želita intervjuvancem Anici Šeruga, Luciji Radmili Kau-čevič in Vojislavu Veličkoviču.
Ob razglasitvi rezultatov sta bili sprva presenečeni in predvsem veseli, prav tako sta bili zadovoljni mentorici in starši, sta povedali.
Strinjata se, da bosta tudi v bodoče sprejeli vse ponujene izzive in skušali z njimi opraviti tako odlično kot s preteklim.
Vida Božičko
Foto: Damjan Simenko
Ekozastava
Avtizem ni duševna bolezen
V ponedeljek, 18. oktobra 2010, smo v prostorih Ljudske univerze Ptuj v okviru Društva za kvaliteto življenja oseb s posebnimi potrebami Ptuj-Ormož ter CVŽU Podravje ponovno organizirali zelo odmevno predavanje, ki je nosilo naslov Avtizem. Predavateljica, profesorica defektologije Melita Bezjak, je prisotnim udeležencem zelo nazorno pojasnila pojem avtizma, načine prepoznavanja le-tega, vzroke ter možnosti vključevanja avtističnih oseb v vsakdanje življenje.
Ekošola kot način življenja načrtno in celovito uvaja okolj-sko vzgojo v vrtce, osnovne in srednje šole. V šolskem letu 2008/09 smo podpisali Eko-listino, šolsko leto 2009/10 pa je bilo pripravljalno za pridobitev Eko-zastave.
To leto je bilo zelo pestro, kar se tiče aktivnosti delovanja programa Ekošole. Realizirali in izvedli smo naloge, tiste obvezne po letnem načrtu, poleg tega pa je bilo opravljenih še mnogo drugih, prav tako pomembnih nalog. Dosegli smo vse nacionalne kriterije, ki so obvezni za osvojitev eko zastave. Navedel bi nekaj dejavnosti in številk o količini zbranih odpadkov: izvedba eko dneva, sodelovanje na sejmu Alter-med, sodelovanje na natečaju voščilnic, sodelovanju na natečaju s pesmijo do ločenega zbiranja odpadkov, sodelovali
na eko kvizu, izvedli smo srečanje treh generacij, objavljali prispevke na spletni strani, pošiljali prispevke o aktivnostih v lokalne časopise in na spletno stran eko šole, zbrali smo 9 ton odpadnega papirja, zbirali zamaške, zbrali 42 kg tonerjev in kartuš, 30 kg plastenk, 50 kg baterij.
Redno smo urejali okolico šole in kraja, poleg tega pa je bila opravljena še cela vrsta drugih aktivnosti, povezanih s projektom eko šole.
Eko-zastavo in mednarodni certifikat ekošol smo prejeli 6. oktobra letos na Brdu pri Kranju. V šoli smo pa smo jo učencem slovesno predali 19. oktobra. Ta dan smo organizirali eko-dan s celo vrsto aktivnosti, zaključili pa smo s kulturnim programom. Podelitve se je udeležil tudi koordinator g. Dane Katalenič.
Slavko Feguš
diskusiji ter predstavili svoje osebne izkušnje.
Organizacija predavanja je ponovno pokazala, da je v našem okolju tovrstnih znanj še zmeraj občutno premalo, zato so takšna srečanja še kako dobrodošla.
Dušan Šilak, Petja Janžekovič
SDS
cih je dvakrat močnejša);
-ogledna bioplinarna uporablja puranji gnoj kot osnovno surovino, planirana pa piščan-čji gnoj.
Nemčija dodatno subvencionira 500-KW bioplinarne, ki dosegajo emisije formaldehida pod 40 mg/m3 (vir Ministrstvo za okolje nemške dežele Saške). Ptuj,26.10.2010
Milena Leskovar
Zahvala
Ptujčankam in Ptujčanom se zahvaljujem za zaupanje, ki ste mi ga izkazali na lokalnih volitvah.
s
sa s
Miroslav Luci
22 Štajerski
Poslovna in druga sporočila
petek • 29. oktobra 2010
Prireditvenik
Odslej nas lahko spremljate tudi v omrežju AmisTV
SPORED ODDAJ
PETEK 29.10.
8.00 Gorlšnlca - Iz naših krajev 9.55 Utrip iz Ormoža 10.40 ŠKL
17.00 Glasbena oddaja 1A.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 2. del 20.00 Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 Gorlšnlca - Iz domače skrinje 22.00 Mozaik kulture 00.30 Video strani SOBOTA 30.10. 8.00 Srečanje ljudskih pevcev - Budina 10.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 2. del 11.30 Polka In majolka 12.30 Utrip iz Ormoža 13.15 ŠKL
18.00 Polka in majolka 20.00 Dobrodelni koncert 1. del 21.30 Utrip iz Ormoža 22.15 Polka In majolka 23.15 MNP - Ormož 23.50 Video strani
SIP
TI
NEDELJA 31.10.
8.00 Utrip iz Ormoža 9.00 Kronika občine Markovcl 10.00 ŠKL
11.00 Srečanje ljudskih pevcev
13.00 Igre društev na Polenšaku
15.00 Gorišnica - Iz naših krajev
17.00 Dobrodelni koncert za Mamograf 1. del
18.30 Dobrodelni koncert za Mamograf 2. del
PONEDELJEK 1.11.
8.00 30. let FD Dolena 9.00 Utrip Iz Ormoža 9.45 ŠKL
18.00 Srečanje ljudskih pevcev 20.00 Dobrodelni koncert 1. del 21.30 Polka In majolka 22.30 Mozaik kulture 23.10 Video strani
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL UGODNA FINANCIRANJA. LEASINGI, POLOŽNICE
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 6291662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
AUDI A4 AVANT 1.9 IDI EDITION	2007	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNO. SIVA
CHEVROLET AVE01.2	2007	5.650,00	KUMA	KOV. RDEČA
CITROEN C51.6 HDI DYNAMIQUE	2008	14.200,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
MAZDA 6 2.0 CDH KARAVAN	2005	8.850,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
MAZDA 6 2.2 D MP LIMUZINA	2009	19.880,00	AVT.KUMA	BELA
NISSAN 0ASH0A11.5 DCIACENTA PACK	2008	16.780,00	AVT. DIG. KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI KARAVAN	2007	7.980,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRN
RENAULT LAGUNA 1.5 DCICARMINAT KARAVAN 2008		11.790,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.5 DCI CARMINAT	2008	8.990,00	AVT.KUMA	KOV.BEŽ
ŠKODA ROOMSTER 1.9 TD CONFORT	2007	9.880,00	KUMA	KOV. MODRA
TOYOTA AVENSIS 2.0 D	2008	14.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
VW GOLF V 1.9 TOI UMUZINA KUPU.SLO	2006	10.770,00	AVT.KUMA	KOV. SIVA
VW PASSAT 1.9 TDI CONFORT UMUZINA	2005	11.980,00	AVT.KUMA	SREBRN
VWSHARAN2.0TDI	2006	14.300,00	AVT.KUMA	SREBRN
VWT0URAN 1.9 TDI	2006	10.480,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
VWTOURAN 1.9 TDI HIGHLINE	2008	16.580,00	ALU PLAT.	KOV. SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
ROLETE, SENČILA
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Petek, 29. oktober
10.00 do 12.00 Ptuj, CID, brezplačne ustvarjalne delavnice Izrezovanje buč
-	Lenart, športna dvorana, tekma v košarki, program ob prazniku občine Lenart
19.00 Ivanjkovci, dobrodelni koncert, vokalno-instrumentalne zasedbe Crescendo
19.00 Trnovska vas, športni park, ogrevani šotor, Reporter Milan, Trije dedi pika smo
-	Lenart v Slovenskih goricah, gledališka predstava Gajaš, arestant, predstava ob prazniku občine Lenart
-	Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, razstava fotografij Srdana Mo-horiča, Zazrt v staro podobo, razstava bo na ogled do 25. novembra
Sobota, 30. oktober
10.00 Lenart, Trg svobode, pohod po občini Lenart, organizira Planinsko društvo Lenart
17.00 Trnovska vas, športni park, šotor, osrednja prireditev ob 12. občinskem
prazniku Trnovske vasi 17.00 Lenart, Dom kulture, gledališka predstava za otroke Picko in packo 18.00 Ptuj, na gradu, Na muzejski sceni, predstavitev filma o misijonarju
Mihu Drevenšku iz Zambije, gost večera pater Miha Drevenšek 19.00 Ptuj, CID, Mednarodna izmenjava 2010: Bomboni & Feferoni, svoje izkušnje bodo predstavile tri skupine mladih
Ponedeljek, 1. november
11.00 Markovci, komemoracija ob dnevu spomina na mrtve, kulturni program bosta izvedla Godba na pihala Občine Markovci in Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci
Torek, 2. november
18.00 Ormož, v hotelu, predavanje Pravljično starševstvo, Otroci so ogledalo
družine in družbe, s sočasnimi delavnicami za otroke 19.00 Lenart, Bowling center, tekmovanje v bowlingu 19.30 Maribor, Multimedijski center Kibla, večer uglasbene poezije Mile Kačič 20.00 Maribor, SNG, drama, Antigona, MalOd, drama torek 1 in izven
Kino Ptuj
29., 30. in 31. oktober, ob 17.00, Art program: Žabe in paglavci - družinska pustolovščina. Ob 18.20 Butec na večerji - komedija. Ob 20.30 Nevidno zlo: Drugi svet - zf. triler, grozljivka.
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Drugi krog županskih volitev na Ptuju. Reportažni zapis s ptujskih volišč. Rezultati nedeljskih lokalnih volitev za župana MO Ptuj. Tretji mandat ptujski volivci namenili dosedanjemu županu doktorju Štefanu Čelanu. Vabilo na zdravniško predavanje o izcelitvi po duhovni poti Bruna Groeninga. Ameriški znanstveni dokumentarni film - Neprijetna resnica. Pogled na prihodnost planeta Zemlje.
Pred male ekrane vas vabi Televizija Ptuj, Videoprodukcija Tinček Iva-nuša.
VEDEZEVANJE
Se vam je .fJfcf Mr čas ustavil? , T' Pokličite,
da najdemo pravo pot. ffe, ' Naročanje tudi osebno. J f
090 44 59 !
AVS OSEBNA SVETOVANJA Silvija Jarošs.p., | Polenti 42a, Polenšak.	J
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovifia v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po s. 0038549 372-605
ÏÏÏÏ33M
[S£ein 02/22 80 110
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD, OBNOVA KOPALNIC
FRANC STRELEC, s. p.
Prvenci 9 b GSM: 041 730 857
DO 10 % POPUSTA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LETI
PRODAJA VOZIL
Znamka Letnik		Cen£>	Oprema	Barva
VOLKSWAGEN GOLF 1,416V C0MF0RTLINE	1999	3.650,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
SEAT LEON 1,9TDI STELLA	2005	6.900,00	SERV. KNJIGA	KOV. MIŠJE SIVA
PEUGEOT 2061,11	2001	2.850,00	KLIMA	KOV. T. MODRA
CITROEN C 8 2,0 SX	2005	7.990,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
CITROEN C4 PICASS01,6 HDI	2007	12.800,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
DAEWOO KALOS 1,2	2003	3.690,00	KLIMA	RDEČA
PEUGEOT 307 CC2,0i AUTOMATIK	2006	10.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT CLI01,216V EXPRESSION	2003	4.230,00	PRVA REG. 2004	KOV. SREBRNA
DAEWOO KALOS 1,416V SE	2003	3.490,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
RENAULT SCENIC1,9 DCI RXE	2000	3.800,00	AVT. DEU. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRES. LIMUZ.	2002	4.250,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
HYUNDAI GETZ 1,3 FUNKY	2003	3.680,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
FIAT PUNT01,2 SX FRESH	2000	2.350,00	KLIMA	BELA
FIAT PUNT01,4 ACTIVE GRANDE	2006	5.800,00	PRVI LAST.	KOV. T. MODRA
RENAULT ESPACE 2,2 DCI EXPR.	2003	6.900,00	PRVI LAST.	KOV. SREBRNA
CITROEN G 1,41 SX	2004	4.980,00	SERV. KNJIGA	KOV. SV. ZELENA
CHEVROLET LACETTi 1,616V SX	2004	4.850,00	PRVI LAST. 2005	KOV. SV. ZELENA
RENAULT MEGANE 1,9 DCI DYNAM.	2003	4.650,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CHEVROLETSPARK 0,8 STAR	2007	4.850,00	25.000 PREV.	RDEČA
HYUNDAI GETZ1,416V GL	2006	5.250,00	PRVI LAST.	KOV. SV. MODRA
MERCEDES-BENZ AI 70 CDI	2003	6.580,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
SUZUKI IGNIS 1,3 GLX	2003	4.790,00	PRVI LAST.	RDEČA
MITSUBISHI CARISMA 1,8 GDI LS	1998	1.740,00	AVT. KLIMA	KOV. MODRA
CC4 GRAND PICASS01,6 HDI BUSINES	2007	13.900,00	KLIMA	KOV. ČRNA
Mali oglasi
STORITVE
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV-ser-vis Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Hameršak, s. p., Jir-šovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešni-ca 52, Ormož, GSM 041 250 933.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, 2286 Podlehnik, tel. 041 279 187.
OTVORITVENA ponudba Cvetlično darilnega butika na Ptuju - zraven prodajalne Peko. Vljudno vabljeni! Marija Frlic, s. p.
KMETIJSTVO
Astrologija, vedeževanje. Ga. Majda iz Žalca je ponovno dosegljiva na tel. št. 090 43 94. GIZ R TIM, d. o. o., Ul. Ivanke Uranjek 2, Žalec. Minuta pogovora 1,40 evra.
SANACIJA KOPALNIC, polaganje keramike in kamna, montaža tuš kabin vseh vrst, vseh modelov. Pettau Bau, d. o. o., Ul. 25. maja 10, Ptuj, tel. 040 295 052.
KLJUČI - KLJUČAVNICE ŠTIFTAR! Oktobrska akcija: cilindrični vložek K5 s šestimi ključi - samo 18 EUR! Informacije: 02 771 01 21, Qlandia Ptuj.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu. Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medribnik 27, 2282 Cirkulane, GSM 031 811 297, tel. 0599 20 600.
POLAGANJE TLAKOVCA - izkopi, priprava terena, prevozi gramoza, prevozi in razkladanje z dvigalom, izvedba priključkov kanalizacije. Janez Ploj, s. p., Dornava 79 a, Dornava. Tel. 02 755 27 40, GSM 041 612 929.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
NOVO NA PTUJU! Trajno odstranjevanje dlak, pigmentnih in žilnih nepravilnosti z elos tehnologijo. MILUMED, d. o. o. Tel. 02 745 01 43 www.milumed.si.
KNAUF stene in stropi, napu-šči ... ter izposoja gradbenih delovnih odrov. Branko Černesl, s. p., KPK, Muretinci 65 a, Gori-šnica. Tel. 041 457 037.
PRED NAKUPOM VOZILA MOŽEN PREVENTIVNI TEHNIČNI PREGLED.
FASADE - IZOLACIJSKE iz stiro-pora - volne. V prednaročilu popusti. Barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikople-skarska dela. Jože Voglar, s. p., Zabovci 98, tel. 041 226 204.
ODKUPUJE vse vrste hlodovine, opravijo pa tudi posek in spravilo lesa ali odkup gozda. Hkrati prodajajo žagan les, ostrešja, obloge, drva za kurjavo. Tel. 041 403 713.
PRODAM zelje za kisanje - vara-ždinsko. Telefon 041 336 476.
PRODAM bukova drva, razkalana, dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, vse z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAMO visokokvalitetne bukove brikete Fishner in drva iz sušilnice, ugodna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM drva, cepljena na 1 m, bukev in ostale vrste lesa, po želji jih z doplačilo razrežem. Tel. 041 375 282.
NESNICE rjave, grahaste, črne tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baot, Babinci 49, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAMO jabolka za ozimnico sorte janagold, zlati delišeš, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, možna dostava. Tel. 769 26 91.
PRODAM bukova in mešana drva, možna dostava na dom. Tel. 041 610 210 ali 02 769 15 91.
PURICE, domače reje, težke 7 kg, žive ali očiščene prodamo. Tel. 02 688 13 81 ali 040 531 246, Rešek, Starše 23.
V	DEVETEM mesecu brejo telico si-mentalko prodam. Tel. 02 608 36 81 ali 040 534 146.
PRODAM brejo telico v devetem mesecu. Tel. 051 254 556.
PRODAM tri teličke. Tel. 041 818 286.
V	NAJEM vzamem njive na območju občin Videm in Hajdina. Tel. 041 315 392.
PRODAM pujske. Tel. 051 342 491.
UGODNO prodam vino, belo in rdeče, letnik 2009. Tel. 031 329 969.
PRODAM vrtavkasto brano, delovna širina 3 m, Marguč. Tel. 031 324 255.
PRODAM odojke od 30 do 35 kg. Tel. 755 3121.
PRODAM odojke, Stojnci 119 a, tel. 766 37 61.
PRODAM traktor Zetor 52-11, letnik 1986, registriran, dobro ohranjen, in plug. Tel. 031 314 253.
PRODAM svinjo za zakol, odojke, dve ovci in dve kozi. Tel. 761 01 54.
PRODAM kembrič valjar nošeni, delovna širina 5 m - Lemken, rau brano delovna širina 5,4 m, Landberg, trosilnik umetnega gnoja Amazone, 1 000 kg, roto brano s sejalnico Rabewerk, računalniško vodena, delovna širina 3 m, in se-jalnica Amazone D 8 special, delovna širina 3 m. Tel. 031 251 967.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvosobno stanovanje, 63 m2, na Kraigherjevi ulici 29. Tel. 02 751 19 51.
PRODAM starejšo hišo, vseljivo, v Krčevini pri Vurbergu, delno adaptirano, in nekaj gradbenih parcel. Tel. 041 418 236.
V CENTRU MESTA, Krempljeva ulica 2 na Ptuju, oddamo v najem urejene poslovne prostore v pritličju zgradbe v izmeri 110 m2 in v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Vse dodatne informacije dobite na št. 041 212 136.
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Dan, ko od nas si vzel slovo, pred desetimi leti je bilo. Vse bolj ko leta hitijo, sveče v spomin ti še vedno gorijo.
SPOMIN
30. oktobra bo minilo deset let, odkar nas je zapustil naš dragi
Milan Voda
IZ GRAJENŠČAKA
Hvala vsem, ki prižgete svečke in se z lepo mislijo spomnite nanj.
Vsi tvoji
OBČINA MARKOVCI
vabi na
komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve
v ponedeljek, 1. novembra 2010, ob 11. uri
Kulturni program bosta izvedla Godba na pihala občine Markovci in Moški pevski zbor Kulturnega društva Alojza Štrafela Markovci. Mrtvim v spomin in živim v opomin bo svoje misli izrekel predsednik ZZB NOV Franc Toplak.
Vabljeni
mmmmmm m® imum
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
GOTOVINSKA POSOJILA
MEDIAFIN KOM d.o.o., Dunajska 21, Ljubljana
Maribor
tel.: 041/830 065 02/ 252 41 88
Delovni čas: od 8.00 do 16.00
Sitotisk, tampotisk, vezenje, reklamni napisi
ČELANTISK, Ivan ČELAN s.p., GSM:041 719 450 e-mail: info@celansitotisk.si, www.celansitotisk.si
DOM-STANOVANJE		
		odaovaria na Vaša vorašnia
NA PTUJU oddam v najem enosob-no opremljeno stanovanje. Tel. 051 356 346.	24 ur/dan 090 68 07 ¡««S'.'HIBIII.BTllfflfllinTlll.tWiiai	
DELO
BAR ZGAJAR zaposli mlado dekle za strežbo v Lokalu - center Jager v Moškanjcih. Kličite na tel. 041 263 525.
MOTORNA VOZILA
RENAULT MEGAN 1,5 DCI Authentic komfort črn, april 2004, 87.000 km, prodam. Tel. 031 361 411.
RAZNO
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Petek in Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Mirjana Petrovič Foltin, dr.dent. med.
V Zdravstvenem domu na Ptuju
ILIRIKA
Zaupanje, ki bogati
www.ilirika.si
KUPIM starine: pohištvo, slike, bo-gece, ure, steklo, lonce, razglednice in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
KUPIM stare pez figurice, tudi poškodovane in nekompletne. Plačilo dobro. Telefon 041 453 093.
IJ-H!U.I:I.II!WIH
dr. Dražen Babic
v Ourmancu 152 pri KRAPINI
Sprejema paciente po dogovoru.
Informacija na tal: 00 385 98 725 293
NOTESDENT d.o.o.
Trjjanovj 1, Ptuj (ob Mariborski cesti),
tel.: 02 780 6710
Mostlček, proteze in bela zalivka Možnost plačila cenejša kot pri konceslonaiju. do 12 obrokov ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V ENEM TEDNU.
ELEKTROMEHANIKA GAJSER
ULICA ŠERCERJEVE BRIGADE 24, PTUJ / TURNIŠČE Previjanje elektromotorjev vseh vrst, tudi za pralne stro|e, popravila transformatorjev in raznih gospodinjskih aparatov. Zelo ugodne cene! 788-56-56
Srce tvoje je zaspalo, zvon v slovo ti je zapel, misel nate bo ostala, spomin za vedno bo živel.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, babice in tašče
Antonije Bezjak
IZ ZAMUŠANOV 64
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni poslednji poti, ji darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrazili ustna sožalja.
Hvala govornici za besede slovesa, duhovniku za pogrebni obred in mašo, pevcem za zapete žalostinke, posebej se zahvaljujemo osebju doma upokojencev Muretinci za nego in skrb mame v jeseni življenja. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: hčerka Darinka z družino
Je čas, ki da, je čas, ki vzame. Pravijo, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine.
V SPOMIN Janez Janžekovič
1943-1989
minilo je 21 let
Elizabeta Janžekovič
1941-2000
mineva 10 let
odkar sta nas za vedno zapustila draga mama in oče. Hvala vsem, ki jima prižgete svečke, poklanjate cvetje in se z lepo mislijo ustavljate ob njunem grobu.
Njuni najdražji
Skozi vse življenje tako boriti si se znala, a v tihem jesenskem dnevu od bolečin utrujena si nemočna za vedno zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše skrbne mame, stare mame in tašče
Terezije Hertiš
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 79
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo v tako velikem številu pospremili na njeni poslednji poti, ji darovali prelepo cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje. Prisrčna hvala celotnemu zdravstvenemu kolektivu ZD Kidričevo, hvala gospodu župniku za opravljen obred, govornici za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino.
V globoki žalosti: njeni najdražji
OSMRTNICA
Zapustil nas je dragi mož, oče, dedek in pradedek
Ivan Zupanič
IZ GEREČJE VASI 56 A
Na njegovo željo se bomo od njega poslovili v ožjem družinskem krogu.
Njegovi najdražji
Našemu
Dejanu
Vedno si z nami!
Sošolke in sošolci 4. b Gimnazije Ptuj z razredničarko
fl
Kako misliti, ko misel na karkoli boli? Kako ljubiti,
ko manjka del srca in drugi del krvavi? Kako živeti, ko brez smisla prihodnost grenak obup pesti?
SPOMIN Dejan Ivančic
IZ PODVINCEV 7. 3. 1992-30. 10. 2009
Dejan,
ne bomo te pozabili! Tvoja dejanja, iskrene besede, ljubezen in lepi spomini nas opogumljajo, da živimo, se Te večno spominjamo, s ponosom govorimo o Tebi in da Te nikdar ne pozabimo. Del nas je odšel s teboj, a del tebe ostaja v nas za večno. Z nami si ob vsakem koraku in v naših srcih živiš naprej.
Hvala vsem, ki počastite spomin nanj z lepo mislijo, s prižgano svečko ali s poklonjenim cvetom postojite ob njegovem preranem grobu.
Zelo te pogrešamo: mami, ati in brat Denis
Skrita roka angelska violino dviga, njena pesem ranjene duše se dotika...
SPOMIN Janez Pičerko
29. 10. 2004-29. 10. 2010
Dragega pokojnika se nežno spominjamo ...
Iskrena hvala vsem, ki z nami delite svoje spomine in mu
prižigate sveče!
Žena Karolina z vso družino
Nisi se izgubil kot zven v tihoto nisi odšel v nič in pozabo, po tebi merim stvarem pomen in tvojo pesem skušam peti za tabo.
T. Pavček
ZAHVALA
23. oktobra 2010 nas je zapustil dragi mož, oče, tast in dedek
Janez Horvat - Kokotov Janez
IZ MARKOVCEV 35 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili in izrekli sožalje, darovali prekrasno cvetje in sveče in ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi žalujoči
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega
Andreja Požara
S PTUJSKE GORE 95
se iskreno zahvaljujemo vsem delavcem nevrološkega oddelka UKC Maribor, ki ste mu v težkih trenutkih lajšali bolečine in skrbeli zanj.
Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali sveče in prispevke za UKC ter izrazili pisna in ustna sožalja.
Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke in govornici ge. Hedviki Pulko za besede slovesa. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene pogrebne storitve.
Vsi njegovi
Komunalno podjetje Ptuj • Zaskrbljeni zaradi neplačnikov ogrevanja
Največjim dolžnikom grozijo izklopi ogrevanja
V Komunalnem podjetju Ptuj, kjer so ogrevanje v novi kurilni sezoni pričeli pred slabim mesecem, so zaskrbljeni, saj se število neplačnikov še povečuje. Ker imajo v tožbah že več kot 300.000 evrov neplačanih terjatev, bodo največjim dolžnikom zagrozili s prekinitvijo ogrevanja.
Foto: M. Ozmec
Direktor Jože Cvetko (desno) in vodja Energetike pred centralno kotlovnico v Volkmerjevi ulici na Ptuju, kjer je zagotovljena tudi stalna dežurna služba.
Kot je pojasnil Robert Po-lanec, vodja dejavnosti Energetike v Komunalnem podjetju Ptuj, so zaradi več klicev uporabnikov poskusno ogrevanje stanovanjskih objektov letos pričeli nekoliko prej, že
20.	septembra: „Ogrevati smo pričeli na željo uporabnikov, čeprav še niso bili izpolnjeni vsi pogoji, ki so zapisani v odloku Mestne občine Ptuj. Odlok namreč določa, da se ogrevanje prične tedaj, ko so dnevne temperature ob 9. in
21.	uri tri dni zapored nižje od 12 stopinj Celzija, vendar ne prej kot 1. oktobra.
Ker pa imamo sistem delitve stroškov ogrevanja, ki temelji na osnovi dejanske porabe toplotne energije, smo pač prisluhnili želji odjemalcev in zakurili. Prvih 14 dni poskusnega obdobja smo ogrevali le zjutraj med 6. in 9. uro ter zvečer med 18. in 21. uro, ko pa so se nočne temperature spustile še nižje, smo kmalu po 1. oktobru pričeli redno obratovati, kar pomeni 24 ur na dan."
Kako ste zadovoljni s prvimi odzivi odjemalcev, so vas običajne težave ob pri-četku kurilne sezone letos obšle?
„Moram reči, da smo letošnjo kurilno sezono pričeli nekoliko drugače kot sicer, saj smo še pred pričetkom poskusnega obratovanja vse uporabnike daljinskega ogre-
vanja pisno obvestili, da bomo v okviru priprav na kurilno sezono od 1. do 14. septembra izvajali različna tehnična dela, kot so polnjenje in prezračevanje celotnega sistema ogrevanja. In moram reči, da so se naši odjemalci odzvali pozitivno, saj so v tem času odprli ventile na svojih radiatorjih, tako da smo kasnejše manjše reklamacije zmanjšali skoraj za polovico."
Včasih smo z novo kurilno sezono običajno dočakali tudi nove cene ogrevanja. Kakšne spremembe nas čakajo letos, smo povprašali direktorja Komunale Jožeta Cvetka.
„Še vedno se cene ogrevanja oblikujejo tako, da je variabilni del cene odvisen od gibanja cene primarnega energenta, to pa je v našem primeru zemeljski plin, fiksni del cene pa je za sedaj enak kot v lanskem letu. Sicer pa bo pri obračunih kurjave po novem nekaj novosti pri statusu infrastrukture, saj je po novi zakonodaji ta sedaj v celoti prenesena na lokalne skupnosti, kar v našem primeru pomeni na Mestno občino Ptuj in Občino Kidričevo. In ti dve občini bosta po novem oblikovali oziroma uvedli novo tarifo, tako imenovano omrežnino."
Torej bomo po novem v ceni ogrevanja plačevali tudi omrežnino?
„Tako narekuje nova zakonodaja. Naj pojasnim, daomre-žnina v bistvu zajema stroške najema celotne infrastrukture na področju daljinskega ogrevanja, ki so enaki amortizaciji, ter stroške zavarovanja in morebitnih odškodnin. Ker pa so cene komunalnih storitev trenutno zamrznjene, tega stroška zaenkrat ne bo možno obračunati. To nam sicer povzroča dodatne težave pri potrebnem investicijskem vzdrževanju infrastrukture, saj obstoječa cena ogrevanja vseh teh stroškov ne pokriva, okvare in napake, ki zahtevajo vzdrževanje sistema, pa se pojavljajo. In treba jih je čim prej odpraviti."
In največ okvar je običajno prav ob pričetku kurilne sezone. Kako je letos?
„V letošnji novi kurilni sezoni smo na ogrevalnem sistemu doživeli že tri večje okvare, oziroma strojelome, in vse tri okvare so se pojavile na obstoječem primarnem sistemu ogrevanja, oziroma na ceveh primarnega toplovoda v samem Ptuju. Seveda smo vse tri morali takoj odpraviti, tako da je ogrevanje objektov potekalo nemoteno. Sredstva za ta izredna popravila pa
smo začasno zagotovili, nekako posodili v Komunalnem podjetju Ptuj."
Že lani ste zabeležili povečanje števila neplačnikov. Kako je v letošnjem letu, saj se kriza še ni ustavila?
„Žal je krizna situacija vplivala na poslabšanje stanja, saj je število neplačnikov na področju individualne rabe ogrevanja še večje kot lani. Trenutno imamo v tožbah že za koli 300.000 evrov terjatev iz letošnjega in tudi preteklih let. Od tega nam za več kot 200.000 evrov dolgujejo porabniki iz območja mestne občine Ptuj, okoli 100.000 evrov pa porabniki iz območja občine Kidričevo."
Kako ste ukrepali, kaj boste storili?
„Zadeva je zaskrbljujoča, čeprav je do neke mere jasna. Poudariti moram, da bodo morale lokalne skupnosti storiti več, skupaj s socialno službo so dolžne poskrbeti za plačilo dolgov vsem tistim družinam, ki so zaradi različnih vzrokov dejansko socialno ogrožene. Od preostalih, ki so plačilno sposobni, ki bi torej kurjavo zmogli plačati, pa je iz najrazličnejših vzrokov še niso, pa bomo dolgove pač izterjali
s sodno izterjavo. Drugače žal ne bo šlo, saj si moramo tudi mi zagotoviti sredstva za plačilo energenta ter za vzdrževanje celotnega sistema daljinskega ogrevanja, oziroma za nemoteno funkcioniranje podjetja."
Izklapljali torej ogrevanja ne boste, ali pač?
„Moram reči, da bomo v kratkem opravili tudi natančen pregled stanja dolžnikov po posameznih objektih naših odjemalcev, in če bomo ugotovili terjatev v nerazumnih višinah, ki še vedno ni poravnana, bomo dolžnikom, ki se ne bodo uspeli dogovoriti o načinu plačila terjatev, prisiljeni zagroziti tudi s prekinitvijo dobave toplotne energije."
Naj dodamo le še koristno informacijo za vse uporabnike toplotnega ogrevanja iz sistema Komunalnega podjetja Ptuj, da je v času ogrevalne sezone zagotovljena neprekinjena dežurna služba v centralni kotlovnici v Volkmerjevi ulici 20 v Ptuju, kjer so v primeru napak ali morebitnih vprašanj s področja ogrevanja dosegljivi tudi na telefonu 02/787 59 50!
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Za ogrevanje novega dela spalnega naselja in Ptuja so na voljo tri velike peči na zemeljski plin.
OGO
PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE Z OSEBNO IN PRAVNO ASISTENCO
NA NOVO VREDNOST
SVOJEPRENIOZ-NA NOVO VREDNOSTI
080 19 20
ZAVAROVALNICA MARIBOR
> www.ZavarovalnicaMaribor.si
Napoved vremena za Slovenijo
Simon inJuda i ; snegom pm
Danes bo pretežno jasno. Zjutraj in del dopoldneva bo po nekaterih nižinah megla, ponekod bo še slana. Najnižje jutranje temperature bodo od -3 do 3, najvišje dnevne od 10 do 14, na Primorskem do 17 stopinj C.
Obeti: V soboto bo v zahodni Sloveniji že več oblačnosti, drugod bo še precej jasno. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju popoldne jugo. V nedeljo bo v vzhodni Sloveniji še dokaj sončno. Drugod bo pretežno oblačno, ponekod v zahodni Sloveniji bo občasno deževalo. Pihal bo južni veter, ob morju zmeren jugo.
družinska praznovanja prijateljska druženja poslovna srečanja zaključki ob koncu leta
Za skupine pripravimo menu po vaši želji. m 02 788 00 28
Črna kronika
Odkrili konopljo
Foto: arhiv policije
Policisti PP Slovenska Bistrica so z zbiranjem obvestil prišli do informacije, da 20-letni moški v bližini Slovenske Bistrice goji prepovedano drogo konopljo. 20. oktobra so opravili hišno preiskavo na domu osumljenca. V hišni preiskavi so našli hidroponični laboratorij za umetno gojenje prepovedane droge - konoplje, dve sveži rastlini, PVC vrečki in zavitka ALU folije s posušenimi rastlinskimi delci zeleno rjave barve, PVC vrečko s semeni konoplje, ter predmete, ki jih je uporabljal za vzgojo konoplje. Policisti so zasegli najdene predmete in odvzeli primerjalne vzorce za preliminarno testiranje. Zaradi suma storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami bodo zoper moškega podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Nesreča zaradi alkohola
26. oktobra okoli 18.35 je 48-letni moški iz Maribora vozil osebni avtomobil Renault me-gane po Kardeljevi cesti v Mariboru, iz smeri Streliške ulice proti Cesti Proletarskih brigad. V križišču z Antoličičevo ulico je zavijal levo, pri tem pa je zaprl pot 17-letnemu vozniku kolesa z motorjem iz okolice Pesnice, ki je prihajal iz nasprotne smeri. Voznik kolesa z motorjem je nato trčil v desni bok osebnega avtomobila. V prometni nesreči je bil voznik kolesa z motorjem hudo telesno poškodovan in je bil z reševalnim vozilom odpeljan v UKC Maribor. Policisti so vozniku osebnega avtomobila odredili preizkus z alkotestom, kateri je pokazal 0,48 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Izdali so mu plačilni nalog, zaradi suma storitve kaznivega dejanja povzročitve prometne nesreče iz malomarnosti pa bodo podali kazensko ovadbo pristojnemu državnemu tožilstvu.
Alkoholizirani vozniki pridržani
23. 10. 2010, ob 0.30 so policisti Policijske postaje Pod-lehnik v Podlehniku ustavili 35-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,17 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Voznika so pridržali. Tudi policisti Policijske postaje Lenart so isti dan ustavili 34-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki je pokazal 1,01 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Seveda so voznika pridržali. Dan kasneje, 24. oktobra, so policisti Policijske postaje Slovenska Bistrica ustavili 33-letnega voznika osebnega avtomobila. Po preizkusu z alkotestom so ugotovili, da je imel 1,00 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka. Isti dan so policisti Policijske postaje Rače v Slivnici pri Mariboru ustavili 52-letnega voznika osebnega avtomobila. Odredili so preizkus z alkotestom, ki pokazal 1,01 miligra-ma alkohola na liter izdihanega zraka. Oba voznika so pridržali. Enaka usoda je doletela še 39-letnega voznika iz Maribora, ki mu je alkotest pokazal 1,15 miligrama alkohola na liter izdihanega zraka.