' itevilka iz, decemberzoo^, letnik UV revija Im tabornikov Slovenije Fotoorientacija V soboto, 14. novembra, je v Kranju potekala fotoorientacija za člane kranjskih rodov. Orientacije se je udeležilo 7 ekip, saj je marsikdo ostal doma zaradi rahlega rosenja. A kljub temu je orientacija po kranjskih ulicah dobro uspela, udeleženci pa so na KT-jih pokazali veliko znanja in spretnosti. Prihodnje leto bo orientacija decembra, po praznično okrašenem Kranju. Vabljeni! Jure Ausec 1 lAJ-jj Ob vrnitvi slovenskega kontingenta XI. ISAF iz Afganist< Delegacija Rodu jezerskega zmaja Velenje se z veseljem odzove povabilu na slovesnosti ob odhodih ter prihodih pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske z mirovnih operacij kriznega odzivanja. RJZ s SV odlično vzajemno sodeluje že več kot 7 let. Sodelovanje je obojestransko in poteka na več ravneh, največ pa sodelujemo z 20. MOTB iz Celja, kateri je najbližji rodu in za rod opravi levji delež logistične podpore Slovenskemu pustolovskemu tekmovanju - ARS. Med vojaki in taborniki se velikokrat spletejo tudi prijateljske vezi, kar sodelovanje še utrdi. Ob koncu slovesnosti je bila priložnost za srečanje z ministrico za obrambo RS, dr. Ljubico Jelušič, in namestnikom načelnika GŠSV, brigadirjem mag. Branimirjem Furlanom. Med neformalnim pogovorom sta oba obljubila sodelovanje in pomoč ZTS tudi v prihodnje. Fantje in dekleta, dobrodošli doma ! BiPi Sandi Glinšek, predstavnik RJZ za sodelovanje s SV Lisičkarjada oziroi ulovi lisičko Zadnji oktobrski dan se je v Sežani odvijala sedaj že skoraj tradicionalna Lisičkarjada. Lisičkarjada je akcija tabornikov iz Rodu kraških j'rt in je namenjena njihovim MČ-jem. V lepem jesenskem soncu, v družbi dobre stare kraške burje, so se razigrani otroci podali na kratko orientacijo oziroma lov na lisico. Na kontrolnih točkah so morali opraviti različne naloge in na koncu še uloviti lisičko, ki je bila dobro skrita v živo rdečem ruju. Po koncu orientacije smo vsi skupaj odigrali še zelo zabavno igro, se pogreli ob toplem čaju in se posladkali z 'merendinami'. Res lep soboten dopoldan v dobri taborniški družbi. In jesen na Krasu je vedno nekaj posebnega. SiNi Podelitev nagrad ob zaključku. Foto: Jolbe Naslednja številka Tabora izide 15. januarja. Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu revija.tabor@gmail. com. Rok oddaje člankov je 20. december. Uredništvo Uvodnik Tabor na Facebooku Slej ko prej se je moralo zgoditi - tudi revija Tabor bo prav v kratkem pričela osvajati širne valove medmrežja, saj se pripravlja skupina 'Revija Tabor' na večini dobro poznanem Facebooku. Uredništvo se že nekaj časa ukvarja z idejami, kako pridobiti mnenja naših bralcev o tem, kar ustvarjamo mesec za mesecem, in tako smo se odločili, da bo Tabor zaživel tudi na internetu. Po izidu Tabora v tiskani obliki bo na Facebooku moč prebrati nekatere izmed člankov, objavljenih v zadnji številki, pokomentirati intervju ali katero izmed kolumn, reči kakšno o lepotici ali lepotcu na naslovnici in tako naprej. Želimo se namreč približati vam, našim bralcem, in ugotoviti, kaj je tisto, kar vam je v sedanji zasnovi revije všeč, kaj bi lahko bilo še bolje in morda pridobiti celo kakšnega novega sodelavca/ko, saj se v naši ekipi vedno najde prostor. Tako bomo tudi v prihodnje lahko delali z zagonom, ki vsak mesec poskrbi, da dobi sleherni član ZTS na dom novice o taborniških aktivnostih, se nauči kaj novega ali pa postavi pod mikroskop katero izmed taborniških problematik - vse z namenom, da bi tudi v prihodnosti delali dobro in izboljševali slovensko taborništvo. Zatorej, če še niste prejeli povabila v skupino 'Revija Tabor', si vzemite dve minuti in nas poiščite, da bomo rekli kakšno pikro ali pa skupaj cedili med in mleko. Mjedved, novinarka Tabora Kazalo 14 Intervju: Andrej Lozar - Silos 18 Tabor na obisku pri RTT Ljubljana 21 Priloga eduAkcija 33 40 let RJZ Velenje 34 Fotoorientacija v Ljubljani 36 ZNOT 38 Programske komisije 40 Seminar fotografije Aljaž, član ekipe Nore žabe, na letošnjem ZNOT-u, med pripravami na progo. Foto: Miha Grgič - Jelen 4 vo> SE sJE 0>LO£IL7 ao FKAZMIKl OKRASI U "TA^RNISKO ^jSf . SE, bA IZfcO-AU IZ RNZUČHIH / i T*v TAKO V FKAZNl<£-K| PCOOBl f&VEA NJIH UŽIVALI KJA SESTAMEK mmu ^ NA SO UMsIlZALl , f^AV TAKO TO SKUfTVJ Z C^V, SlA/AAZAi-t NA , IN vJIH ^^F^lV&ZAU NA^^TT Kmalu >JE z^o^ ZATC? SO h OKO STEKUI V KslEP: OIH ¿akau ^ TOPUM tM SKOZ-1 | NATC? OF*ZOVAL-l KMALU PA SO NA ¿^K^A^^N^ rf^SLl TUI>1 IMELI KOT "TUOl P^VO fKAV^AU? SIBsl Petra Grmek PRAZNIČNO RAZVEDRILO Aleša Mrak IGRA 5 □ Člani voda Strele so vodniku na zadnji sestanek v letu prinesli darilo. Te zanima, kaj so mu podarili? Pobarvaj polja s tisto barvo, ki jo označuje znak, in poglej, kaj se skriva v škatli. zelena • modra o rdeča t rumena Na dnu škatle se je skrivala tudi čestitka. Ugani, kaj je na slikah, nato pa vsako črko, ki je označena s številko, prepiši na pravo mesto v geslu in preberi, kaj je pisalo v čestitki. 4 1 3 \o "M AL i « > it 1 Vsi nasvetov željni pišite na: Revija Tabor - SOS rubrika, Parmova 33, 1000 Ljubljana, ali na kuhla.kahla@gmail.com. DOGODIVŠČINA 11 Mini kviz Zgodovina: 1. svetovna vojna 1. Katera je bila najdaljša in najbolj krvava fronta 1. svetovne vojne? a. Solunska fronta. b. Vzhodna fronta. c. Zahodna fronta. 2. Katera je bila zadnje prebita fronta? a. Zahodna fronta. b. Soška fronta. c. Solunska fronta. 3. Kaj se zgodi z Avstro-Ogrsko ob koncu vojne? a. Država razpade. b. Spremeni ureditev države. c. Postane del kakšne druge države. 4. Kdaj je potekala pariška mirovna pogodba, kjer so bile na novo določene meje po vojni? a. 1921 b. 1920 c. 1919 5. Kdaj je kapitulirala Nemčija? a. 11. 11. 1918 b. 12. 11. 1917 c. 11. 11. 1919 Sive celice Sudoki 5 7 4 7 S 9 8 7 6 S 1 7 2 4 1 3 5 6 3 Premetanka "slovenska mesta" Vstavi besede: Novo mesto, Ljubljana, Maribor, Celje, Koper, Kranj, Brežice, Skofja Loka g 'd - |7 'D - £ 'D - j 'C| - [ :9A.|.IS9y 12 ^ november vod Vod Knapike Vod Knapike iz Rodu Lilijski grič Pesje sestavlja šest energičnih deklet (Pia, Ela, Lana, Anika, Sara, Pija), no dobro, sedem deklet, če prištejemo še vodnico Polono. Dekleta so tabornice in skupaj v vodu že od murnov dalje. Izjemno so uspešne na državnih mnogobojih, saj so na vseh, ki so se jih do sedaj udeležile, vedno dosegle 1. mesto. Zase trdijo, da so »zagrižene« feministke. A kljub temu da trdijo, da jih fantje ne zanimajo preveč, so si pred fotografiranjem brž uredile pričeske v bližnjem ogledalu. Dekleta so res zelo zgovorne in prave face. No, pa jih spoznajmo. Od kod ime Knapike? Zato ker delamo trdo kot knapi. Naš vod je v preteklosti imel tudi kopico drugih imen, kot so Papige, Katebriga, PesjeLilijskiGričRod, Brezglave bejbe, Gošarji. Zadnji dve leti pa je ime našega voda Knapike. Kaj najraje počnete na vodovih sestankih? Najraje se »afnamo« in delamo sive lase naši vodnici. Ravno zato si lase barva na oranžno. Katero od taborniških disciplin imate najraje? Postavljanje šotorke. Na mnogoboju v Sežani smo zanjo dobile same desettke. Pogrešate moško družbo v vodu? Neeeeeeeeeeeeeee! Fantje so samo za zgago. In kakšen je idealen fant? Mora biti visok, imeti blond lase, modre oči, biti mora športnik in rad mora imeti živali. Všeč sta nam recimo Edward in Jacob iz filma The Twighlight. Ko boste odrasle boste ... Pia ... zdravnica. Pija ... poklicna športnica (preskakovanje ovir s konjem). Lana ... veterinarka. Anika ... kirurginja (ker imam rada kri in meso). Sara ... glasbenica (učim se igrati kitaro). Ela ... farmacevtka. Polona ... "biznis woman". Kako bi opisale svojo vodnico? Fajna, fensi, vzpodbudna, zamudnica, legenda, oranžna. Pa dajmo priložnost še vodnici. Kako bi ti, Polona, opisala svoje članice z eno besedo? Pia ... barbika. Pija ... mirna. Lana ... vegička. Anika ... žleht. Sara ... plašna. Ela ... luštna. Katera je največja bedarija, ki ste jo kdaj storile? Na Skalski ligi smo se izgubile in nas je prišla iskati vodnica. Del poti do cilja nas je zapeljala z avtomobilom. Nabasala nas je tudi v prtljažnik. Katera je vaša najljubša taborniška akcija? Taborjenje v Ribnem. Ker tam srečamo vse prijatelje, se družimo in imamo fajn. Kakšno je vaše mnenje o kajenju in alkoholu? Nimamo pojma, o čem govoriš. Na šoli smo letos podpisale zaprisego, da ne bomo kadile, in tega se tudi držimo. Skupaj ste res že dolgo. Kako ohranjate dober vodov duh? Lansko leto smo zakopale časovno kapsulo, ki jo bomo odprle čez najmanj 10 let. V njej so skupne vodove fotografije in pismo. Q DOGODIVŠČINA 13 Domače govedo (Bos taurus) Razširjenost Domeče govedo ali pogovorno krava je žival, ki jo najdemo skorajda povsod, na vseh celinah, izjema je le Antarktika. > ■ u • u • I • • Način življenja Zaradi dolgoletne povezanosti goveda s človekom je način kravjega življenja precej enoličen in mizeren. Nekatera goveda se spomladi in poleti pasejo na pašnikih, jeseni pa jih kmetje prestavijo v hleve, druga pa so vselej v hlevih. Nekatere pasme goveda so namenjene za proizvodnjo mesa - meso se imenuje govedina ali teletina, druge pa za mleko - tem pravimo krave mlekarice. Iz govejih kož se prideluje usnje, ponekod pa so še vedno, tako kot pred prihodom kmetijskih strojev, uporabljene kot vprežne živali. Značilnosti in prehranjevanje Govedo je najbolj znan predstavnik domačih vrst iz družine votlorogov in poddružine goved, v katero spadajo vse največje vrste. Ima zajetno telo in kratko dlako različnih barv, rogovi pa so običajno kratki in ukrivljeni. Pod vratom ima veliko kožno gubo, imenovano podgrlina ali pod-vratnik. Zobovje je nepopolno (ni zgornjih sekalcev in podočnikov), a žival vseeno dobro zmelje hrano, ker so drugi zobje dobro razviti in ker se čeljust lahko premika v gp Tadeja Rome stran. Želodec je razdeljen na štiri dele in tako lahko žival pogoltne travo, ne da bi jo prežvečila, nato pa se trava vrne nazaj v usta in jo žival prežvekuje. Krava se prehranjuje z najrazličnejšimi travami in ostalimi zelmi, ki jih najde na pašniku. Hlevska goveda se prehranjujejo s senom. Danes obstaja veliko pasem domačega goveda, med katerimi so velike razlike v velikosti in bravi kožuha. Razmnoževanje Samica koti samo enkrat na leto, v leglu je en ali redko dva mladiča, brejost pa traja približno devet mesecev. Komaj skoteni teliček se že lahko postavi na noge in razločno vidi, mati pa ga doji do 6. meseca. Teliček sesa seske (kravja vimena), da dobi mleko - seveda od tam tudi ljudje pridobimo kravje mleko, nekoč ročno, danes pa večinoma s pomočjo strojev. Osnovni podatki Spolna zrelost: pri dveh letih Število mladičev: 1, redko 2 Cas brejosti: približno 9 mesecev Hrana: trava, zelišča Obnašanje: čredna žival Teža in višina goveda sta odvisni od pasme, življenjska doba pa je odvisna tudi od namembnosti goveda. Nekoč je bila povprečna življenjska doba 20-25 let, danes pa je večinoma le 4-6 let. Ali veš, da ... ... se v zootehničnem jeziku odrasla samica, ki je primerna za razplod, imenuje krava, kastrirani samci voli, mladi samci, re-jeni za meso, so junci, medtem ko se samec, primeren za razplod, imenuje bik? ... je za hinduiste, večinoma v Indiji, krava sveta žival? ... da je krava med mlečnimi živalmi najbolj razširjena na svetu? ... je na svetu približno 1,4 milijona domačih goved? •t SCOUTS h^h Taborniki ustvarjamo boljši svet 14 ^ december intervju "bb Andrej Lozar - Silos, načelnik ZTS Leta 2014 želimo gostiti svetovno skavtsko konferenco Kakšno je trenutno stanje na področju vzgoje kadrov? Imate kandidata za funkcijo načelnika za vzgojo kadrov? Lahko pričakujemo prenovo izobraževalnega programa taborniške organizacije? Rešitve za načelnika ali načelnico Komisije za vzgojo in izobraževanje ter delo z odraslimi (KVIDO) trenutno nimamo. Res je, da sem bil na skupščini optimističen, ko sem rekel, da imamo v rokah rešitev. Ampak v življenju se stvari tudi obrnejo in pojavijo nove priložnosti, v tem primeru na škodo ZTS. Nikomur ne morem nič zameriti, saj je cilj naše organizacije vzgajati posameznike, ki vedo, kaj je za njih najbolje. Pogovori potekajo, kadre imamo, vendar so že sedaj preobremenjeni ali pa se jim zdi odgovornost prevelika. Tudi velik pritisk taborniške javnosti v zadnjem času tu ni v pomoč. Močno pa se strinjam, da je težava v tem, da je trenutno razvoja manj, kot bi ga lahko dosegali, ker enostavno manjka oseba za krmilom. Na področju KVI-DO stvari tečejo naprej po ustaljenih tirih zaradi angažiranosti posameznikov in posameznic. Imamo novo strokovno sodelavko za podporo KVIDO, sklicano srečanje komisije, odprt poziv za mesto v izvršnem odboru (IO) in videli bomo, kako se bodo razpletle zadeve do skupščine. Velik projekt uskladitve programov s potrjenimi s strani Sveta za šport je nekako pri koncu, čeprav je še kar nekaj dela pri sami vpeljavi. Največ bo treba narediti na komuniciranju sprememb v taborniško javnost, da jih bomo vsi razumeli. So se pa letos že pokazali finančni učinki teh sprememb. Kako sedaj gledaš na kadrovanje, ekipo v IO-ju in sodelavce po precejšnjih (tako številčno kot denarno) uspehih, ko se je posledično okrepila tudi pisarna? Z ekipo sem zelo zadovoljen. Smo homogeni in vsak ve, zakaj je v IO. Ne zapletamo se v dolge vrednostne debate, ampak delujemo zelo vsebinsko- tehnično. Vsak je odgovoren za svoje področje in dokaj samostojen pri odločanju, dokler zasleduje dogovorjene skupne cilje. Hkrati pa želimo to logiko vpeljati tudi v druge organe in odbore ZTS, ki prevzemajo projekte. Problem IO je bil malce v tem, da smo vsi novi in smo potrebovali kar nekaj časa za ogrevanje in spoznavanje, kje je prostor in domet IO v mreži ZTS. Hitro po prevzemu vodstva so nas pretresli razpisi Evropskega socialnega sklada na Ministrstvu za šolstvo in šport in Ministrstvu za javno upravo, kjer smo bili zelo uspešni, hkrati pa so nas in pisarno za določen čas zelo ohromili pri delovanju. Z uspešnim sodelovanjem na razpisih smo okrepili tako pisarno ZTS kot tudi vlogo ZTS v prostoru nevladnih organizacij (NVO) v Sloveniji. Osnovna strategija v IO je, da smo sedaj pridobili določeno število kadrov, ki lahko organizacijo premaknejo korak naprej tudi v programskem in podpornem smislu, tako za delovanje ZTS in pisarne kot taborniških enot na terenu. Šele sedaj smo dobili pravo število ljudi, da se lahko zares začnemo spopadati s projektnim financiranjem, ki je edina prihodnost. Po zadnjih pogovorih z odločevalci AKTUALNO 15 smo dobili zelo jasne signale, da se vse premika v smer programskega proračuna, ki podpira projekte in ukinja sistemsko financiranje. ZTS je bila uspešna pri razpisih različnih projektov in nekateri so se že začeli izvajati ter uresničevati. Prosil bi te za nekaj konkretnih in kratkih informacij. Razmišljate o načinu, s katerim bi projekte obširneje predstavili celotni taborniški javnosti? Uspešni smo bili na nekaj manjših in dveh večjih projektih (razpisih), nekaj železa pa je še v peči. Projekt eduAkcija, ki ima za nas največji finančni učinek se je že in se bo še redno predstavljal v reviji Tabor. Vodenje mreže na področju neformalnega izobraževanja postavlja ZTS na prvo mesto med izobraževalnimi NVO v Sloveniji. S tem je bila priznana velika vloga ZTS kot izobraževalni organizaciji. Vsi rodovi so vabljeni, da se tudi neposredno vključijo v delovanje mreže in največji manjko je ravno pri vključevanju taborniških enot v mrežo. Vprašanje, na katerega bomo morali skupaj odgovoriti ne enem od prihodnjih srečanj, je, ali vidimo ZTS kot izobraževalno organizacijo. Mogoče pa je treba rodovom le bolj natančno pojasniti, kaj bodo pridobili z vključitvijo v projekt. Drugi večji projekt, kjer vodimo konzorcij 14 organizacij (v konzorciju sodeluje tudi Zveza slovenskih katoliških skavtinj in skavtov), je Mreža za medgeneracijsko sodelovanje. Mislim, da se bo tudi ta v kratkem bolj natančno predstavila, vendar gre za štiriletni projekt in prvo leto je bilo bolj leto načrtovanja. Mreža, katere nosilci smo, je odgovorna za analizo in izdelavo novih orodij in prikaz dobrih praks na področju medgeneracijskega sodelovanja v polju mladinskega dela. Znotraj te mreže bo nekaj sredstev namenjenih tudi neposredno za medgen-eracijske projekte rodov. Vsekakor bomo projekte predstavili tudi na skupščini z bolj neposrednim 16 ^ november poudarkom na tem, kako se lahko rodovi vključujejo in kaj lahko od projekta pridobijo, hkrati pa se bodo predstavitve pojavljale kot spremljevalne aktivnosti drugih taborniških srečanj. Kako napreduje z delom in doseganjem ciljev naša Skavtska fundacija, ustanova ZTS? Z natančnimi številkami nisem seznanjen, ker ima fundacija imenovano svoje vodstvo in obdobje za poročanje še ni zaključeno. Vem, da se pripravlja ponatis knjige Skavt Frana Milčinskega. Splošni vtis je, da ima fundacija nekaj težav z delovanjem, pri financiranju prostorov z zaupanjem rodov v partnerstva, pri pridobivanju sredstev pa po besedah vodstva fundacije manjka velik projekt ZTS, za katerega bi bilo lažje zbirati sredstva. Naloga IO je, da jim tak projekt najdemo. Kako sicer gledaš na velike in ambiciozne projekte ZTS, tudi na mednarodnem področju? Na mednarodnem področju načrtujemo, da bi leta 2014 v Slovenijo pripeljali WOSM-ovo svetovno skavtsko konferenco s spremljevalnimi dogodki. Gostiti tako srečanje je velika promocija države in promocija za ZTS tako doma kot v tujini. Trenutno je v pripravi elaborat projekta, ki bo predstavljen na skupščini. Dejstvo je, da je promocijski učinek velik, da nas kandidatura lahko veliko stane in da lahko organizacija z uspešno kandidaturo poleg promocije, ki jo bo deležna, tudi veliko zasluži. Ekonomska kriza ni v enaki meri prizadela vseh delov Slovenije, vendar se bodo zmanjšani družinski prihodki odrazili tudi pri vključevanju otrok v izvenšolske dejavnosti. Ena od teh smo tudi taborniki in naš program. Se bo taborniška organizacija sposobna odzvati na ustrezen način in članom - starim in novim - omogočiti izvajanje neokrnjenega programa? Bo sposobna pripraviti in izpeljati ustrezne programe? To je večplasten problem, na katerega nismo mogli vplivati in ga bomo preživeli zaradi tega, kar organizacija že sedaj je. Znamo iz nič ustvarjati program, delujemo prostovoljno in znajdemo se z minimalnimi sredstvi. Javna sredstva, ki so nam na voljo, so za enkrat bolj ali manj še neokrnjena, kar pa se glede na projekcije utegne poslabšati, vendar bi morali tu trenutno iskati še kakšne dodatne vire na socialnem področju. Vodstvo ZTS poizkuša slediti vsem razpoložljivim razpisom in se prijavljati tudi z vključevanjem enot. Hkrati pa lobiramo, kjer lahko, da se sredstva za naše dejavnosti ne zmanjšujejo in poizkušamo opozarjati na možnosti, ki jih zaznamo. Dejstvo pa je, da je sedaj čas za iznajdljivost, solidarnost in izmenjavo idej v rodovih. V kolikor pa kdo meni, da tu ne naredimo dovolj, se mi zdi to zelo demagoška trditev, lahko pa me vsak prepriča v nasprotno. Imenujem lahko še tri svetovalce načelnika ZTS in vsakega z idejami, kako tu pomagati rodovom, bom z veseljem sprejel in vključil v delo IO. V katero smer gredo programske spremembe? Na čem je oziroma bi moral biti poudarek, da zadržimo in pritegnemo današnjo mladino? Posodobiti in dodati je treba teme, ki so aktualne sedaj in jih prevesti v mladim razumljiv jezik. Program mora biti aktualen, fleksibilen in odprt. Potrebujemo hitro odzivanje na spre- membe. Ne smemo se bati poskušanja novih stvari in treba je ostati pri izvajanju aktivnosti, ki nam kreirajo identiteto, pa čeprav jih bo treba malo prekrojiti. To seveda zahteva dodatno energijo in čas. Predvsem pa mora biti povsod v program vpeto medsebojno spoštovanje in občutek osebne rasti. Čeprav se sliši smešno, sta to mladim dala tako Robert Baden Powell kot Ernest Thompson Seaton, in pozitivna samopodoba je to, kar današnja mladina še kako potrebuje, kar pa v organizaciji velikokrat pozabimo. Ima vodstvo ZTS vizijo, kam želite organizacijo čez nekaj let pripeljati? In kako? Od zadnje volilno-pro-gramske konference ZTS o teh, za organizacijo zelo pomembnih zadevah, nismo slišali še ničesar. Naša vizija ostaja, da organizacija postane bolj prepoznavna kot družbenokoristna organizacija in dobi večji družbeni vpliv, s tem pa tudi na vseh ravneh več sredstev za svoje delo. Vse aktivnosti, ki jih vodimo, gredo v to smer. Vsekakor je nekaj aktivnosti še v pripravi in tudi čas za debate o politikah ZTS znotraj organizacije še prihaja, vendar smo si vzeli nekaj časa, da še malo bolj podrobno spoznamo delovanje in trenutni položaj ZTS. Kako daleč smo z našim taborniškim domom, o katerem smo v preteklosti toliko govorili in se trudili, da bi prišli do ustrezne lokacije. Županje ali župani in mestne oblasti so se v tem času že nekajkrat zamenjali. Smo še vedno tam, kjer smo bili pred leti, ali je medtem dosežen že kakšen napredek? O domu razmišljamo, saj se soočamo poleg vseh želja tudi s prostorsko stisko v pisarni ZTS. Najemnine v Ljubljani so tako visoke, da bi v desetih letih za isti znesek lahko potrebno kvadraturo prostorov kupili. Iščemo primerno lokacijo. Na več kot pomoč občine, ko jo bomo našli, pa v tem trenutku ne računamo, saj je mesto v finančnih težavah. Trenutna politika je, da je treba po komercialnih cenah odprodati vse nepotrebno občinsko premoženje. Kako urediti sporno (ne)ločevanje skavtov (tabornikov) in katoliških skavtov? Najlažje bi bilo, če bi bili mi taborniki, oni pa skavti, vendar ni tako. Mednarodne aktivnosti in povezanost sveta v tem primeru vnašajo zmedo v naš prostor. Moramo biti prodornejši, natančni in vztrajni pri komuniciranju pojmov, za katerimi stojimo, in hkrati razviti še dodatno nacionalno kampanjo, kako bomo razliko zelo jasno razložili javnosti. Kampanja mora pojasnjevati, kdo smo, in da smo mi tisti, ki pripadamo veliki svetovni družini. Kako gledaš na nov logo in slogan: SCOUTS - Taborniki ustvarjamo boljši svet? To je prevedena registrirana tržna znamka svetovne skavtske organizacije za potrebe v Sloveniji. Lahko je ne uporabljamo, lahko jo prepustimo toku, lahko pa jo izkoristimo ravno v namen, da dosežemo prepoznavnost iz prejšnjega vprašanja. Res pa je, da trenutno z začetkom kampanje, tudi glede na naše želje, zamujamo. Kako dvigniti prepoznavnost tabornikov v slovenskem prostoru? Ali na tem področju zaznavaš kakšne spremembe? Le z večjim družbenim vključevanjem in stalno promocijo. Če bomo vključeni v družbo, bodo ljudje vedeli za nas in za naše delo. ZTS je na nacionalni ravni med nevladnimi organizacijami iskan sogovornik in tudi veliko javnih institucij ve, kaj pomenimo. Hkrati pa lahko tudi v nekaterih lokalnih okoljih vidimo, kaj za celotno skupnost pomenijo taborniki. Ampak tam so taborniki v skupnost aktivni. Samo pritoževati se, da te ne opazijo, nima smisla. Kaj oziroma v čem so zate prednosti, ki jih ponuja taborništvo? Celostni razvoj družbeno odgovornega in v življenju uspešnega mladega človeka. Kateri so tisti najbolj vidni in pomembni cilji tega mandata, ki jih zasledujete? Na vseh področjih okrepiti ZTS za lažje delovanje in povečati občutek medsebojnega zaupanja, sodelovanja in zavesti, da smo vsi člani ene organizacije in le skupaj lahko organizacijo peljemo naprej. Koliko imaš pri vseh obveznostih še stika z rodovim delovanjem, z Mestno zvezo tabornikov Ljubljana ali katerim drugim nivojem? Z rodom imam malo stika, vsake toliko časa jih obiščem in se pozanimam, kaj se dogaja, vsekakor pa pomagam, ko me kontaktirajo. Nekako podobno je tudi z območjem. Veliko več časa porabim za stike z drugimi mladinskimi in ostalimi nevladnimi organizacijami. S katerimi organizacijami bi se veljalo povezovati oziroma se pove- HHHHaktualno v zujete? Katero sodelovanje nam že sedaj koristi, kje še nismo izkoristili vseh resursov? Zaradi širokega programa ima ZTS veliko potencialnih partnerjev. Vsekakor je pomembno sodelovanje tako z Mladinskim svetom Slovenije, kot tudi z ostalimi mrežami NVO. Vendar ni dovolj le biti prisoten, treba je aktivno sodelovati, za kar pa nam še vedno zmanjkuje kadrovskega potenciala. Nekako se borimo in določamo prioritete, kje se pokazati. Potencialov, tudi glede koriščenja virov mrež in drugih organizacij, pa je še veliko tako na nacionalni kot tudi na mednarodni ravni. Tako kot ZTS pa na nacionalni ravni vsekakor veliko za celotno organizacijo naredijo tudi rodovi, ki so aktivirani in sodelujejo z drugimi organizacijami na lokalnem nivoju. Ali kaj pogrešaš v organizaciji sami, med člani vodstva? Da smo po volilni skupščini v IO malce bolj osamljeni, kot smo bili pred njo. S tem je naš domet enostavno manjši, ker sam od nikogar ne pričakujem, da se raztrga preko svojih možnosti. V IO smo odprti do idej in se veselimo vsakega, ki bi želel prevzeti del odgovornosti in kakšen segment organizacije potegniti na višjo stopnico. Vsake toliko časa slišim, da IO koga ni poklical, povprašal ali povabil. Enostavno imamo veliko dela in ne vemo vsega. Resnično bi rad dal signal, da ste ljudje z idejami, ki bi pomagali, pa čeprav samo pri neki malenkosti, vabljeni, da nas kontaktirate. Obljubim, da energija ne bo šla v nič, ker cenimo čas ljudi, ki poleg dela v rodu in na območju naredijo še kaj tudi za nacionalni nivo. Nekaj takih posameznikov in posameznic k sreči v organizaciji obstaja. Česa se veseliš v prihajajočem taborniškem letu 2010? Vseh malih korakov tabornikov in tabornic, ki bomo skupaj utrli pot močnejši in bolj prepoznavni ZTS. Q 18 ^ november abor na obisku Rod Tršati tur Rod Tršati Tur je ljubljanski rod, ki se nahaja v centru Ljubljane in nosi ime po poglavarju najstarejšega kolišča na Ljubljanskem barju, Tršatem Turu. Njihove člane je moč videti na vseh večjih in pomembnejših akcijah, kot organizatorje ali tekmovalce. Za nove člane pripravijo propagandno akcijo, ki poteka na šolskih zelenicah, kjer prek zanimivih aktivnosti nazorno prikažejo, kaj so taborniki, s čim se taborniki ukvarjajo in kakšen je taborniški način življenja. Akcije Člani rodu se skozi leto udeležujejo MZT akcij, orientacijskih tekmovanj in izletov. Čez leto tudi samo vodstvo pripravi kar nekaj atraktivnih aktivnosti, kot so enodnevni izleti, zimsko kopanje v Čateških toplicah, zimovanje, smučanje, v maju pripravijo tradicionalni bivak, taborniško leto pa uspešno zaključijo v juliju s poletnim taborom. Ljubljana Intervju z načelnikom, Matevžem Adamičem V čem je vaš rod boljši, kvalitetnejši od drugih? Z gotovostjo trdim, da smo najboljši, vendar smo preskromni, da bi to pokazali. Kakšen je vaš kolektiv? Naš kolektiv je odličen. Pri vsakem članu kolektiva izkoristimo pozitivne lastnosti, tiste negativne pa sproti pozabljamo. Opazna je rahla feminizacija, kar pa ne štejemo kot slabo. Pred kratkim ste bili v sodelovanju še z dvema rodovoma glavni organizatorji fotoorientacije. Kako ste zadovoljni s samo akcijo? Fotoorientacija je uspela. Priprave so terjale precej dela, vendar se je organizacijska ekipa zelo zagnano spoprijela z izzivom. Upam si trditi, da je bila letošnja fotoorientacija ena boljših. Ste rod, ki se nahaja v centru mesta, kjer imajo otroci na voljo ogromno drugih aktivnosti za preživljanje prostega časa. S čim jih prepričate ter kako, da se odločijo ravno za tabornike? Vaša ugotovitev je pravilna. Otroci imajo danes na razpolago ogromno aktivnosti, s katerimi si zapolnijo svoj prosti čas. Očitno je, da je v nekaterih otrocih še vedno želja po preživljanju prostega časa v naravi. Na začetku je vse odvisno od staršev. Če se staršem zdi naše početje smiselno, bodo v to usmerjali tudi svoje otroke. Ključ je v dobri komunikaciji s starši. Tudi pri nas velikokrat pozabljamo na to. Kako pripravljate starejše GG-je na vodniško funkcijo? Primerne kandidate opazijo vodniki pri svojem delu z vodom. S kandidati se pogovorimo in če obstaja možnost, jih za nekaj časa vključimo v delo katerega od vodov MČ. V kolikor se kandidat odloči za vodniško funkcijo, ga pošljemo na vodniški tečaj. p^haktualno Neža jO - I arhiv RTT Kfi« Za ostale rodove organizirajo akcijo Zlata puščica. Gre za lokostrelsko tekmovanje, kjer se tekmovalci pomerijo v streljanju z lokom in je namenjena vsem starostnim kategorijam. V preteklosti so tudi aktivno sodelovali pri izvedbi Spusta po Ljubljanici. Jezerna roža je mesečna publikacija, ki jo prejmejo vsi člani rodu, njena vsebina je informativne narave, saj predstavi vse aktivnosti, ki se bodo odvijale v prihodnjem mesecu. Ertete je rodovo glasilo, ki ga rod izda približno trikrat na leto. V njem lahko preberete pisma bralcev, kakšno pesem, reportažo, izveste kaj novega. RTT-jevci imajo tudi lepo urejeno spletno stran, na kateri si lahko ogledate fotografije z akcij, preberete Ertete in izveste kaj več o njihovih akcijah: http://rtt.rutka.net. Q Rodova uprava: Starešina: Damijan Gašparič - Dumy Načelnik: Matevž Adamič Tajnik: Grega Pompe - Pompl Propagandist: Katarina Muršec - Kitty Blagajnik: Vid Vidic Gospodar: Tomaž Adamič MČ vodniki: Neža Pompe, Nuša Babnik, Liam Marcel Pompe in Saša Vochl GG vodniki: Katarina Muršec, Grega Pompe in Jurij Kragelj Struktura rodu: MČ: 30, GG:10, PP: 10, GRČE: 15, SKUPAJ: 65 Mesečnik EVS prostovoljke Kaj pa počneš kot prostovoljka? Pretekli mesec sem na primer veliko časa preživela z invalidskimi vozički, palicami za slepe in drugimi pripomočki, ki jih pri gibanju uporabljajo osebe s posebnimi potrebami. Moja gostiteljska organizacija Imaginate (Predstavljaj si) sicer ni organizacija, ki bi bila prvenstveno namenjena osebam z motnjami gibanja. Vendar vsako leto z občinsko podporo izvajajo projekt, ki je namenjen prav osveščanju osnovnošolske mladine (5 in 9 let) v občini o težavah, ki jih imajo osebe s posebnimi potrebami pri dostopanju do javnih površin in dobrin. Pri projektu sta mi bili najbolj všeč dve stvari. Najprej to, da je bila v teoretični del vključena tudi oseba na invalidskem vozičku kot primer dobre prakse, da jim je lahko omogočeno normalno življenje, če le hočemo. Ter praktični del, v katerem se devetletniki preizkusijo v vožnji z invalidskim vozičkom, uporabi palice za slepe ipd. Vem, da to ne more popolnoma ponazoriti vsakdanjega življenja osebe z motnjami gibanja, je pa korak k osveščanju najmlajših, da med nami živijo tudi ljudje z drugačnimi potrebami, ki jim lahko že z majhnimi koraki pomagamo k večji vključenosti. In moja vloga v tem projektu? V začetku le prisostvovanje pri teoretičnem in praktičnem delu in s tem pridobivanje španskega besedišča. Hkrati pa tudi vpogled v španski šolski sistem in različna šolska okolja, saj smo bili tako v šolah na vaseh in v manjših krajih kot tudi v mestih. Na začetku mi je bil izziv komunicirati z mladino, zanima jih tujina, zanima jih Slovenija. Ob koncu projekta sem že bila sposobna del teoretičnega dela za najmlajše izpeljati sama. In kar se mi je na začetku zdela težka naloga, je na koncu izpadlo kot zelo zanimiva učna izkušnja. Pri ljudeh v Imaginate mi je zelo všeč, ker se potrudijo, da me vključujejo. In prav vključevanje je po mojem mnenju eden od stebrov neformalnega izobraževanja. Hasta luego, Jerneja Modic *Več o tem, kaj EVS je, lahko izveš na www.evs.si ali www.mva.si. rage tabornice, iragi taborniki! Leto 2009 se počasi izteka, zato te dni v mislih premlevam, kaj vse se je dogajalo v zadnjih mesecih. Letos smo imeli kar dva poletna mednarodna vrhunca, eden je bil naš zlet v Pomurju, kjer so se nam pridružili skavti iz Francije, Norveške in Romunije, drugi pa Rov-erway na Islandiji, ki se ga je udeležila zajetna odprava Zveze tabornikov Slovenije. Jesen je čas, ko se vrnemo v šolske in študijske klopi, tudi mednarodna skavtska paleta dogodkov pa se obarva bolj poučno - na vrsti so najrazličnejši seminarji in izobraževanja. Letos smo imeli večjo delegacijo na Scout Academy, pa predstavnike na IC Forumu in Srečanju CEO, te dni naša članica na Danskem skupaj s predstavniki drugih nacionalnih ska-vtskih organizacij sodeluje na konferenci v boju proti klimatskim spremembam, že spomladi pa smo sodelovali tudi na dveh programskih seminarjih. Začeli smo se pripravljati na 13. svetovni skavtski moot, ki bo naslednje leto potekal v Keniji, in 22. svetovni skavtski jamboree, ki bo leta 2011 potekal na Švedskem. Upam, da si se že prijavil/-a, sicer pa ti je ostalo še nekaj dni, zato kar hitro izpolni prijavnco. Mednarodna prihodnost je pestra in vedno se najde kakšna skrita akcija, na kateri lahko bolje spoznaš sebe, uživaš v svojih najljubših dejavnostih (valjanje po blatu je na primer vedno zanimiva možnost preživljanja prostega časa) in spoznaš veliko zanimivih ljudi z vsega sveta. Zato ne čakaj pomladi in v pregledu mednarodnih taborov v letu 2010, ki sem jih pripravil za zadnjo številko revije Tabor v letošnjem letu, poišči svojo najljubšo. Prijetne praznične dni v družbi ljudi, ki jih imaš rad/-a, ti želi Svetko Tabornik WORLD SCOUT MOOT (www.scout-moot2010.org in sites.google.com/site/ moot2010slovenia) Kje? Kenija Kdaj? 27. julij - 7. avgust 2010 Kdo? Udeleženci med 18. in 25. letom. Cena? Udeleženci 420 EUR / 450 EUR, osebje 350 EUR / 360 EUR (nakazila na TRR Zveze tabornikov Slovenije). Prijava na ic@scout.si do 10. decembra / 30. aprila. CONCORDIA (www.concordia2010.hu) Kje? Sztrilich Pal Scout Park, Budimpešta (Madžarska) Kdaj? 2.-11. avgust 2010 Kdo? Udeleženci med 14. in 18. letom. Cena? 110 EUR / 120 EUR / 130 EUR (nakazila na TRR Zveze tabornikov Slovenije). Prijava na ic@scout.si do 1. februarja / 1. marca / 1. aprila. JAMBORETTE (www.jamborette.be) Kje? Ninove (Belgija) Kdaj? 24. julij - 2. avgust 2010 Kdo? Udeleženci med 15. in 18. letom. Cena? 250 EUR Prijava na spletni strani do 1. aprila 2010. KILKE (www.kilke.fi) Kje? Hameenlinna (Finska) Kdaj? 28. julij - 5. avgust 2010 Kdo? Udeleženci med 12. in 22. letom. Cena? 225 EUR Prijava na spletni strani do konca januarja 2010. RED ROSE (www.redrose.org.uk) Kje? Great Tower Scout Camp, English Lake District (Velika Britanija) Kdaj? 31. julij - 7. avgust 2010 Kdo? Udeleženci med 11. in 18. letom Cena? Udeleženci 130 GBP; vodniki 70 GBP; osebje 75 GBP. Prijava na spletni strani do 1. marca 2010. V Veliki Britaniji še Chamboree (www.chambo-ree2010.co.uk), Norjam (www.norjam2010.org. uk) in Peak (www.peak2010.org). SEE 20:10 (www.see2010.dk) Kje? Skive (Danska) Kdaj? 24. julij - 1. avgust 2010 Kdo? Udeleženci med 11. in 23. letom. Cena? 195 EUR urSPRUNG (www.ur-sprung.at) Kje? Grajsko posestvo Laxenburg, Du- naj (Avstrija) Kdaj? 2. - 12. avgust 2010 Kdo? Udeleženci med 10. in 20. letom. Cena? Udeleženci 255 EUR, vodnik (1/7) 125 EUR, osebje 125 EUR. Prijava na spletni strani do 31. decembra Uvodnik Cj Naložba v vašo prihodnost ■ M ^ OrER^pPELNORNANClRAEV'RCT'SKAUNlJ^ I ■ Evfupski socialni skljd Hey ti! Se ti kdaj zgodi, da pri delu v organizaciji naletiš na težavo, za katero ne veš, kako bi jo rešil? Da morda taborniki nimamo pravega recetpa? Punuja se ti lepa priložnost, da razširiš svoja obzorja, spoznaš nove ljudi, dobiš nove ideje, znanja in nasvete. Pridruži se nam v mreži eduAkcija! Januarja začnemo s prvimi delavnicami, okrogmili mizami, seminarji in drugimi aktivnostmi, kjer bodo seode-lovali tudi posamezniki iz drugih nevladnih organizacij, ki so članice mreže. Morda lahko prav pri njih najdeš nekaj, kar si že dolgo iskal. Ali pa je morda prav obratno? Imaš super idejo? Si dober na posameznem področju izobraževanja in usposabljanja? Svoje znanje in izkušnje lahko predaš drugim in tudi v tem najdeš nov izziv. Vabimo te, da se pridružiš ostalim izvajalcem, saj bomo s tvojim sodelovanjem in prispevanjem še močnejši in glasnejši. Ana Foto: SiNi Imaš okoli sebe dovolj ljudi, ki jih lahko kadarkoli vprašaš za nasvet? 21 Strokovno Zelena knjiga o mobilnosti mladih (Se na njej nabira plesen?) Ko človek sliši za zeleno knjigo, se najprej vpraša, kdo jo je odložil na tako vlažen prostor, da se je na njej začela nabirati plesen. Kdo tako grdo ravna s knjigo? Ko pa jo vzame v roke oziroma si jo naloži s povezave www.eurodesk.si/ mladinska-politika/ucna-mobilnost, vidi, da gre za čisto nov dokument Evropske unije, ki nima nobene zveze z gorgonzolo. Dokument išče nove poti v mreži t.i. učne mobilnosti. Učna mobilnost je namreč mednarodna mobilnost, ki je namenjena vsem mladim, ne le študentom. Če povemo na kratko in po domače: to pomeni, da odideš v tuje kraje, kjer se naučiš novotarij in jih prineseš domov, kjer jih deliš z ostalimi. In obratno, ko nekdo pride k tebi na obisk, se nečesa nauči in odnese znanje s sabo nazaj domov. Pa vendar, kaj ti bo knjiga, če imaš kolo? Želja velikih je, da se še več mladih, pa tudi manj mladih, odpravi v tujino. A kaj, ko te velikokrat spreletavajo različni strahovi. Kaj se bo zgodilo, kako bom našel pot, kaj se bom sploh naučil? In tisto največje vprašanje: Kako bom lahko pridobljeno znanje uporabil? Zelena knjiga išče odgovore prav na te strahove. In nič od tega ni težavno, če so cilji, ki jih imaš na svoji poti, jasni. Tam te čakajo Foto: Polona Rozman izkušnje, ki jih nisi pričakoval, a te ne iztirijo, ampak ti ponudijo tisto dodano vrednost, ki je ne najdeš za domačo pečjo, pa čeprav je topla. Predvsem pa so tudi na drugi strani ljudje, ki si želijo. Čeprav je svet, ki nas obkroža, zaradi spleta že zelo majhen, te stvari tam zunaj še vedno znajo presenetiti. Če ne drugega, je poseben okus kruha, ki ga po neprespani noči na vlaku daš v usta v tuji deželi. Zelena knjiga ni poljudna knjiga o plemeniti plesni. Lahko pa oplemeniti tvoje življenje, če si le upaš in pogledaš izza peči. Domen Uršič - Medo 22 Ljudje v mreži nam lahko pomagajo s koristnimi informacijami, nasveti, idejami Bi ^CljE Portal znanj V okviru našega projekta eduAkcija se bomo potrudili vzpostaviti za članice mreže nekaj podobnega, kot je »prikrojena podpora«, projekt evropske skavtske pisarne (več na www.scout.org). Vsaka organizacija oziroma društvo se kdaj sreča s težkimi izzivi in prav je tako, saj se le tako razvijamo. Prevečkrat pa imamo občutek, da prave pomoči ne moremo najti, pa naj bo to še tako velik nesmisel, glede na to, koliko je prostovoljcev z najrazličnejšimi znanji. Samo najti se moramo. V ta namen je vsem na voljo spletni portal mreže eduAkcija. Na vas, uporabnikih, pa je, da ga oživite. Postavljajte vprašanja, zaupajte težave ali pa pomagajte s svojimi izkušnjami in izmenjavo dobrih praks tistim, ki to potrebujejo. Naš cilj je, da portal res zaživi. Naslednji korak bo namreč prepoznavanje oseb, ki so kompetentne na določenih področjih, na primer na področju retorike, podajanja znanja, mentorstva, vzpostavljanja avtoritete, motivacije, urejanju različnih dovoljenj itd. S pogostimi koristnimi nasveti in nudenjem pomoči se boste vpisali v naš »bazen strokovnjakov«. Na ta način bomo oblikovali svojo podporno skupino, ki bo pripravljena in sposobna pomagati, kadar se bo neka članica znašla pred izzivom. S pomočjo te podporne skupine bomo pripravili tudi »konferenco znanj«, to bodo različni dogodki - seminarji/delavnice, na katerih bodo udeleženci pridobili znanja o izobraževanju, ki jih bodo sami želeli. Bodi aktiven in uspeh ti ne uide! Ada Stele in Luka Polc Foto: Polona Rozman in kontakti. Sklepajmo torej nova prijateljstva in poskusimo kaj novega. 23 edi iUfiJfi Mreženje Mreženje - zakaj že? i Ni Mreženje (networking) postaja naš vsakdan: spletno omrežje, socialna omrežja, mrežni marketing, mreženje kot kultura delovanja podjetij. Je sinonim za povezovanje različnih akterjev, medsebojno informiranje, pretok znanja in izkušenj, sodelovanje in doseganje sinergijskih učinkov,boljšoprepoznavnost in vplivanje na svet, v katerem živimo. Bistvo mreženja je, da se problemi hitreje in učinkoviteje rešujejo. Mreže so dinamični organizem, ki temelji na spoštovanju različnosti, enakovrednosti vseh vključenih, uresničevanju skupne vizije razvoja družbe in boljše kvalitete življenja njenih predstavnikov. To je še toliko bolj pomembno v okolju nevladnih organizacij, kjer je civilna družba vključena na najbolj neposreden način. Odločitve, ki jih sprejemajo državni organi, vplivajo na naše življenje in pravico (pa tudi dolžnost) imamo, da vplivamo na to, kakšne bodo te odločitve. Mreža eduAkcija - mreža NVO za vseživljenjsko učenje, ki jo koordinira ZTS, skuša povezati in zadovoljevati interese organizacij, ki delujejo področju izobraževanja in usposabljanja ter vzpostavlja civilni dialog z državo. Slika: Pugy EduAkcija za akcijo potrebuje tudi tvoja stališča in predloge, zato se mreži pridruži tudi ti! Pugy Kolofon Vodja projekta: Tadej Pugelj (tadej.pugelj@ eduakcija.si); Urednica mesečnega biltena eduAkcija: Ana Britovšek (ana.britovsek@eduakcija. si); Strokovna sodelavka: Ada Stele (ada.stele@ eduakcija.si) Izdaja: Zveza tabornikov Slovenije, Parmova 33, Ljubljana. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete 'Institucionalna in administrativna usposobljenost'; prednostne usmeritve 'Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga'. Naklada: 6.400 izvodov. 24 Bogastvo je v različnosti, saj lahko le s soočenjem različnih idej, Predstavitev članic | "^IM | Mladinski ceh - Ker formalna izobrazba ni dovolj! Brez formalne izobrazbe v življenju težko kaj dosežeš. Toda to je danes premalo - skorajda nujno je, da se izobražujemo tudi na raznih seminarjih in usposabljanjih izven rednega šolanja in študija. Seminarje, ki omogočajo nadgradnjo znanj, ponuja tudi Mladinska akademija, ki deluje v okviru društva Mladinski ceh. Poslanstvo Mladinske akademije je celostno in načrtno usposabljanje mladinskih voditeljev, prostovoljcev in tistih, ki delajo z mladimi. Temelji na ugotovitvi, da se je pri delu z mladimi treba nenehno učiti in izobraževati. Mladinski ceh kot celota nudi celostno podporo tako animatorjem kot mladinskim delavcem in voditeljem, Mladinska akademija pa ponuja različne teme seminarjev: motivacija, komunikacija, retorika in javno nastopanje, projektno delo, pedagogika igre, timsko delo, vodenje timov in skupine, mladostnik itd. Področje računalništva pokrivajo s ponudbo tečajev za oblikovanje spletnih strani. Vsa znanja so podpora osmim ključnim kompeten-cam za vseživljensko učenje in si jih lahko po seminarju vpišeš tudi v neformalni indeks - Nefiks (interesna skupina Mladinskega ceha). Informacije o seminarjih in ostali ponudbi lahko dobite na spletni strani Mladinskega ceha (www.mladinski-ceh. si/akademija), na telefonskih številkah: 031/313-031, 01/427-71-40 (Petra) ali na elektronskem naslovu petra@mladinski-ceh.si. Petra Pucelj Arhiv: Mladinski ceh Datumi razpisanih seminarjev: S komunikacijo do boljših odnosov: 11. in 18. 3. 2010, od 17. do 21. ure Retorika in javno nastopanje: 24. 3.14. 4. 2010, od 17. do 20. ure _p ogledov, načinov in pričakovanj ustvarimo nekaj novega. 25 Intervju Intervju - Pavle Ravnohrib Mlajši ga poznajo predvsem kot voditelja oddaje Male sive celice, a to še zdaleč ni vse. Pavle Ravnohrib ima bogato gledališko kariero, njegov glas pa dobro poznamo tudi z radijskih valov. Aktiven je na res mnogih področjih. Ste igralec, hkrati pa že vrsto let vodite oddajo Male sive celice. Kako to, da ste se poleg igranja, ki vam gotovo vzame precej časa, odločili še za vodenje oddaje? Oddajo vodim že 16. leto. Ko smo začeli, nikakor nisem pričakoval, da se bo tako zelo prijela občinstva in trajala tako dolgo. Za vodenje sem se odločil zato, ker sem prepričan, da se ne smemo izogniti stvarem, ki nam ne gredo dobro od rok, ampak moramo prav nasprotno iti točno v to, v čemer nismo dobri. Tako se lahko veliko naučimo. Sam sem imel na začetku svoje igralske poti velike težave s kamero in zato vem, kako je, ko nastopita trema in stres. Pri vodenju sem vedno v kontaktu s tekmovalci in jim skušam pomagati z lastnimi izkušnjami. Oddaja ima učni značaj, danes pa se zdi, da je med mladimi vedno manj pravega prijateljstva, iskrenosti, da je vedno več nevoščljivosti, nestrpnosti. Kako vaši ekipi uspeva, da kljub vsem tem spremembam v družbi ostaja tako popularna? Naš namen je gojiti pozitivne vrednote, na katerih stoji svet. V oddaji sodelujo mladi, ki so ravno v letih odraščanja in zavedamo se, da je negatvnih vzorov veliko več kot pozitivnih. Včasih so tekmovalce tudi zasmehovali, danes pa se situacija obrača in postajajo vzor svojim sovrstnikom. Potrošniški svet prodaja veliko škodljivih stvari, da ne omenjam drog in alkohola na televiziji. Potem ni čudno, da se svet vrti v tako smer kot se. Vodite oddajo, kjer mlade spodbujate k bogatenju znanja, splošni razgledanosti. Kako potekajo priprave na njihove nastope? Ali je to samo v okviru šole? Pravzaprav ne vem, kako se na šolah pripravljajo na nastope. Nekatere šole imajo v oddaji že pravo tradicijo in so zelo uspešne. Za priprave ne obstaja nobena konkretna literatura oziroma je je preveč, saj postavljamo vprašanja z vseh področij in ta niso vezana na tekočo šolsko snov. Pedagoga, ki pripravljata vprašanja, dobro poznata nivo znanja otrok. Pri teh vprašanjih ne gre samo za faktografsko znanje, saj zajamejo mnogo lastnosti, na katerih temelji splošno znanje. Tekmovalci morajo včasih pokazati tudi kanček 26_Ce razvijamo odnose samo z ljudmi podobne starosti, izobrazbe, narodnosti, bomo težko pridobili nove ideje, Bi "jK* Ijft tveganja in sodelovanje v skupini. Negujemo njihov pogum in željo po zmagi. Kaj menite o neformalno pridobljenem znanju? Neformalno znanje je včasih celo pomembnejše. Formalna izborazba je prva stopnica za določen poklic, potem pa takoj nastopi tudi neformalno znaje, ki je še kako potrebno. Dandanes imajo mladi tega znanja premalo. Postali so sužnji interneta in tako izgubljajo pravo življenje. V oddaji opažamo, da otroci veliko vedo z interneta, nimajo pa nekih osnovnih splošnih znanj. Kaj je potrebno, da se v» v i v# i« • n ucis celo življenje? Potrebna je volja ali pa nuja. Živimo v času, ko smo priča velikim spremembam. Življenje je vse bolj nepredvidljivo in kar naprej moramo biti pripravljeni na spre membe . Znanje, ki ga imamo, nam tako pogosto ne zadošča več pri iskanju nove službe in tako se hitro pojavi potreba po nekem novem znanju. Celotni intervju si lahko preberete na www. eduakcija.si. Ana Britovšek Foto: Radovan Šumer različne Doalede in druaačna razmišljanja. 2 7 ■■"■fczi;. Stičišče NVO_ PIP - Nevladna.org © pip pravo informacije pomoč Stičišče nevladnih organizacij Po -dravja je namenjeno razvoju nevladnih organizacij z usposabljanjem in izobraževanjem, podpornimi storitvami in mreženjem NVO. S povezovanjem nevladnega sektorja krepijo civilno družbo v Po-dravju ter izboljšujejo pogoje in možnosti za delovanje in razvoj organizacij. Pomemben del njihovega delovanja zavzema področje izobraževanja, ki je organizirano v obliki delavnic. Udeleženci si lahko pridobijo znanja s področij finančnega poslovanja, pridobivanja finančnih sredstev, projektnega manage- Foto: Arhiv Pip menta, pravnega delovanja, upravljanja s človeškimi viri, uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij in odnosov z javnostmi ter komuniciranja. Pri organizacijah namreč opažajo, da so to poglavja, ki jim povzročajo največ težav, predvsem manjšim in mlajšim organizacijam. Nudijo jim osnovna znanja, saj so delavnice organizirane približno enkrat na mesec v popoldanskem času. V naslednjem letu načrtujejo, da bodo začeli izvajati tudi izobraževanja na daljavo s pomočjo interneta. Pričakujejo, da bo odziv še večji kot je sedaj, saj se bodo ljudje lahko vključevali od doma, ko bodo imeli čas. To pomeni, da ne bo treba biti prisoten na celotnem izobraževanju in da ne bo potnih stroškov za prihod v Maribor. Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete "Institucionalna in administrativna usposobljenost"; prednostne usmeritve "Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga". Ana Britovšek 28 Prostovoljstvoje eden najbolj častnih "poklicev" na svetu. Primož Kolman ¡RAZISKOVANJE 29 nomija Lunin mrk na silvestrovo Tokrat nam bo silvestrovo popestril delni Lunin mrk. Res, lahko bi rekli, da je to neke vrste novoletno darilo za vse ljubitelje astronomije na tem koncu sveta. Sam mrk res ne bo ravno spektakularen, a zanimivo bo, ker se bo zgodil prav na zadnji dan leta. Zemlja je temno nebesno telo, ki po svoji bolj ali manj krožni tirnici potuje okoli bleščečega Sonca. Pri tem jo Sonce osvetljuje in tako kot vsa osvetljena telesa tudi Zemlja meče svojo senco. Ker pa Sonce ni točkasto telo, smo priča še enemu pojavu - polsenci. O polsenci govorimo na tistih mestih, kjer je Sonce le delno zakrito. Sonce je mnogo večje od Zemlje, zato njena senca ne sega neskončno daleč v vesolje. Celo nasprotno, senca se z oddaljenostjo zmanjšuje in se kmalu konča v točki na vrhu stožca. Iz te točke bi bila Zemlja navidezno enako velika kot Sonce. Če torej poznamo njuno velikost in njuno medsebojno oddaljenost, lahko z enostavno geometrijo izračunamo, kako daleč sega Zemljina senca. Z izračuni se poigrajte sami, mi pa si poglejmo še Luno. Tudi Luna je temno nebesno telo, ki jo osvetljuje Sonce. Luna potuje okoli Zemlje in pri tem tudi sama meče senco. Če se znajde med Zemljo in Soncem lahko pride do Sončnega mrka. V našem primeru pa bo Luna na nasprotni strani Zemlje kot Sonce in se bo le delno potopila v Zemljino senco. Govorimo torej o delnem Luninem mrku. Luna bo pričela vstopati v Zemljino polsenco 31. decembra 2009 ob 18.17. Ob 19.53 bo pričela vstopati še v Zemljino senco, ki jo bo zgolj oplazila. Luna bo najbolj »zatemnjena« ob 20.23 in bo Zemljino senco zapustila že ob 20.53. Zemljino polsenco pa bo Luna zapustila ob 22.28. □ Vir podatkov: http://eclipse.gsfc.nasa.gov/LEplot/LEp-lot2001AE2009Dec31P.pdf Delni Lunin mrk, 31. decembra 2009. Srečno novo leto 2010! Slika : obdelava PK Lunin mrk za lažje razumevanje - velikosti Sonca, Zemlje in Lune seveda niso v pravem sorazmerju z njihovo medsebojno oddaljenostjo. Slika : obdelava PK 30 december kçs?E»rin?vî pripravki Kako dozoreli Kaki nezrele kaki je? Nedozorele kakije hitreje zmedimo, če jih naložimo na jabolka ali krompir. S tem, da krompir postane sladek. Zrel kaki je temno oranžen. Če dozori v hladilnici ali doma, je zelo mehek. Sadež, ki dozori na drevesu, tudi zrel ostane trd, njegov okus pa je neprimerljivo polnejši od okusa kakijev, dozorelih v hladilnici. Kakijeva marmelada Potrebujemo: 1 kg zrelih kakijev, 1 jabolko, pol grenivke (ali 1 limono), 1 kg rjavega sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 0,05 dcl ruma Priprava: Kakije operemo in očistimo. Neolupljene narežemo. Jabolko olupimo in narežemo ter po-kapljamo z grenivkinim sokom (ali z limoninim sokom). V posodo damo narezan kaki in jabolko z grenivkinim (limoninim) sokom. Zavremo ter med kuhanjem dobro mešamo in pobiramo peno. Vre naj približno pol ure. Mešanico ohladimo in pretlačimo skozi gazo. Mešanici dodamo sladkor in vanilijev sladkor ter ponovno zavremo in počasi kuhamo, da povre vsa tekočina. Kuha naj se približno eno uro. V še vročo marmelado primešamo rum. Nadevamo v segrete kozarce in takoj zapremo. Kakijev napitek Izvrsten napitek pripravimo tako, da narezane zrele kakije z mlekom zmešamo v električnem mešalniku. Pijačo pijemo ohlajeno. Ledena kupa Potrebujemo: 3 zrele kakije, 1 jedilno žlico kakijeve marmelade, 1 lonček stepene smetane, 2 jedilni žlici sladkorja, 40 dag mareličnega sladkorja, 1 kozarec breskvinih in mareličnih polovic. Priprava: Kakije olupimo in razkoščičimo, če so v njih koščice, ter jih skupaj z marmelado zmeljemo v multipraktiku. Šest skodelic napolnimo s sladoledom, dodamo breskvine in marelične polovice ter sladoled in prelijemo s kakijevim pirejem. Na koncu damo čez še stepeno smetano. Q Vse to in še več na rastlin'cah (tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje) Kosobrin RAZISKOVANJE 3i Klemen Markelj ledeljski ! !. k. Škocjanske jame z okolico Mrzli, megleni in kratki poznojesenski dnevi so velika sitnost in marsikdo ne ve, kam bi se dal. Na eno takih nedelj, ko tudi vremenska napoved za celo Slovenijo ni obetala sončnega vremena, je padla odločitev, da je to pravšnji dan za ogled ene od slovenskih jam. Misli so začele švigati od Postojnske jame, ki je nekako simbol slovenskega turizma, do Križne jame, kjer potrebuješ poprejšnjo najavo, da vidiš vsaj delček njene lepote, pa še cel kup drugih jam in brezen se je sprehodilo po mojih mislih. Dilema je bila velika, izbira še večja, odločitev pa je bila: Škocjanske jame. Dostop do Škocjanskih jam je enostaven. Z avtoceste Ljubljana-Koper te usmeri zelo dober in nadvse viden smerokaz. Čez pet minut se znajdeš na parkirišču. Pri informacijskem centru parka pa lahko dobiš informacije v zvezi z obiskom Škocjanskih jam. Jame so vredne ogleda, ki traja uro in pol, in uvrstitev na UNESCO-v seznam svetovne dediščine je več kot razumljiv. Če pa vreme dopušča krajši ali daljši sprehod, ti poleg ogleda jame močno priporočam še ogled bližnje in malo širše okolice. Razgibana, slikovita in znamenitosti polna učna pot nas v slabi uri (dobra 2 km) popelje po štiriindvajsetih tematskih točkah okoli Velike in Male doline ter po bližnjih naseljih Betanije, Škocjana in Matavuna. Sledimo smerokazom z znakom vodne kapljice. Zelo prikladno, še posebej za otroke vseh starosti, je združiti ogled jam in učne poti. Pogled na reko Reko Vse za smolo Če pa premoreš malo več kondicije in si še bolj nemirnega in raziskovalnega duha, priporočam sprehod ob reki Reki, od Škocjana, mimo Betanije, do mostu pod vasjo Škoflje. V dolini reke Reke se vidijo ostanki več mlinov. Nad dolino kraljujejo ostanki gradu Školj, prvič omenjenega v 15. stoletju, ki s svojo lego nad reko in bogato zgodovino polno zgodb (http://www.tatjana-malec.si/default.asp?Id=422 ) zelo lepo dopolni naravne znamenitost okolice. V bližini so še Brkini, ki so zelo primerni za kolesarske podvige, Vremščica z okolico, pa tudi do Slavnika, kraške vasi Lokev in Snežnika ni daleč. Pred odhodom pa obvezno obišči spletno stran Škocjanskih jam: http:// www.park-skocjanske-jame.si, kjer boš dobil vse potrebne informacije. Q 32 december Moj najljubši predmet Cilji duhovnega razvoja: • spodbuditi mlade k raziskovanju drugih kultur, bolje spoznati člane v skupini in se naučiti izražati o stvareh, ki imajo za posameznika posebno vrednost; • razvijati sposobnost poslušanja. Namenjeno komu: MČ, GG, PP, RR Čas trajanja: 15 do 20 minut Število: 6 do 16 Sredstva: osebni predmet vsakega člana Vrsta: zunaj ali znotraj Navodila za izvajanje aktivnosti Članom naročite, naj na naslednje srečanje prinesejo predmet, ki jim nekaj pomeni, bodisi ker mu je bil podarjen, je iz kraja, kjer so doma starši, je redek in unikaten, ali ga je izdelal sam. Vsi člani se udobno posedejo v krog. Vsak opiše predmet, ki ga je prinesel, njegovo namembnost in vrednost, ki mu jo predstavlja. Komentar Vodniki v Belgiji so to aktivnost uporabili pri murnih, ker so opazili, da posamezni otroci nikoli niso prijeli za roko otrok drugačne polti. Aktivnost je pomagala otrokom, da so spremenili svoje obnašanje, saj omogoča vsakomur, da najde nekaj zanimivega pri drugem in vzbudi skupinsko zanimanje za različnosti. Če nekdo pozabi predmet doma, ne delajte težav zaradi tega. To ne sme spremeniti ničesar, saj predmet lahko opiše, nariše ali izdela iz plastelina. Lahko se dogovorite tudi, da predmet prinese na naslednje srečanje. Q AKTUALNO 33 Nl 40 let RJZ Štirideset izjemnih taborniških let strjenih v dve uri »Nemogoče!« bi verjetno dejali tisti, ki ne poznajo delovne vneme in iznajdljivosti velenjskih tabornikov. A bilo je mogoče. Taborniki Rodu jezerskega zmaja Velenje so v soboto, 21. novembra, praznovali visok jubilej in to na povsem svojevrsten način. V dveh urah programa so se dotaknili najlepšega, kar taborništvo lahko da. Sreča, iskrena prijateljstva, pesmi, večeri ob tabornem ognju, dogodivščine, taborniški krst in poroka, dežurstva itd. Pravi pravcati skok na taborni prostor v Ribnem, tja kjer se taborniška pravljica začne. Vse to in še več so prisotni lahko doživeli na tej prireditvi. Na svoj račun so lahko prišle prav vse generacije tabornikov, ki jih je bilo v nabito polni dvorani kulturnega doma Velenje res veliko. Če bi res morali kaj izpostaviti, bi to vsekakor bil fenomenalen taborniški pevski zborček, ki je na noge dvignil vso dvorano. S svojimi ubranimi glasovi in koreografijami so dali prireditvi svojevrsten pridih in energijo. Svojo podporo pri delovanju in razvoju rodu sta obljubila tudi župan mestne občine Velenje, Srečko Meh, ter načelnik ZTS, Andrej Lozar - Silos. Za piko na i tej prireditvi pa so organizatorji poskrbeli s podelitvijo dveh priznanj za neizmeren prispevek k razvoju taborništva v šaleški dolini. Priznanji sta prejela neumorni Tone DeCosta - Sine in večno mlada Herma Groznik - teta Herma, ki je ob svojem govoru enostavno pokala od taborniških spominov in mladostne energije. Za konec je sledilo še druženje in obujanje taborniških spominov v avli kulturnega doma ob pravem taborniškem »šmornu«. Le kaj bi si sploh še lahko zaželeli? Q 34 ^ december I Neža Zajc Tadeja Rome V soboto, 14. novembra, je bilo v glavnem mestu spet veselo. Ljubljano so zapolnili taborniki, saj je potekala fotoorientacija za ljubljanske rodove. Glavni orga nizatorji akcije so bili RTT, RDV in RHV. Tekmovalci so prek trase, na kateri so bili postavljeni mrtvi in živi KT-ji, spoznavali glavne značilnosti Ljubljane. Tokrat je bila rdeča nit orientacije voda, zato so tekmovalci spoznali vse večje in pomembnejše objekte, ki so v Ljubljani povezani z vodo. Čeprav je bilo vreme zelo kislo, se je na akcijo prijavilo kar 73 ekip. Tekmovalci so prišli iz 20 rodov, večinoma iz Ljubljane in njene okolice. Na KT-jih so se lahko preizkušali v kvizih, balinčkanju in vprašanjih o Ljubljani. Po mnenju organizatorjev je akcija uspela in so z njo zelo zadovoljni. Po nasmejanih obrazih tekmovalcev pa lahko to de jstvo samo še potrdimo. HARIBO REGICE, RTR, 203 NEZNANCI, RTR, 197,5 GG SKISANCI, RMT, 258 ORKE, RSA, 256 3 BABE, RR, 254, 5 IO ZTS - stran vodstva AKTUALNO Barbara Bačnik - Bača 35 1. Plaketa Državnega sveta RS za leto 2009 Antonu DeCosti Zveza tabornikov Slovenije je nedavno na predlog rodov predlagala aktivnega tabornika Antona DeCosto za plaketo Državnega sveta RS za leto 2009 na področju prostovoljnega dela. Predlog je bil pozitivno podprt. Tone, zaslužene čestitke! Anton DeCosta, član društva tabornikov Rod jezerskega zmaja (RJZ) iz Velenja, je v rodu prisoten že od prvega dne kot starešina rodu. RJZ je največji taborniški rod v Sloveniji, šteje skoraj 700 članov in letos praznuje 40. obletnico delovanja. Taborništvo je Tone prvič okusil leta 1951, tedaj še v četi Pusti grad v Šoštanju. Osem let kasneje je sodeloval pri delu rodu v Šoštanju in občinski zvezi tabornikov. Vse od začetka leta 1959 do leta 2004 je bil načelnik Šaleške zveze tabornikov (ŠZT), zdaj pa v njej opravlja funkcijo starešine. Njegovo delovanje v ŠZT je bilo posvečeno širjenju taborništva, krepitvi kvalitetnega dela in ustanavljanju novih rodov v takratni občini. 2. Za 80 evrov dobiš stol v Gozdni šoli ZTS se je v letu 2009 v Gozdni šoli v Bohinju lotila prenove jedilnice in okolice tabornega ognja, in sicer v okviru dveh projektov: Taborni kino in Taborno gledališče. Polovico potrebnih sredstev je prispeval Javni sklad za kulturne dejavnosti RS, drugo polovico pa moramo zagotoviti sami (delno iz odprave na svetovni skavtski jamboree in odprave obiskovalcev na jamboree 2007). Poleg tega so na osnovi pogovorov na srečanjih starejših članov v Gozdni šoli nekatere članice in člani, posamezniki v ZTS, že namenili po 80 evrov za posamezni stol. Od skupaj 54 stolov jih 24 že ima lastnika oziroma donatorja, za 30 jih pa še iščemo. Zato se obračamo na starejše tabornike, starše naših članov, druge prijatelje taborniške organizacije in še posebej na vse, ki jim je Gozdna šola ostala v lepem spominu, da prispevate donacijo v višini, ki jo določite sami. Vsakomur, ki bo prispeval 80 evrov ali več, se bomo zahvalili na ploščici, ki bo pritrjena na stol v jedilnici. 3. Nova komisija Tadej Beočanin, zakladnik ZTS, je osnoval Komisijo za taborniško opremo z naslednjimi taborniki: Rajko Mahne (RJS Izola), Jaka Fortuna (RBS Ljubljana), Radivoj Malnar, Andraž Drešček, Miha Eder in Rok Padelj (vsi iz skupine za pionirstvo pri ZTS).Komisija za taborniško opremo bo izvedla pregled uporabe večje (šotori in druga večja oprema) in manjše taborniške opreme v rodovih, beležila izkušnje z opremo in izdajala priporočila za nabave taborniške opreme. Eden večjih projektov, ki jih bodo zasnovali v letu 2010, je priprava in izvedba aktivnosti "Taborniki priporočajo", s katero se najboljši opremi za rodove in člane ZTS podeli certifikat kakovosti. Komisija bo skrbela tudi za skupne nabave opreme za rodove, kar bo omogočilo večjo kakovost nabavljenih izdelkov oziroma nižjo ceno. 4. KVIDO 2010 Na 26. skupščini bomo skladno s statutom ZTS volili načelnika za vzgojo, izobraževanje in delo z odraslimi v ZTS, ki bo opravljal funkcijo do naslednje volilne skupščine, ki bo marca 2012. IO je sprejel sklep o imenovanju Volilne komisije in predlog razpisa volitev za funkcijo načelnika(ce) za vzgojo, izobraževanje in delo z odraslimi v ZTS. Kandidate lahko predlagajo rodove uprave, vodstva območnih zvez in drugi organi ZTS, ki naj pisne predloge za posamezne funkcije pošljejo na sedež ZTS, najkasneje do 4. februarja 2010. Predlogi morajo vsebovati: • obrazložitev predloga, iz katerega bo razvidno, kako kandidat izpolnjuje pogoje, ki jih zahteva opravljanje funkcije, za katero kandidira, • kandidatov program, oziroma vizijo delovanja ZTS na področju funkcije, za katero kandidira, • izpolnjen evidenčni karton kandidata ali priloženi obrazec, • podpis kandidata, • podpis predlagatelja in žig, če gre za pravno osebo. 5. Uspehi in nova sredstva ZTS je s spremenjenimi programi usposabljanja postala članica Olimpijskega komiteja Slovenije, to pa pomeni, da bodo nekateri naši letošnji vodniški tečaji (gorenjski, celjsko-zasavski in MZT) ter tečaj za vodje dobili povrnjene stroške prostorov za usposabljanje, literature in potne stroške predavateljev, poleg tega pa bodo predavatelji dobili plačane svoje ure predavanj. Drugo leto bodo tega deležni vsi vodniški tečaji in tečaj za vodje. Več o razpletu dogajanja na to temo pa še drugič. Q IO ZTS vsem tabornicam in tabornikom želi srečno in zdravo novo leto 2010!Sledite svojim sanjam in živite polno taborniško življenje ter še naprej ustvarjate boljši svet. 36 december ZNOT 2009 Urška Savič Zimsko nočno orientacijsko tekmovanje 2009 Še eno je za nami. Prav tako odlično kot vsa prejšnja. Čofotanje po močvirnati progi, iskanje KT-jev, super Cmakaronflajš« in še boljši krofi, ponovno srečanje vseh taborniških znancev. To so argumenti, ki vedno znova prepričajo tabornike iz vse Slovenije, da se udeležijo tradicionalnega ZNOT-a, ki ga vsako leto organizira Rod skalnih taborov Domžale. Letos je ZNOT potekal v Mengšu, v noči s 5. na 6. december. Tekmovalo je 71 ekip v kategorijah GG, PP in Grče. Tako se je po mengeških gozdovih podilo nekaj manj kot 400 tekmovalcev, ki jim blatni teren in globoke luže sploh niso zbile motivacije. Z nasmejanimi obrazi so prihajali na kontrolne točke in izkazovali svoje taborniško znanje, spretnost v zabijanju žebljov in raven svojega inteligenčnega kvocienta (Kaj že pomeni 2 M na 1 M?). Tudi občasno nedelovanje sportidentov, ki so očitno stavkali zaradi prenizkih temperatur, ni povzročalo večjih in opaznejših težav. Naslednje leto bo proga očitno morala biti še bolj naporna, kajti ekipe so bile, ko so prihajale nazaj, še vedno polne energije (ki jim jo je dodatno podaril še obilen obrok makaronflajša) za druženje in igranje kitare v telovadnici do zgodnjih jutranjih ur. Ob sedmih zjutraj so se tekmovalci kar precej neprespani ali pa zaležani hitro zapodili k plakatom z rezultati in se veselili dobre uvrstitve ali pa morda napredka od lani, saj vsi vemo - vsak majhen korak naprej šteje. Med čakanjem na zbor smo se kot vsako leto posladkali z odličnimi trojanskimi krofi, ki se jim je morda rece-sijsko zmanjšala velikost, a so še vedno božanskega marmeladnega okusa. Prav zaradi njih je bil letos edini zamudnik v zboru Miklavž, saj je med sladkan-jem z njimi popolnoma pozabil na čas, a pritekel še pravočasno, da je prav vsaki ekipi polepšal njihovo zmagovalno fotografijo. V sodelovanju z RMT-jevci smo izžrebali tudi srečno ekipo, ki je dobila plačano štartnino za tekmovanje, podobno našemu ZNOT-u: to je Nočno orientacijsko tekmovanje - NOT. Nagrade za zmagovalce so bile obilne, pokali lepi (pa čeprav nekoliko ... khm ... drobljivi). Pri letošnjem našitku smo hoteli uvesti nove barvne kombinacije, ki bi zaznamovale zimsko kolekcijo vseh tabornikov, vendar se bojimo, da nam to ni ravno uspelo. Drugače pa je bil splošen vtis odličen. Ekipe so bile zadovoljne, organizatorji pa še bolj, kajti vzdušje je bilo nabito z energijo in dogajati se ni in ni nehalo skorajda do bujenja (tistih, ki so omagali nekoliko prej). Tako je torej minil še en ZNOT, ki v nas ni pustil prav nobenega dvoma o tem, kje bomo naslednje leto preživeli prvi decembrski vikend. Q 1. mesto - Nevarni, RST 2. mesto - Bumbarji, RJZ 3. mesto - Garnier, RGT PP 1. mesto - Pacienti, Rožnik 2. mesto - V raju, RKJ 3. mesto - H1N1 RSV Grče 1. mesto - Repica, OK Polaris 2. mesto - Majkemi, RaR 3. mesto - Daniel, Rod Stane Žagar ml. Kranj SKUPNA ZMAGA: RAJ Mnenje udeležencev SME] 37 Nace Kranjc, RAJ Organizatorji so ponovno pokazali odlično spretnost pri pripravi tekmovanja. Proga je bila strasirana na visokem nivoju in je bila fajn, potrudili so se tudi pri nalogah na KT-jih. Kot vsa leta smo se zabavali in ZNOT še vedno ostaja eno izmed najboljših taborniških tekmovanj. I Vito Ivanjc, RBB Proga je bila lušna in ne pretirano dolI ga, motila nas je le malce preveč generalI izirana karta. Najboljši del je bil, ko nas je na poti nepričakovano ujela megla. Topo testi so bili kul, na njih so bila nova nenavadna vprašanja, ki pa so bila dobra sprememba v primerjavi s starimi, ki jih že vsi poznamo. Na ZNOT sem tako ali tako prišel bolj zaradi druženja kot rezultatov in v tem pogledu je bil čista zmaga! Za naslednje leto pa naročam kakšno stopinjo več, bolj slan makaronflajš in velik ognjemet! Živa Novljan, RPK V primerjavi s prejšnjimi leti se mi je I letošnji ZNOT zdel bolj zahteven - tako fizično kot orientacijsko. Topo testi so bili težki, je pa bil zato veliko bolj zabaven IQ test! Res so mi bili všeč znakci za jedilnico, barvna kombinacija na našitku pa letos ni ravno posrečena. Katarina Smolej, RaR Na letošnji ZNOT sem sicer prišla le kot obiskovalec zaradi komplikacij, ki so se pojavljale ob prijavi - nad letošnjim manjšim sprejemanjem ekip smo bili kar malce razočarani. Za naslednje leto predlagamo ali večjo telovadnico ali pa kar dve šoli. Ampak ne glede na to je ful dobro, vzdušje je odlično, vidi se, da je organizacija že utečena in da vse gre tako, kot mora iti. Petra Grmek, RKJ Sežana ZNOT mi je bil kot vsako leto všeč. 1 Prvič sem dobila občutek, da so topotesti 1 na takšnih tekmovanjih tudi rešljivi. Proga je bila zanimiva in polna presenečenj - eno izmed največjih je bila zagotovo megla. V ekipi smo se dobro razumele, ko smo se vrnile smo sicer dobile manj pašte, kot bi si želele, a zato so bili krofi zjutraj še toliko bolj dobrodošli. Zagotovo pridemo tudi naslednje leto! 38 ^ december Programske komisije H V povprečju organizacije menjajo ali prenovijo svoj program vsakih sedem let. Zelo naraven cikel, če ga primerjam z našimi telesi. In kako je s tem pri nas? Polona Rožman Deset let je, od kar sem aktivna tabornica, in od takrat vem, da se je veliko stvari spremenilo, zamenjalo, posodobilo, veliko je bilo izgovorjenega. Pa vendar imam včasih občutek, da se ni nič naredilo. Kot da brezupno iščemo tisto kontrolno točko, ki bi morala biti tukaj, saj ja vemo, kje se nahajamo - gotovo se je organizator zmotil. Sploh vemo, kaj želimo? Kaj je zate sprememba? Večje vprašanje se mi poraja, ali smo sploh pripravljeni na kaj takega, kajti to zahteva od nas novo energijo in odmik od naših ustaljenih, varnih poti. Po odzivu na programski delovni vikend sodeč, nas je kar nekaj takih, ki smo pripravljeni kakšno dodatno urico posvetiti tudi programski komisiji. In veseli me, da je tako, saj je konec koncev taborniški program tisto, kar najprej ponudimo svojim članom. In če je ta zanimiv, aktualen in odprt za vedno nove spremembe, ga bomo lažje sprejeli in prenesli naprej. In tudi svojim članom bomo na ta način lahko ponudili več. Že vnaprej vas prav lepo vabim na vse akcije, ki jih pripravljajo programske komisije, in vas pozivam k aktivnemu sodelovanju in izvajanju prenovljenih ter novih vsebin, ki vam jih bomo predstavili. Srečno na vaši poti, Polona Rožman, načelnica za program za mlade ZTS PP, RR komisija Člani PP komisije pridno žulijo stare arhive in pregledujejo, kaj je bilo narejeno v pretekosti, da gremo lahko novim ciljem naproti. Obeta se zanimiv vikend za PP-je in nekaj prenove na področju programa. Spremljajte in se nam preprosto pridužite! Več informacij na katarina.smolej@gmail.com . Katarina Smolej in Katarina Vincek GG komisija V GG komisiji smo ugotovili, da se je v preteklih letih v tej starostni kategoriji naredilo marsikaj. V tem duhu želimo delovati tudi naprej. Padlo je že nekaj idej, kako ta napredek doseči. Uvedli bomo knjižice, kot je že praksa pri MČ, vendar bodo narejene na principu zgodbe, skozi katero bodo naši GG-ji soustvarjali svojo pot k odraslosti. Pregledali bomo nove veščine in jih umestili v program. V prvi vrsti pa bomo zbirali dobre prakse (GG akcije, srečanja) od vas, vodnikov, ter jih objavili na spletu. Ob tej priložnosti vabim vse, ki bi radi dodali svoj kamenček v naš mozaik prenove programa, da se nam pridružite. Jure Vrenko in Domen Uršič AKTUALNO 39 MČ komisija Pri kratkoročnih ciljih smo se najprej lotili "pametovanja" o tem, kako povečati članstvo naše komisije. K temu želimo pritegniti predvsem vodnike vodov MČ in načelnike MČ družin, saj so neposredno vpleteni in dejansko najbolje vedo, kaj njihovi člani potrebujejo. Prilagoditev starostnih kategorij MČ osnovnošolskemu sistemu, vpeljava novih veščin in prevetritev starih, aktualnejši programi in aktivnosti ... Vas že zanima? Ali bi raje imeli inter-netno stran, na kateri bi poleg idej za vodove sestanke zbirali tudi zanimive učne liste in ostale uporabne stvari, katere bi vodniki lahko po potrebi uporabljali? Veliko je idej in vse si upamo uresničiti. Z veseljem tudi tebe sprejmemo v svoje vrste. Tadeja Kapun in Bojan Breščanski Luč miru iz Betlehema Spet je tu december in z njim okrašene ulice, vonj po snegu, mamljive izložbe trgovin, slastni piškoti in Luč miru iz Betlehema. K nam prihaja s svojo poslanico: Letos nimamo zate nič posebnega. Kot vedno: eno svečo in en plamen, enega človeka in en nasmeh. Res nič posebnega., Človek in sveča, kakršnih je na stotine, s plamenom in nasmehom, kot bi ju lahko imel vsak. Pa ju nima. Ta plamen ima posebno moč. Ta plamen je luč od Boga. Zmore ti dati upanje, moč in pogum. Zmore ti vžgati srce. Kot ga je vžgala človeku z nasmehom. A ne ker ga nosi; ker ti ga daje. Zdaj je res tvoj! Ko te je torej plamen vžgal, ga nesi nekomu. Nekomu, ki mu je ugasnilo srce. Zanj si ga našel, zanj gori v tebi. In ne boj se, če ti po poti ugasne plamen. Da ti le ne ugasne srce. Saj... KAJ TI BO PLAMEN, ČE SRCA NI ZRAVEN? Bi tudi ti z nami razdajal ta majhen plamen, to majhno lučko? Pridruži se nam na sprejemih, v nedeljo, 13. decembra, ob 16. uri v Murski Soboti, Ljubljani ali Novi Gorici. Teja Čas □ 40 december Semh eminar fotografije snovni in nadaljevalni Tadeja Domen Zadnji vikend v novembru je v Gozdni šoli ZTS v Bohinju potekal Seminar fotografije, ki ga je organizirala Mestna zveza tabornikov Ljubljana. Glavna predavatelja, Miha Maček - Muc in Blaž Verbič, sta si zadala težko nalogo, ki jima je ne glede na utrujene in zamišljene poglede začetnikov ob predstavitvi odprtosti zaslonke in dolžine časa vendarle uspela. V treh dneh sta nadebudne fotografe poučila o osnovah fotoaparatov - od različnih imen, velikosti, zmogljivosti fotoaparatov in o vedno zahtevnejših funkcijah, ki premosorazmerno rastejo skupaj s ceno, kvaliteto in velikostjo fotoaparatov, pa vse do estetskih kompozicij (upoštevajoč pravila tretjin, zlatega reza itd.), napotkov pri fotografiranju ponoči in portretiranju ljudi (in nenazadnje tudi živali). Petkov večer sta zapolnila prvorojenca pričakujoča zakonca Blaž in Urška Verbič z reportažo iz Laosa, kjer sta se po fotografijah sodeč imela čudovito. Nadaljevalci, ki so prišli v soboto, so se sprva znašli v pravem fotografskem ateljeju, kjer so s pomočjo različnih flešev in lučk osvetljevali jabolka, banane, grozdje in male žarnice, da bi ustvarili čim boljšo fotografijo tihožitja. Nekatere je malce zaneslo in so pofotkali kar celotno zgodbo. Preizkusili so se tudi v reportažnem fotografiranju in v fotografiranju ponoči - z osvetljevanjem avtomobilov s fleši, risanjem in pisanjem s svetilko v noči. Sobotni večer sta popestrila Petra Cvelbar, art urednica revije Cosmopolitan, ki je udeležencem prikazala resnico o fotografijah z naj dekleti - da je pravzaprav Photoshop tisto, kar rešuje glasbeno in modno sceno. Petra Cvelbar in Žiga Koritnik, ''freelancer'' in Petrin mentor, sta ob Petrinih fotografijah predstavila še koncertno fotografiranje in opisala življenje poklicnega fotografa. S seminarja so tečajniki iz čudovitega zelenega Bohinja odšli v pusta, siva mesta, a polni novih fotografskih znanj, izkušenj in spletenih prijateljstev. n Mjedved K olumni AKTUALNO 41 Boris Mrak ... mi živeti ni Prepoznavnost Pa naj gre za enodnevni izlet ali taborjenje, v mojem nahrbtniku se slej ko prej znajdejo eni in isti predmeti, brez katerih mi pri tabornikih preprosto ni živeti. Na prvo mesto definitivno spada dodatno spodnje perilo. Tako je, še vsaj en par nogavic in spodnjic gre vedno z mano, ker človek nikoli ne ve, kdaj se bo znašel do ušes v blatu ali pa v nekoliko bolj zagonetni situaciji, ko tabornik XY ni prišel pravočasno iz stranišča, ti pa preprosto nisi mogel počakati. Karkoli se lahko zgodi, ampak dokler ima človek na sebi sveže gate, je že na dobri poti, pravim jaz. Potem pride na vrsto vžigalnik oziroma vžigalice, ki so praktično nepogrešljive. Z njimi se zakuri, se skrajša konopljino vrv, zaključi že rahlo zdelane vrvi ali pa se komu dobro podkuri pod tazadnjo, če ni dovolj delaven. In ker majhna vžigalica brez sveče ponoči ni dovolj, da bi človek primerno videl, karkoli že želi gledati, je nujna tudi svetilka. Oh, teh pa je res vseh vrst! Naglavne, take za v roki držati, in če je sila, tudi tisti obesek za ključe z majhno LED lučko opravi svojo nalogo, katera pa ni vedno osvetljevanje poti pod nogami. Svetilke so pripravne tudi za vajo morsejeve abecede ali pa za to, da komu ponagajamo in mu hudomušno svetimo v oči (šajnati - am. nedov., pog., ekspr. svetiti: nea mi v oke šajnaj!). In nato sledita dva predmeta, ki se na prvi pogled morda ne zdita ravno uporabna sredi največje divjine, pa vendar: zvezek in pisalo. Kuharica vam je naročila, da prinesite vrsto reči iz trgovine. Le kako si jih boste zapomnili, ne da si jih zapišete? Med drugim pa lahko med dolgo nočno stražo, ko vas že zgrabi dolgčas, vzamete list papirja in se greste križce in krožce. Lahko pa tudi po poti na bivak spoznate prijaznega tabornika iz sosednjega tabora in si zapišete njegovo telefonsko številko. Pametni pišejo, saj veste. In ker ko hudič serje, serje na kup, imam s seboj vedno svoj krizni trojček: denar, dokumenti, mo-bitel. In človek nikoli ne ve, izza katerega drevesa sredi od boga pozabljene divjine bo skočil kak policist in vas želel legitimirati. Tako smo prišli tudi do identifikacijskih sredstev ali drugače povedano do - rutke. Kroj se morda še lahko pozabi doma, še sploh, če se je izgubil nekje na poti med pralnim strojem in likalno desko, a rutka nikoli. Zato ker šteje vsaka kapljica potu, ki se zagrize v rutko, in vsak trenutek, kadar jo imamo okoli vratu, je rutka od tabornika preprosto neločljiva. In ker vam bo tabornik, ki vas bo prvi zagledal v tako sramotnem stanju, prav gotovo rekel: "Kakšen tabornik pa si, če ne nosiš rutke?" taborniške organizacije Korak za korakom naša organizacija počasi postaja vse bolj prepoznavna v družbi, v kateri deluje že več kot pol stoletja. Toda to ni zasluga drugih, ampak nas samih, kajti z delom in trudom, ki ga v organizacijo vlagajo oziroma vlagamo člani taborniških enot, si počasi ustvarjamo pozitivno podobo in položaj, ki tej mladinski organizaciji vsekakor pripada. Seveda pri tem ne mislim, da v preteklosti člani niso bili aktivni, daleč od tega. Kar je v taborniški organizaciji v zadnjem času prepoznavno v pozitivnem smislu, je to, da smo se končno začeli odpirati navzven. In katere dejavnosti so to, ki nas delajo prepoznavne? Vsekakor so to redne prireditve, ki jih rodovi vsako leto prirejajo ob 22. aprilu, dnevu tabornikov, pokritost različnih taborniških akcij v medijih, zleti, ki so vse bolj vpeti in povezani z okoljem in imajo veliko odmevnost v medijih, pa še bi lahko naštevali. Pri tem množica tabornikov v uniformah na posameznih akcijah vsekakor močno pripomore k promociji organizacije in njene dejavnosti. To pa še ni vse. K prepoznavnosti in vedno večji uveljavitvi organizacije v družbi vplivajo posamezni uspehi, ki smo jih dosegli v zadnjem obdobju. V ta sklop vsekakor sodi odobritev programov taborniških izobraževanj s strani Strokovnega sveta RS za šport in pridobitev dveh projektov, ki se financirata s strani ESS (Evropskega socialnega sklada) in Republike Slovenije: eduAkcija in Mreža MGS - razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgen-eracijsko sožitje in sodelovanje. O prvem projektu smo se lahko seznanili že v prejšnji številki naše revije Tabor, o drugem pa bomo verjetno več slišali v eni od naslednjih številk (vsaj upam tako). Pridobitev teh dveh projektov, katerih nosilec je Zveza tabornikov Slovenije, sta (zasluga za pridobitev obeh projektov na razpisu gre, roko na srce, samo posameznikom ali peščici zagnancev, ki so se ukvarjali z zahtevno prijavo projektov) izredno pomembna za promocijo naše organizacije. Projekta namreč ne bosta živa samo kak dan, ampak se bosta izvajala kar nekaj časa (projekt eduAkcija: od julija 2009 do septembra 2010; projekt Mreža MGS - razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko sožitje in sodelovanje: od oktobra 2009 do avgusta 2012). V tem obdobju bo govora o Zvezi tabornikov Slovenije tako v medijih, kot tudi izven njih, kajti v uspešno izvedbo je vključenih veliko partnerskih organizacij. Uspešnost izvedbe in zaključka obeh projektov bo za taborniško organizacijo dobra popotnica za pridobivanje bodočih takih ali podobnih projektov. Na projektno delo in projektno financiranje društev v zadnjem obdobju smo se pa tako ali tako že navadili. Pa naj še kdo reče, da se v naši organizaciji v zadnjem času ni nič spremenilo na bolje! To pa še vedno ne pomeni, da je naše "pametno" vodstvo rešilo in izpolnilo vse obljube, dane na zadnji volilno-programski konferenci. Ljubljana / Domžale, 3. december 2009 42 december Iz malhe strica volka Novo leto je pred vrati in čas je, da pod staro pritisnem svoj volčji pečat. Spomladi smo dobili novo vodstvo, ki ima še nekaj časa, da se pokaže. Do sedaj nismo videli mnogo obljub in premikov -izgleda, da se vodstvo bolj ukvarja samo s sabo. To je morda celo dobro, saj bi kakršne koli spremembe lahko povzročale dodatno delo in angažma, za katerega pa itak nihče nima časa. Organizirali smo zlet, ki je pri udeležencih pustil dober pečat, pri organizatorjih pa grenak priokus. Na dolgi rok to ni problem, saj bodo mlajši postali starejši in bodo oni delali tisto, kar sedaj nočejo razočarani člani osebja. Kako bomo preživeli danes, ko je vsaka roka dobrodošla, pa verjetno ne skrbi nikogar. Časa pa itak ni. Poletje je postreglo tudi z dobrim izplenom na različnih državnih razpisih. Socialni skladi so ponudili možnost za delovanje in zaposlovanje ter na nek način končali dolgoletno obdobje recesije v tem sektorju. Ali bomo omreženi bolj uspešni sogovorniki države, bomo šele videli, je pa že sedaj jasno, da mreženje potrebuje čas, ki ga ni(mamo). V času recesije bi človek misil, da ni denarja, pa sploh ni tako. Celo otepamo se ga, saj nas dviguje na dohodninski lestvici. Problem je v času. Kronično pomanjkanje se kaže pri razvoju organizacije, pripravljenosti za prostovoljno angažiranje, sodelovanju pri razvoju družbe. In če je čas konstanta (kar je znanstveno dokazano, če v pospeševalniku v Cernu ne dokažejo nasprotnega), kje se potem skriva? Na to vprašanje si odgovorite kar sami, pa čim bolj iskreno prosim. In ne pozabite, čas je za darovanje: obdarite najbližje z 0,5 % dohodnine. Za to potrebujte le nekaj klikov časa. Srečno 2010, vaš stric Volk Uredništvo lš Cipot (¡lis ipotfija lit) - glavni in odgovor (Sn grmik@gmail com)- uridnica sklopa Igra, Lia Repič Ikiipiegnl com) - uridnica sklopa Dogodivščina, Žan Krit (zan kuraligmail . Predsednik izdajateljskega sveta:. 1 Novinarji in sodelavci (pri ausic@gmail com), Barbara Bank (barbara bacnik@rutka nit), Jaki Bevk jaka bivk@tili-cabli nit), Borit Cerkveni porataitaiKipst arnis si), Itmin Kinda (bubitutta nit), Matjaž I4rman |askopivo@gmil com), Primož Kolman (primoz_kolman»|aboo com), Nina Košar (nina_ hotmail com), Nina Midvid (nina midvid@guist arnis si), Frani Mirila frani mirila@guist arnis si), Jirni|a Modic (|irni|a modicSgnl com), Bi i iimstpil com), liii Borni («hitshiioimi oissji@pil com), lomi; i), Domen Sinko (dsve2DD1@yahoo com) n Neža Zi.c (i .. i Ink (Soiismiik@iorissi), lidi| Pojil| (pojj@iotkioit), L Sinigajda (ugiodiipil com), Pitii Skililpitijkihcehotmiil ci Lektoriranje Mihi Bi|ik (mihi Si|ik@jmiil com) Ustanovitelj, izdi|itil| io listoik Zrizi tiSoioikor Slovioiji, F|oSl|ioi, Piimo Sloiioi|i Naslov uredništva: Rn|iliSoi,Piimori33,IBBBF|oSl|ioilililooBI/3BBBB-?BjnBI/43BI4II,ipostiin|itiSop"iiiil com, ioloftts oij WWW http //«««its oij Cioi posimizoigi izrodi |i ?,BS €, litoi oiioiomi |i ?B,8B €, zi topoo pi litoi oiioimoi s popidi|oio o Tiiosikci|sk iiioo B1B-BBI4IOT Rokopisov io lotojiili| oi riiiimo Upoširimo simo pisoi odporidi do 3I |iooii|i zi tikoii lito i pitik r misico DDV |i riiiooio r cioo Giiliioi piipiiri io tisk liidisijo do o, F|oSl|ioi Stali |i Sili Iskioi r oiklidi H4BB išl IIB? F|oSl|ioi Riri|i TiSoi |i rpisioi r iizrid midi|ir k ji rodi lioististro zi koltoio RS, pod zipoiidoo štirilko (S? ISSN 0492-1127 RAZVEDRILO 43 SCSTAVIL: MAIJAŽ KfRMAN UfchtKI, NAPAKA, OKVARA | STROKOVNO MNtNJE, SODBA, RAZSODFK IHATFRTAI 7A| KAVOOJKE GOVT1A MAŠČOBA OBJEKT, KI povrzuir DVA BREGOVA KAJNOV BRAT KRAJ 06 MURI (HRASTI!"...) KRMNA RASTIINA KABINA NA LADJI PRIIIIAVA 1L BLAGA ZA SHRANITVA-N M" ŽITA AN UČNO RAČUNALO REKA V ŠKOriT I OKI SLOVENSKA IGRALKA TTA VtLIKA KACA (UDAV) 19. IN 22. ČRKA mtDSIOJNIK SAMOSTANA KRI IO RIMSKE KONJLNKJE roNt SMOl NIKAR FNAKA SOGLASNI KA I'LES IZ 1AMA1KF KEMIJSKI ¿MAK ZA ARfiON BENEŠKO KOPALIŠČE V IT Al III PRIPADNIK BUIIOV KULTURNA RASTLINA ZA KAŠO IN MOKO ANULtŽKA TNOTA ZA POVRŠINO ITALIJANSKO PRISTANIŠKO MESTO NAJBOLJ POGOSIO SI OVFNSKO ŽFNSKO IMF GRŽKI niozor VNTTir KOŽE LOJZE KOS CE SEKIRA NI OSTRA, Jfc... KAREL ROBfcŽNIK ZNANA BRAZILSKA GL. SKUPINA (METAL) NAMTZNO l>REGUINJALO Klemen Kenda (M Jaka Bevk - Šeki C F C Včeraj je otrok prišel na plano, F G s kačjim se pastirjem poigrat ... C F e Strah ga je pred ujmo podivjano, F G C presunjen je ko zre v utrinek zlat. C F Letni časi se menjujejo, C F konji pisani potujejo. F C Usojen nam je časa vrtiljak. F Ozremo se, ni poti nazaj, e d7 odraščamo od malih nog, e F G C kar vrti se vekomaj je življenja krog. C F C Desetkrat so zasukali se časi, F G predrsal je ledenih prek deset. C F e Tolažijo ga, rasel boš počasi, F G C poln upanja, kako bo lep ta svet. C F Letni časi se menjujejo ... C F C Šestnajst se pomladi je zvrstilo, F G od ristanca ostal je cestni prah C F e in prehitro se življenje bo zgodilo, F G C zato bi rad zavrl ga na en mah. C F Letni časi se menjujejo ... C F C Pri dvajestih premeri let daljavo, F G del blišča lepih sanj se izgubi, C F e kdo ve če le obrne svet na glavo, F G C še preden zadnje leto se zvrti. C F Letni časi se menjujejo ... 44 december ^Zimski koledar taborniških akcij Tadeja Rome 9. januar 2010 - 39. Glas svobodne Jelovice (GSJ) 2010 - RSK Škofja Loka Tekmovanje bo potekalo po zasneženih poljanah Smlednika in okolice. Pričelo se bo v soboto, 9. 1. 2010, ob 8. uri pred OŠ Simona Jenka Smlednik. Štartnina, poravnana do 31. 12. 2009 (do 20. ure), znaša 45 evrov, po tem datumu pa znaša 55 evrov. Na dan tekmovanja se prijav ne sprejema. Tekmovalo se bo v petih kategorijah: GG in PP (razdeljeno po spolu) in grče (po spolu mešano). Več informacij na http://rsk.rutka.net/gsj/main.asp. Približuje se zima in to je čas, ko nam družabne igre na toplem zadišijo še bolj kot ponavadi, pravijo Cerkljani. Zatorej vas vabijo na prvenstvo v igri 'Človek, ne jezi se', ki bo potekalo v Cerknem, primerno pa je za murne in MČ-je, GG-je, PP-je in grče - skratka za vse starostne skupine. Več informacij na http://cnjs.rutka.net inuar 2010 - Dveurna lelavnica: strateške igre Ena izmed dveurnih delavnic. Tema bo ''strateške igre''. V Ljubljani. Primerno za vodstva rodov. 29.-30. januar 2010 - Zimsko orientacijsko tekmovanje (ZOT) 2010 Med 29. in 30. januarjem bo v Framu pri Mariboru potekalo zimsko orientacijsko tekmovanje oziroma ZOT. Več informacij bo v kratkem na http://zot.rutka.net, dodatna pojasnila pa dobite tudi na nina.medved@guest.arnes.si. 27. marec 2010 - Škalska Liga, Ka Te Briga - ŠLKTB 2010 Daljnega leta 2001 smo taborniki iz Rodu jezerskega zmaja Velenje, četa Divji volk Škale, organizirali prvo zabavno taborniško tekmovanje Škalska liga, ka te briga. Le kdo si je takrat mislil, da bo tekmovanje postalo stalnica v koledarju taborniških akcij in doživelo svoj 10. rojstni dan. Pa vendar ga je. Skupaj z nami se poveselite in praznujete naš 10. rojstni dan. Dobimo se na stari lokaciji pred OŠ Škale v Škalah pri Velenju. Več informacij kmalu na: http://skalska. rutka.net. (#) SCOUTS Taborniki ustvarjamo boljši svet RAZVEDRILO 4365 rt Vr VTEMSOIDUHB V ^ivfs^ČNO 3CVF1 NfKL* I vascj» NOVOLETNE k LBTOf \ I SREČNO 2010 46 ^ decernber Tetka zima. Na vrata trka tetka zima, za zdaj v hribih ona še prebiva. A dolgo več ne bo tako, kaj kmalu vrata se odpro. In glej ga zlomka čisto nova moda ... bele brade, težke kučme, beli pajčolani ... vsa drevesa v barvi čistega laboda. S seboj pa tetka ne prinese le beline, gradov ter kepanja, daril, snežakov in norčije, s sabo vzam^udi srečo, pesem, luč^^^^^^^^^^^^^i^j pjprpavl^^ Že čutiš vso toTenengiio? zadnja plat Pf M ftnHi F^afip nu zadnjaplalZ-gmaH.com Akviziterska prodaja "BesmaniCiKSivJievcevinai ZNOT-u. Foto: SiNi \ Zahvaljujemo se vsem, ki ste v letu 2009 namenili del dohodnine Zvezi tabornikov Slovenije in njeni Skavtski Fundaciji. Davčna uprava RS je obema na osnovi 4. člena Uredbe o namenitvi dela dohodnine za donacije v letu 2009 nakazala sredstva v višini Pozdravljeni! Pomoč, za katero vas prosimo, ne zahteva veliko truda niti dodatnih sredstev. Potrebno je samo ustrezno sporočilo vašemu Davčnemu uradu. Obračamo se na starše, na člane, ki so bili v preteklosti aktivni v organizaciji, in na druge prijatelje taborništva, da nam pomagajo pri zagotavljanju finančnih sredstev za delo ZTS. Zahtevo za namenitev ali za njeno spremembo lahko v skladu z uredbo sporočite kadar koli do konca leta Davčni upravi bodisi preko sistema eDavki na spletni strani http://edavki.durs.si ali pisno ali ustno na zapisnik pri davčnem organu. Za pisno zahtevo izpolnite obrazec in ga dostavite vašemu davčnemu uradu, oziroma izpostavi. Taborništvo prispeva k vzgoji mladih z vrednotami, ki jih razvija. Vsi, ki se gibanju pridružijo, obljubijo sebi in prijateljem, da bodo po svojih najboljših močeh te vrednote negovali in širili. Tako tvorno delujejo v družbi in pomagajo graditi boljši svet. Pomagajte Zvezi tabornikov Slovenije in/ali Skavtski fundaciji graditi boljši svet, tako da namenite del dohodnine za njeno delo! davčna številka Zveza tabornikov Slovenije Skavtska fundacija, ustanova ZTS 65720792 59794038 Lep pozdrav! Mitja Lamut Starešina ZTS