DRŽAVNO £**ši o o s Šter. 34. PoStnlnii plačana t coinrlol. Ljubljana, 25. avgusta 1932. teto XIII, UST Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je y Ljubljani V Kolodvorski nI. št. 1. Telefon inter. št. 32-59. , Račun pri poštni hranilnici št 14.194. »Viiionim C vazdalžilvi kmetov. Kmetijstvo je tista panoga gospodarstva, ki že odnekdaj donaša najnižje dohodke. Vzroki so različni in številni. Poleg konservativnosti kmetovalca, odnosno pomanjkanja strumne organizacjje, ki bi vodila produkcijo in skrbela za najboljše vnovčevanje pridelkov, vplivajo vremenske neprilike, rastlinske in živalske bolezni ter moderni kapitalistični način gospodarstva s svojimi carinskimi, tarifnimi in drugimi ovirami ter perijodičnimi krizami konsuma, da se kmetijstvu v času najvišje konjunkture slabo godi, kadar trpe druge panoge samo začasne krize, pa naravnost hira. / Druge gospodarske panoge ob ugodni konjunkturi lahko plačajo visoke obresti in celo odplačajo investicijski in obratni kredit, kmetijstvo pa; komaj prenese nizke obresti, o odplačilu večjega dolga pa ni niti govora, dokler ne zraste gozd. Zakaj? Zato, ker dosežejo v času ugodne konjunkture druge panoge visoko renta-biliteto, ki znaša 20, 30 50 in tudi čez ,100% na leto. Ta jim omgoči ne samo plačati obresti in dolg, temveč tudi prihraniti lepe rezerve za slabe čase. Zato tudi v časa- krize trpe in propadajo le ena podjetja, ki sO ilabo Vodena, na' >pesku« zgrajena ali stvarno nepotrebna. Kmetijstvo pa donaša v najboljših časih "komaj 5 do 6°/«, izjemno do 10% na leto, v slabih časih pa ne plača niti vsega dela, kaj šele rento za investirani kapital. Nekoliko višjega dolga se lahko iznebi kmet šele tedaj, kadar mu zraste gozd ali prinese nevesta večjo doto ali propade valuta. Zato se prav zdaj mnogi tolažijo z inflacijo. Res so nekaj let po vojni številni kmetovalci nekoliko več trošili, še številnejši pa investirali precejšnje zneske za obnovo in modernizacijo poslopij, inventarja, živine, melioracije, komasacije, vendar večini ni mogoče očitati lahkomiselnega zadolževanja, saj so upravičeno pričakovali, da so tudi za kmetijstvo končno nastopili boljši časi. Bili so prisiljeni slediti racionalizaciji, saj jih k temu ni silila samo konkurenca in zgledi drugih panog, temveč jim je to tudi priporočal vsak, ki se bavi s pospeševanjem kmetijstva. Pri zadolževanju je bil kmetovalec nepreviden kvečjemu glede višine obresti ;in odplačilnega roka. Ne toliko dolg sam kot pa previsoke obresti in prekratek vračilni rok povzročata, da kmetijski kredit ni rentabilen. Seveda si tudi tu ni mogel dosti pomagati. Ce ni dobil kredita pri svoji vaški posojilnici, se je moral pač zateči k dražji mestni posojilnici ali hranilnici ali celo k še dražji banki. t _,®f™&0© IH9«QQ fl" MilWM lili Vendar bi vsaj velika večina prenesla bremena, če bi ugodna konjunktura trajala dalje. Tržne cene nam povedo, da so cene kmetijskih pridelkov v zadnjih letih nazadovale za" eno tretjino, do polovice in še več.-Pravtako so nazadovale tudi cene kmetij samih, saj se njihova vrednost ravna po njihovem donosu. Ker ko- » "ft ('.i T»\> nu »."Mlf »I. iilUUO »»»1» Ui .'»Ji II "niffl njunktura dolgov in obresti ni izpremenila, zato so se bremena kmetijstva v, resnici skoraj podvojila, obresti pa domala potrojile, saj jih je treba plačevati naprej. Z eno besedo, breme je. postalo nevzdržno. . < , , Kako in koliko je zadolženo naše kmetijstvo? ~ Dasi zbirajo podatke tako javna oblastva kakor tUdI nekatere prizadete organizacije, doslej vendar še nimamo točnega pregleda. Predsednik združenja bank, dr. Markovič, trdi, da znašajo v Sloveniji dolgovi kmetovalcev pri kreditnih zadrugah 722 milij. Din, pri občinskih hranilnicah 138 milij. Din, pri bankah in drugod 26 milij. Din, skupaj torej 886 milij. Din. Glede posojilnic in hranilnic so podatki prec.gj točni, zadnja številka (26 milij. Din) pa je gotovo veliko prenizka, zakaj dolgovi za dote, pre-užitek, davke in razne potrebščine v trgovini so tudi zelo visoki. V Nemčiji, ki ima visoko razvito zadružništvo in precej rentabilno kmetijstvo, znašajo kmetijski dolgovi pri denarnih zavodih (hranilnicah, posojilnicah ja brkati) 6S%, pri zasebnikih pa 35%. Mislim, da še bomo najbolj približali resnični številki, če smatramo, da znašafb vsi kmetijski dolgovi v'Dfkvšlri banovini dobrih 1000 milij. dinarjev. Dasi je to zelo, zelo visoka številka, vendar naše kmetijstvo še ni prezadolženo. Bolj kot dolgovi sami pa tarejo našega kmetovalca visoke obresti in kratki vračilni roki za posojila. V dopolnitev gornjih podatkov naj navedemo tudi rezultate ankete, ki jo je priredila Zveza slovenskih zadrug. Podatki so zbrani sicer šele od ene četrtine vseh slovenskih kreditnih zadrug, toda, ker so med temi zastopane zadruge iz vseh krajev in vseh velikosti, do-jbimo precej točno sliko, če podatke početvori-ino. Tako Ugotovljeni podatki nam nudijo tole sliko: < Od vseh 143.000 slovenskih kmetijskih gospodarstev je zadolženo pri kreditnih zadrugah 69.800 gospodarstev ali skoraj polovica. Vsa posojila znašajo 749 milij. Din, torej blizu toliko kot je naračunalo združenje bank. Obrestna mera za ta posojila se giblje med 6 do 12%. Največ se jih obrestuje po 7—8°/«, precej po 6 in 654%, manj po 9%, malo po 10%, prav malo pa po 11 do 12%. Obrestno oderuštvo je mogoče očitati le par posojilnicam. Od gori navedenih 69.800 kmetij je celih 20.500 kmetij zadolženih čez polovico sedanje vrednosti, prezadolženih pa je 6.970. Te številke so žalostne, vendar ne brezupne. Glede na razne očitke, da zadruge zlorabljajo izjemne stanje po zakonu o zaščiti kmetovalcev, naj navedemo, da tožijo samo 1.539 dolžnikov, dražbeno postopanje pa predlagajo le v 390 primerih. Vzrok tožbe in dražbe je ali zapravi jivost dolžnika, ali zahteva porokov, da se tožbenim potom doseže vknjižba na dolžnikovo nepremičnine ali pa nevarnost, da bi zastarale obresti ali poroštvo. Torej sami opravičljivi I vzroki 1 Da bo slika o našem kmetijstvu popolnejša, naj tudi navedemo, da imenovani podatki kažejo, da imajo slovenske kreditne zadruge sedaj 134.000 vlog od strani kmetskih ljudi. Te vloge znašajo 730 milij. Din. Čeprav je celoten znesek vlog nižji kot oni posojil in vkljub temu, da jih' je vsaj po številu morda do polovice od članov družin (preužitkarjev, poslov, otrok), vendar vidimo, da vsaj tretjina naših kmetij ne samo ni zadolžena, temveč razpolaga celo s precejšnjimi prihranki. Ali obstoji vprašanje razdolžitve? Brez dvoma! o i Precejšnje, če ne največje olajšanje bi nastopilo s povratkom ugodne konjunkture. Toda, ker je še ni in ni znan niti njen obseg niti čas prihoda, zato je treba seči po drugih pripomočkih. Oglejmo si najprej, kaj je v tem pogledu ž® storjenega in kaj je v teku. je priskočila kmetu ni poinoč Nem-i čija, torej najbolj industrijska država1, kjer kmet najlažje in 'ngtjttgoaafefgfc vnbvči pfridfclM. Ffeftief I 3o precej znižali obresti za kmetske dtflgove, tako da plača kmet v Vzhodni Prusiji, n. pr. samo 4uničili so del dolgov, v nekaterih primerih do polovice, tako da bo vrnil kinet samo ostalo polovico ali dve tretjini; določili so dolge vračilne roke; prepovedali prisilno prodajo kmetij pod Vi. cenilne vrednosti iz 1. 1929. it(L ! Razliko na obrestih in uničeni del dolgov prevzame država v svojo plačilno obvezo, njej pa morata povrniti znaten del teh dajatev industrija in denarništvo v obliki posebnega davka, saj so ravno tvornice z visokimi cenami in banke z visokimi obrestmi imele dobiček od kmetovega zadolževanja. .»<-• 11 < C ii-i Mnogo radikalnejše kakor v Nemčiji so po- • stopali v Rumuniji. Obresti so znižali na 5%, vrhutega odpisali malim kmetovalcem polovico, večjim četrtino dolga, za ostanek pa določili dolgoletno odplačevanje v obrokih. Breme te zadolžitve je država prevalila na banke, glavni del na Narodno banko. V Češkoslovaški je vlada predložila narodni skupščini zakonski načrt, ki določa v glavnem: Vsak kmetovalec, ki se je moral zadolžiti zaradi gospodarske krize in brez lastne krivde, lahko prosi kmetijsko ministrstvo, da prevzame drža* va del obresti njegovega dolga in jamstvo ža dolg, da ga bo upnik lahko počakal. Država lahko plačuje iz svojega skozi 8 let največ 2 K*/i obresti, vsaj 4% pa mora plačevati kmetovalec sam. (Povprečna obrestna mera za kmetska posojila znaša v Češkoslovaški 6%) Država lahko prevzame napram upnikom 15 letno jamstvo za dolgove, ki niso vknjiženi na prvem mestu, vendar pa še popolnoma kriti s hipoteko. * KMETSKI LIST ■ ■ ni -. Bolgarska je šla tudi zelo daleč, kar potrjuje resničnost govoric o oderuških bankah in trgovcih. Kmet, ki ima pod 200.000 levi dolga in pod 25 ha zemlje, lahko zahteva, da se mu zniža dolg in obresti ter dovoli odplačilo v daljši vrsti let. Sodišče lahko dovoli uničenje dolga do 504/o, .več pa le s pristankom večine upnikov. Obresti b© lahko znižajo na ?%, rok za vračilo pa podaljša na največ 10 let. Najbolj originalno je izvršila razdolžitev Poljska. Najprej je odložila plačila kmetijskih davkov do jeseni 1. 1938., nato je državna agrarna banka preložila dospele obroke kmetskih 'dolgov do leta 1933. in 1934., vrhutega pa znižala obrestno mero za 2 do 4%>. Končno so dobila sodišča pooblastilo, da lahko odložijo prisilno prodajo kmetij. Zdaj je šla država korak naprej in izdala naredbo, da vsak kmetovalec lahko izposluje pri sodišču, da mu določi nižje obresti, če se izkaže, da so oderuške. Dalje kmetje prav tako lahko prosijo za prisilno poravnavo kakor n. pr. pri nas trgovci. Namen poravnave je, da se zniža dolg in obresti na znosno mero. iVelja pa, če jo odobri tretjina upnikov z */« priznanih terjatev. Za kmetovalce z manj kot 60 ha kemije, se ustanove sreski kreditni uradi, ki samostojno vrše sanacijo kmetij z določitvijo višine in časa plačil na račun dolgov, seveda tako, 'da mora upnik popustiti od dolga in obresti oni del, ki ga kmetija ne prenese, i Pri nas smo dobili spomladi zakon o zaščiti zadolženih kmetov, ki velja najdalje 6 mesecev. ,V tem času mora narodna skupščina sprejeti zakon o dokončni ureditvi zaščite. Ta zakon določa v glavnem, da za časa njegove veljavnosti zasebni upniki (banke, trgovci in privatne osebe) ne morejo povzročiti prisilne prodaje kmetij, lahko pa dolgove iztožijo in se zemljeknjižno zavarujejo. Zdaj pa zbira vlada podatke o višini in značaju kmetijskih dolgov ter pripravlja zakon o zaščiti zadolženega kmetijstva. Zato razne organizacije in strokovnjaki hite s sestavljanjem predlogov, kako naj se izvrši razdolžitev, odnosno kaj je slabega na sedanji zaščiti. Udruženje vojvodinskih poljeprivrednikov predlaga, naj prevzame Privilegirana agrarna banka vse kmetijske dolgove, ki znašajo po vsej 'razteretnice«), ki bi se obrestovale po 8 X, ki bi bile sposobne za lombard in ki bi se amortizirale v daljši dobi. Kmetovalci bi odplačevali dolgove v obrokih s 5 do 6°/o obrestmi. Razliko med temi in omenjenimi 8» obrestmi bi nosila država. Gornji pregled je zelo zanimiv. Pove nam, 1. da jo vBe kmetijstvo v Srednji Evropi v težki gospodarski krizi, 2, da se vse drŽave prizadevajo, da bi pomagale kmetijstvu, Če ne drugače p« * zaščito pred upniki, 3. da je vprašanje zaščite zelo težavno in zamotano, ker ga rešuje vsaka država drugače in ker bo vkljub itemu vse rešitve več ali manj nepopolne ali enostranske. Nemški, poljski, rumunski in bolgarski primeri nam kažejo, da hočejo vzeti upnikom (bankam, trgovcem in tvornicam) oni idol nazaj, ki so jim ga kmetje plačali preveč y obliki visokih obresti in cen za izdelke, od-»osno nizkih cen ka pridelke. Češkoslovaški primer kaše, da kmetijstvo sicer ni prezadolše-no, 1« obresti m dolgove so previsoke. Se bolj Haimiv p* j« glede na vzrok zadolžitve, ker farie od taščite izločiti oao kmetovalce, ki »o d« zadolžili po lastni krivdi, n. pr. zaradi pijan* ievanja, kvartopirstva, pustolovskega življenja, lahkomiselneea Šoekuliranja. Končno je zanimivo, da je zaščita rodila tudi slabe posledice. V Rumunijl in Poljski je zašlo bankarstvo in trgovstvo v težkoče, ker se mu obeta od terjatev pri kmetovalcih Te del in še na tega bodo morali dolgo čakati. Osobito so živo reagirali vlagatelji in inozemski upniki, to v strahu, da bodo slednjič oni plačali kmetijske dolgove, saj so denarni zavodi posojali kmetom njihov denar. Kakor izziva kriza ene panoge krizo drugih panog, tako tudi enostranska zaščita dolžnika kliče po zaščiti upnika. Pri nas opažamo tudi gonjo dolžnikov, češ, da jim nikoli.ne bo treba plačati dolgov, kar plaši vlagatelje in s tem zaostruje denarno krizo. Vrhutega odvrača one, ki imajo denar, da ne plačajo niti obresti, tem manj pa dolgove. Zato je že skrajni čas, da se zadeva uredi definitivno. Kako izvršiti razdolžitev? Potem, ko smo ugotovili, da je zadolženo kmetijstvo potrebno pomoči, nastane vprašanje, na kakšen način mu nuditi pomoč, da bo pravična na vse strani. Naj navedemo par točk, ki slede iz zgornjih ugotovitev. 1. Kmetu je treba omogočiti, da bo lahko odplačal dolgove iz dohodkov. Zato je treba znižati obrestno mero njegovih dolgov vsaj na 5*7», če že ne bi bila mogoča še nižja. Odplačevanje Nekaj opomb ob pricetku šolskega leta Kam x mladino? Prihodnji mesec se začne» zopet redni pouk na naših ljudskih (osnovnih) in srednjih šolah. O obisku srednjih šol je vsaka razprava nepotrebna — ta obisk je obvezen in stariši sami so že danes toliko pametni, da vedo ceniti vrednost Jjudsko-šolskega pouka. Drugače pa je s srednjimi šolami. Glejte pomena srednjih šol je razširjenih med ljudmi toliko napačnih nazorov in pojmov, da je res treba ponovno povedati ljudem, kakšen pomen ima za naše ljudi srednja šolaj zlasti gimnazija; dandanes. Ni še dolgo tega, ko je ha kmetih splošno prevladovalo mnenje, da je edino gimnazija (latinska šola) nekaj vredna. To je bilo takrat, ko smo imeli v deželi samo 2 realki, 1 učiteljišče, tehnične in meščanske šole pa nobene. Za realke ljudje večinoma niso niti vedeli, da obstojajo in tudi za učiteljišče se niso mnogo zmenili. Tedaj je namreč prevladovalo splošno prepričanje, da postanejo >gospodje«, t. j. ljudje, >ki jedo vsak dan meso in bel kruh«, lahko le tisti, ki so dovršili gimnazijo: duhovniki, zdravniki, profesorji, advokati, notarji in sodniki itd. Za tehnične in sploh za gospodarske stroke se niso nič brigali, najmanj pa za trgovino in obrt. Do neke mere je bilo takšno naziranje nekdaj kolikor toliko razumljivo; dandanes pa so razmere popolnoma drugačne! pa je treba urediti tako, da bo dolgove, ki ne dosegajo vrednosti polovice premoženja, odplačal šele v 10 do 15 letih, višje pa v 15 do 25 letih. Najpotrebnejšim in šibkejšim naj se tudi odpusti ali uniči do ene četrtine dolga. 2. Zaščita ne sme biti enostranska, t. j. obrestna razlika in dolga odplačevalna doba ne sme iti niti v breme pridnih in varčnih, ki slučajno pomoči niso potrebni, niti v breme vlagateljev, saj niti prvi niti drugi niso zakrivili krize in zadolžitve. A tudi upnikov se ne sme direktno obremeniti, da sicer denarni zavod ali trgovci sami ne bodo izgubili kredita. Le one upnike, ki računajo oderuške obresti, se lahko prikrajša za previsok dobiček. Sicer pa naj nosijo breme vsi sloji v obliki davkov, vendar tako, da bodo plačali levji del oni upniki, ki jih je kriza najmanj prizadela, odnosno, ki so imeli največ dobička od zadolženega kmetovalca (po nemškem vzorcu). 3. Zaščita naj bo pogojna, ali vsaj različna, zakaj enaka zaščita vseh onih, ki so zabredli v dolgove brez svoje krivde, kakor onih, ki so si nesreče več ali manj sami krivi, bi vplivala de-moralizajoče, a tudi pred pravico bi se morala skriti. 4. Akcijo naj izpelje država v obliki konverzije. V konkretnih, odnosno posameznih primerih naj rešujejo sreska sodišča po zaslišanju prizadetih upnikov in dolžnikov. Fran Trček. Ljudi namreč, ki so dovršili srednjo šolo in še visoke šole (te ali one vrste) je dandanes mnogo preveč! Na stotine in na tisoče takih mla-deničev čaka na »službo« ali sploh na kakšno zaposlitev — te pa kar noče biti, ker je vse prenapolnjeno! Za kakšno praktično delo pa vsi ti šolanci navadno niso ia jih tudi nihče ne mara — zato pa so v pravem pomenu besede obsojeni na prav težko življenjel V "Dravski banovini n. pr. že danes ne vemo, kam z zdravniki, kam s profesorji in kam s pravniki itd., ker jih je toliko, da so že drUg drugemu napoti. Država pa ne more preskrbeti vseh, kajti dtfava nima dolžnosti teh ljudi preskrbovati, ampak jih sprejme v svojo službo le tdliko, kolikor jih rabi! Zdravnik n. pr. Še nima pravice do službe, ampak samo pravico, da prosi za zdravniško službo — če jo dobi je prav, ča pa ne, pa tudi prav! Zato pa svetujemo starišem: Pošiljajte svoje otroke v šole, ki pripravljajo fante in dekleta bolj za samostojne, praktične poklice. Tam je Še kruh, drugod pa ga je že prav malo. Po našem mnenju pa je najboljša šola dober obrtniški mojster in dobra obrtna šola. Dober obrtnik najde Še vedno dovolj zaslužka in mu je odprt ves svet, zlasti če se nauči še kakšnega tujega jezika, o drugih Šolah pa se to ne more trditi. Izračunajte le, koliko srednja in visoka šola stane — pa boste videli, da bi za ta denar lahko kupili svojemu otroku že prav čedno kmetijo! Kmeishi praznih na Bledu Zopet se bliža Čas kmetskega praznika na Bledu, kateri bo dne 8. septembra (Mali Šmaren). Letošnja prireditev bo predvidoma ena največjih prireditev na Gorenjskem. Poleg velikega manifestacijskega zborovanja na prostem, pri katerem bo govorilo več ministrov, senatorjev in narodnih poslancev, bo sprevod gorenjskih narodnih noš, kjer bodo sodelovali skoro vsi večji kraji radovljiškega okraja. Tudi konjske dirke so v dobrih rokah in je pričakovati rekordne udeležbe domaČih težkih in lahkih konj. Od 6. do 10. septembra bo veljala polovična vožnja na železnici, kar bo vsem oddaljenejšim udeležencem v prid. Zdrav rad Ja pagaj napredke In blagostanja. Naš kmetovalec stremi za enim in ea drugim, toda v današnji kriti potabi U prtdesto na nejveCji »•"f-« »vaja sdravje. - kdor •i ho* povrniti ali utrditi sdravje in prelivati hkrati nekaj dni mirnega, udobnege in pečeni oddiha, naj po-stH sdravMiCe Rogaffca llatlne t POffe roMoMjttvH adravtiiMa predhodno po pro- •ptnl/ Zapeka. Vseučiliške klinike potrjujejo, da naravna »Frane-Jošelova« grenčica, zlasti v srednji iu visoki starosti izborno čisti želode« in čreva. Staueši, bedzfe previdni J REDNO NEGOVANI OTROCI -* SO SREČA VSAKE MATERE! % e ^ a m »Zvezino« zastav©:na slavnostni prostor. Slavnostno zborovanje. Govorijo tovaeiži narodni poslanci Milan Mravlje, Albin Koman in Prekoršek, predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek, tov. dr. Janže Novak itd. Na veselici igra litijska gasilska godba. Ker je to prva prireditev našega novoustanovljenega društva, vabimo vse naše prijatelje in tovariše, da se v čimvečjem številu udeleže. luot.OffchtM« menici**m Uspela zborovanje kmetsko-delavske mladine V nedeljo, 21. t. m. se je v gostilni ge. Zo-retove v Črnem potoku vršil občni zbor »Dru-itva kmetskih fantov in deklet« iz Šmartnega pri Litiji. Veliko število fantov in deklet ter kmetskih mož je občni zbor, ki ga je otvoril predsednik tov. F. Breznikar, spremenilo v pravo zborovanje. Po otvoritvi so sledila poročila odbornikov, ki dokazujejo veliko delavnost in agilnost mladega društva, zatem pa je zastopnik »Zveze KFID« tov. France Gerželj v lepem govoru orisal bistvene smernice kmetsko-delavskega mladinskega gibanja. Po govoru je tov. Jože Strman obrazložil predpripravna dela za veliko tekmo koscev, ki se vrši v nedeljo 28. t. m. V splošni slogi in razgovoru o tej tekmi je potem zaključil predsednik zborovanje. * Novo »Društvo kmetskih fantov in deklet«. 19. t. m. se je v prijazni kmetski izbi tov. Japlja v Iški vasi zbralo okoli 40 fantov in deklet k ustanovnemu občnemu zboru »Društva kmetskih fantov in deklet«. S pozdravom ie otvoril občni zbor predsednik pripravljalnega odbora tov. F. Mazi ter podal poročilo o pred-pripravnih organizacijskih delih. Zatem je v daljšem govoru predsednik »Zveze KFID« tov. Ivan Kronovšek povdarjal smernice mladinskega kmetskega pokreta, pravtako pa naglasil veliko potrebo ustanavljanja »Društev kmetskih fantov in -deklet« ter organiziranja kmetsko-delavske mladine. Pri volitvah je bil izvoljen naslednji društveni odbor: predsednik tov. Janez Mazi; podpredsednica tov. Mici Zupec, tajnik tov. Franc Mazi; blagajnik tov. Jože Japelj; odborniki: tov. Jakob Rupert, Jakob Zupec, Ivan Žagar, Mici Rupert, Ivana Žagar in Angela Podržaj; nadzornika: Franc Sterle in Franc Podržaj. Nato se je vršil razgovor o notranjih društvenih'zadevah ter o delu v bližnji bodočnosti. jZ: * Izid kolesarske dirke »Zveze kmetskih fantov in deklet« na Krškem polju Na kmetski kolesarski dirki, ki jo je priredila »Zveza KFID« ob priliki kmetskega tabora na Krškem polju, je med številnimi tekmovalci odnesel prvo mesto Franc Dubrovnik iz Št. Jurja ob Taboru, 2. Ivan Grad, Beričevo pri Ljubljani, 3. Joško Stražišar iz Notranjih goric. Teren je bil skrajno slab radi prahu in je bila tekma zelo naporna. * Lepa tekma koscev na Zgornji Hudinji pri Celju V nedeljo popoldne so se kmalu po drugi uri začeli zbirati pred Lavračevo gostilno na Zg. Hudinji kosci in grabljice in so se pripravljali za povorko k tekmi koscev. Ljudje so prihajali iz vseh strani tako, da se jih je zbrala cela množica. Vse je bilo prijetno razpoloženo in nekoliko pred 3. uro se je formirala povorka, ki jo je otvoril postaven kmetski fant na konju z državno zastavo, ki je bila na vrhu okrašena z lepim cvetličnim vencem in z našim znakom s štiriperesno deteljico v sredini. Konjeniku je sledila ocenjevalna komisija, nato 16 koscev ia žanjic, ki so korakali paroma, kar je celo povorko zelo povzdignilo. Sledila je godba, ki je pfjdfflo igrala koračnice, njej pa se je pridružila dolga vrsta posetnikov iz okolice, kakor tudi iz samega mesta. Ko se je potrebno uredilo, se je na znamenje pričela tekma. Tekmovalni pasovi so merili v dolžini 30 in na širino 5 m. Prvi kosec je pokosil v 8 in zadnji v 15 minutah. Nato je ocenjevalna komisija, ki so jo tvorili tovariši Jakob Brumen, Alojz Črepinšek, Kajtna in Skala, izvršila svoje delo. Godba je pa pridno igrala, da so obiskovalci lažje vzdržali pod pekočimi sončnimi žarki. Nato se je zopet formirala povorka in krenila na veselični prostor pri Lavračevi gostilni, kjer je ocen. komisija razsodila, da je bil prvi tov. Golohleb, drugi tov. Gorjanc, tretji tov. Dom France, 4. tov. Lednik, 5. tov. Skamen itd. Kosci-tekmovalci in grabljice so sprejeli kot nagrade praktične predmete. Nato se je razvila prijetna domača zabava. Prireditvi sta prisostvovala tudi g. narodni poslanec Prekoršek in predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek. Društvo kmetskih fantov in deklet na Zg. Hudinji je lahko na svojo prireditev ponosno in mu želimo tudi v bodoče uspehov v razmahu kmetsko-mladinskega gibanja. Kmetovalci! Ko boste v dneh 3. do 12. septembra obiskovali ljubljanski velesejem, ne pozabite posetiti paviljona »J«, v katerem razstavlja med drugimi tudi naša književna matica Kmetijska tiskovna zadruga v Ljubljani! — Tam si boste lahko preskrbeli knjige z velesejmskim popustom, tam se boste lahko priglasili za uda Kmetijske Matice ali za naročnika mesečnika »Grude«. — Samo v izobrazbi je'naša rešitev! Vztrajno delo kmetske mladine Zapoge. Naj se zopet oglasimo s par vrsticami z našega društvenega delovanja »Društva kmetskih fantov in deklet«. Želeli bi poročati o društvenem delu in uspehih, ki pa, žal, niso največji radi ovir in nasprotovanj, ki prihajajo od raznih nasprotnikov našega lepega kmetskega ideala in pokretaškega delovanja. A kljub temu je naše članstvo vzitrajno ter gre boljši bodočnosti našega kmečkega pokreta nasproti. Dokaz temu je častna udeležite v z okrašenim vozom velikega, lepega in častnega kmetskega praznika ; »Društvo kmetskih fantov in deklet«, Zapoge, pred Grbčevo gostilno ob priliki kmetske slavnosti na Igu. v št. Vidu dne 12. junija t. 1., dalje udeležite v tekme koscev v Notranjih Goricah 3. julija t. 1., tam smo si ob priliki ogledali tudi moderni če-beljnak g. Mraka. Dne 24. julija t. 1. udeležitev tekme žanjic v Gameljnah, ki jo je priredilo najmlajše tovariško-bratsko društvo in udeležitev tekme žanjic dne 7. avgusta t. 1. na Igu, ki jo je priredil ljubljanski pododbor Zveze. Pri tej tekmi sta tudi tekmovali naši agilni članici-žanjici Manca Hočevar in Francka Rogelj. S ponosom društvo javlja širši javnosti, da si je članica F. Rogelj priborila in odnesla letošnji rekord v hitrosti in čistoči ter s tem postala prvakinja v hitrosti; požela je 50 m2 v 19. minutah, fč ' * gjpJj ij! f1t: '' rV, ' '' ' ' Kmetijska razstava za srez Krško Vnema, s katero se v naši mladi državi spremlja uspehe kmetovalcev, je res hvalevredna. Pomembno pa je tudi to, da odločujoči faktorji streme po izboljšanju pridelkov rodne grude, ki jih je pa mogoče doseči le s smotrenim skupnim delom. Baš iz tega razloga se leto za letom prirejajo sreske kmetijske razstave, ki so doslej pokazale vprav odlične rezultate. Z geslom: »Dvignimo naše kmetijstvo«, bi moral delati vsak zaveden kmetovalec in z ljubeznijo spremljati in se soudeleževati razstav, kjer so prikazani uspehi posameznikov. Uspeh bo po-polen šele takrat, kadar bo vnema do izpopolnjevanja prešla s posameznikov na vse. Prav ta razstava bo odločilne važnosti za krški srez, zato bo nujno potrebno, da se je po možnosti udeleži čim več razstavljalcev. Sreski razstavni odbor je s pripravljalnimi deli že pričel. Pred predsedstvom sreskega načelnika dr. Tina Čuša, je izdal potrebna navodila za zbiranje razstavnega materijala in določil, da se bo razstava vršila v šolskih prostorih v Krškem od 1. do 4. oktobra t. 1. Za razstavo izbrane predmete je poslati najkesneje do 27. septembra sreskemu razstavnemu odboru v Krško in to poljske, vrtne, vinogradniške in sadne pridelke. Številne nagrade v skupni vrednosti 10 tisoč Din bo ocenjevalna komisija razdelila na dan svečane otvoritve razstave. Podrobna navodila objavimo v prihodnji številki! K sedemdesetletnici Šmartno pri Litiji. Par Bto korakov iz v«si Šmartno pridemo v prijazno dolino »Črni potok«, kateri leži pod klancem, vrh katerega stoji slavni grad, kjer je pisateljeva! naš zgodovinar Valvasor. Predno počneš iti v reber, prideš do naše gostoljubne gostilne gospe Marije Zore ali vulgo do »Krnarja«. Kaj je g. Marija? Ona je udova po umrlem najumnejšem kmetovalcu g. Ignaciju Zore, ki je umrl tik pred svetovno vojno. Ona slavi te dni svojo sedemdesetletnico in FAVORIT, ki osrečuje vsako damo - ... ki ji pomaga ohraniti polt čisto in lepo... kateri jo pomlajuje in polepšuje -je in ostane Elida Favorit milo. To izredno blago milo s svojim finim vonjem napravi negovanje lepote zares pravim užitkom. ELIDA Jcm^ MILO dolžnost naša je, da se je spomnimo na tem mestu. Da ji čestitamo tudi mi k tej slavi, da ji želimo »Naj jo živi Bog še na mnogo leta, da bi bila zdrava, čila in vedno naklonjena nam kot je tudi bila.« Kot njen umrli mož, umen kmetovalec, sadjar, voditelj raznih kmetskih pokretov, tako je bila vredna naslednica ona. Ni ga bilo naprednega društva, ni ga bilo siromaka, ki bi šel praznih rok od hiše njene in še posebno je bila naklonjena našemu kmetskemu pokretu. V njeni neposredni bližini pa naredimo kmetski fantje in dekleta v nedeljo, dne 28. avgusta t. 1. tekmo koscev, zborovanje in kmetsko veselico prav na njenem posestvu. Da pa bo ista čim ve-ličastnejša, vabimo vse, ki jim je napredek kmet* ®ke mladine le malo na srcu, da se iste v čim-večjem številu udeleže. Zatorej, vsi v nedeljo 28. t. m. v Črni potok k g. Zoretovi! Domače vesli Poroka. V cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani je pretekli teden g. župnik Janko Barle poročil gosp. Adolfa de C o s t o, trgovca iz Brežic, z gdč. Ivo P u c 1 j e v o, hčerko g. ministra Ivana Puclja, učiteljico v Brežicah. Za priči sta bila ženinov oče g. Adolf de Costa, ugledni brežiški trgovec, in nevestin svak g. Miloš Štibler, šef revizorskega oddelka Privilegirane agrarne banke v Beogradu. Naše iskrene častitke! Visoko odlikovanje bivšega narodnega poslanca župnika Barleta. Nj. Vel. kralj, je osebno odlikoval o priliki avdijence 22. t. m. bivšega narodnega poslanca župnika Janka Barle-ta z najvišjim odlikovanjem reda Jugoslovanske krone tretje vrste, i Iskreno častitamo! Župnik Barle v avdijenri pri kralju. Bivši narodni poslanec župnik Janko Barle je bil po- zvan v ponedeljek dne 22. t. m. v avdijenco na Bled. Po informacijah, ki jih imamo, je trajala avdijenca nad pol ure, bila je prisrčna in zaupna. Dobra tobačna letina. Vreme je bilo doslej zelo ugodno za tobačne nasade v Hercegovini in če ne nastopijo vremenske nezgode, bo letina zelo dobra. Računa se, da se bo v Hercegovini pridelalo približno 420 vagonov tobaka. Čuden samomor. Kmet Vinko Vincetič i t vasi Pavlovec je sklenil zaradi težkega gmotnega položaja končati si življenje. Vzel je kos žice in odšel na podstrešje, kjer se je obesil. Žica pa se mu je zavozljala tako, da mu grla ni stisnila, pač pa se mu je globoko zarezala v vrat. Onesvestil se je in visel, dokler ga ni našla žena in ga snela. ŽlvČl je še v silnih mukah nekaj ur, potem je pa Umrl, ker mu je bila žica prerezala žile na vratu, »"J—± f ..... Krnel v srednjem in novem veku (Nadaljevanje.) Prej so morale graščine dajati kmetom les, seme i. dr., podpirati bolnike in skrbeti za pod-ložnike v času miru in nezgod. To je z odvezo prenehalo. V času zemljiške odveze je že močno brstelo načelo popolne gospodarske svobode (gospodarski liberalizem). Ta duh liberalnega gospodarstva je vrgel med kmeta bakljo novega gospodarskega trpljenja. Tako je kmet postal iz srednjeveškega sužnja moderni suženj. Le par sto let so naši praočetje uživali svobodo in samostojnost v zadružnem življenju. Ona tako težka odvisnost, ki je pričela z mogočnim frankovcem K. Velikim in se je z malimi olajšavami od 12.—14. stoletja stopnjema vlekla v novi vek, jih je vsestransko utesnila. Nobeno omiljen je ne spremeni na takratnem razmerju (med gospodom in kmetom, ker na eni strani je stal gospod z valpetskim bičem in grajskim biri-čem, na drugi strani pa vklenjene sile brezpravne kmečke gmajne, ali: Na eni strani pravica, na drugi dolžnost. Fevdalizem je pričel svoje življenje na osvajanju, zavojeval je zemljo in ljudi in se redil s podložniško krvjo. Suženjstvo je odsevalo iz vasi, s ceste in polja, suženjstvo poočitoval grad. Lahko je plemstvo živelo brezskrbno in oslajeno življenje, kmečki znoj mu je gradil udobne in razkošne dvorane, senčil in hladil ga je, prirejal mu zabavne love, igre in plese. Rob je krvavel, ko je zidal grad, ko je polnil žitnice, hleve in vedra, ko je zidal svojo — ječo in si narejal — natezalnico. Ni čudno, če plemstvo, kolikor ga je še pri življenju, tako rado sanja o onih lepih časih in evoji veličini ter se še vedno smatra edino intelektualnim in kulturnim predstavnikom naroda. Grb, redovnik, plemenita kri — vse ostalo je nouvaževana količina. Taka je še vedno njegova duševnost, dasi tvori njegova kultura — forme, parada, jahanje, lov, sabljanje — že dober del — muzeja. A naštete socialne krivice niso bile edina šiba. Tudi turški vpadi, ki so trajali od konca 14. do prve polovice 18. stoletja, dopolnjujejo težko usodo naših očetov. Ono tolikrat opevano junaštvo plemstva se je v času turških bojev umaknilo za trdna grajska obzidja ali pa zbežalo daleč nazaj v varno zavetje. Zaman so se kmetje borili in prosili pomoči, sami so se najčešče morali braniti, sami so prelivali kri za svojo grudo. In kot da bi bilo šlo za najtežjo preskušnjo našega naroda: turške boje je spremljala strašna bolezen kuga, ki je pričela 1350. in je trajala (v presledkih) do 1716. Višek je dosegla v 17. stoletju. Ta leta so bila >kužna leta«, ki niso povzročala le telesnih, marveč tudi duševne bolečine, dasi jih je mogoče poočitoval na dovti-pen način, n. pr.: »Teci kakor daleč moreš in vrni se počasi.« Ali: »Če se ti bliža kuga, kupi si par močnih čevljev in teci daleč, daleč, dokler podpMis fmMlnjliitoiiJ ujmIM*itt 7 Gospoda se je zaprla v gradove in ni pustila v svoje zaprte prostore nikogar. Nič skrbi, nič usmiljenja za revno ljudstvo. Če se je kdo približal gradu, so nanj streljali. Narod je umiral doma in na polju, izpostavljen psom in volkovom. Tak slučaj se je dogodil 1. 1682. blizu Ptuja. (Tako govori neka nemška knjiga od dr. Rickard-a Peinlich-a iz L 1876.) Tudi to priča, da je fevdalno baronstvo smatralo preprostega človeka za »človeško druhal«. Dosti je prič, ki govore, kako močno da je bilo telo slovenskega kmeta, da ni omagalo in da je kljub temu ohranilo svojo narodno bit-nost. Dočim so n. pr. Obri malo le po svoje«! porazu v vojni s Karlom Velikim (koncem 8. stoletja) kot narod docela zginili, so bili Slovenci bolj odporni, čeravno niso delali nasledniki tega velikega cesarja razločka med poganskimi in pokristjanjenimi Slovenci. Razlika v odpornost med Obri in Slovenci se da razlagati z dejstvom, da so bili Slovenci kot poljedelci tesno zvezani z zemljo in dasi so se dobro zavedali izgub, ki so jim pretile od Nemcev — saj so šle z nemškim mečem nemška desetina, uničenje starih šeg, izguba svobode i. dr. —, vendar so rajše živeli pod najbolj kruto vlado tujcev, kot da bi se bili umaknili s F—Je zemlje. (Konec prihodnjič.) Silen vihar je divjal minuli torek nad Mariborom. Pocestni prah, katerega je na mariborskih cestah vedno mnogo, se je dvigal v gostih oblakih ter pobelil hiše in notranjost stanovanj. Nad Slovenskimi goricami pa je divjala huda nevihta, ki je mestoma napravila ogromno škodo. Vihar je razkrival strehe, podiral hiše, telegrafske droge, ruval drevje itd. Samomor starke v Crikrenici. V Crikvenici si je končala življenje 60-letna Helena Župan. Napila se je karbolne kisline in vse prizadevanje zdravnikov, rešiti ji življenje, je bilo zaman. Suror napad. V Čolnarjevi gostilni v Trzinu je nekdo napadel kajžarjevo ženo Marijo Tavčarjevo in jo tako pretepel, da so morali revo prepeljati v ljubljansko bolnico. Smrt zaradi vročine. V okolici Srem. Mitro-vice je zadela kap Beljaka Milivoja Koprihto. Ob najhujši vročini je mož delal neprenehoma osem ur. Nenadoma mu je postalo slabo. Zgrudit se je in obležal mrtev. Želva težka 109 kg. V Komiškem kanalu pri Splitu so te dni vlovili ogromno morsko želvo, ki tehta nad 100 kg, Ta izredni ekaemptar so iz Splita poslali v Zagreb za prirodoslovni muzej. Palača Agrarne banke. Uprava Agrarne banke v Beogradu je kupila velik kompleks zemljišča, na katerem bo zgradila monumental-ao palačo. Gradbena dela se prično že prihodnji mesec. Stekel pes ogrizel petero otrok. V selu Ko-streži pri Kostajnici se je pojavil stekel pes, ki je ogrizel petero otrok. Otroci so bili takoj odpravljeni na zdravljenje v Pasteurjev zavod. Pes je ogrizel tudi nekoliko domačih živali. Dva utopljenca v Sari. V savskem kopališču v Zagrebu sta ob praznikih utonila nosač na zagrebškem glavnem kolodvoru Luka Vuje-vič in delavec Maks Mašek. Trupel utopljencev Se niso našli. Umetniški cenik. Sirom Jugoslavije znana veletrgovina R. Stermecki, Celje, je »dala nov cenik za jesen in zimo. Opazili smo, da so eene v ceniku take, ki odgovarjajo času. S tem smo zopet pokazali, da' naša veletrgovina kaže v tem pogledu velik napredek. Veletrgovino Stermecki vsem toplo priporočamo! Vesti iz sveta V znamenju krize. Ljudje splošno silno tožijo nad »krizoc in nad pomanjkanjem denarja. Res je pač, da je ponekod prav hudo, povsod pa le ne. To dokazujeta pretekla dva praznika. Iz Ljubljane je odšlo na deželo na tisoče ljudi, >mariborski teden« je privabil silno množino ljudstva v Maribor, na Krškem polju je ljudi kar mrgolelo in tudi druge prireditve so bile prav dobro obiskane. To je dokaz, da »kriza« le ni tako huda kakor ljudje govore in tožijo. Toliko sicer nima nihče, kakor bi rad, živeti se da pa pri nas le še. Tobak in kadilci. Kljub veliki krizi se še spravljajo vedno težki milijoni v dim. Do junija letošnjega leta je pokadila Ljubljana z okolico tobaka različnih vrst za nad 17 milijonov dinarjev. V Sloveniji je 37 glavnih zalog tobaka, katere sprejemajo iz tobačne tovarne v Ljubljani razne vrste tobačnih izdelkov, in jih nato razpečavajo posameznim trafikam. Preračunano je, da je Slovenija od januarja do junija porabila za tobak 80 milijonov dinarjev. Lani je Slovenija pokadila za 200 milijonov dinarjev tobaka. Komaj verjamemo, da spravimo res toliko milijonov v dim. Not izum. Francoski zdravnik Dr. Limou-sim vodja serološkega oddelka v Pasteurejevem zavodu v Parizu je sestavil iz zajčjih možganov in želodca serum, ki ga bodo uporabljali za ozdravljenje ljudi od zastrupljenja z gobami. Srebrniki po 50 Din. Narodna skupščina je sprejela nujnost predloga, da se izdajo srebrniki po Din 50'— v skupnem iznosu 550 milijonov dinarjev. Srebrniki bodo merili v premeru 26 milimetrov. Novci se bodo kovali na tisoč gramov 750 gramov srebra. Čisti dobiček od vseh srebrnih novcev od 10, 20 in 50 dinarjev se bo stekal kot izredni državni dohodek za plačilo državnih obveznosti iz prejšnjih let. Nepismenost t Ameriki. V Ameriki so našteli zadnje čase štiri milijone ljudi, ki ne znajo Citati ne pisati in so nad 10 let stari. V primeri s številom prebivalstva pomeni to 4-3 odstotka. Med črnci je še več analfabetov, namreč 16-3*/». Trije kaznenci vstrahovali eelo mesto. Iz zapora Granite v državi Ocklahama so pobegnili trije kaznenci. Oboroženi z dolgimi noži in revolverji so na ulici ustavljali pasante in jih izro-pali. Vdrli so tudi v razne lokale in trgovine ter vzeli vse, kar jim je prišlo pod roke. Kdor se jim je zoperstavljai, so ga na mestu ubili. Več ljudi je bilo hudo ranjenih. V mestu je zavladala taka panika, da se roparjem nihče ni upal postaviti v bran. Vlada je sedaj poslala vojaštvo, da jih zasleduje. Ljeningrad trimilijonsko mesto. Ne le Moskva, tudi Ljeningrad je zadnja leta močno nara-stel v pogledu prebivalstva. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v bivši prestolnici ruskih carjev t milijona 815.000 duš, do konca druge petletke pa računajo, da bo imelo mesto tri milijone in pol prebivalcev. Elektrika usmrtila 8 krav. V Weitzerhofu pri Bajerdorfu ima neki kmet moderno, z elektriko opremijend gospodarsko poslopje. Električna napeljava je tudi v hlevu, kjer se je te dni primerila nenavadna nesreča. Po naključju so se krave zaplele z verigami v provizoričen vod, ki je bil namenjen nekemu motorju. Prišle so v območje elektrike, ki je ubila osem repov najboljše montafonske pasme. Težko poškodovane krave so morali takoj zaklati, posestnik pa ima okoli 70.000 Din škode. Hudi viharji r Franciji. Po raznih krajih Francije so divjali hudi viharji, ki so marsikje povzročli veliko škodo. Posebno prizadeta je pokrajina,. ki slovi po vinogradih okoli Oialonsa v Champagni, kjer je vihar uničil skoro vso letino. * Nov letalski rekord. Francoski letalec Marcel Aeglen je potolkel vse dosedanje rekorde na 2000 km dolgem poletu s tem, da je dosegel 263-8 km na uro. SEJMI 28. avgusta: Pri Cerkvi v Strugah, Sv. Trojica v SI. Goricah. 29. avgusta: Sv. Vid na Blokah, Dobrova, Zagorje, Muta, Poljčane, Sv. Filip. 30. avgusta: Velf Loka, Hajdina. 31. avgusta: Dobrepolje, Konjice. 1. septembra: Radeče pri Zidanem mostu, Ska-ručna, Višnja gora, Črnomelj, Št. Ilj pri Velenju, Zig. Vrh. 2. septembra: Sodražica, Sv. Bolfenk. 3. septembra: Kršk<^ Planina na Štajerskem. Z Iga pri Ljubljani. Po uoigeni uo upa vanju in vzdihovanju drug proti drugemu, smo mi Ižanci doživeli veseli dan, ko smo pozabili vse skrbi in težave. Ta dan je bil 7. avgust, ko smo praznovali na ižanskem polju prvi kmetski •mladinski praznik, združen s tekmo žanjic, ki jo je priredil ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet. Ze ob 2. url popoldne so čakale velike množice gostov na zbirališču pred Grbcem. Nepopisno lep je bil pogled na tisočglavo množico mladine, ki je v povorki okinčana, pogumna in vsa ponosna stopala na tekmovalni prostor. Mladina, vsa prežeta enotnega duha kot nekdaj naši ižanski predniki, ko so se borili za svoje pravice. Po končani tekmi se je zbrala mladina na prireditvenem prostoru. Veselica je minevala v popolnem redu in miru, brez najmanjšega incidenta, kar je v veliko ča3t naši mladini. Vsi ižanski kmetje se zahvaljujemo vsem tistim, ki so prišli k nam, da z nami proslave naš praznik, dan naše kmetske misli. Posebno zahvalo izrekamo našemu poslancu A. Komanu in vsem ostalim, ki se z vsemi močmi borijo za interese kmetskega in delavskega stanu. Zagotavljamo jih, da se bo vsa naša mladina združena borila proti vsem izkoriščevalcem kmetskega in delavskega ljudstva. Kot so bili naši pradedje med prvimi v borbi za kmetski obstoj, tako bo med prvimi tudi naša kmetsko-delavska mladina z ižanskega polja. Pravtako pa izrekamo zahvalo g. Palmetu za uslugo, ko nam je dal na razpolago primerni prostor za ta naš veliki tabor, kakršnega še nismo imeli na Igu. Vnanje goriee. Zopet se je oglasila smrt ter iztrgala iz naših vrst moža, ki je bil naš učitelj in voditelj, kremenit značaj, kmet v polnem pomenu besede, naš živinozdravnik in pomočnik v vseh slučajih in potrebah. — Dne 1(5. t., m. ob 7. zvečer je preminul tovariš Peter Oražem. kmet v Vnanjih goricah. Kako je bil spoštovan in ljubljen se je videlo na njegovi zadnji poti, spremila ga je šolska mladina kot svojega dobrotnika, spremilo ga je gasilno društvo, kot svojega odlikovanca, za 251etno članstvo, in svojega ustanovitelja, spremil ga je polnoštevilni občinski odbor občine Brezov ica kot svojega najboljšega občana. Vsi, ki smo moža poznali, ga bomo ohranili v najlepšem spominu! — Fran Novak. Mala Nedelja. Sokolska četa vprizori na angelsko nedeljo dne 4. septembra ob pol 4. uri v Društvenem Domu pravljično bajko s petjem »Izgubljeni raj«. Velika tombola se vrši letos dne 18. septembra. Glavni dobitek en tisoč Din v gotovini, vreča moke, obleke in še nad 300 lepih dobitkov, ki bodo javno na ogled. Vsi vabljeni k obilni udeležbi. Prifetek slavnosti, ob priliki velikega kmetskega tabora, ki se je vršil dne 14. t. m. na zgodovinskem Krškem polju. Sfccodaftfpo Ing. J. Teržan: Poskusimo s sladkorno peso! Naš slovenski kmet mora začeti trgovsko misliti in delovati. Pridelovati mora one kmetijske pridelke, ki na njegovi grudi z ozirom na podnebje dobro uspevajo in imajo istočasno dobro oeno. Ce ni več mogoče da vnovči dosedanje produkte, mora stremeti za tem, da pristopi k pridelovanju vnosnejših kultur, oziroma da prideluje takšne kulture, ki jih doma kon-zumiramo. Iz liarodno-gospodarskega vidika je veliko breme izvažati denar za pridelke, ki bi jih lahko pridelali na domači grudi. Slovenski konzument izda letno mnogo denarja za sladkor, ki ga pa na slovenski grudi ne prideluje. Težki milijoni gredo letno izven Slovenije in pristanejo končno v pristanišču ano-zemsikih kapitalistov. Razen dveh državnih sladkornih tovarn, ki so tudi v kartelu, je vsa sladkorna trgovina v rokah inozemskega kapitala. Mi smo v »Kmetskem listu« pred mesecem objavili, kako težke milijone čistega dobička imajo naše sladkorne tovarne in da ves ta dobiček potuje čez mejo in se ne v po rabi za ustvarjanje novih nacijooalnih dobrin pri nas doma. Sladkorne tovarne v naši državi niso v naj-prikladnejših pokrajinah za pridelovanje sladkorne pese. Kapitalisti so brez poznavanja talnih in klimatičnih prilik postavili svoje tovarne v te pokrajine iz gospodarsko-političnih ozirov, ker so vedeli, da se bo tukaj njihov kapital najboljše obrestoval, ne oziraje se na kmetijsko strokovno plat pridelovanja sladkorne In tako imamo danes, da industrijci zelo dobro zaslužijo, ker so kartelirani z drž. skladkornimi tovarnami, na drugi strani pa kmetovalec prejema bore malo za svojo sladkorno peso, mnogo manj kot na Češkem, Poljskem, v Nemčiji ali v Franciji. Industrija se izgovarja, da je naša pesa slaba in zategadelj ni mogoče plačati to peso po isti ceni kot v drugih državah. Pri tem ne vpoštevajo niti to'dejstvo, da prodajajo pri nas sladkor dražje kot v drugih državah. Kaj zahteva sladkorna pesa? Za pridelovanje dobre pese je potrebno toplo, malo vlažno podnebje, brez velikih sprememb v temperaturi. Po strokovnih opažanjih rabi sladkorna pesa za časa rasti 340 mm padavin, enakomerno razdeljenih v mesecih maj, junij, julij in avgust. Jesen pa mora biti bolj -suha. Vojvodina je vroča in suha čez poletje, jesen pa je navadno zelo vlažna. Zato pesa v Vojvodini naglo dozoreva, v jeseni pa ponovno požene, kar gre na račun odstotka sladkorja v pesi. V naših krajih imamo v mesecih maj, junij, julij in avgust skupno 340 do 400 mm enako razdeljenih padavin, jesen pa je običajno lepa in suha. Kar se tiče talnih prilik so v Vojvodini mastne, humozne zemlje z mnogo dušika in malo mineralnih snovi. To ni prikladno za sladkorno peso, ker vpliva pomanjkanje rudninskih snovi na kakovost pese. Pesa, ki raste na takšnih tleh, je premalo alkalična in vsebuje po večini arno-nijakalne soli. Te soli se pri predelavi izgubijo in zato morajo pri fabrikaciji sladkorja v Vojvodini alkalncst nadomestiti s pridodavanjem apna oziroma sode sladkornemu soku. Iz tega sledi, da ni neobhodno potrebno in nujno držati se današnjega ustroja sladkorne politike, ki je tako iz pridelovalnega, posebno pa iz narodno-gospodarsikega vidika napačna in za široke narodne sloje Škodljiva. Ni nam treba biti žal za vložen kapital v teh sladkornih tovarnah za slučaj, da bi tovarne ne Imele dovolj dela. Ta kapital je že zdavnaj amortiziran. Sicer je pa pri vsaki industriji tako, da se porodi, razvija in raste, pride do vrhunca svoje moči in nato propade teto kol življenje. Ko dovrši svojo nalogo, umre, porodi pa se novo življenje tam, kjer je zanj boljše, potrebnejše in koristnejše. Sicer pa nisano krivi, če so kapitalisti postavili svoje obrate na napačno mesto. To ni prvi slučaj. Tudi pri drugih industrijskih podjetjih se dogaja slična pogreška. Zato odgovarjajo kapitalisti sami, konzument pa ni primoran, da prevzame pogreške kapitalistov na svoje rame. Za nas v Dravski banovini se postavlja vprašanje, ali ni iz narodno-gospodarskih ozirov nujno, da iz naših kapitalov, ki ležijo pri zadružnih zvezah, ustvarimo svojo lastno narodno in zadružno sladkorno industrijo? Mi konzumi-ramo letno okoli 2000 vagonov sladkorja. V to svrho rabimo okrog 4000 ha dobre zemlje, da pridelamo na njej potrebne količine sladkorne pese. Ker je kakovost pese odvisna od talnih in podnebnih razmer, je pred vsem potrebno, izvršiti obširne poskuse v nekaterih naših pokrajinah. Naša agrarna politika mora stremeti za tem, da reoniramo našo kmetijsko proizvodnjo in da vsakemu kraju odredimo ono kulturo in način gospodarjenja, ki je za dotične prilike najracijonalnejši. Zato ne kaže, da bi s pridelovanjem sladkorne pese pričeli širom Slovenije. Sladkorna pesa se mora pridelovati v sklopu v enem samem velikem okolišu radi prevoznih stroškov. Tam, kjer se bo pokazalo, da sladkorna pesa najboljše uspeva in če je na razpolago dovoljna površina zemlje, naj se' postavi sladkorna tovarna. Povsem pogrešno pa bi bilo, de bi se začelo z zidanjem tovarne ne oziraje se na pokrajino, prikladno za pridelovanje pese. Tako so delali v Vojvodini. Zato ni prav nič čudno, če morajo sladkorne tovarne dovažati peso po 100 do 150 km daleč, kar znatno podražuje produkcijo. Sladkorna tovarna mora biti v srcu pridelovalnega okoliša, tako, da ni sladkorna pesa od tovarne v najslabšem slučaju oddaljena nad 50 km. Pri tem se mora upoštevati še druge tri činitelje, ki so pri izdelovanju sladkorja neobhodno potrebni. To so: voda, premog in apno. V Vojvodini nimajo tovarne v svoji neposredni bližini, izvzemši vode, niti premoga niti apna. Tako morajo nekatere tovarne dovažati vse, kar potrebujejo: sladkorno peso, premog in apno iz daljnih krajev. Predvsem je torej potrebno dobro proučiti, kako bo pri nas in kje uspevala sladkorna pesa. V poštev prihaja par pokrajin, ki bi odgovarjale daljnim zahtevam. To so: 1. ljubljansko polje proti Grosuplju, Verdu in Domžalam; 2. dolina Krke od Novega mesta proti Krškemu in Brežicam; 3. Savinjska dolina; 4. Ptujsko polje. Ako iz ozira reoniranja kmetijske produkcije odločimo Savinjsko dolino za hmeljarstvo in sadjarstvo, Ptujsko polje za krompir in temu sorodno industrijo, potem ostaneta dva okoliša: porečje Ljubljanice, Save, Pšate in Bistrice ter porečje Krite, Save in Sotle. V teh dveh okoliših naj se organizirajo poskusi s sladkorno peso. Ljubljanski velesejem Gospodarski stroji in orodj« bo razstavljeno v posebni skupini na letošnjem Ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. septembra. Zastopani bodo izdelki naše države, Avstrije, Češkoslovaške, Holandije, Francije, Italije, Kanade, Madjarske, Nemčije, Švedske in Amerike. Naši gospodarji bodo imeli tu najlepšo priložnost, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge za okopavanje in osipanje, traktorje, lokomobile, motorje in veliko Število najrazličnejšega orodja. VeČina strojev bo v obratu, gnanih z lokomobilami, motorji in električnim tokomcntb 0O0.OOO,££ ttmn got* *if CC Ij r i . i(rtb Lenltai izielki t>U< Si. Vid na«l Ljubljano mm ¥ELESEJEM »LJUBLJANA V JESENI" 3.— 12. septembra 1932. . tt Kulturna jn gospodarska razstava KMSTIJSTVO (razstava mleka, sira, meda, zelenjava, jajc, vina). PMt«TM»«^ KUNCI, GOVEJA ŽIVINA (3. in 4. IX.) KOMJI (11. IX.), PSI (8. IX.) ALPINSKA RAZSTAVA, TUJSKI PROHIT. ' RAZSTAVA SLOVENSKE KNJIGE, UMETNOSTI, FOTOGRAFU. Razstava „Domače ognjišče". — Industrijski in obrtni oddelek. Revija narodnih noš (4. IX.) — Tekmovanje harmonikarjev (11. IX.) 50°/o popust na železnicah. Legitimacije po Din 30'— se dobe pri denarnih zavodih, iupnih in občinskih uradih,' večjih postajah Dravske banovine in bilje-' i tarnah „Putnika". — Prenočišča preskrbljena. - . -1--- Denar naložite najbolje in naj-moi989f97 i^n£ildU[TarneJe Pri domačem zavodu v L I u b I i a n i Tavčarjeva (Sodna) ulica 1 i: t n* «hm registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt hranil, št 14.257 Brzojavi: »KMETSKI DOM" Telefon štev 28-47 VLOGE na knjižice In tekočI račun se obrestujejo po 5 i j, »i.«'i »it 0 " 4 . v.r-f-r • Jiska tiskarna Mu«.,. .diioni di^su ? nibšiU o-.ist tiskarne: O. M i c h d l c ki, Ljubljana •j wr,' >5 aH .»[»'».Ivil •>)•« «•..-.•