XBbwdTeAaufgprd# BU 9Лв НдГдШдпкпБо(е Verlag und SchriXU^ung: Klageniurt, Biemarckrlng 13, Po«tfach J15 / Bezugsprele (Un voraus zahlbar) monatUch (Ш 1,— frel Haus (elnschUeBUch RM 0.20 ZuetellgebUhr AbbesteUufigen der Zeltuag fUr den nachlolgenden Monat werdeo nur echriftUcta und nur bla 25. dee laufenden Mooata angenommes Хг. 5. Kralnbufg, dim J 9. J&nner 1944. Polilika binfa s 100 milijardami Anglija zajamči bodočim demoblilzlrancem samo 26 tednov dela v letu Stockholm, 18. januarja. KooiCTtllova po-galanfa ■ strokovnimi zvezami o zakonu da-lom« obveznosti so se zaenkrat razbila. Predsednik grozi in je določil znova nova pogajanja. Med tem se je obrnili z novo poslanico na kongres, namreč zaradi utemeljitve proračunskega načrta. To priliko |e izrabil, da je splošno bodoče razpravljanje postavil pod pritisk tako zvane vojne nujnosti. On je vzdel državnemu proračunu, ki znaša 100 milijard dolarjev, naslov »budžet zmage« in označuje dobo trajanja, kot odločilno v zgodovini Zedinjenih držav in človeštva. Za iirokoustnt izražanja pač nikoli ni bil v zadregi. Tokrat občuti očividno čisto posebno nujnost za uporabo blufa, da bi tako prešel notranjepolitični zastoj. Seveda gotovo občuti sam, da predstavlja ta velikanski potro-*ek nekaj izvanredno nevarnega. Tako pri. Zna: prekašanje v vojni produkciji še ne more zagotoviti zmage, tu se pravi boriti in sicer trdo. Tudi vojaška zmaga še ne zadostuje. Ob koncu poslanice pravi, da je treba zopet zgraditi rtospodarsko življenje, v katerem bo lahko našel vsak delavoljen človek mesto v produktivnem delu. Kako, da se upa Roosevelt nekaj čenčati o »novi zgrad-пј1», ostane nerazumljivo. Takega položaja kot ta, o katerem govori, v Zedinjenih državah še nikoli ni bilo in ga tudi nikoli ne bo, dokler bo trajal dosedanji plutokratski Iz-koriščevalni sistem. Angleška vlada, ki se prav tako ukvarja s problemom, kakšno stališče bi zavzela proti skrbi med vpoklicanimi za bodočo zaposlenost, je objavila predlog, ki je izredno značilen. Po teh naj bi vsi bodoči demobllizi-ranci »najmanj 26 tednov« v letu delali. To pomeni, četudi bi mogli biti pogoji izpol- njeni le: polovično delo. To je tako zvana povojna in obnovna politika plutokratov. Toda od teh, ki jih pošiljajo kot žrtve svoje zločinske vojne politike v smrt, ne zahtevajo polovično, marveč vie življenje. Dnevna približno 100 žrtev kužnih bolezni! Rim, 18. januarja. Pegasti legar. ki že dva meseca divja v Neaplju, se je razširil na okolišna področja Salernm, Amalfija, Sorren-ta, Pompejev do Caserte. Dnevno znaša povprečno število smrtnih primerov okoli 100. Drugega januarja je umrlo v Neaplju 140 oseb za pegastim legarjem. Dosedanji zdravstveni protiukrepi so se izkazali kot brezuspešni. l\loil mofni soifelski napadi lairnfenl Nemške podmornice so potopile tri rušilce, dve podmornici in pet ladij Oberkommando der Wehrmacht je dne 17. januarja objavilo: Severovzhodno od Kerča in severozahodno od KIrovograda so boljševiki nadaljevali s svojimi silnimi napadi. Odredi vojske in Waffen-^f so preprečili prodorne poskuse in odstrelili v obeh zadnjih dneh 81 sovražnih Poqlaifiiik dosmrlnl snvorrni poqiavar dr/ave Nova ureditev državnopravnega položaja - Izjava ministrskega predsednika Zagreb, 18. januarja. Predsednik hrvatske vlade Mandić je sporočil v nekem govoru, da je državnopravni položaj Poglavnika sedaj dokončno urejen, ker jepostalpoza-konu dosmrtni suvereni državni poglavar hrvatske države. S to objavo se zaključi na Hrvatski doba državno-pravne nejasnosti, nejasnosti, ki je obstajala ves čas samostojne hrvatske države radi italijanskega vpliva. proklamaciji dr. Pavelića na hrvatski narod 6. aprila 1941. je bila 8. aprila istega leta proglaSena samostojna in neodvisna hrvatska država, na katere čelo je stopil dr. Ante Pavelić z naslovom Poglavnik. 2e Sest tednov pozneje, 18. maja 1941. leta, je bila sklenjena med Hrvatsko In tedanjo italijansko vlado pogodba o poteku hrvatsko-ltalijanske meje, predvsem v Dalmaciji. Spoletski vojvoda j* bil proglašen za hrvatskega kralja, ki je nato prevzel ime Tomislav v spomin na Velikega hrvatskega kralja v srednjem veku. Vendar ni nikoli stopil na hrvatska tla; v splošnem so ga na Hrvatskem imenovali »designlranl kralj«, ki praktično svoje služb# nikoli nI nastopil. Naravno je nastala radi te koncesije, ki Jo Je morala Hrvatska radi takratnih razmer dati Italiji, za državnopravni razvoj Hrvatske cela vrsta težkoč. Poglavnik Je prevzel ob ustanovitvi neodvisne Hrvatske mesto državnega predsednika, podobno kot maršal An-tonescu v Romuniji. Pod njim je bil za enkrat še ministrski predsednik, vendar Je prevzel to funkcijo kmalu Poglavnik in sicer v zvezi s hrvatsko-ltalijansko pogodbo, tako da je odslej njegov državnopravni položaj sllčll Ducejevemu v Italiji pred 25. julijem 1943. leta, seVeda z razliko, da Je vršil funkcijo državnega poglavarja med vsem tem časom tudi nadalje Poglavnik. Izdajstvo Badoglija In italijanske kralMv-ske hiše, kakor tudi zopetna vključitev dalmatinske obale v Hrvatsko, so dovedle r'o tega, da se je odpovedal prestolu voJvoH^ Spoleta, ki ga je predsednik hrvatske vlade Mandlč označil v svojem govoru kot princa tuje krvi. Kmalu po odstavitvi hrvatskega kraDa s hrvatske strani, se Je izvršila ponovna ločitev najvišjih državnih uradov In Imenovanje Mandiča za predsednika vlade, kakor imenujejo na Hrvatskem ministrskega predsednika. S tem se Je že Jasno orisal po. lo?.aj Poglavnika kot državnega poglavarja. Sedaj sledeča objava zakonite ureditve položaja Poglavnika kot dosmrtnega suverenega državnega poglavarja je zacjnji korak državnopravnega razvoja, ki Je sedaj do-vedla do jasnega položaja. Kot je Iz izjav vladnega predsednika razvidno, se lahko le v tem letu pričakujejo 'volitve zakonitega narodnega zastopništva, te je hrvatskega sabora. Moderno suženjstvo v Južni itaiiii Lizbona, 18. januarja. Po vesteh Iz Neaplja me Je razvil položaj Italijanskih delavcev v Južni Italiji v stanje, ki popolnoma nall-kuje neki vrsti modernega suženjstva. V Neaplju so odprli vellkanako blagovno trgovsko hišo, v kateri oddajajo ItaUlensWm delavcem blago samo xa neko določeno delo. Ce hoče nekdo Iz te trgovske hiš# nabaviti blago brez plačila, prejme lam obrazec, na katerem je označeno, kaj se lahko dobi ta določan delovni čas In delovne ur#. De- lavec mora potem s tem obrazcem k italijanskemu delovnemu mestu, tam izvršiti svoje delo in ti mu to potrdijo na obrazcu. Svojo mezdo lahko prejme po tem, kolikor kdo stori, v tej trgovski hiši v naturalljah. Ker se Italijani nočejo prostovoljno udinjati, poskušajo izrabiti bedni položaj prehrane v Južni Italiji in postaviti Italijane pred alternativo, ali umreti za lakoto ali pa delati za Anglo-Amerlkance. Juinoairlkanikl rudniki zlata, ki lo najvai-nejll viri dohodkov dežele. Imajo radi vojnih razmer veliko škodo. V meiecu novembru 1943. Je celotna teža vseh zlatokopnlh družb Unije dosegla najnižje stanje. oklopnjakov. Zapadno od Rečice so Sovjeti po močni topniški pripravi prešli v napad. V težkih, premenljivih bojih so naše čete držale svoje položaje. Nekaj vdorov je bilo odpravljenih ali zajezenih. Severozahodno in severno od Nevla je vrgel sovražnik nove skupine v boj. Njegovi napadi, ki so trajali ves dan, so se zrušili z visokimi zgubami sovražnika. Severno od Ilmenskega jezera, v prostoru južno od Leningrada in južno od Oranienbauma so boljševiki napadali z naraščajočo silovitostjo. Njihove prodorne poskuse smo v srditih bojih tudi tukaj preprečili in pri tem smo samo južno od Oranienbauma uničili 26 sovjetskih oklopnjakov. Na južnoitalijanski fronti je začasno popustilo bojno delovanje v odseku zapadno in sevemozapadno od Cervara, krajevne sovražnikove sunke smo odbili. Dne 16. januarja je bilo južno ozemlje Rei. cha cilj napada severnoameriških bombnikov. V Klagepfurtu so nastale škode na poslopjih in zgube ljudi. Sile zračne obrambe so pri tem napadu kakor tudi nad italijan-slciiz) prostorom sestrelile 18 sovražnih letal, večinoma bombnikov. Nemške podmornice so v severnem Atlantiku, v Sredozemlju in Črnem morju potopile pet ladij s 36.500 brt, tri rušilce in dve podmornici. Torpedirane so bile še tri druge ladje in dve sovražni letali sta bili sestreljeni. IVIajpoprei nklenjeni, pelcm nsireljcni Grozepolna usoda „Južnomoravske brigade" banditskega maršala Btigrad, 18. januarja. V zadnjem času Je zvedela Javnost večkrat, kot je to bilo ljubo boljševiškemu banditskemu maršalu, da se razpoloženje rdečih »borcev za prostost Jugoslavije« vedno bolj bliža ničli. Iz raznih delov balkanskih okrožij.kjer vzbujajo pozornost preganjanja Titovih tolp, se vedno znova sliši, kako stalno naraščajo težkoče Josipu Br6zu-Titu v vrstah lastnih tovarišev. Pomanjkanje, lakota, slabo ravnanje, tudi vedno bolj razširjajoče se spoznanje o brez-upnosti banditske vojne vzbujajo pri naštetih »tovariših« občutke, ki so bolj podobni pasivnemu upiranju in cel6 odporu kot pa pokorščini in vojaški disćiplinl. Vedno znova se dogajajo primeri, po katerih se lahko presodi, da nagnjenje k pobegom iz Titovega tabora ni več posamezen primer, marveč da prične razvnemati že značaj mno-Stvenega pojava. Zato je posebno značilen razvoj v notranjosti tako zvane Južnomoravske brigade banditskega mar$,ala, ki vzbujajo trenutno veliko pozornost med prebivalstvom Srbije. Usoda te tolpe, prvotno sestavljene pretežno Iz srbskih komunistov, je kot tragedija, ki bi se lahko odigrala v Sovjetski Rusiji, z drugimi besedami, dokazuje, kako izrazito boljševiško-brutalne so metode, ki jih Tito brezvestno uporablja tudi proti »vojim lastnim ljudem, če se ti nekega dne 1% razumljivih razlogov ne marajo več ukla-njatl vsiljenim ukazom. V neki Inki na Krimu. poAllJhn, ohrrije in pristaniške naprave morajo biti xavorovane proti •ovrunim naprnlom. Tu nmlagajo mine. (PK.-Aufn. Kriegeber. Spltrner, PBZ., M.) 4. Jahrgang. Napredovanje nemških nasprotnih napadov na Vzhodu Četrti teden velike sovjetske ofenzive ]4 napočil. Sllnost in trdota bojev pa v pret#< klih 20 dneh ni popustila, marveč je še na« raščala. Šele v zadnjih dneh se je razširil# bitka tudi na severni odsek, кГ је bil že najdalj nedotaknjen. In tako se vrše sedaj na mnogih odsekih okoli 1500 km dolge fronte srditi boji. Velike sovražnikove strateške načrte se je dalo med tem jasno spoznati In nemško vodstvo jih je preprečilo Z elastično vodeno borbo, ki Izkazuje poleg izogibanj in sovjetskih sunkov v prazno, tudi lastne močne protinapade, ki postanejo mogoče v doglednem času celokupnim sov« jetskim načrtom zelo nevarni. Boji na Severu, ki so se začeli s prodor' nim poskusom Sovjetov severno od Ilmew skega jezera in v prostoru pri OranienbaumU so se razširili sedaj tudi na odsek južno od Leningrada. Za temi mnoštvenlmi napadi, V. katere pošiljajo Fovjeti razen močnih čet tu« di številne oklopnjake in borbena letala, se očividno skriva namen, prodreti nemško fronto v smeri proti baltskim državam. V raznih prostorih so trenutno v teku težki boji z VDadlimi sovražnimi skupinami. Kakor na drugih mestih, so morali poplačati Sovjeti svoje prvotne uspehe z visokimi in krvavimi zgubami materiala in ljudi. Iz spodnjeaa prostora, zapadno od BerdU čeva, za katerega se že tako dolgo vrše trdi boji, prinaša včerajšnje poročilo OKW prav tako zelo visoka števila kot usoeh nemških obrambnih bojev. Ker napredujeta kljub tr« dovratnemu sovražnemu odporu tudi oba važna nemška protisunka v prostoru Pogre-bišča In Zaškofa, je tako nastopilo v sredini fronte neko labilno ravnotežje. Izogibanje nemških čet na nekaterih mestih se vrši v skladu z rajezitvami in zaščitenjem na drugih točkah, ki te lahko označijo kot posebno občutljive za Sovjete. Ogorčene borbe v ostalih bojnih SariščiH kakor v Vitebsku, Sarniju, Rečici,Nikopolu in Kerču — v bistvu niso spremenile svojega značaja. Vedno znova so si Sovjeti poskui^i na teh tečajnih točkah pridobiti z znatnim koncentriranjem sil odločilne uspehe, ki bi se dali izkoristiti. Trdovratnemu lunaškemu odporu naših številčno slabših odredov pa je vedno uspelo preprečiti te namene sovražnika. Kot merilo za trdote sedanjih bojev lahko vzamemo odstrele od 15. januarja, to je 72 sovjetskih letal, ki jih javlja OKW. To je za ta letni čas edinstveno. Iz tega lahko raz-vldimo, da se lahko številni, na Vzhodu nameščeni nemški "oddelki lovskih letal ob ko-Ukortoliko normalnih vremenskih prilikah pravtako usnpšno borijo, kakor njih pogumni tovariši, ki branijo prostor nad nemško domovino. =====:^===a# Meseci so potek'1, tako se da posneti Iz besed redkih, ki so ušli Titovemu pritisku, odkur so poklicali »Moravsko brigado« iz srbskih okrožij na Hrvatsko v bosanska po-gorla. Dolce tedne so bill prisiljeni prlpad. nlkl brinade, povečini Srbi, voditi brezupen boj proti nemškim četam, pri čemer se Tito nI pomišljal pošiljati tih s posebno ljubeznijo v srbska naselja požicrat in ropat. Vseeno mu je bilo, eko je s takimi povelji povzročil bratomorne boje. V brigadi pa se je kmalu razvilo razpoloženle, ki je melllo že za las na javni upor. Končno je prišlo tpko daleč, da je skušala brigada strnieno ločiti se od Titovih tolp In se vrniti v Srbllo, z namenom, dr. popolnoma opus'e banditsko borbo. Sedal je pokazal Titov boljševizem svoj pravi obraz. Po načelu GPU naj bi se s kratkim postopkom onemogočilo vsem upornikom uresničenje načrta. »Vsakega petega«, tako se olasi v nekem poročilu, »so najpopre) uklenlll In potem ustrelili. Ker to prvo sred-stvo za ostrašenle nI imelo zaželenega u-speha, so se odločili za odstranitev vseh, ki so jih le mogli doseči, na sovjetski način naole sodbe«. Vrste brigade so se vedno bolj redčile, hrvatski komunisti so prevzeli poveljstvo. Stali so med dvema ognjema, izpostavljeni so bill na eni strani rednim četam, na drugI strani Titu. Dokler jim nI uspelo najti rešilni Izhod k zasedbenlm četam preko Drine v Srbijo. Toliko po izpovedih rešenih beguncev. Trda usoda Moravske brigade Jo nov in odločilen dokaz zato, da se Tito samo skriva, kadar govori o »nacionalni osvoboditvi«, da hoče samo pomagati Moskvi In internacionalnemu boljševizmu. Umorjeni pripadniki nekdanje Moravske brigade so neme priče proti temu širokoustenju, ki se dvojezično hllnljo, da varujejo nacionalne Interese jugovzhodnih narodov, v tem primeru srbskega. Grozepolne posameznosti teh opisov brigade govore razločno o grozi, ki so Jo morali vsi ti prestati, ki so morali doživeti, da so postali žrtve hladnega računa neke agitacije, ki ni Imela ničesar skupnega i njihovimi nacionalnimi upi« g*r— X — #W. & KARAWANKKW BOTE 8redajl9jJaniia^*W Hudi boji na Vzhodu še trajajo Hapadl pri Leningradu, Kerču in Nlkopolu spodleteli - Težki boji v Južni Itallli Oberkommando d*r Wehrmacht jt dne X6. januarja objavilo: Severovzhodno od Kerča in ob moetiiču pri Nikopolu so se zrušili ponovni milni na-padi Sovjetov v našem obrambnem ognju. Severozahodno od Kirovograda je sovražnik z močnimi silami pehote in oklopnjakov znova napadel. Prestregli smo ga v srditih bojih. Neko vdorno mesto iz zadnjih bojnih dnevov smo z nasprotnim napadom zopet lamaiili. V prostoru jugovzhodno od Zaško-ia ]e lastni, presenetljivo izvedeni napad prizadel sovražniku posebno visoke zgube. Zavrnili smo več boljševiških razbremenilnih napadov. Jugozahodno od Pogrebišča je lastni nasprotni napad zopet napredoval kljub žilavemu sovražnemu odporu. V bojih sapadno od Berdičeva |e sovražnik zgubil v obeh zadnjih dneh 116 topov, številne tovorne avtomobile, oklopnjake in drugo vojne orodje. Iz prostora zapadno od Novo-grad-Volln«kega in zahodno od Sarnija po. ročaj o o živahnem krajevnem bojnem delovanju. Na bojišču zahodno od Rečice so naše čete z nasprotnim napadom vrgle nazaj sovjetske napadne čete, ki so prodrle čez Prlpjet. Zapadno od Kričeva so se izjalovili napadi boljševikov. Jugovzhodno od Viteb-ska 10 Sovjetl znova napadli z močnimi silami. Nek vdor smo zajezili in odstrelili pri tem 27 sovražnih oklopnjakov. Severozapad-no in severno od Nevla so boljievikl nadaljevali s svojimi napadi. Na nekaterih mestih je sovražnik vdrl, z nasprotnim napadom smo ga zopet vrgli nazaj. Južno od Lenin- grada so Sovjetl s podporo oklopnjakov In ojnih letal prešli v napad. Bili so zavrnjeni. V enem odseku so še v teku boji s sovražnimi bojnimi skupinami, ki so vdrle. V prostoru pri Oranienbaumu so tudi včeraj spodleteli vsi napadi Sovjetov. Dne 15. januarja ■mo na vzhodni fronti odstrelili 72 lovrai-nih letal in imeli tri lastne zgube. Na italijanski fronti smo po hudem bofu zavrnili močne sovražne napade v odseku severno od Cervara. Za neko vdorno mesto se bijejo Se srditi boji. Pri težkih bojih v prostoru severozahodno od Mignana se ]• odlično izkazal drugi bataljon 15. polka gre-nadirjev oklopnjakov, ki mu poveljuje Haupt-mann Meltzel, kakor tudi drugi bataljon 71. polka oklopnjaških grenadirjev, ki mu poveljuje Hauptmann Schnider. Oba bataljona izhajata iz Hessen-Thtiringena. Nekaj nemških letal je v večernih urah včerajšnjega dne napadlo cilje v Jugovzhodni Angliji. Brezuspešni naval Sovjeiov Bo]l razširjeni na severno fronto-40 Iiombnikov sestreljenili nad Srednjo Nemčijo Oberkommando d#r Wehrmacht j# da« 15. januarja objavilo: Severozahodno od Kerča, ob mostišču pri Nikopolu in jugozahodno od Dnjepropetrov-ska so se izjalovili močni sovjetski napadi. Pri tem smo odstrelili 46 sovražnih oklopnjakov. Severozahodno od Kirovograda ter v prostoru vzhodno in južno od Zaškofa so naše čete vrgle boljševike v nasprotnih napadih nazaj, medtem ko so sovražni napadi ostali brez uspeheu Jugozapadno od Pogrebišča so naši nasprotni napadi Se dalje na- 333 $ov|el$klh oklopnjakov nničenlh v dveh dnrh Odbiti nadaljnji sovjetski napadi - Naraščajoča silovitost bojev pri Venafru Obtrkommando der Wehrmacht ]• dne 14. januarja objavilo: Severnovzhodno od Kerča smo zavrnili močne sovražne napade. Ob mostišču pri Nikopolu so boljševiki razširili svoje napade na druge odseke; ubranili smo se jih v težkih bojih. V prostoru zapadno od Kirovograda so naše čete razbile težke sovražnikove napadajoče čete. Po hudih bojih smo tukaj z nasprotnim napadom zamašili vrzel v fronti. Pri tem smo uničili deset sovražnih oklopnjakov in 30 topov. Južno in Jugozahodno od Cerkasov so v teku boji s sovražnikom, ki je krajevno vdrl. V prostoru jugozahodno od Pogrebišča smo Sovjete z nasprotnim napadom vrgli dalje nazaj. Zapadno od Berdičeva smo, odstrelivši 55 sovražnih oklopnjakov in 8 jurišnih topov, uničili neko skupino sovjetskih oklopnjakov, ki je prodrla v zaledje. V prostoru jugozahodno in zahodno od Novograd-Volinskega so se naše čete še dalje trdovrtno upirale prodi-rajočemu sovražniku, Zapadno od Rečice je še trajal močni pritisk sovražnika. Pri obrambi težkih sovražnih napadov so čete neke divizije oklopnjakov uničile 19 oklopnjakov, ki so prodrli. Na boiišču pri Vitebsku je pod dojmom težkih izgub prejšnjega dne popustila silovitost sovražnih napadov. Slabotne}-š« napade smo zavrnili. Severozahodno od Nevla so Sovjetl tudi včeraj silno napadali, a so bili odvrnjeni v hudih bojih. V obeh zadnjih dneh so zgubili boljševiki na vzhodni fronti 335 oklopnjakov. V Južni Italiji napada sovražnik c naraščajočo silovitostjo v odseku zahodno in severozahodno od Venafra. Težki boji so v teku. Na ostali fronti se razen bitk prednjih straž ob Gariglianu niso vršila bistvena bojna dejanja. Na sovražne rušilce, ki so poskušali obstreljevati mesto Civitanova ob Jadranski o-bali, so streljale pomorske baterije. Po več zadetkih so se rušilci goreči obrnili nazaj proti Jugu. V pretekli noči je nekaj britanskih letal odvrgle bombe na zapadno Aemško ozemlje. V večernih urah včerajšnjega dne so nemška letala napadla cilje »v Jugovzhodni Angliji. Kaj pravi sovražnik? zlom Nemči)* — sanje po Selil. Minister mornarice Zedinjenih držav Knox je po nekih poročilih iz New Yorka govoril v Cle-velandu. Rekel je, da so domneve, da se lahko račrna z notranjim zlomom Nemčije le »sanje po želji«. Za to upanje nt nikakega povoda, ker je v Nemčiji sedaj popolnoma drugačna fronta v domovini, kot pa med prejšnjo vojno. Nemško prebivalstvo so nam-prejšnio vojno. Nemško prebivalstvo se nam-rei zaveda, da je obdano od sovražnikov. Slab položaj prehrane т AnglijL Londonski dopisnik časopisa »Ya« posname mišljenje angleškega naroda o položaju prehrane v naslednje; »S spremembo v vodstvu ministrstva prehrane je pomanjkanje mesa še naraslo. Ribe, sočivje in cel6 kruh postajajo vedno bolj pičil. Konec pesmi bo t«, da bo vsak Anglež radi lakote glodal svoje nohte«. 3n talko fe vefk«l pvefe; 1940. LaguardU. Zupan mesta New York, v nekem govoru ob priliki svojega potovanja v Kanado, 11. junija 1940: Ze^njene države so danes bliže temu, da napovedo Nemčiji vojno, kakor na dan, ko je bila potopljena »Louisitania«. Roosevelt j« storil vse, kar je v njegovi moči.« 1940. »Th* American Hebrew«, New York, 20. decembra 1940: »Ideja vojne Se nikoli ni bila tako jasna, kot sedaj. Je to boj židovskega pojmovanja o življenju zoper pojmovanja življenja na strani sovrmžntka Zidov. predovali. Uničili smo tukaj 15 sovražnih oklopnjakov in 23 topov. Zapadno od Berdičeva so odredi Waffen-^^ v nasprotnem sunku razbili dva sovražna polka in prizadeli boljševikom težke krvave zgube. V prostoru zapadno ' od Novograd-Volinskega in zapadno od Samega traja še dalje močni pritisk sovražnika. Na bojišču zapadno od Rečice smo se ubranili ponovnih sovjetskih napadov in z nasprotnim napadom vrgli prodirajoče sovražne bojne skupine nazaj. Pri Vitebsku so se izjalovili ponovni, s podporo oklopnjakov in bojnih letalcev izvajani sovražnikovi prodorni poskusi. Krajevne vdore smo zajezili. Severozahodno in severno od Nevla ter severno od llmenskega jezera in v prostoru pri Oranienbaumu so Sovjetl napadli z močnejšimi silami. Ubranili smo se jih v hudih bojih. Leutnant Kiihn v nekem polku oklopnjakov je v obrambnih bojih v prostoru pri Kirovogradu odstrelil svoj SO. sovražni oklopnjak. Na južnoitalijanski fronti so se naše čete po težkih, za sovražnika posebno zgubonos-nih bojih v odseku pri Cervaru odmaknile za nekaj kilometrov proti zapadu v pripravljene položaje. Sovražnika, ki Je močno tiščal za nami, smo zavrnili pri ponovnih napadih. Na ostali fronti je dan potekel mirno. Braneč se napada britanskih letal v norveškem obrežju, so lovci in protiletalsko topništvo odstrelili šest izmed napadajočih 12 letal. Močne skupine britanskih bombnikov so v pretekli noči priletele nad Srednjo Nemčijo. Sile naše zračne obrambe pa so preprečile izvršitev združenega napada. Sovražnik je brez načrta odvrgel bombe na nekaj krajev. Po še nepopolnih poročilih smo sestrelili 40 bombnikov. Nadaljnjih 14 letal je sovražnik zgubil podnevi nad zasedenimi za-padnimi ozemlji. * Oberkommando der Wehrmacht je nadalje objavilo: Da ublaži v ameriški Javnosti vtis neprestanih težkih z gub, ki Jih utrpe severnoameriški zastrahovalni letalci pri svojih napadih na nemško prebivalstvo, objavlja amerikan-sko zračno orožje zaporedoma daleko pretirane številke o odstreljenlh nemških lovcih. Tako trde Amerikanci, da so sestrelili pri svojih napadih: dne 14 oktobra 1943. 1. na Schweinfurt 104, dne 11. decembra 1943. 1. na Emden 152 in dne 11. januarja 1944. 1. na Srednjo Nemčijo 152, vsega skupaj torej 394 nemških lovcev. Resnična zguba pa znaša 98 nemških letal. Več ko tretjina posadk je mogla odskočitl s padali in je ostala nepoškodovana. Je to židovski način življenja proti židovskemu načinu židovskih sovražnikov, za kar se danes bojuje ves svet.« ( ZIRCAIO ČASA ) >Vo|n« nikakor n# poteka tako, kot so i« pred Seitlmi meseci domnevali mnogi ljudje v Angliji. Takrat je mnogim zdelo, kot da imajo zelo enostavno pot do zmage pred sabo, tedaj se pa vidi vse mnogo bolj zapleteno..Očividno jim delajo napoto dalekosežn« zapreke«, ugotavlja angleški tednik »Cavalcade«. Kot poročajo iz Cunkinga, so uvrstile kobilice in poplave provinco Honan med najhuje z lakoto prizadete pokrajine na Kitajskem. Izmed m okrožij te province jih je bilo prizadetih 41 z radlogo kobilic in 35 s po-vodnjo. Fo nekem poročilu lista »Times« je zgubila celotna posadka nekega zastrahovalnega bombnika svoje življenje, ko je skušala zasilno pristati v severnem Lincolnshire. Precejšnja škoda je nastala tudi radi v sili odvrženih bomb. Tudi to zgubo britskega zračnega orožja je treba prišteti k številu odstrelov v poročilu OKW. Isvajanja avstralskega letalskega ministra Drakeforda o naraščajočem številu avstral« skih čet, ki se bore izven pacifističnega vojnega pozorišča, so v širokih krogih domini-ona vzbudila vznemirjenje, kot poročajo if Melbourna. »Novo vreme« poroča o osvoboditvi seve-rozapadnega bosenskega mesta Jajca, ki leži na zgornjem toku Vrbasa, v katerem je bil sedež štaba komunističnega banditskega gla-varja Tita. Italijanski otroci - udarne čete Sovjetov Rim, 18. januarja. Radi ogorčenja, ki jo je Izzvala vest 6 pregnanstvu južnoitalijanskih otrok v Sovjetsko zvezo in ki je prisililo britansko radiooddajo k mnogim demantijem, so agenti, ki delajo za Moskvo spremenili način nabiranja »otrok«. Iz pisarne sovjetskega generalnega pooblaščenca v zavezniški komisiji za Italijo A. J. Višinskega je izšla odredba, da naj postopajo prevldneje ko doslej. V najnovejšem ča?u postajajo plen agentov predvsem otroci, ki se nahajajo v sirotišnicah, aH pa otroci, ki blodijo okoli, posebno na Siciliji. Radi britansko-amerikan-sklh zastrahovalnlh napadov in bojev na Siciliji so zgubili številni otroci starše In dom. Ti otroci blodijo že mesece proseč In stradajoč po deželi, ne da bi zasedbene obla-sl, — da o Badoglijevi vladi sploh molčimo, — za nje kaj storile. Najobičajnejša oblika tega »nabiranja« o-trok je sledeča: Izstradanim dečkom in deklicam obljubijo živila, ako so pripravljeni za »obisk« Sovjetske zveze. Prednost Imajo dečki od šestega do desetega leta, ki se jim zde inteligentni. Otroci pod to starostjo so radi visoke umrljivosti na transportih nezaželeni. Otrokom naročijo, da naj pridejo na skrita bivališča v bližini mest — naval" ■e Catanija In Trapanl. V mafhnth vsakikrat ne več kot 15 do 20 otrok, jih odpravijo v Sirakuze, kjer čakajo na vkrcanje. Transporti odhajajo večinoma v zgodnjih Jutranjih urah ali pa tudi ponoči, da se tako izognejo demonstracijam prebivalstva, predvsem slcllljansklh žen proti deportaciji. Število Južnoitalijanskih otrok, namenjenih v Sovjetsko zvezo, se ceni na več kot tisoč. Te otroke hočejo uporabiti, potem ko jih bodo sovjetski komisarji primerno »poučili« pozneje kot bolJSevlške udarne čete. In postanejo hrbtenica komunistične stranke. Verla» und Druck- NS.-Gauverla« utid Druokprei KSniten GmbH. Ktaeenfuit. — VeriawViter; Dr. Emil Heitian. — Hauntsctiriftleiter: H riednch Horatmann. ZurzeH №t AnzeieenHste Nr 1 irilltiii. LAsoda kmeiice Kl^ilke Kl^arlotiove SPISAL KRIEGSBERICHTER KARL OTTO ZOTTMANN - COPYRIGHT BY DEIJISCHER VERI AG, BERLIN Njeno hrabro umiranje so slišali vsi, ki so bili v zaporu, kajti poveljnik zapora Pero Allvuk je pripovedoval to sam, In njena smrt je bila zgled In pomoč za vse, k^ jim je še bila namenjena smrt. Ko tmo torej zvedeli take strahote Iz Pri-jtdora, smo se začeli bati za našega očima In nekega dne sem se podala Jaz na pot, da ga polščem. SkrJancI so se dvigali nad poljem in peli, toda vqter je pihal, ostro in mrzlo sem preko Une. Le malo kmetov je delalo na polju, kajti od strahu so skoraj vsi ostali doma In sa šipami oken radovedno gledali na cesto. Pred Prijedorom Je korakalo mnogo mož s puškami. Večina Izmed njih Je nosila raztrgane hlače In jopič na sebi ali je imela srajco povezano čez trebuh s konopnlml vrvicami. Ustavili so me In se smejali, vendar ml niso storili ničesar in me končno spustili. Nato so kričali, da me bodo že našli v Pri-jedoru, da bom morala piti z njimi rakljo in praznovati njihovo zmago. Sedaj Je napočila velika doba, in s Stalinom se bodo srečali v Zagrebu ali Sarajevu. Kamorkoli sem tekla In spraševala, svojega očima nisem našla, tudi videl ga ni bil nihče. Ljudje so bili večinoma zbežali. In tolpe »o jim razbile prodajalne In kleti ter Jih popolnoma izpraznile. Tu nI bil cel niti en košček lesa In nobena šipa v oknih. Moka Je bila raztresena, vino je teklo po njej, črnilo razkropljeno, k temu je pritekel kis, knjige so ležale raztrgane, slike, cunje, noge stolov, predali miz, railomljene skrinje, postelje, ki so bile Dopolnoma uničene, in kar je bilo še hujšega. Veliko itanovani« |e itale prazno, In )ac ••m tt podala v takšno in se tam ulegla spat. Ponoči 10 tolpe s kopiti pušk tolkle na vrata In kričale, naj odprem. Naglo «em jim odprla, in oni 10 me prijeli, me zvezali s pa. sovi in me odpeljali. Spravili so me v zapore. Ko sem bila sedela nekaj ur v svoji celici, so me peljali v neko sobo, v kateri je stal poveljnik tolp Soia. Soša me je vprašal, kdo sem, in jaz sem mu povedala ime svoje matere in mu opl« sala svoje rojstvo. Potem si ena izmed tistih, ki spadajo k nam, je rekel, in jaz sem molčala. Nato sem morala pripovedovati, kako sem bila prišla v to hišo. In Soša se )o sme> jal, ko je to slišal. Prava bandltlnja il ti. j« rekel nato in mi dal roko. »Tovarišica«, ]• potem nadaljeval, »gre Jutri v Božiče in se udeleži naglega sodišča proti zaprtim«. Odvrnila sem, da bi morala še na delo na polje. Toda on je zaklical, da za to v tem letu ni nič časa. Najprej se mora spraviti hrvatska krvava letina in vsi Izdajalci morajo pod grudo. Nato je zavpll, na| privedejo Hakijo JuzufaglCa, In v Istem hipu sta tega dva sunila z močnimi brcami v ta prostor, Iz katerega sem se jaz umaknila. * Mlad človek s temnimi roženimi naočniki je šel z menoj In me peljal v nek drug prostor, v katerem je stala pisalna miza, ki je bila pokrita s svežnjl spisov. Nepazljivo je vrgel nekaj svežnjev na mizo, potegnil lx žepa pečat, Iz drugega pa neko karto. Na njo je napisal moje ime in ime moje matere, pritisnil pod to pečat In ml dal to kot Izkaznico. Sedaj sem lahko neovirano šla, kamorkoli sem hotela. In postala sem, м da bi prav vedela za to, banditinja. Morda bom na tak način, tako sem si mislila, bolje pomagala svojemu očimu, če bom imela to izkaznico pri sebi, in poslovila sem se. Ne, sodrugarica, se )t smtjai m#š ■ M« očnikl, sedaj moraš pozdravljati s stisnjeno pestjo, in jaz sem odgovorila, da se moram tega šele naučiti. Ko sem vstopila v vežo, so peljali mimo nekoga, ki je bil ves oblit s krvjo. Mladi mož z naočniki je strašno klel, da bi morali hoditi po drugi poti. Bil je to Juro Jurič, tako ml je rekel pozneje, toda Jaz sem ga komaj še poslušala, kajti nekaj duri naprej so udrihali po nekem človeku. Stekla sem po stopnicah pri vratih ven. Niti straža me nI м-držala. In če bi bila ujetnica, bi bila lahko pobegnila. * DrugI dan sem se podala r kožice, toda kmetje so rekli, da se Je naglo sodišče ban-dltov že preselilo v Prijedor. Tako sem ostala v vasi In videla zvečer, kako se Je vod mož s težavo premikal po cesti navzgor In se v temi zgubil proti gorovju. Ker sem vpra!>ala kmetico, kako moram napraviti, da najdem svojega očima, ml Je odgovorila, naj grem z njo tja, kjer streljajo Hrvate. Ko Je to rekla. Je zadonel strel s gorovja sem. In kmetica se Je prekrižala. »Veliko jih je, ki sedaj umirajo«, je rekla tiho, In bo jih še več; nazadnje bomo pa me stale tukaj praznih rok in ne bomo imele ne hiš# ne postelje, in njive bodo polne krvi«. Vprašala sem jo, kaj misli s tem, pa ml Je odvrnila, da bodo prišli vojaki in razstrelili gorovje. Smejala sem se In rekla: »Ali ne poznaš brigade, ki so sedaj zavzele Prijedor, jurišne bataljone proletarcev, ki se zaganjajo proti svetu? Ti bodo končno zma-;alcl, ker so najbolj kruti in najbolj neusml-jenji bojevniki.« »C* se bo to zgodilo«. Je kmetica z zamolklim glasom govorila naprej, »bomo morali vsi pod grudo. Kajti kri zahteva zopet kri In smrt zopet smrt. Poglejte može, vsi so prej hodili v cunjah In krpah. Sedaj nosijo poštene obleke in čevlje: kajti slekli so svoje ujetnike do nagega in jih potem ustrelili. Ko se Je še kadilo od njih, so si oblekli njihove •rajo* potegnili čas nje hlač# to 8 In kar je še ostalo, so podarili tistim, ki so morali izkopati Jame za mrliče.« * Povabila me je, naj pridem k njej v hišo, In ml dala kajmaka, suhega koruznega kruha in za piti toplega kozje&a mleka. Ker nisem bila ves dan ničesar jedla, sem to hvaležno sprejela, Nato sem se vlegla k njej k ognjišču, od katerega se je dvigal lahen dim, ki je uhajal skozi razpokano streho. Sredi noči sem se zbudila, ker sem slišala govorjenje. Žena se jo bila zravnala pokonci in tiho vprašala: »Miša, kje si bil?« — Nek moški glas je odgovoril: »Kje naj bi bil? Zu. naj na Glavici, кјег jih streljajo.« Žena je zopet vprašala: »Kaj pa je bilo tam?« — On Je odgovoril: »Kopal sem tam jamo, kamor so vse vrgli. Pokopali smo jih 15 izmed njih.« »MoJ Bog«, Je stokala žena, »toliko krvil« Mož se Je vlegel pred vrata. Nisem mogla več spati in slišala sem, njegovo govorjenje v spanju, potem je praskal proti pragu in škrtal z zobmi. Toda kmalu Je mirno spal dalje. Ko Je sonce že stalo visoke, so Sle tolpe mimo In nam klicale; »Tudi oni imajo hlače I Ne smete pripovedovati ničesar, slišite, sicer vas bomo ustrelilil« In eden Izmed njih Je dvignil puško in pomeril z njo proti nam. • Ml pa smo se smejali, kajti I™®' je kozav obraz in se hotel samo važnega delati. Klical Je, »Vidite to puško. S to vas bomo sodilil« Nato so korakali naprej proti Prijedoru navzdol. * »Tvoj očim je najbrž šel domov«, mi je rekla kmetica, »in bolje bo, če boš pogledala najprej pri tvoji materi, kakor v grobovih na Pašincu. Odpravila sem se in tekla v vas, v kateri je stanovala sestra mojega očeta. Zvečer sem dospela tja, toda nisem našla ne matere ne sorodnikov. Hiša je bila prazna, toda vse je bilo nedotaknjeno v njej. Usedla sem se na stol poleg okna In takoj zaspala. Ulttwoch. 1». Л1лпег 1»44. KARAWANKEX BOTE Se!te 3. — Ут. % „Keiner hoffte, noch jemals zuruckzukehren' DSA-Flieger nam flem gesciielterten Angriff - Amtliđie amerikanisdie Ausfliidite Die deulsche Scholle enfscheidei unsere Erndhrnng rd. Berlin, 18. Janncr. (Eigenbericht.) Der Ausfall ' eincs erheblichcn Teiles der Ukraine fiir unsere Er-f rShrungswirtschaft hat manche Besorgnis geweckt. Dicse Bcsorgnis ist um so groBer je bober man die Leistungen des Ostcns fur unsere Spelsekammern eingescbiitzt hat. DaB abe; die Roiie, die in den Liefcrungen aus dcm Osten in unscrer Ernahrunge-bilanz zuliel, zumcist iiberschatzt wird, ist von den zustiindigen Stellcn imraer wicder betont worden. Die sehr sachlidi und kiihl rcchnende deutsche land-wirtschaftliche FUhrung hf.f im Gegenteii in alien Reden, Eriassen, Aufrufcn und amtlichen Verlaut-barungen darauf verwiescn. daS trotz der Mitarbeit des Ostens der Schwerpunkt unserer Ernahrung etets in der Heimat iiegen wird. Sie hat auch die groBen Transportschwierigkeiten stets in Rcchnung gcstellt und bei der Aufsteilung unserer Reichsrationen, um nur dies eine Beispiel zu nennen, schon aus diesem Grunde im wesentiichen nur die westlich des Dnjepr ; licgcnden Gebiete einbezogen. Trotzdera ware e» j faisch zu eagen. wie Dr. Jiirgjns Stock in der I „NS-I.andpost" in einem Artikel iiber die landwirt-schaftliche Bilanz im Osten feststellt. die geraumten Gebiete selen fiir uns wertlos gewesen. „Wir baben Verluste gehabt und woilen sie keineswegs bagatel-lisieren . . . Ent.scheidend treffen konnen uns aber die bisherigen GebietsaufgabeD in unserer Versor-gungslage nicht wcnn audi, wie der Verfasser an anderer Stelle seines Aufsatzes erklart. die Liefe-rungen aus der Ukraine groBer waren. als durch den seincrzeitigen Handeisvertrag mit den Sowjete vorgesehen war. Aufier der Tatsache daB unsere Rationen wescnt-lidj inimcr auf der Produktion des Reidies basierten, ist aber weiter zu beriidsiditigen. daB es trotzdera der fiir die Evakuierung zur Verfiigung stehendca kurzcn Zeitspanne der Organisationskunst der land-wirtsdiaftlichen Fiihrung und der Tatkraft der Land-wirtsdiaftsfiihrung gelang, die wertvdlsten Bestande an Saatgut und Vieh, Getreide, landwirtschaftlichen Geraten sowie wertvollen Einrichtungen aus den Be-und Verarbeitungsbctrieben zuriidizufiihren. „Diese I werden dazu dienen, die nodi in der Hand befind-lichen Gebiete starker, als es bisher moglich war, zu aktivieren " Zwar hat audi die bisherige Erschlie-' Bung des gewaltigen ostlidien Raumes sdion aus Transportgriinden ihren Ausgang genommen, so daB der Intensitatsgrad der landwirtsdiaftlidien Arbeit in der Niihe des Reiches am groRten war; dodi steht es auBer jedem Zweifel, daB dutch den st^rkeren Be-satz mit Menschen und Masdiinen audi in dies en Gebieten nodi manche Produktionsreserve zu er-sdilieBen ist. ^ Eine andere Frage ist es. wie welt die geriiumten y Gebiete dem Feinde versorgungsmiiBig zugute kommen werden. In dieser Hinsidit siellt der zitierte Artikel If est, ..daS die Bolschewislen an den zuriicki-robcrtcn JGebieten keine Freude habeu werden. weil es fiir ■ eie in absehbarer Zeit unmoglich sein wird. in ' wesentlichem Umfange far ihre Versorgung etwas herauszuholcn. zumal die LandbevSlkerung zu Hun-derttausendtn mit uns mitgezogen ist. „Hiezu komrat, daB niit der Wiederherstellung des KolchosSYStems in den von uns geriiumten Gebieten audi die Zuriick-jjjjlicbenen einer erneuten sdiwercn ErschOtterung aiiigcsctzt und durch die wilden Einziehungcn zur bdschcwi^tiedien Armee weiterhin dezimiert wurden. SdileAteste Ernteausslditen fUr die USA Buenos Aires, 18. Janner Das nordamerikanisdie l.andwirtschaftsministerium gibt bekannt, daB die Ernteausslditen fiir das Jahr 1944 infolge des unge-wdhnlich trockenen Herbstes und dee friihen Winter* ; die schlediKsten im ganzen Krieg eeien. Die Regenfall« vom 1. September bis zum 1. Jiinner eeien fijr das ganze Gebict der Verelnigten Staaten 21 T, H. unter der Normalgrenze geblieben und die gerlngsten seit dem Jahr 1939. Daher sei der Bo-den voliig ausgetrodinet, dies besondcrs in den Ebeoen. Vor allem set der Winterweizen von der Trockenheit betroffcn. Das Landwirtschaftsministe-ritim hoffe ledoch. daB die Schneefalle in den letzten Tagen im Mittelwesten die Lage etwas bessem wiirden. hw. Stockholm, 18. Jiinner. (Eigenbericht.) Nadi 24stundigem Zogeni enttdilossen sich die Amerikaner in der Nacht zum Donnerstag. einen Bericht iiber ihre Niederlage bei dem Masseneinflug vom Dienstag herauszugeben. Er ist gekennzeichnet hauptsachlich dutch den Versuch, die hiebei eriittenen enormen Verluste wenigstens auf etwa die Halfte der tatsach-lidi eriittenen herunterzuschwindeln 64 verlorene Flujzeuge. davon 59 Bomber, werden zugegeben. Da selbst dies natiirlich einen verheerenden Sdilag fiir die Veranstalter darstellen wurde. wird hinzugefiigt, vielleidit kamen einige der Bomber nodi zum Vor-echein. Fur den Verlauf der Aktion ist aufsdiluBreich. daS die Amerikaner sidi ^rauf hinausreden. zum Teil batten sie ihre Ziele "durch dicke Wolken hindurch angegriffen. Das ist die amerikanische Darstellung fiir den von deutscher Seite festgestellten Tatbestand, daB die Amerikaner, da ihre Verbande zersplittert nnd sie an der Erreichung ihres eigentlidien Zieles gehindert wurden, sich ihrer Bombenlast uber dem flachen Land entledigten. Auf die neutrale Umweit hat das lange Zogern bis zur Veroffentlichung eines amerikanischen Beri chtes einen vielsagenden Eindruck gemacht. Einer der amerikanischen Piloten, die sich nach England zuriickretten konnten, sagte der amerikanischen United-Press-Agentur zufolge nach der Landung: „Ich glanbe, nicht ein einziger unter uns hoffte, daB wir je wieder nach Hause kamen." Ein anderer be-richtete, trotz 33 Grad Kiilte sei alien im Verlauf der Kampfe unertriiglidi heiB geworden. Kiihnheit und Treffsidierheit deutsdier Jagdflieger Stodiholm, 18. Janner. „Werdende Mutter slnd zurzeit das grofite Problem der amerikanischen Riistungsindustrie" meldet „Ny Tid" nach einer United-PreB-Meldung aus New York. Der groSe Vedust an Arbeitszeit, die steigende Zahl der Fehlgeburten und Abtreibungen sowie schwere gesundheitliche Storungen erregen in sozialen und medizinischen Kreisen der USA groBte Be-sorgnis. In einem grofien Unternehmen. das m ver-schiedenen Teilen Amerikas Fabriken besitzt, bleibt ein Sechstel der Arbeiterinnen standig der Arbeit fern, weil sie ein Kind erwarten oder haben abtreiben lassen. Viele Arbeitgeber entlassen ganz einfach werdende Mutter, da ein Unfall wahrend der Arbeit, der eine Fehlgeburt zur Folge haben kann, un-absehbaren Schadenersatz verursachen konne. Im allgemeinen wiirden die werdenden Miitter Ihren Zustand verbergen, arbeiteten zu lange Sđiarfe Absage Estlands an Moskan Reval, 18. Janncr. In einer Ruiidfunkansprađie an das estnisdie Volk nahm der Leiter der Haupt-verwaltung fiir Volkserziehung, Meret, zu den AulJcrung«;n der „Prawda" Uber die baltisdiea Steaten Stellung. Ihrer Ansicht iiber den Bol-schewismus haben die Estcn bereits im Freiheits-kriege des Jahres 1918 Ausdruck gegeben. Als die Bolsdwwisten im Jahre 1939 Est I and ihr Ultimatum stellten, waren die Esten zum Nachgeben gezwungen, da tie damals nidit mit der Waife in der Hand ihrer wahren Meinung Ausdrudc geben konnten. Die Waffen legen die Esten nun nidit eher nicder, alt bis Stalin und seine ganze jiidi-sdie Clique hinweggefegt sind. Wer den Bolsdie-wismus nur aus der englischen Kirdie und aui den boUdiewistischen Agitationsplakaten kennt, kann in seiner Dummheit glauben, was er will. Wir, die wir den Bolsdiewismus und die Sawjet-union besser konnen, lassen uns nicht irrefuhren. werden аосћ in feindlichen Sdiilderungen von der groBten bisherigen Lnftsdiladit iiber dem europaischen Festland am Dienstag eingehend beedirieben. Di« dentsdien Jager seien eo berlchten Angenzeugen, bi» auf nachete Entfemungen an die Viermotorlgen heran-gckommen, oft bis auf.25 Meter. An mafigcbcnder englLscher SteHe wird dem Londoner Bcrichterstatter des „Aftonblad" zufolge vor-behaltlos zugegeben. der Masseneinflug vom Dienstag solite einen Bestandteil der Vorbereitangen fiir eine Invasion darstellen. namlidi im Rahmen der Versuche. der dcutschen Jagdfliegerei za Leibe zn riicken. die ale immer grofiere Gefahr fiir jeden Stnrmldnf gegcn Europe betrachtet wird. Wieder. wie in friiheren Fallen, wird im Feindlager erklart die Starke des deutsdien Widerstandes babe ..flberrescht". Offenbar babe man auf deutscher Seite verborgen gehaltene Reserven eingesetzt DaB die Amerikaner auBcr den faktisdi abgesdiossenen Masdiinen welter« Starke Sđiaden erlitten haben. geht aus dem Ge-standnis hervor. mandier viermotorige Bomber isi durchsiebt von Einsdiiissen znrii&gekdirt. England ahnt sdiwere Verlaste Stodcholm, 18. Janner. Tabu Hole der bekannt* englisdie Rnndfunkspredier, erklarte in einer Be-sprechun? der Lage: An der Luftkriegsfront maS-gebende Krcise sehen ein, daB, wenn die Moral des dcutschen Volkes an der Inneren Front weiter der-artig ungebrodien ist wie zur Zeit an der Kampf-front. die uns bevotstehenden Schladiten edilimmer sein werden und verlustreicher ale eelbst die dee letzten Kriegee. oder Небеп sich die Leibesfrudit abtreiben. Die Zahl der Abtreibungen stieg in den USA wahrend des Kriegee um rund 20 bis 40 Prozent. Nach Ansicht eines Arztes endete ein Viertel aller Sdiwangerschaften unter den Arbeiterinnen mit Abtreibung. So sehen die sozialen Verhaltnisse in „Gottei eigenem Land" im Lande der sogenannten „Welt-verbesserer" aus. Wahrend bei une gerade der werdenden Mutter die groBte Fiirsorge von seiten des Staates und der Betfiebe zuteil wird. wird sie in den USA nicht nur sich selbst fiberlassen und ihr keinerlei Hilfe gewShrt, sondem die plutokratischen Fabrikherren besltzen sogar die Riicksichtslosigkeit und entlassen sie kurzerhand, da im Falle eines Unfalles eventuell ein Schadenersatz gezahlt werden miifite. Das ware auch zu viel fiir die jiidisdi-plutokratisdien Profitgang-ster, fur die die Schaffenden nur Arbeitssklaven sind. Wir haben die „inneren Angelegenheiten" der Bolsdiewisten bei ihrer einjahrigen Herrsdiaft in Estland kennengelerat> und nidit umsonsi nennen wir diese Zeit des Jahr des Grauens. Damals hat sich in uns die Oberzeugung vertieft, daS wir mit dem wilden Osten nidit: zu tun haben. Diesen Standpunkt vertreten wir nidit nur mit Worten, sondern auch mit Taten. Ihn kann kein Bolsdiewist, nidit einmal Stalin und ein „Prawda"-Artikel, ihn konnen euch nidit die VSlker, die mit dem Bolsdiewismus unter einer Dedce stecken und ganz Europa aa den Bolsdiewismus ausli«-lern, abandern. „90 *TerrorgerIdite Uber Frankreith" jb. Vichy, 18. Janner. (Eigenberidit.) Wie die t.Befreiung" Frankreichs gedacht ist, kam wahrend der „Reinigungsdebatte" ira Sdieinpariament von Algier klar zum Ausdrudc. Um die standi-gen Forderungen der Kommunisten zu besiinf- (^т đ^rcHftpuH^i đcA ^agos V žarišču dneva Verbesserte Altersgrenze fur die Eltern-versorgung Gefallener , Zboljšana starostna шеја za preskrbo staršev padlih Das Oberkommando der Wehrmacht hat di< Versorgungsmoglichkeiten fiir die Eltern GeW-letter weiter verbessert. Fur die Gewahrung der Versorgung spielt das Einkommen aus nichtsclb-standiger Tatigkeit eine gewisse Rolle. Diesel Einkommen wird jedoch in keiner Weise in An» satz gebradit, wenn die zu versorgenden Elter^ bzw. Elternteile bereits das 70. Lebensjahr volM endet haben. Die neue Anordnung des OKw setzt nunmehr die Altersgrenze vom vollendetea 70. auf dat vollendete 65. Lebensjahr herauf, so daR bereits von 65 Jahren an Elternversorgung ohne Riicksicht auf das Arbeitseinkommen in Eetradit kommt. Gleidizeitig wird bestimmt, dais Antragen auf Gewahrung oder Erhohung der Elternversorgung, die nach dieser Neuregelung in Frage kommen, vom Ersten des Monats ae entsprodien werden kann, in dem die Vorau«-' setzungen erfullt sind, friihestens i. Oktober «943- Kriegsversehrte im Gemeindedienst Vojiii poškodovanci v obOlnski službi Ein grofier Teil des besten Nadiwudises fiir die offentlidie Verwaltung kommt aus dem Soldaten-stand. Aber audi fiir Niditberufssoldaten ist def Weg in den offentlidien Dienst moglidi. Ein weites Gebiet offnet sidi ihnen, s^eit sie als Kriegsvprsehrte fur einen anderen Beruf umge-sdiult werden miissen, im Dienste der deutsdien Gemeinden Reidisleiter Fiehler hat deshalb all* kommunalpolitischen Rmter der Partei in den Gauen beauftragt, sidi in entsprechender Weise der beruflidien Forderung von Kriegsversehrten anzunehmen. Soldie Verwundete, die vorwiegend eine sitzende Tatigkeit erhalten miissen oder nur fur BUro- und Kassenarbeiten korperlidi geeignet sind, kommen fiir d'e Gemeinden und Gemeinde-verbanot «is willkommene Krafte in Frage. Gerade der Kriegsversehrte ist fiir die Arbeit in def Gemeinde. die volksnadiste Verwaltungsarbeit der inneren Front, besondcrs geeignet, weil ihm (lier Gelegenheit gegeben wird, im gleidien soldatisdien Geiste an bevorzugter Stelle fiir das deutsdiet Volk zu dienen wie unter den Waffen. Versehrte, die die Voraussetzungen erfiillen und Interesse an einem zivilen Arbeitsplatz auf den Rathausern haben, konnen iidi uber ihre Wehrmaditfursorge-Offiziere fiir die auf Anordnung des Reidisleiters Fiehler vorgesehenen Umsdiulun^slehrgange mel-den. Die Umsdiulung ist in zwei Absdinitte ge-teilt: I. in die kommunalpolitisdie Sdiulung und 2. in die fadilidi-theoretisdie Umsdiulung. Die kommunalpolitisdie Sdiulung dauert etwa drei bis funf Wodien. Sie soli bereits wahrend des Lazarettaufenthaitt erfolgen. An die einfiihrende kommunalpolitisdie Sdiulung sdiliefit sidi fiir die Dauer eines Jahres die praktisdie und fadi!;A-theoretisdie Umsdiulnng in einer Gemeinde. Be-kommt der Kriegsversehrte wahrend der kommu-nalpolitisdien Umsdiulung Beihilfen, so ist er ira Stadium des praktisdien Jahres bereits Dienst-' kraft der Gemeinde and wird gleidifalls besoldet. tigen, kiindigte Charles Laurent, der Prasident der „Reinigungskommission", an, dafi sofort nach der „Befrelnng" in jedem Departement Frank-reidis ein Terrortribunal gebildet werden soU. Jedes einzelne dieser Kriegsgeridite soil aus Offizieren bestehen, die durdi zwei Kommunisten-erganzt werden sollen. Die Kommunisten sollen den „Volkswillen" reprasentieren. Im ganzen wiirden somit etwa 90 kommunistisdi-gaulli-stisdie Terrorgeridite gesdiaffen werden, die die Antlkommunisten am laufenden Band aburteilen sollen.' Die Sdireckensherrsdiaft der groBen Franzosisdien Revolution wiirde dadurdi in den Sdiatten gestellt werden, wie Laurent versidiert. Najdba mrliča v nepoeredni bližini državne ceste Podnart-Blrkendorf, Krels Radmaimsdorf, je bilo najdeno dne 7. januarja 1944. v gozdu moško truplo, skrito pod smrečjem. Mrlič je menda ležal 48 ur na tem mestu in se domneva, da j« bil ustreljen. Opis oeebe in oblekel Starost približno 30 let, 176 cm visok, vitek, tenmorjave lase, modre oči, bled obraz gladko obrit, dva zlata zoba v gornji čeljusti, in negovane roke. Mrtvec je bil oblečen v: belo-. Blvočmo vzorčaat zimski plašč, rjavo suknjo, rjav telovnik in temnorjave dolge hlače z robom, 1 svetlorjavo, temnorjavo črtano srajco s prlSitlm ovratnikom, 1 bele kratke lanene spodnje hlače, sive modne nogavice, sivorjavo-črtano samoveznico in imal rjave nizke čevlje a gumiastlmi podplati. Pri eebl je Imel sledeče predmete: 1 žepni nož v usnjatem toku, 1 okroglo o-gledalce (z reklamo trgovine Saunik v Krain-burgTi),' 1 sveženj ključev, med katerimi se nahaja tudi ključ kolesa, 1 črn glavnik, 1 pilo za nohte in 1 par okroglih manšetnih gumbov iz starega srebra. Kje se pogreša opisana oseba? Podatki, ki bi pripomogli k identifikaciji mrliča, se sprejemajo pri Kommandeurju der Sicherheitspoli-zei in SD (Kriminalpolizel) na Veldesu ali pri najbližji Gendarmerledienststelle. Popravek in obvestilo v številki 3. našega lista objavljeno nadaljevanje knjige »Tako se je končala Jugoslavija« vsebuje v odstavku »Na javnih ulicah...« očitno na.pako: »Na nemškem poslaništvu »o bila vrata odprta«. Pravilno M se moralo glasiti: »Na angleškem poslaništvu .. « Iz tehničnih vzrokov smo danes morali odložiti nadaljevanj* t« knjige za prihodnjo ite- Dr. F, J. Loka# ФечШк meth&diSfh and piaktisek 244. STUN0E. Dm WunderkMtchen. Eine Hausfrau hatte In ihrer Hauehaltung ellerlel UnglUckef&lle, und ihr Vermogen nahm jilhrllch ab. Da glng sle In den Wald zu einem alten Eineiedler, erz&hlte ihm ihre betrUben-den Umsttinde und sagte: >Els geht in meinem Hause nicht mit rechten Dingen zu. WlBt Ihr kein Mlttei, dem Vbel abzuhelfen?« Der Elneledler, ein frohlicher Greis, hieS sle ein ■wenig warten, ging in die Nebenkammer seiner Zelle, brachte Uber eine Welle ein kletnes, verslegeltes Kastchen und sprach: »Dieses Kastchen mUflt Ihr ein Jahr lang, drelmal bel T age und drelmal bcl Nacht, in KUche, Keller, Stallungen und alien Wink ein des Hauses her-umtraten, so wird es besser gehen. Bringt mlr aber Uberu Jahr das KiUtlein wieder zu-rilcK!« Die gute Hausmutter setzte In das Kltstchen ein groBes Vertrauen und trug es flelBIg um-her. ALb sie den nftchsten Tag in den Keller ging, wollte der Knecht eben einen K rug Bier helmlich herauftragen. Als sie noch spilt in der Nacht in die KUche kam, hatten die Magde sich einen Bierkuchen gemacht. Ale ele die Stallungen durchwanderte. land «ie die KUhe unvcisorgt, und die Pferde hatten an-statt des Hafers nur Streu u^ waren nicht gestrlpgplt. So hatte sle alle Tage einen ao-dem Fehler abzustellen. Nachdem das Jahr herum war, gin®: sle mit dem Kftstchen zum Elneledler und sagte ver-jnUgt: »Alles geht nun besser. lAut mir a a# K&stchen noch ein Jahr; es enthfilt ein gar treffliches Mtttel.« — Da lachte der Elnsledier Und sprach; »Das Ktlstchen kann Ich Euch nicht lassen; das Mlttei aber, das darln verborgen 1st. sollt Ihr haben.« Br flffnete das KUatchen, und siehe, es war nlcbts daiin W# ein weiflee Blatt Papier, darauf geschrieben stand: Soil alles wohl im Hause stehn, 80 muQt du selber damach eehn. Christopdx T. Stohmldt 1. Wunderkftstchen, das — čudodelna *krl-njica 2. Hausfrau, die — gospodinja 3. Haushaltung, die — gospodinjstvo 4. allerlei — veake vrste, mnogo 5. Un^lUcksfall, der — nezgoda 6. das Vermogen nimmt ab — premoženj# se manjša T. Einsiedler, der — puććavnik, samotar 8. betrtibende Umet&nde — žalostne razmer* 9. ee geht nicht mit rechten Dingen zu — to ne gre prav, tu nekaj ni v redu 10. Mlttei, das — sredstvo 11. dem tJbel abhelfen — odvrniti zlo 12. Grels, der — starec, starček 13. er hlell eie warten — ukazal (velel) JI j*, naj čaka U. Nebenkammer, di* — stranska (sosedna) Izba 15. Zelle, die — celica, stanlca 16. Uber eine Welle — čez nekoliko časa 17. versiegeln — zapečatiti 18. Kastchen, das — Skrinjica, omarica 19. Stallung, die — hlev, staja 20. Winkel, der — kot 31. herumtragen — nositi (prenaSati) okrog 32. ee wird beeser gehen — bolje bo 23. Ubere Jahr — čez leto dni 24 Hausmutter, die — hišna mati 26. Vertrauen in etwas haben — zaupati čemu 26. Knecht. der — hlapec 27. herauftragen — nesU gov 28. Magd, die — dekla 29. Elerkuchoo, уфпл, 30. durchwandera — prehoditi 31. unversorgt — nepreskrbljen H afer, der — oves Streu, die — stelja, nastU — striegeln — česati, čohati 35. einen Fehler abstellen — odpraviti nedo-statek das Jahr war herum — leto Je minilo . vergniigt — vesel, zadovoljen, dobre volj* 38. enthalten — vsebovati 39. ein gar treffliches Mlttei — prav Izvy stno sredstvo verborgen sein — biti skrit und siehe — in glej 32 33 34 36 37 40 4tt yPQgftnl POrOŽClMlIgC Gorenjski šport v pretekiem leto (Nadaljevanje in konac) Zlmekl šport emnčarji eo bili r pietekleni letu napram prejćnjemu bolj agilm. Vremenske prilike sicer nleo bile poveem povoljne, kljub temu pa so bile izvedene nekatere smučarrtie prireditve v Kronauu, St. Veitu, na Zelenici In kot glavna prireditev v Villachu prvemetvo K&rnt-na. Gorenjski smučarji, ki imajo v svojih vrstah pretežni del bivše jugoalovamake reprezentance na čelu z srednjeevropeWm prvakom Smolejem. niso imeli to zimo prilike pokazati ▼ »vetu arvojih pravih zmožnoetl. Na prvenstvu Ktlrntna so ABlingerjl odneeli pretežni del prvih mest. Poleg že omenjenega Smoleja se prištevajo tudi ABlingerjl Knlfltz. Klan-tschnlk, Pratachek. dr. Heim In drugI k prvorazrednim smučarjem v državi. Hokej na ledu je sicer na Gorenjskem še nerazvit, vendar beleži aBlindko moštvo, ki je kot edino gorenjsko moštvo v preteklem letu obertajalo in bilo šele pred kratkim ustanovljeno, že lepe uspehe. Poleg številnih nastopov proti k&mtnerskim klubom Je bila т ABlingu Izvedena v preteklem letu tudi prva Internacionalna tekma proti Zagrebu, ki #e Џ končal* m te«no zmago goatov 3 км: )• M GoMujM ieranMa wadv . Abtreibungen, Fehlgeburten und Entlassungen Werdende Miitter sind das groBte Problem der USA-Riistungsindustrie geworden stran 4. — Stev. 5. K A R A W 4 N K R N BOTE Sreda, 19. januarja Rodbinska kronika iz Gorenjske 1ж naše listnice Iz kroga naših čitateliev Danes objavljeni dopis je posnet iz angleških časopisov in značilno osvetijuje socialne razmere v Angliji. Da vlada take objave dopušča res ni nikakršen znak svobode časnikarstva in govora. Potrebujejo nek ventil da vzbudi videz, da vsaj časopisi čutijo z zatirano množico.. Toda, kaj niso ti le plačani subjekti judovsko-plutokratskega vodstva ? Londonski časopis »Daily Herold« spominja иа besede Churchilla »Sedaj ni čas za cenene sanje o neki bodoči boljši dobi«, s katerimi je odbil soclalnoreformatorska prizadevanja. List navaja nekaj primerov, Iz katerih je razvidno, v kakšnem svetu dejansko živijo. >V nekem mestu v Lancashire je zaslužil nek prekupčevalec s konjskim mesom, odkar dobavlja za človeško prehrano, tri milijone mark. V tem času, ko je dosegla naša gledališka umetnost najnižje stanje, imata dve podjetji »na akcije«, ki predvajata igre s petjem, 24.000 in 30.000 mark tedenskega prebitka. V White City, na dirkališču za pse, je stavil nek moški 180.000 mark na nekega psa brez posebnega pomena«. Spričo takih razmer res >ni časa za cenene sanje o boljšem svetu«. Mnogo taktih glasov bi se še dalo navesti. Toda če v britanskem kotlu še tako Vfe, za nekaj časa in med vojno bo metoda odpiranja »varnostnih ventilov« imela uspehe, četudi ni težko spre videti, da se bo nekega dne ta na nepravičnosti zgrajeni britanski družabni red v notranjosti zrušil kakor tudi v celotni britanski vladavini. Nas prav malo zanimajo notranje angleške stiske, toda te dokazujejo, da niso Britanci niti malo opravičeni, postavljati se drugim narodom kot učitelji in nosilci svobode. Kreis KrainhurK Krainburg. V mesecu decembru 1943. leta je bilo v področju Standesamta v Krainburgu 40 rojstev in 31 smrtnih primerov. — Poročili so se: Peter Peternell in Maria Anna Suschnik iz Kronau ozir. Mautschitsch; Josef Kosjek in Maria Rifel iz V/essnitz; Theodor Mattliias GroBnik in Josef a Bisil iz St. Martin u. GroB-kahlenberg; Fianz Wagaje'r in Anna Kucher iz St. Veit a. d. Sawe, ozir. Woditz; Johann Prosen in Johanna Gerkmann iz Zirklach, ozir. Komenda; Lorenz Koschuch in Antonia Giaco-mini iz Laak a. d. Zaier; Anton Supantschitsch in Maria Katschnik roj. Jenko iz Krainburg-Wart; Vinzenz Roschitz in Johanna Orechek iz Krainburga; Franz Wutscher in Marianne Pinter iz Zirklach; dr. med. Rudolf Omann in Justine Auguste Prek iz Gallenfels; Franz Ma-ren in Maria Aloisia Jenko iz Komenda, ozir. Zirklach; Andreas Rotter in Josefa Krainz iz St. Veit a. d. Sawe; Josef Podlipnik in Vida Schorn iz Krainburga; Stanislaus Stojan Petschnig in Felizitas Grohmann iz Krainburga; dent. Johann Mochorko in Vida Poschgai iz Krainburga; Maximilian Kos in Maria Ko-schier iz ABlinga, ozir. Krainburga; Max Paul Josef Sparer in Josefine Maria Stranig iz Krainburga (vojna poroka); Josef Six in Alberta Rainer iz Krainburga; Anton Rchoretz in Johanna Gertschmann iz Krainburga; Paul Franz Ostreich in Wanda Elsther Marianne Potzelsberger aus Krainburg (vojna poroka); Franz Benedik in Maria V/retschek prvi na fronti, druga iz Krainburga (poroka na daljavo); Edmund Paul Suliman Grudzinski in Franziska Kristowitsch iz Krainburga, ozir. Mautschitsch. — V letu 1943. je bilo v področju stanovskega urada v Krainburgu vsega skupsj 410 rojstev in 164 smrtnih primerov. Laak a. d. Zaier. Rojstva v mesecu decembru 1943. leta: Mara Mochoritsch, Althof; Hilde Dolenetz, Schwarzenberg, Rafael Woschner, Burgstall; FrcnzisV.a Habian, Bressnitz; Nikolaus Modetz, Weinzerl; Sivilia Debenz, Lask, Kranzlgasse; Stanislaus Schar- ger, Oberfeichting; Franz Krischei, Raten-dorf; Paula Kemiel, Gberk; Vinzenz Kopina, Terne; Erwin Amkeret, Mitterfeichting; Bcin-harde Demscher, Laak; Alois Dagarln, Zau-chen; Stefaaie Hartmann, Unterfeichting; Ca-cilie 8chink, Oberfeichting; Josef Koschier, Bresenitz; Johanna Slouscha. Billichgratz; Stefanie Krainik, Godeschitz; Franz Pokorn, Winkel; Sebastian Jemz, Zauchen; Maria Sl-belnik, Oberfeichting; Angela Wecher, Er-mern. — Umrli so: Matthaus Woschner, Ga-berk; Maria Mochoritsch, Althof; Franz Gaber, Terne; Franz Stanonik, Sapotnitz; There-sia Porenta, Pewen, Josef Terpina, Laibach-Schischka; Alois Trojer, Burgstall; Anton Jamnik, Burgstall; Leopold Tschemascher, Oberfeichting; Maria Burnik, Laak; Rafaela Jankowetz, Selo; Anna Auditsch, Laak, Alter Platz; Josef Tischler, Wa'd; Josef Woschner, Planina; Maria Notsch, Laak; Alfred Zbi-towsky, Klagenfurt; Maria Rasella, Laak, SelzacherstraBe; Franz Lotschnischker, Set-niza. Predassel. Rodili so se mescca decembra 1943. 1.; Anton Beneditsichitsch, Mlaka; Franz Koschnik. Kokritz; Franz Stare. Mlaka; Jutta Lilli Vaupot, Freithof; Ignaz Poleiner, Freit-hof; Anna Beton, Kol^ritz; Agnes Likoser, Preda.ssel. — Smrtnih primerov v tem mesecu ni bilo. Ух sodffie đvorttne 57 letni rudar Jakob U. iz G!og:owitz-Stein je baje kupil od nekega neznanca iz St. Veita a. d. Sawe več tiso! cigaret, katere je prenesel nezacarinjene v nemško državno ozemlje in jih ponudil v Klagonfurtu neki natakaiici. Ker je Jakob U. za posamezno cigareto zahteval 45 Rpf, nista siilcnila kupčije. Jakob U pa se ni bavil samo s tihotapstvom cigaret. Za en par ženskih čevljev, vrednih 15 RM, je zahteval 100 RM in za kilogram masti 20 RM. Jakob U., ki se je moral radi teh verižnih poslov zadgovai-jati pred kazenskim sodnikom Vesti iz Ljubljane in okolice] Zaplemba Imovine upornikov. Službeni llet šefa pokrajinske uprave v Ljubljani objavlja odločbo o zaplembi imovine sledečih upornikov ter njihovih rodbinskih članov: zdravnika dra. Bogdana Breclja, bančnega uradnika Viktorja Repiča, zdravnika in biva. primarija dra. Pav« la Lunačka in dramskega gledališkega igralca Ivana Jermana, akademika Jožka Verliča, odv, pripravnika dra. Brižidja Martina, sodnega pristava dra. Kobeta Boža, sodnika Rusa Josipa, odvetnika dra. Puca Bori.sa in pesnika ter pisatelja Klopčiča Mileta, vseh iz Ljubljano. Komunistična šercerjeva brigada, ki ima na vesti strahotni pokolj slovenskih narodnjakov v Grčaricah in se je pozneje za svoje z gube maščevala nad nedolžnimi ujetniki, ki jih je po pripovedovanju očividca na Travni gori po-strelila 38, je za vse te svoje narodne zločina prejela zasluženo kazen. Po teh zločinih sta se III. in IV. del batkljona Sercorjeve brigade po gozdovih podala na Primorsko ter se uta-borila v Trati pri Ilirski Bistrici. Nemška vojska je vas obkolila ter po kratkem hudem boju pobila okoli 150 tolovajev, zelo mnogo pa jih je ujela. Padli so tudi morilec nedolžnih žrtev na Travni gori, poveljnik šercerjeve brigade in dve komunistični zločinki. Nov sijajen uspeh so domobranski in nemški oddelki dosegli nekaj dni pred božičem v okolici Hotederščice in Črnega vrha. Tam so presenetili močno S'kupino komunistov. V bojih, ki so temu presenečenju sledili, je bilo ubitih ali pa ujetih 160 borcev ter 12 drugih banditov. Landgerichta v Klagenfurtu, je bil obsojen na štiri mesece zapora. 3940 cigaret »Drava«, ki so jih še naSli pri njem, je zapadlo državi. Kreis Krainburg Hoflein. (Ljudsko gibanje.) V letu 1943. je bilo zabeleženih na stanovskem uradu 70 rojstev, 28 smrtnih primerov in 3 mrtvoro-jenčki. Der ortliche Liifteohutzleiter in Krainburg. Bekanntmađiung Die Bevolkerung der Stadt Krainburg wird aufmerksam gemacht, kiinftighin bei einem Fliegeralarm die inneren Fen-sterscheiben abzunehmen oder wenlgstens zuoffnen, um sich wegen Mangels an Scheiben den FensterschluB in der Woh-nung zu sichern. M 0 r t h, ortl. Luftschutzleiter. Krajc^iji vodja zračne zaščite v KnUnburgu Opozorilo Prebivalstvo mesta Krainburg opozarjam, da vbodoče pri danem alarmu za nevarnost zračnega napada sname ali vsaj odpre notranja okna v stanovanju, da si s tem zaradi pomankanja šip obvaruje okensko zaporo v stanovanju. ESSIG Kabrik C Wengei Klagenfurt Sia^alne, /am* preo ognien. m vlo mom Omare za spise In Icnjige am WERNie. Klagenlurt HeydrldittrnKe 3? M 6 Г t h ortl. Luftschutzleiter. Do skrajnih mej potrti naznanjamo pretuž-no veet, da je naš ljubljeni sin, brat evak, g Johann Slerlilsdi Greiiadlr, star komaj 21 let, padel dne 3. I. 1944 juna ške smrti na ruski fronti. S smrtjo našega Janeza je odšel naS edini up in nada. Pokopan je bil v Krakovu, dne 5. I. t. 1. — Bodi mu IsJika tuja zemlja! Sairach, 13. januarja 1944. Žalujoči oc« Johann, sestra Zora in ostaW sorodstvo. KAFFEE Fabrili C. Wen«er KU«pnfuri Tede gebrauchte Embal-lage ist verwendbar. Wir samme)n FSsser aller Art. Laut Verordnung iiiissen soiche nach Ent-leerung an elne FaB-lammelstelle abgegeben sverden. FaBsammelstel-le Manss, Wlen XX/20, Telefon A 46-2-48 und A 48-0-68. SENF s L U % BO DOBI Sprejme se kmečko dekle za na podeželsko gostilno, kot začetnica za malo natakarico z delnim znanjem šivanja in za hišna dela. Naslov v upravi Karaw. Bote, Klagenfurt pod št. 50^3—i._ Vajenca takoj sprejme Martin Umbrecht. slikar in pleskar, Krainburg, Am Hang 133. 2336—1 Sprejmejo se mlmar za valjčni mlin, hlapec za kmetijstvo in dekla za kmetijstvo » mlinu, luvan, Mittergamling Nr. :o, a. d Sawe. 5705-1 Deželna bolnica v Gallenfelsu sprejme hišnega mizarja. Ponudbe nasloviti na Leitune des Gaukrankenhauses in Gallenfels, Oberkrain. 5027-1 Fabrik C. Wenjet Klagenfurt Deielna bolnica v Gallenfelsu sprejme Sachbearbeiterja (strokovnega obdelovalca) za gozdarstvo in kmetijstva. Pogoj je strokovna sposobnost. Ponudbe nasloviti na Leitung des Gaukrankenhauses in Gallenfels, Oberkrain. 5028-1 Kovaškega pomočnika in vajenca sprejmem takoj. Hran« in stanovanje v hiši Ciril Porenta, kovaški mojster in izdelovatelj vozov. Mannsburg okraj Stein. 5009-1 Tapetniškega vajenca in pomočnika, iprejme takoj tapetništvo Pleschetz Johann, St. Veit-Sawe. 2306-1 Dotrpel je moj ljubljeni' eoprog, oče, sin, brat, stric in svak, gospod Jobann Dekleia, poštni uradnik, Umrl je v bolnici na Gallenfeleu 11. januarja 1944. Pogreb nepozabnega pokojnika je bil v soboto, 15. januarja 1944 ob 16. uri iz hiše žalosti, AlpqnstraUe 11 — cesta na Golico — na mestno pokopališče. ASllng, Laibach, v januarju 1944. žalujoča soproga, hčerka in ostalo sorodstvo ter MxIbinI Dekleva In Geyer. Farberei u. Relnigunfsanatallt Josef Koliasch u. SChne, Felsendorf 4 gibt bekannt, daB ab 15. J&nner 1944 die Annahme und Herausgabe der Waren nur in der Zeit von 8 bls 13 auBer Sonntag stattflnden wird. In den Nach-jnitagstunden blelbt die Sammeletelle fUr den Kunden-verkehr gesperrt. Barvarna in čistilnica Josef Koliasch u. SOhne, Felsendorf 4 naznanja, da se bo od 15. januarja 1944 sprejemanje in oddajanje blaga vrSllo le v času od 8 do 18 ure, razen nedelje. V popoldanskih urah bo sprejemališče za stranke zaprto. Naznanjam žalostno vest, da nas je nenadoma od kapi zadet, dne в. I. 1944 za vedno zapustil nai ljubljeni brat, stric, gospod Paul Grosnik, sprevodnik v pokoju, star 78 let. Pokopali smo ga dne 9. I. IPit na pokopališču v Preski. Zwischenw&ssern, 10. 1. 1944 2aluJočl brat In ostoJo sorodstvo. Mlinar, ki zna dobro brusiti naravne kamne, se išče za Karnten. Ponudbe s točnim naslovom na Strniših a, Krainburg, Habicht- gasse ^_____2 345-1 Učenko, poštenih staršev, z dovršenim dolžnostnim letom (Pflichtjahr) sprejme trgovina z mešanim blagom. Vsa oskrba v hiši. Dopise na K. B. Krainburg pod 2319-1. Sl.lIŽUK IŠČE Motorno kolo — 200 ccm, diato* nično harmoniko, štedilnik (večji) za vzidati, se zamenja za klavirsko harmonito, pisalni stroj ali citre, ev. se vse tudi proda. Naslov pri K. B. Krainburg pod „Dobra_ menjava 2364—15". Singer šivalni »troj menjam z» damsko kolo. — Popravljam tu^ di vseh vrst Šivalne stroje ter pridem tudi na dom! Anton Kroschel, St. Georgen 168, bei Krainburg. 2348-1J 18 letno dekle, s 4 razredi meščanske šole, ki zna nemško in slovensko, bi se rado izučilo fotografske obrti, z oskrbo v do-tični hiši, kjer bi se učilo. Dopise n» K.. B. Klagenfurt pod it. 501S-1. __ Šivilja perila išče stalnega mesta v hotelu ali restavraciji. Gre tudi privat. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg pod „Šivilja perila". 5019-: PRODAM Gepelj — dobro ohranjen prodam. Naslov pri K. B. Krainburg pod št. 2335—6. Prodam kobilo, dobro za vožnje! Sodja Stefan, -Wo*. Mitterdorf Nr. no. 2334—6 Radi izselitve prodam spalnico iz orehovine (starejšo) za 600 RM, Menjam otroško mod. posteliico za otroško harmoniko. Slednjo tudi kupim m postcljico prodam. Naslov pri K. B. Krtinburg pod Št. 1337—__ бооо RM posojil« !?2е dobr«! vpeljan obrtnik z« nabavo stro4 Jev. Dobra naložba. Cenjene po* nudbe na K, B. Krainburg pod „Nujno" 1342-17. TlKOTTBL.TRN4 in 26 mm, 8 do 17 cm, pararelno ali konično, iz žage «11 trgovine * vseh kakovostnih razredih. Visoka stopnja nujnosti. Ponudbe na Hans Tranin-ger, Holzgrofihandel, Klagenfurt, Voikermarkter StraUe, Bahniiber-setzung. .1083-7 M K N .1 A M švicarsko brejo kozo, dobro mle karico zamenjam z« moSko kolo. Dam tudi daljnogled za kroma-tično harmoniko in razliko doplačam. Naslov pri R. B., Krain-burg pod 2362—15 Plemensko ivinjo, let* dam zi mladega konja ▼ drugem letu. Razliko doplačam. Naslov pri K. B. Krbg. pod 2365—I J, V nedeljo proti večeru sem T KrainburRU od kinske blagajne no Krainbureu in BergstraRe de kolodvora zgubila riavo usniato denarnico z cca jo RM gotovi.« ne, znamke kl'uček in dr. Po* (teneca naiditelia pros'm, ds denarnico 7. vsebino vrne na K. B. Krainburg proti lepi nagradi. inr-K Dne 30. XTL T941, lem pri кол lodvoru vOb, Dunlach izgubi' eif nar rjavih usniatih rokavir. Naf ditfll n«i jih proti пз"гз^! odd* na žel. postajo v Dupladt 2132-1* Od gostilne nn Beksefni: do Slav# Z^eve*a skl^^dlK!!« *em izgubil viitJ to za zvračanie rramoza. Of^datf nroti dobri nagradi т gonilni пЧ Bcksflnu. 1365-1* RAZNO 2cnska, ki se je vozilt 8. I. * po* poUlin^kim vlakom od ASIing do Krainburga in pustila paket; v vlaku ga dob! v Domschaladl, SdiillersjraRe 32. Šivalne strojt, {evljarske, кгоја-ч Ske itd. popravlja: Zupan Valen« tin, Mannsburg, 161, Oberkr*li& ЧС1-4