Nemščina osrečevalka ljudstva. (Naši mladini 7 prett;is'pk n«p;«s,! r^e^v slovensVi hv). Velikokrat se sliši, kako ljudje tarnajo, da so ubogi le zategadelj, ker nemški ne znajo govoriti. Jaz pa poznara takih ljudi, ki znajo nemško govoriti veliko bolje, kakor pa pošteno živeti, da se jim vsled tega prav slabo godi. Drugi zopet pravi, da bo dal vse svoje otroke naučiti nemSčine, češ, da jim pozneje pri vojakih silno prav pride. Zelo nespametno se mi zdi, da nekateri stariši bolj skrbijo za vojaščino, katera traja le po 8 teduov ali k veGjemu 3 leta, kakor pa za tisto, kar otrok potrebuje vsak dan vse svoje življenje. — Vsega se na kmetih človek vendar ne more dobro naučiti. StariSi bi danes morali biti veseli, Če so njih otroci dobro stanovsko, narodno in versko izomikani. To se pri naših otrocih še veliko bolj pogreša, kakor pa nemščino, kajti le s to trojno že označeno izomiko je našemu ljudstvu mogofie priti do boljše bodoenosti. Tudi tisti mladenič, ki bo morda vojak, bo s tem znanjem (govorim iz lastne izkušnje) prav gotovo dalje prišel, kakor pa če samo nemški zna, drugega pa ne. SliŠal sem tudi že moža, ki je pravil, kaj se je moral truditi pri vojakih, ko je priSel v podeastniško Šolo, in to ratii tega, ker ni nemščine dovolj znal. To mu prav rad verjamem, posebno Še zato, ker sem imel priliko opazovati tovariše, kako so se za lase prijemali, pa ne zato, da ne znajo nem^ki, ampak ravno narobe: jezili so se, da nemški znajo. Celo zavidali so one, kateri niso bili po njihovem mnenju tako nesrečni. Vedno se je moralo slišati: Da bi le jaz nikoli ne bil .nemški znal, ali da bi vsaj bil prej vedel, da bom moral sedaj zaradi tega, ker znam nemŠki, toliko prestati, bi ne bil priznal, da ta jezik razumera itd. Onega pa, ki se pritožuje sedaj doma pri svojih tovariših, icla je imel skraja pri vojakih slabo življenje tudi zato, ker ni znal menda po nemški komis jesti ter mu je Šlo takoj bolje, kakor hitro se je neko liko privadil nemščine, bi zavrnil: Saj se itak ve, da je novincu marsikaj in ne le nemščina novo, a vsaka nova Šega je človeku težka. Tolaži naj se s tovariši, kateri so morali ravno toliko, če ne Še več trpeti, a niso znali prav nie slovenski, nemško pa prav gladko. Bili so skoraj pri vsaki znanosti na zadnjem mestu. Samo pri eni stotniji sem opazoval, kako je neki častnik odločeval, naj bodo, čeprav so bili neurani kot noe, izključno sami Nemci šarži. Po tem pa je moral večkrat opravljati službo kak veliko bolj razsoden Slovenec brez zvezd, ker je bil predstrelec ali tudi desetnik nezmožen. Pri raznih drugih stotnijali pa je bilo mnogo Slovencev desetnikov, in nekateri so bili odpuščeni tudi kot Betovodje, a mi je bilo znano, da niso znali prav nič nemški, predno so priSli k' vojakom. Pri vojakih se je treba pač vsakemu veliko učiti, boclisi Nemec, Slovenec ali pa Italijan. Ljudje, kateri so prepotovali že dosti sveta, pravijo, da se da priti z nemščino samo nekoliko proti severu in da se ž njo hiti Evropd ne da uspešno prepotovati. Torej bi tisti Ijudje, ki so prišli samo do Gradca ali Dunaja in so morda nekoliko pogledali v nemško državo, ne smeli, ako bi bili pošteni, naSega ljuclstva motiti s tem, da se mu pravi: Brez nemške¦ga jezika se ne da nikamor po svetu priti, ker je to gola iarbarija. • Končam. Navedel sem nekaj toek, ker se mi je zdelo potrebno. Mladi in-neJzkuseni ljudje silno radi verujejo raznim zaslepljencem, ki niso zdravi, če ne blagmjejo osrečujoče nemšfiine med našim l.judstvom. Dobro je seveda, če nemSki znaš, ravno tako pa tudi Nemcu prav pride, če zna slovenski. Ce bi pa kdo tudi vse jezike znal, pa drugega nigesar, bi bil vseeno prav velik revež na svetu.