KTV Industrija papirja in embalaže Mubljana n.sol.o. Ljubljana, februar 1985 70 Ob dnevu žena Razmišljanja ob dnevu žena se nemalokrat prelevijo v ozka gledanja določenih posameznikov, ki s šopkom cvetja in morda še ob zdravici vidijo vse zadoščenje moškega d_o ženske. Če hočemo DAN ZENA" bolj vsebinsko doživljati potem nikakor ne moremo mimo nekaterih zgodovinskih dejstev in ne mimo nekaterih navad, k' še danes - tudi v naši socialistični demokraciji - v nemalo primerih rušijo enakopravni vidik moškega do ženske. Moški svet se ni prišel na čisto, kakšno Stališče naj bi zavzeli do raznih pobud 12 vrst ženskega sveta, ki priča, da se v intimnosti ženske zavesti prebuja nekaj še ne povsem nedorečenega, a vendar izvirnega. In ce se nekateri ob gibanju žensk za enakopravnost z moškim zado-voije le z neprizadetim, samovše-cnim nasmehom, kot bi šlo, recimo, za modno enodnevnico, bodo spet drugi prav v tem gibanju slu -t'h premike v globini, iz katere naša sodobna civilizacija in kultura izhaja. vsebine: stran: ~~ Kako smo poslo- vali v letu 1984 2 ~ Osebni dohodki v letu 1984 in kako v letu 1985 3 Proizvodnja v januarju 4 *ztozda Lepenka 4 Pfiprave za srednjeroč- m plan 1986-1990 5 ~~ 0 skladu skupne Porabe 6 *z tozda Embalažni servis 7.8 ~~ Kadrovska proble- matika 9, 10 - Šport - rekreacija 10, 11, 12, 13 ~ Humor — razvedrilo 13, 14 fotografije: erne, Kavčič V zgodovini opazimo prve težnje po enakopravnosti ob začetkih industrijske revolucije, v dobi, ko se je pričel lomiti skladno urejeni svet očetovske, agrarne družbe. V tistem času se je razdrla tesna ograda stoletja trdno varovane družinske strukture. Mož je moral po zaslužek v tovarno, žena, še vedno priklenjena na delo ob domačem ognjišču, pa je prvič spoznala, da se tudi njej odpira možnost, da pretrga vezi položaja, kamor jo je stoletja silila biološka določenost njene "narave". Takrat je prvič poskušala razkleniti spone svoje usode in stopiti v družbo: enakopravno z moškim je hotela odločati in vsaj z enako odgovornostjo ustvariti gospodarski, politični in kulturni svet. Najprej pa si je morala priboriti volilno pravico, svobodno izbiro življenskega tovariša in neoviran dostop v šole. Danes, ko so te pravice, vsaj pri nas, že priznane, pa ženski svet še zdaleč ni zadovoljen. Zavedajo se namreč, da je svet v katerega so stopile, še nedokončan; da je družba v kateri žive, kaotična in njihovemu duhu v marsičem sovražna. Ne zadovolji jih več, da jim je družba omogočila formalno pravne pravice, dostop na odgovornejša mesta itd., temveč hočejo aktivno, revolucionarno vplivati in kritično vrednotiti družbo, ki naj bi jo bogatile s sadovi svojih teles. . Tudi socialistično urejene dežele, kjer so ženski uradno odprta vsa vrata v družbenopolitično udejstvovanje, kaže, da sama zakonodaja še ne more ženski zajamčiti tistega mesta v družbi, ki ji dejansko pripada. Zakon kot tak še ne more preobraziti človeškega mišljenja z vsemi predsodki, tabuji, stoletnimi navadami in podzavestnimi tirnicami, namreč s prvinami, ki so postale meso in kri civilizacije, v kateri živimo. Nehote se nam ob navedenih razmišljanjih vsiljuje vprašanje o razmerah, odnosih in občutkih, ki se porajajo v "Kartonažni tovarni", kjer prevladujejo pridne roke žene — delavke. Ali so odnosi "enakopravni" zlasti "nadrejeni — podrejeni"? O tem bi verjetno lahko mnogo napisali v korist enih in drugih. Vendar, ne glede na porajajoča se vprašanja o enakopravnosti žena z moškimi, je resnica verjetno le ena: in sicer, da ena- kopravnost sloni na enakovrednosti, ta pa na samovrednotenju. Na poti do pravne in družbene enakopravnosti z možem, bi se morale žene bolje zavedati pomembnosti osebne, naravne enakovrednosti — včasih celo večvrednosti — ki pa je v njihovih lastnih rokah. Vrednotenje žene je odvisno od žene same: čim više ženska sama sebe vrednoti, tem više jo vrednotijo tudi moški. Moški daje na ženo toliko, kolikor daje ona sama nase. Osebno enakopravne so samo tiste ženske, ki jim je ženska narava vsaj toliko vredna, kolikor jim je moška. Ženska, ki se vedno bolj zaveda svojega človeškega dostojanstva, ne dovoljuje več, da bi jo pojmovali kot orodje; temveč zahteva, da ravnamo z njo kot z osebo, tako v privatnem kot v javnem življenju. Prav ta zadnja misel je tudi glavni moto za praznovanje dneva žena in v tem smislu izreka vsem delavkam kolektiva iskrene čestitke — uredniški odbor Glasila KTL. Delavke ob tekočem traku pri izdelavi registratorjev (Foto arhiv) REZULTATI POSLOVANJA PO ZAKLJUČNIH RAČUNIH TOZD DO KTL ZA LETO 1984 Lani smo v KTL uspešno poslovali Izdelava valovitega kartona - tozd Val karto n Ko v teh dneh zaključujemo in razpravljamo o proizvodnih, komercialnih in finančnih rezultatih poslovanja v preteklem letu, ne moremo mimo dejstva, da so bili le ti doseženi v izjemno oteženih pogojih gospodarjenja. Sprva zamrznjene cene so po odmrznitvi povzročile hitro vsesplošno cenovno vsklajevanje na mnogo višji ravni, s čimer je visoka stopnja inflacije postala odločilni čini-telj poslovanja in gospodarjenja. Ob tem je nadalje treba opozoriti na negotovo oskrbo z repromate-riali in surovinami, zlasti v prvem polletju ter še zlasti iz uvoza, kar je zelo oteževalo neprekinjen proces proizvodnje. Po drugi strani pa smo se postopoma začeli soočati z vsesplošnim upadanjem kupne moči in s tem s problemom prodaje izdelkov. Že nekaj let prisotna slaba likvidnost Jugoslovanskega gospodarstva, je seveda tudi našim temeljnim organizacijam povzročala probleme pri plačevanju nastalih obvez. Če ob vseh naštetih činiteljih omenimo še precejšnjo od pisanost osnovnih sredstev in izjemno majhne možnosti za uvoz nove opreme, potem lahko rečemo, da so rezultati, ki smo jih dosegli v takih splošnih neugodnih pogojih, zadovoljivi in nad pričakovanji. V preteklem letu smo v celotni delovni organizaciji proizvedli ton 92.839 izdelkov, kar predstavlja 5% več kot v letu 1983. Največje povečanje fizičnega obsega izkazuje z indeksom 166 Lepenka Tržič, kar je tudi razumljivo zaradi vključitve novih proizvodnih kapacitet. Od dosežene proizvodnje smo na tuja tržišča izvozili 7.348 ton, kar je za polovico več kot leta 1983. Ob povečani proizvodnji in manjšem številu zaposlenih se je v celotni delovni organizaciji povečala produktivnost za 3%. Izkoristek materiala, je v seštevku za vse temeljne organizacije skupaj, za malenkost boljši kot v preteklem letu. Povečana proizvodnja in produktivnost se ustrezno odražata tudi v doseženih finančnih rezultatih poslovanja. Tako smo skupaj v vseh TOZD ustvarili za din 11.190 milijonov celotnega prihodka, kar pomeni primerjalno s predhodnim letom povečanje z indeksom 183. Med temeljnimi organizacijami izkazujejo največji indeks povečanja Lepenka Tržič z 252, Embalažni servis Koper z 199, Kartonaža Rakek z 189 in Papirna konfekcija z 186. Prav tako v primerjavi s preteklim letom v seštevku kar vse temeljne organizacije izkazujejo visoke stopnje povečanja najpomembnejših elementov ustvarjanja in razporeditve dohodka. Tako izkazujemo povečanje dohodka z indeksom 184, čistega dohodka z indeksom 178, sredstev za reprodukcijo z indeksom 211 in izplačane osebne dohodke z skupno porabo z indeksom 152. Gibanje celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, sredstev za reprodukcijo, osebne dohodke in skupno porabo po posameznih temeljnih organizacijah in v primerjavi s preteklim letom, dajemo v tabeli na naslednji strani. 1. Gibanje celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, sredstev za reprodukcijo, osebne dohodke in skupno porabo Sredstva za reprodukcijo obsegajo: — amortizacijo, rezervni in poslovni sklad Čeprav so finančni rezultati poslovanja po posameznih TOZD precej različni, ocenjujemo, da smo v celotni DO dosegli zadovoljiv finan- čni rezultat, saj sredstva za reprodukcijo, kamor štejemo sredstva razdeljena v poslovni sklad, rezervni sklad in amortizacijo, skupaj znašajo nekaj nad 1 milijardo dinarjev in kot že rečeno znaša indeks povečanja 211. Ob tem pa smo seveda namenili za izplačilo osebnih dohodkov in za skupno porabo toliko v vseh temeljnih organizacijah in delovni skupnosti kot dovoljujejo ustrezni družbeni dogovori. Zelo pomembno je dejstvo, da nobena temeljna organizacija ni zaključila poslovnega leta 1984 z izgubo. Seveda pa je pri tem treba pripomniti, da sta bili temeljni organizaciji Lepenka Tržič in Jel-plast Kamna Gorica deležni določene pomoči med letom ostalih temeljnih organizacij. Treba je namreč vedeti, da se je rekonstrukcija v Lepenki Tržič zaključila šele v drugi polovici leta in da je polna ponovna proizvodnja stekla postopoma do konca leta. TOZD Jelplast pa je imel velike probleme s preskrbo z materiali, oziroma s preusmeritvijo prodaje iz interne v prodajo kupcem izven DO KTL. Ob obračunu poslovnih rezultatov za preteklo leto je treba izpostaviti nekatere dosežene, ki se izredno vplivno odražajo v končnem finančnem rezultatu celotne delovne organizacije. 1. Vrednosti obseg izvoza v znesku US $ 5.841.869 predstavlja v primerjavi s predhodnim letom povečanje za 35% s tem, da je bilo na konvertibilno področje izvoženo za US $ 3.340.141, kar pomeni za 29% kot v letu 1983. Tolikšno povečanje izvoza je v skladu z našo dolgoročno izvozno usmeritvijo s ciljem, da bi v čimvečji meri zadovoljili potrebe po lastnih deviznih sredstvih. 2. Urejena cenovna razmerja in povečana proizvodnja na področju valovito kartonske embalaže se odražajo tudi v ugodnih finančnih rezultatih teh temeljnih organizacij, še zlasti v TOZD Valkarton Logatec. 3. Po nekaj letnem nazadovanju v TOZD Kartonažni Ljubljana beležimo v letu 1984 izboljšan finančni rezultat, kar je v znatni meri verjetno že posledica notranjih organizacijskih naporov, zlasti na področju krmiljenja proizvodnje v okviru uvajanja projekta izračuna kapacitet. Po drugi strani pa seveda pri tem ne smemo tudi zanemariti večjih naporov komercialne službe in ureditve cenovnih razmerij. Prizadevati si moramo, da se bo začeti pozitivni trend nadaljeval, kajti le tako se bo lahko ta temeljna organizacija postopoma finančno sanirala. 4. V letu 1984 je bila dokončana rekonstrukcija v Lepenki Tržič. Obnovljene in povečane kapacitete so že v celoti vključene v proizvodnjo. S tem smo rešili enega dolgoletnih perečih problemov KTL in ustvarili dobro osnovo za modernizacijo proizvodnje regis-tratorjev v TOZD PAKO, ki jo nameravamo izvesti še v letošnjem letu. 5. Ob povečanih organizacijskih naporih, kadrovski izpopolnitvi in povečani akumulaciji celotnega sistema KTL smo uspeli odpraviti nelikvidnost tako, da od sredine maja preteklega leta vse obveznosti vseh temeljnih organizacij in DSSS plačujemo v zakonskih rokih. Razumljivo je, da bi bilo potrebno ob analiziranju dosežkov v preteklem letu marsikaj tudi kritično pretresti. V ta namen se izdelujejo še posamezne analize, ki bodo pokazale vzroke in nakazale smeri za odpravo zaviralnih činiteljev. V tem pogledu vsekakor ne moremo biti zadovoljni z neustreznim sistemom nagrajevanja in odpori v nekaterih sredinah proti spremembam in dograditvi celotnega sistema. Prav tako se v praksi prepočasi ureja nova funkcionalno matrično teamska organizacija. Dosti prepočasi izvajamo ukrepe za izboljšanje poslovanja v TOZD Jelplast Kamna Gorica. 0-menjene možnosti uvoza oprem® onemogočajo posodabljanje proizvodnje in s tem omejujejo možnosti nadaljnega povečevanja proizvodnje in zaposlovanja. V zvezi s tem je potrebno kritično izpostaviti tudi premajhno aktivnost v zvezi z inovacijsko dejavnostjo itd -Mnogo je še nerešenih problemov, za katere pa menimo, da jih bo na osnovi lanskoletnih dosežkov mogoče lažje in uspešnejše reševati. Henrik ODLAZE« a) v primerjavi s preteklim letom (indeks) TOZD celotni prihodek dohodek čisti dohodek sredstva za reproduk. OD in skupna Kartonaža 189 213 226 269 poraba 156 Lepenka 252 193 152 259 153 Valkarton 183 178 163 167 159 Kartonažna 184 179 174 249 143 Pap. konf. 186 262 274 1.042 173 Jelplast 176 199 163 128 161 Kuverta 145 160 152 152 147 Emb. servis 199 218 229 253 173 Tika 170 176 177 183 163 Sigma 157 174 179 189 155 DSSS 149 146 147 134 147 DO KTL 183 184 178 211 152 Gibanje nominalnih in realnih osebnih dohodkov leta 1984 v KTL večal za 53% in znaša 39.811 din. Povprečni neto osebni dohodek na delavca je v letu 1984 znašal 29.302 din in je porastel za 56%, za 3% več kot BOD/del. in to predvsem zaradi sprememb v prispevnih stopnjah. Razmerje med povprečnim nominalnim neto osebnim dohodkom in rastjo življenskih stroškov (v letu 1984 so se povečali za 53,7%) nam da višino realnih osebnih dohodkov v lanskem letu (19.145 1 c . UlbANJE KMNALNIH.IN SKALNIH CEEBNIH DUrtDKCV NA Ua/.LA V LEIU 1JC>4 IZPLAČANA BRUTO MSA ZA CD IND 0 št.delavoev IND 6 bruto CD na IND 0 neto CD na IND FKA1M IND KD TD3) m osn 1983 pvi ur 1984 —1— 7:6 riplflvm lo:9 ' 13:12 CD 15:12 L* 1 1983 - 1984 —g 4:3 1983 1984 1983 1984 1984 ol. Kartonaža 64.900.914 98.334.357 152 229 238 lo4 23.618 lo... ... 34.431 146 17.27o 25.475 148 16.574 96 o2 lepenka 4o.4o2.c5o 58.688.878 145 127 126 99 26.511 38.815 1% 19.513 28.873 148 . 18.785 96 o3 VaUorton Ul .697.o9o 179.722.o7o 161 393 396 lol 23.685 37.820 lČO 17.168 27.648 161 17.988 lo5 fcartonažna 233.552.458 344.423.46o 147 751 728 57 25.916 39.426 152 38.764 29.o52 155 18.9o2 lol o5 Fhpir.konf. 53.7o9.746 83.926.455 156 184 186 lol 24.325 37.6o1. 155 17.621 27.711 157 18.029 lc2 06 Jelplast lo.766.928 16.233.552 151 4d 42 lo5 22.431. 32.209 144 16.261 23.874 147 15.533 96 ol Kiverta 38.789.378 61.629.696 159 76 73 96 42.527 70.354 165 28.685 51.341 •179 33.4o5 116 08 Hib.servis 9.252.494 15.741.oo9 17o 32 .38 119 24.o95 34.520 143 17.207 25.294 147 16.457 96 o9 UKA 95.765.932 75.167.749 169 161 167 lo4 23.688 37.5o9 158 16.930 28.ool 165 18.216 I06 lo Slana 12.67o.728 19.618.695 155 52 5o 96 3o.3o6 32-698 161 15.116 23.895 158 - - a? ■'KUPAJ le® 621.5c2.7l8 953-485.961 153 2o45 2044 loo 25.326 38.873 153 18.295 28.6lo .156 . 18.691X Ic2x a. nsss 74.279.529 1o8.977.552 147 181 I80 99 34.199 5o.453 148 24.730 37.156 15o 24.174 98 22 SKUPAJ DO KTL 695.782.247 l;o62.463.513 153 2226 2224 loo 26.o48 39.811 153 18.83.5 29.32 156 19.145V k>lx Indeks rasti življenskih stroškov v letu 1984 v primerjavi z letor 1983 znaša 153,7. x ... bre? TOZD Siam V letu 1984 smo v delovni organizaciji namenili za bruto osebne dohodke 1.062.463.512 din sredstev, kar pomeni 53% rast v primerjavi z izplačanimi sredstvi leta 1983, planirano višino pa smo presegli za 13%. Ob dejstvu, da se število plačanih ur v lanskem letu v primerjavi z letom 1983 (osnova za izračun povprečnega števila delavcev) ni bistveno spremenilo ugotavljamo, da se je tudi povprečni bruto OD na delavca na ravni DO KTL po- din), primerjava le-tega s povprečnim neto OD v letu 1983 pa odstotek povečanja oziroma zmanjšanja kupne moči. Le-ta se je v letu 1984, na nivoju DO KTL povečala za 1,3%. Primerjava med povprečnimi neto OD Zavoda za statistiko pa je: 1 2 SR Slovenija 27.762 Gospodarstvo 27.222 Proizv. in nred. papirja 29.3"’9 Po posameznih TOZD pa je gibanje nominalnih in realnih osebnih dohokov razvidno iz tabele. R. BAJT v DO KTL in istovrstnimi kazalci 0 neto OD/del IND DO KTL 3 : 2 3 4 29.302 105.5 29.302 107.6 29.302 99.7 Planiranje rasti osebnih dohodkov v DO KTL za leto 1985 Plan delovne organizacije KTL jubljana za leto 1985 je sprejet, f n,im smo določili cilje, ki jih e imo doseči in naloge, ki jih mo-Cjj7^0 0Praviti za dosego željenih Najpoglavitnejši cilj delavcev delovne organizacije v letu 1985 je zagotavljanje primernih osebnih dohodkov. letu 1984 smo uspeli preseči zastavljeni cilj saj smo v plan za-P'sali da bodo povprečni osebni ,°h°dki zaposlenih porasti! za /o, dejansko pa so za 52% — či-11 osebni dohodki celo za 55%. ako smo ulovili indeks rasti živinskih stroškov, ki ga izkazuje inubliška statistika za leto 1984. leto 1985 predvidevamo 60% ast povprečnih osebnih dohod-h°^ zaP°slenih. Rast osebnih do-odkov je odvisna od ustvarjenega °hodka. Pri tem pa smo v skladu z zahtevo republiške resolucije zapisali, da se bodo osebni dohodki najmanj 10% počasneje dvigali kot dohodek. Povprečni osebni dohodek zaposlenih delavcev v DO KTL Ljubljana v letu 1985 naj bi znašal okoli 61.524,— din. Ali bo to zadoščalo za dohajanje življenskih stroškov je v tem trenutku težko ocenjevati. Niti zvezna niti republiška resolucija nista kvantificirala gibanja cen v letu 1985, Rezultati gospodarske rasti, ki bi jih morali kot celoto v Sloveniji doseči, da nebi padli realni osebni dohodki so nad realnimi možnostmi, zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo v Sloveniji letos realni osebni dohodki še nadalje v upadanju. Od nas samih pa je v veliki meri odvisno, ali bomo zagotovili osebne dohodke na realni ravni iz leta 1984. V politiki mesečnega akontiranja osebnih dohodkov bomo uresničevali naslednje zahteve: — oblikovanje mesečnega obsega sredstev za osebne dohodke v odvisnosti od uresničevanja planiranega obsega proizvodnje,dohodka in pokritja IV. Ob tromesečjih se mesečne akontacije osebnih dohodkov uskladijo s planiranimi proporci delitve dohodka, — rast osebnih dohodkov delavcev v posameznih temeljnih organizacijah bo uresničevalo načelo, da se za enak ustvarjen dohodek na delavca, oblikujejo približno enaka sredstva za osebne dohodke na enoto enostavnega dela, — med letom bomo tekoče spremljali in ugotavljali rezultate poslovanja ter mesečno prilagajali višino akontacij osebnega dohodka glede na dovoljene planske proporce delitve dohodka. Medtem ko smo v letu 1984 zelo boječe startali z osebnimi dohodki in so bili lanski januarski osebni dohodki daleč izpod izplačanih poprečnih mesečnih OD/zaposle-nega v decembru 1983, smo v januarju 1985 začeli nekoliko smeleje in sicer v želji, da bi rast akontacije osebnih dohodkov rav-nomerno'razdelili na celo leto in ne samo na zadnje 2—3 mesece ali celo čakali na poračun OD po bilanci 1985. V letu 1985 moramo tudi doseči, da bodo podatki o izplačanih osebnih dohodkih primerljivejši zaradi neenotnega uporabljanja analitične metode ugotavljanja zahtevnosti delovnih nalog. Tako ugotovljena indeksna razmerja določenih nalog in opravil med temeljnimi organizacijami niso enako vrednotene s tem pa tudi ni mogoča uporaba enotne vrednosti točke za vse temeljne organizacije. To pomeni, da bomo poleg primerjave iz plačanih poprečnih osebnih dohodkov na zaposlenega ugotavljali in primerjali še dodatne podatke. D. KOROŠEC PROIZVODNI REZULTATI V JANUARJU Planirani izkoristek materiala povečali za 2 % V večini TOZD so imeli 22 delovnih dni, le v Valkartonu so jih imeli 23 (1 dan za solidarnost). V tem času so v vseh TOZD proizvedli 7.973 t izdelkov, od tega smo jih izvozili 636 t na tuji trg, na domačega pa smo plasirali 7.337 t proizvodnje. Za tak obseg proizvodnje so bila zagotovljena naročila, ki pa niso znana za dlje časa naprej, ampak jih je za sproti. Naročila upadajo zaradi konkurence, ker tudi naši kupci iščejo cenejše variante ... Oskrba z materiali in energijo je bila dobra, le Lepenki je primanjkovalo papirnih odpadkov in Papirni konfekciji mehanik za registratorje. Problem pomanjkanja papirnih odpadkov traja že nekaj mesecev, ker se je povečala poraba zaradi večje proizvodnje, tako da dobave znotraj DO KTL ne zadostujejo, zato jih je treba nabaviti v Uniji. Dinamičnega plana za januar niso dosegli v Kartonažni zaradi 155 t manjšega izvoza, v Jelplastu zaradi pomanjkanja naročil, v Embalažnem servisu. Tiki in Sigmi. S prodajo izdelkov na domačem in tujem trgu smo dosegli fakturirano realizacijo v višini din 1.219.627.000, to pa je za 7% več od dinamičnega in operativnega plana in 75% več od dosežene fakturirane realizacije v januarju 1984. Izkoristek materiala se je v primerjavi z lanskim januarjem izboljšal za 2% na ravni delovne organizacije, le Sigma ga je poslabšala za 2%. V letni dinamični plan smo si zastavili cilj, da bomo dosegli 87% izkoristek materiala katerega smo v januarju presegli za 2%. V januarju smo proizvedli 23,44 kg/h, to pa je natanko toliko kot v lanskem januarju, medtem ko planirane produktivnosti v višini 24,80 kg/h nismo dosegli, saj zaostajamo za 5%. Na konvertibilni trg-smo izvozili 500 t izdelkov v vrednosti $ 281.186, na klirinškega pa 54 t v vrednosti 92.372 $, torej znaša za januar izvoz skupaj 553 t in $ 373.558. kar je le 57% od dinamičnega plana in za 135% več od lanskega januarja. Za naročene rezervne dele in material smo porabili 41.282 $. NEKAJ IZ LEPENKINEGA VSAKDANJIKA Vkljub modernizaciji tehnologije poslujemo z lastnimi dodatno usposobljenimi kadri — toda v bodočnosti še uspešnejše z novimi mladimi strokovnimi kadri Obrez sive lepenke v tozdu Lepenka Tržič Samo temeljno organizacijo LEPENKA Tržič posebej prav gotovo ni potrebno predstaviti, saj je bilo precej napisanega ob izgradnji nove tovarne, mnogo pa še pred tem, ko so se postavljali temelji za investiranje v nove objekte in postrojenja. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da sta trud in prizadevanje delavcev temeljne organizacije in mnogih v KTL obrodila sadove, ki jih prav v tem času tehtamo, premlevamo in ugotavljamo, kaj in kje pa tudi kako bi morali ravnati v preteklem letu, da bi bili rezultati še boljši, čeprav smo za prvo leto po vseh novostih v tovarni lahko izredno zadovoljni. Nikakor pa to ne pomeni samozadovoljstva, ki bi nas uspavalo. Nasprotno, naše ambicije za to leto so že znatno večje, kar je tudi zapisano v planskih dokumentih za leto 1985. Uspehi pa bodo lažje dosegljivi, če se bomo znali ravnati v vsakodnevnih težavah, če bomo pravilno in pravočasno znali zavihati rokave, tako kot smo si jih v času novogradnje, ter pri tem razumeli in hoteli razumeti objektivne težave znotraj tovarne kot tudi DO. Ob vseh težavah in težavicah moramo uspeti ohraniti enotnost in notranjo čvrstost, tako da se tudi vseh problemov ne bomo ustrašili, ampak jih reševali postopoma, drugega za drugim. Prav gotovo nam z novo proizvodnjo, organizacija dela in organiziranost še v tem trenutku predstavljata enega ključnih problemov, ki bi jih morali že razrešiti pa iz poznanih razlogov še ni v tisti fazi, ki logi, ki so ob taki organiziranosti še kako prisotni. Kot je bilo že v začetku povedano, pa delavci Lepenke nikakor ne vržemo puške v koruzo. V obdobju, ko se je gradila nova tovarna, so se pripravile prve povezave z osnovnimi.šolami v naši okolici, pričelo se je s poklicnim prosvetljevanjem in tudi poklicnega usmerjanja smo se lotili, sicer nekoliko plaho pa vendarle. Rezultati tega nam bodo pripomogli k uspešnejšemu delu šele v prihodnosti in moramo zato trenutno operirati le z lastnimi delovnimi močmi. Zagotavljati kadre v bodočnosti pa pomeni štipendiranje učencev za programe usmerjenega izobraževanja, posebej še na papirniški usmeritvi, kar je velika želja našega kolektiva. Kljub takim in podobnim zadregam smo se že v celoti uspeli organizirati po mezzo organizaciji, ter v določenem obsegu tudi na mikro nivoju, kjer smo postavili stvari v tozdu tako, kakor mislimo, da morajo biti in da nam bodo v tem trenutku, kakor tudi bi ji lahko rekli, bližamo se takšni organiziranosti, kot nam je glede na predvideni in sedanji obseg proizvodnje zadostna. Formalne organiziranosti po posameznih nalogah in področjih dela še nismo uspeli speljati, čeprav nam neformalna oblika že kaže takšne obrise, ki jih bo potrebno zapisati v dokumente, vse dokumente metodološko urediti, potem pa v skladu s tem določiti nosilce posameznih nalog. Posebno zahtevno je dosegati nek optimum organiziranosti zaradi štiriizmenskega dela, dela ob nedeljah in praznikih in pa prilagajanja proizvodnih programov zahtevam kupcev. Seveda pa to ni nerešljiva zadeva, čeprav nam zagotavljanje ustreznih kadrov za popolnjevanje iz zunanjih virov primanjkuje. Usmeritev, ki velja pri tem in sprejemljiv način izvleči se iz te zadrege je, zagotoviti horizontalni in vertikalno napredovanje lastnih kadrov, skratka izkoristiti optimalna znanja delavcev, ki so si usposobljenost pridobili z delom in samo-izobraževanjem. Tako planiramo popolnitev izmenskega dela z odgovornimi delavci, saj do sedaj v popoldanskem in nočnem času, nedeljah in praznikih nosilcev odgovornosti nismo imeli določenih. Pri reševanju novo nastalih situacij v drugi in tretji izmeni, nedeljah in praznikih je bilo potrebno posameznike vpoklicati, kar pa smo v tozdu skupaj ocenili, da je vse potrebe po izmenskem delu potrebno popolniti, ob tem pa upoštevati postopnost. Vsekakor predvidevamo izkoristiti vse notranje kadrovske potenciale in se šele nato obrniti na zunanje kadrovske vire, le-teh pa v občini, niti v regiji ni v suficitu. Nikakor pa ob tem ne gre prezreti, da pri osnovnošolski mladini v regiji in občini ne vlada veliko zanimanje za papirniške poklice, čeprav tozd Lepenka ni bila nepoznana tovarna v preteklosti, še bolj pa v tem času. Vendar je pa poznano, da se v Lepenki dela v štirih izmenah in da pri tem kadrovanje omejuje po eni strani zakon, po drugi pa čisti obče človeški raz- v naslednjem obdobju kazale vidnejše rezultate. Ob pregledovanju dogodkov ugotavljamo, da spremembe v organiziranosti vzdrževanja in prehodu na delo v dveh izmenah kažejo rezultate, saj se je število ur dežurstva na vpoklic znižalo, prav tako pa je viden prihranek pri stroških. Obstajajo pa na tem področju še možnosti in rezerve, ki jih velja izkoristiti. Prav tako tudi v proizvodnji uspešno izpolnjujemo zastavljene cilje, kljub občasni surovinski krizi in s tem v zvezi povezano pripravo snovi. Pripravljenost za delo in posluh za spreminjanje programov dela se kaže vsakodnevno. Skušamo v čimvečji možni meri z našimi proizvodi zadovoljiti poslovne partnerje znotraj DO, kakor tudi izven nje. Glede na ugodne rezultate pa bi morala v tem letu zavladati tudi kvaliteta izdelka še na višjem nivoju, kot argument nastopanja na zunanjem tržišču. S tem kratkim zapisom smo skušali predočiti le del utripa lepenki-nega vsakdanjika. Za poglobljene in širše analize preteklega dela in prihodnjih možnosti pa bo ob obravnavi zaključnega računa še dovolj časa. Nesporno pa lahko rečemo, da v kolikor vsa področja dela tako hitro in uspešno realiziramo znotraj tozd in DO kot izgradnjo nove tovarne, potem pa se nam za rezultate dela ni treba bati, prihodnost samo pa lahko gledamo s optimizmom. Peter REZAR PRIPRAVA SREDNJEROČNIH PLANOV ZA OBDOBJE 1986 - 1990 Povečana proizvodnja bo predvsem namenjena izvozu Dela na pripravi srednjeročnih pla/ nov so se začela v prvi polovici 1984 leta s sklepom delavskih svetov TOZD, ki so sprejeli sklep o pripravi planov in delovni program pripravljanja planskih dokumentov. Na osnovi teh sklepov so bile izdane analize uresničevanja srednjeročnih planov TOZD in DO KTL za obdobje 1981 - 1985 in analize razvojnih možnosti za TOZD in DO KTL za obdobje 1986 — 1990. Delavski sveti TOZD in DO so o analizah razpravljali in jih sprejeli v drugi polovici leta 1984. Na osnovi sprejetih analiz je bil pripravljen osnutek smernic srednjeročnega razvoja. V smernicah smo skušali najti optimalne rešitve, ki naj nebi pomagale samo k preživetju temveč k nadaljni pros-periteti naše delovne organizacije. Popolnoma jasno je, da ob sedanji kreditno monetarni politiki (58% obrestna mera za obratna sredstva, 50% obresti za naložbe, skromna udeležba bank v naložbah itd.) in odvisnosti od uvoza opreme ne bomo mogli s pretežno lastno akumulacijo, izvozom in najemanjem kreditov v tujini rešiti vseh problemov in želja temeljnih organizacij. Zato je v smernicah prevladala usmeritev pospešenega razvoja predvsem v tistih dejavnostih, ki so najperspektivnejše, akumulativne in izvozno usmerjene, kar so tudi osnovni pogoji za pridobitev potrebnih soglasij in dovoljen za uvoz opreme in najem tujih kreditov. Istočasno bomo skušali z novogradnjo v industrijski coni Ljubljana — Moste rešiti nemogoče proizvodne prostorske probleme TOZD Kartonažna in preselitev TOZD Pako, ki mora zapustiti sedanjo lokacijo. Naložbe so v smernicah predvidene predvsem v modernizacijo in avtomatizacijo proizvodnje valovitega kartona ter dopolnitev in zamenjavo nekaterih predelovalnih kapacitet, priključek na plinovod, preselitev in modernizacija proizvodnje potiskane embalaže ter uvedba kaši rane embalaže, preselitev TOZD Pako in avtomatizacijo izdelave registrato-rjev, povečano proizvodnjo kuvert, dopolnitev naprave za pripravo snovi, nakup računalniške opreme ter še nekatere nujne zamenjave in dopolnitve proizvodne opreme in vzdrževalnih strojev. Vrednost predvidenih naložb je po sedanjih cenah in tečajih din 3.820.000.000. Realizacija našte- tih naložb bi nam omogočala povečanje proizvodnje od leta 1990 na 132.000 ton ali 38% več kot planiramo leta 1985. Povečana proizvodnja bo v pretežni meri namenjena izvozu saj predvidevamo, da bi se fizično izvoz povečal za 189%, prodaja na domačem trgu pa samo za 15%. Vrednostno bi se izvoz povečal na konvertibilno področje od 3.400 $ planiranih v letu 1985 na 12.000 $ v letu 1985 medtem, ko bi se skupni izvoz povečal od 5.000 na 15.000 ali za 167%. V naslednjem srednjeročnem obdobju 1986 — 1990 v DO ne predvidevamo povečanje števila zaposlenih. V predhodnem vsklajevalnem postopku na koordinacijskih svetih in dveh sejah planskih komisij DO KTL, so se smernice srednjeročnega razvoja TOŽD in DO postopno dopolnjevale in usklajevale. V nadaljevanju postopka priprave srednjeročne planske dokumentacije bodo smernice v javni obravnavi po TOZD nakar jih sprejmejo delavski sveti. Vskladitev smernic je predvidena tudi na nivoju občin, republike, SOZD Slovenija papir in Splošnega združenja papirne in papirno-predelovalne industrije Slovenije. Nadaljni postopek priprave in sprejema planskih aktov pa bo znan po sprejemu novega zakona o temeljih družbenega planiranja in družbenem planu Jugoslavije, ki je v razpravi. V, Janez SEDEJ Tozd Kartonažna Ljubljana v DE—20 za izvoz Varstvo pri delu v DO KTL - 1984 pd 2.262 zaposlenih delavc ,etu 1984 se je v teku pretek e*a poškodovalo 147 delavce ° teh 22 na poti. Tako se Povprečju poškodoval vsak 1E avec. Vsak poškodovanec je Povprečno odsoten z dela 13,i ovna dneva. Težji poškodbi bili 2. p® te Podatke primerjamo z le 983 vidimo, da se je število .^b Prj delu povečalo od 14! /l/o), število težjih pa zman 0 3 na 2. Resnost poškodb Povečala od 11 na 13,2 (za 2 'dobljenih delovnih dni za Poškodbo. Število izgubljenih '°vmh dni se je povečalo od 1 L etu 1983 na 1942, torej . lovnih dni (za 22%). število poškodb na poti se je pacalo od 20 na 22 (za 1i ogottno^ poškodb se je pove °d 6,36% na 6,50% (za 2,2%). a vrednosti sta najnižji v nJ'h devetih letih. to številčno najmočn z . Pa je stanje naslednje: r. tQzdu KARTONAŽNA Ljubši na ~ se je od 725 delavcev po-odovalo 73 delavcev in od teh 1n J doti- Poškodoval se je vsak Do ,avec- Vsak poškodovani je Prečno boloval 11,6 delovnih '■ ^ primerjavi z letom 1983 se je število poškodb pri delu povečalo od 58 na 73 (za 26%), od tega na delu od 50 na 58 ( za 16%), na poti pa od 8 na 15 (za 88%) poškodb. Resnost poškodb se je povečalo od 10 na 11,6 (za 16%) izgubljenih delovnih dni za 1 poškodbo. Od 73 poškodovanih je bilo 40 žensk in 33 moških. Torej se je poškodoval vsak 10 moški in prav tako vsaka 10 ženska. V TOZD se je poškodoval vsak: 1. KARTONAŽNA delavec 10 2. LEPENKA 12 3. EMB. SERVIS 13 4. JELPLAST 14 5. KARTONAŽA 15 6. TIKA 15 Poprečje KTL 15,4 7. KUVERTA 18 8. VALKARTON 19 9. PAPIRNA KONF. 50 V tozdu VALKARTON Logatec — se je od 410 delavcev poškodovalo 22 delavcev, od teh trije na poti. Poškodoval se je vsak 19 delavec. Pogostnost poškodb je 5,4% kar je za 17% pod poprečjem KTL. V primerjavi z letom 1983 je število poškodb enako, to je 22 poškodb, od tega se je na delu povečalo od 18 na 19 (za 2%), na poti pa zmanjšalo od 4 na 3 poškodbe (za 25%). V tozd KARTONAŽA Rakek -se je od 239 delavcev poškodovalo 16 delavcev, od teh 1 na poti. Poškodoval se je vsak 15 delavec. V primerjavi z letom 1983 se je število poškodb pri delu povečalo od 12 na 16 (za 33%), od tega na delu od 11 na 12 (za 9%), na poti pa je bila 1 kot v letu 1983. V tozdu PAPIRNA KONFEKCIJA Ljubljana — so se od 201. delavca poškodovali 4..delavci. Poškodoval se je vsak 50 delavec. Pogostnost poškodb je 2%, kar je za 70% pod poprečjem KTL in najugodnejše v DO. V primerjavi z letom 1983 so se poškodbe pri delu zmanjšale od 12 na 4 (za 67%), poškodbe na poti pa od 4 na 0. Poprečno izg. del. dni za 1 poškodbo dni 1. KARTONAŽA 23,4 2. KUVERTA 16 3. TIKA 14,5 Poprečje KTL 13,2 4. VALKARTON 12,5 5. LEPENKA 12,2 6. KARTONAŽNA 11,6 7. PAPIRNA KONF. 9,5 8. EMB. SERVIS 8,7 9. JELPLAST 6,7 V tozdu SIGMA in v bilo poškodb. DSSS ni Od vseh 147 poškodb pri delu so ugotovljeni vzroki poškodb naslednji: poškodb 1. Nepazljivost delavca, sodelavca .................. 66 2. Nezanesljiv, nesmotrn način dela.................. 44 3. Pomanjkljivosti na napravah, objektih ...........9 4. Kršitve predpisov varstva pri delu..............6 5. Na poti na delo, z dela, služ. poti............ 22 Republiški komite za delo SR Slovenije je izdal soglasje občasnega nočnega dela žensk v letu 1984 za 200 delavk (v eni izmeni 64 — 80 žensk) za 8 tozdov DO KTL. Republiški inšpektor dela je opravil redne inšpekcijske preglede v tozdih Tika, Papirna konfekcija, Kartonažna, v Valkartonu pa izvedel raziskavo težje poškodbe delavca na sloter—ju. Interno izobraževanje iz varstva pri delu in preizkusi znanja v lastni režiji so bili opravljeni v tozdih Kartonažna in Kartonaža. Preizkus znanja iz varstva pri delu -za vodilne in vodstvene delavce temeljnih organizacij in DSSS KTL je v sklopu sozda SLOVENIJA PAPIR opravilo v maju in juniju 75 delavcev. J. KOPAČ Katere aktivnosti bomo finansirali iz sredstev sklada skupne porabe za leto 1985 O planu sredstev sklada skupne porabe za prihodnje leto ste verjetno že dovolj slišali pri obravnavi letnega plana svoje temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. V tem sestavku se omejujem le na nekatere aktivnosti, ki bodo finansirane iz sredstev skupne porabe. Sredstva sklada skupne porabe oblikujemo za dva glavna namena porabe in sicer za tako imenovani splošni del in del za stanovanjsko reševanje. Splošni del sredstev sklada skupne porabe (SSP) smo v letošnjih planih razdelili v pet skupin namenov in sicer: 1. sredstva za pokrivanje obveznosti iz leta 1984, 2. sredstva za plačilo obveznosti po sprejetih samoupravnih sporazumih, ki se plačujejo iz sredstev SSP, 3. sredstva za plačilo anuitet za nakup počitniških enot na Cresu, 4. sredstva, ki jih združujemo na nivoju delovne organizacije, 5. sredstva, ki jih namenjamo za ostale potrebe v temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti. Podrobnejši pregled posameznih skupin pokaže naslednje: 1. obveznosti iz preteklega leta predstavljajo predvsem obveznosti iz najetih posojil od drugih temeljnih organizacij, pokrivanje izgube obrata družbene prehrane, obveznosti iz naslova združevanja sredstev na nivoju DO za katerega smo se dogovorili v preteklem letu. Jasno, vse te postavke se ne pojavljajo pri vseh temeljnih organizacijah, so pa najbolj pogoste. V letu 1984 smo sprejeli plan delnega združevanja sredstev SSP, vendar vse temeljne organizacije iz takšnih ali drugačnih vzrokov Prispevajte svoj delež uspešnosti akcije! ALI VESTE, KAKŠNA JE VIŠINA OBROKA ZA ODPLAČEVANJE STANOVANJSKEGA POSOJILA? Ljubljanska banka je pričela z akcijo povečanja minimalnih obrokov za odplačevanje stanovanjskih posojil. Banka ugotavlja, da je v Sloveniji skoraj 50% posojil, pri katerih je mesečni obrok nižji od 500,00 dinarjev, od tega pa jih je polovica nižja od 200,00 dinarjev. svoje obveznosti do združenih sredstev niso poravnale, tako da morajo to storiti iz sredstev oblikovanih za letošnje leto. Omenim naj še to, da so bila trem temeljnim organizacijam vrnjena preveč vplačana sredstva SSP na račun združevanja. 2. Obveznosti, ki izhajajo iz samoupravnih sporazumov h katerim so pristopile posamezne temeljne organizacije in delovna skupnost predstavljajo že kar precejšnja sredstva, tako da moramo v prihodnje kar dobro premisliti predno pristopamo k sporazumu, ki nas finančno krepko obremenijo. Višina obveznosti po sporazumih predstavlja v nekaterih temeljnih organizacijah že kar četrtino planiranih sredstev splošnega dela sklada skupne porabe. 3. V letošnjem letu bodo temeljne organizacije in delovna skupnost (le-ta je namreč v letu 1984 odkupila eno hišico od tozd Papirna konfekcija) odplačala letošnjo anuiteto za počitniške hišice na Cresu in sicer v skupni višini din 13.652.000.00. 4. Sredstva, ki jih združujemo na nivoju delovne organizacije v planirani višini 8.285.000.00 din namenjamo za: vzdrževanje in poslovanje počitniških objektov 1.833.000 -din; sredstva so namenjena za: — tekoče vzdrževanje koče na Veliki planini in doma v Fiesi, — vzdrževanje skupnih površin počitniškega naselja na Cresu, — stroške oskrbnikov za kočo na Veliki planini, poč. dom v Fiesi in hišice na Cresu, — stroške energetike, raznih taks za dom v Fiesi, Veliki planini in Cresu ter najemnine za počitniške prikolice, ki služijo kot priročno skladišče oziroma bivališče za oskrbnika na Cresu. Večletno povečevanje cen stanovanjske gradnje je močno razvrednotilo obroke za odplačevanje starih stanovanjskih posojil, tako da nekateri ne krijejo niti stroškov plačilnega prometa in obdelave dokumentov. Da bi prispevali svoj delež k uspešnosti te akcije predlagamo vsem, da ob pregledu višin obrokov svojih stanovanjskih posojil premislijo in v okviru svojih finančnih možnosti pristanejo na povečanje višine obroka oziroma da ostanek posojil do višine 10.000,00 dinarjev povrnejo že v letošnjem letu. Svoj pristanek lahko sporočite v kadrovsko službo svoje temeljne organizacije ali delovne skupnosti, kjer boste dobili tudi podrobnejše informacije. Kmalu bo' skopnel sneg na prikolicah tozda Valkarton in zopet bodo nudile prijeten dopust delavcem šport in rekreacijo na nivoju delovne organizacije 491.000.00 din — s temi sredstvi bodo finansirani stroški nastali z udeležbo oziroma organizacijo: — prvenstev KTL v sankanju, smučanju, kegljanju, šahu, namiznem tenisu, malem nogometu, — udeležbo na letnih in zimskih papirniških igrah SR Slovenije, — udeležbo na manifestativnih pohodih — udeležba ene ekipe na športnih igrah papirničarjev Jugoslavije, — planinska izleta. Za srečanje delavcev KTL (dan KTL) predvidevamo 2.000.000.00 din, kje in kdaj bo organizirano to srečanje vas bomo še pravočasno obvestili. Na srečanje bodo vabljeni tudi naši upokojeni sodelavci, ki smo jim namenili malo spremembe, tako da letos ne bo tradicionalnega srečanja upokojencev v obratni menzi TOZD Kartonaž-na. Sredstva za obratno in zobno ambulanto združujejo le tozd in DSSS, ki koristijo njene usluge; ravno tako pa ne vse temeljne organizacije ampak le tiste, ki koristijo kočo na Veliki planini, združujejo še sredstva (skupna višina 150.000.00 din) za obveznosti po sporazumu za razvoj RTC Velika planina. 6d ZADNJA VEST! 5. Ostala sredstva nemenjajo temeljne organizacije in delovna skupnost za svoje potrebe od katerih v prvi vrsti oblikujejo sredstva za: — regres za letni dopust, — jubilejne nagrade, — odpravnine — ter ostale namene kot so: vzdrževanje počitniških prikolic,dotacije sindikalni organizaciji, socialne pomoči itd. V letošnjih planih pa se pojavlja tudi nova postavka “izobraževanje ob delu", kajti na osnovi spremenjenih zakonskih določil je možno finansiranje izobraževanja ob delu (šolnine za študij ob delu) le iz sredstev sklada skupne porabe. Z novo zakonodajo pa je spremenjen tudi vir sredstev za regresiranje družbene prehrane, le-ta se po novem finansira iz materialnih stroškov za vse zaposlene (tudi delavce, ki ne delajo v materialni proizvodnji). Posamezne višine gotovinskih izplačil iz sredstev SSP bodo določali delavski sveti posameznih temeljnih organizacij in delovne skupnosti, tu so mišljene zlasti višine za jubilejne nagrade, odpravnine, regres za letni dopust in regres za družbeno prehrano. Strokovna služba bo pripravila predlog enotnih višin in upamo, da se bomo kolikor toliko uskladili. D. V. Delavci — smučarji KTL so na XIV. zimskih športnih igrah papirničarjev Slovenije v soboto 23. februarja, dosegli uspešne posamezne uvrstitve ter prejeli veliko medalj, kakor tudi pokal za moško ekipno zmago, predvsem pa tudi pokal za skupnega zmagovalca. (reportaža v prihodnjem glasilu) clP Rn iz POSLOVANJA, TOZDA EMBALAŽNI SERVIS V KOPRU (nadaljevanje prispevka) Povečanje proizvodnje brez velikih investicij POTEK IZVAJANJA NALOGE Na osnovi izdelanega projekta in izobešenega v TOZD je DS v prvi polovici marca 1984 sprejel drugo varianto in s tem prižgal zeleno luč za pričetek izvajanja nada-Ijnih aktivnosti po zastavljenem Projektu. Še pred prestavitvijo strojev je bilo potrebno za nemoten potek proizvodnje izdelati oziroma kupiti nekatere naprave oziroma priprave. Ugotovili smo, da potrebujemo cca 300 palet za interni transport cca 11 boks palet za odvoz odpadkov, 6 industrij skih stolov in 5 ročnih viličarjev Pri tem smo upoštevali, da je pro jekt časovno deljen v dve fazi. Iz vanjanje druge faze (dopolnile program) smo pustili za kasnejš obdobje in se osredotočili na I nijo za predelavo valovitega kat tona. Pri pregledu števila zaposle oih smo ugotovili pri manj kija Predvsem na strani moških. N novo uvedeni interni transport nastavljalec, skakač in vodja prip rave proizvodnje so povzročili ir terne prerazporeditve ozirom dodatno kadrovanje. Pri izbiri ka ndidatov smo si pomagali s psihe oskirn testiranjem s ciljem nepr stranske ocene in izbire najustrez neJsega kandidata. Ker smo pred postavljali, da bo šivanje ozko grli sm° Pričeli s treningom šivanj m vzPoredno izdelali nekaj pripc močkov (prisloni, mejniki) na ši a mh strojih s ciljem skrajšal as operacije z uvajanjem sedeče ya dela pa humanizirati delo. Izdelal j smo tabelo, ki v odvis °stl velikosti prireza predp uje držo in zasedbo pri šivanju značili smo pozicije strojev ii tasirali transportne poti. Zarad zamude električarjev in bližajočil °citnic je bila postavitev stroje c^stavliena v čas poletnih mese ?° SePtembra so bili stroji postav i'®n' 'n,ob Prihodu v Koper srni q e '! 'e nekaj manjših korektur in u' t[ansport P° proizvodnj v:.s adišču potekal kot je pred eno smo v vseh prostorih z u: Dm nvbarV0 označili transportni uva ' Vzporedno smo nadaljevali; zai *anie!TI delovne dokumentacije nihemanjern podatkov o predela int m.2 ■ vodenje Gantove karti reniranjem šivanja. j^UJČEVANJE IN PRIVAJA dve°f6n pote^ učenja delimo \ jeRJUČEVANJE, kjer človek spre čil 3 terr,eljne informacije in zna ciip0S*' 0 delu. Temeljne informa pri ? delu, pridobljene v obdobju jen cevanja, ostanejo trajno shran Var|e ln so osnova za začetek pri PRIVAJANJE v tem obdobju človek na osnovi že dokončno oblikovanih temeljnih informacij pridobiva na spretnosti, rutini, koordinaciji gibov, kondiciji itd. Čas za odločanje pred posameznimi gibi se skrajšuje, delo postaja podzavestno—programirano. Rezultat teh vplivov je porast delovnega tempa. Na porast tempa vpliva cela vrsta činiteljev, zahtevnost dela, čas delovnega cikla prekinitev med delom in vpliv podobnosti ciklov pri različnem delu. Na operaciji šivanja smo v prvi fazi uredili delovno mesto (glej sliko 1) s štopanjem časov in stalnim opazovanjem smo ugotovili, da je čas šivanja odvisen predvsem od velikosti prireza in števila šivov potrebnih za formiranje amerikank. Na osnovi teh operacij smo dodatno montirali na vseh šivalnih strojih še prislone in mejnike in s pomočjo WF analize določili ciljni čas za posamezne skupine škatel. Da ne bi bilo nesporazumov smo predpisali tudi število oseb in držo pri šivanju v odvisnosti od velikosti prireza. Velikost prireza m2 1,0) 1,0 ... 1,6 1,6 ... x 1,0 ... št. oseb drža 1 sede 1 stoje 2 stoje 2 stoje x za škatle več kot 1 x šivane Postavili smo si cilj naučiti čim več oseb operacij šivanja. Tako smo se poleg uvajanja ukvarjali tudi s priučevanjem, da ne bi motili redne proizvodnje smo ga izvajali v popoldanskem času. Da bi čim bolj izkoristili čas osebe, ki Urejeno delovno mesto za operacijo šivanja (slika št. 1) Prototip naprave za povezovanje in štetje križnih vlog (slika št. 2) šiva za operacijo šivanja smo dodatno uvedli tekača (dostavljača —laufarja), ki je skrbel za dostavo materiala na delovno mesto. Odlaganje že zašitih škatel pa je bilo izvedeno v kartonsko škatlo z od-metalnim gibom. Na ta način smo v največji meri razpoložljivi čas delavca izkoristili za tehnološki čas (šivanje). Pri analizi tehnološkega mesta križnih vlog smo tračno žago sloter in povezovalnik povezali v linijo. Na povezovalni-ku smo odpravili operacijo štetja križnih vlog, ki je povzročila pogoste zastoje s pripravo (na sliki 2 prototip) za povezovanje, na kateri je bila označena željena višina, ki je ustrezala številu kom. v embalirani enoti. Za kontinuirano delo so bile predvidene 4 osebe. Izdelali smo tudi idejno zasnovo za kontinuiran transport med žago in sloterjem, ki bo povzročila zmanjšanje potrebnega števila ljudi za strežbo na 2 osebi. Na krožnih Škarjah smo klasične izlagalne mize nadomestili z mobilno paleto na kolesih, ki je konstrukcijsko izvedena tako, da jo je mogoče sestaviti s še eno in tako povečati površino (lahko se uporablja za majhne ali velike prireže). Na ta način odpade prelaganje materiala med dvema KŠ iz izlagalne mize na paleto. S povečanjem števila mobilnih palet bomo skušali nadomestiti transport med krožnimi škarjami in izsekovalnimi stroji (na ta način bodo odpravljena vsa prelaganja materiala iz izlagalne mize na palete). Ob vsakem paru krožnih Škarij se nahaja boks paleta na kolesih namenjena za odstranjevanje tehnološkega odpadka. Zaradi lažjega prevoza do preše ima montirana kolesa. Posegli smo tudi v skladišče in v ta namen izvedli demonstracijo skrčevanja (oblikovanja tovorne enote) po tehnologiji paleta brez palete. Dokumentacija V skladišču se zbirajo vse zahtev-nice materiala in za vsako posamezno naročilo se pripravi in izda na dokumentu zapisana količina materiala. Uspostavljanje so kartoteke in vsakodnevno se vodi količina izdanega materiala po vrsti, kvaliteti in dimenziji. Na vsaki paleti, ki pride v skladišče je paletni list na zadnji pa vsa delovna dokumentacija kar je signal, da je izdelana celotna naročena količina. To potem služi za izdajo dobavnice kupcu. Dokumentacija gre nato v komercialo, kjer se izpiše račun in se vrne v pripravo proizvodnje — arhiv, kjer se dnevno evidentira predelana količina materiala in izračuna dnevni doseg normativa. Pomembno mesto ima skakač (rezerva), ki je zadolžen, da razporeja delovne naloge po proizvodnji v odvisnosti od planiranega razporeda. V Gan-tovo karto vnaša dejanski razpored nalogov po strojih na ta način je v pripravi proizvodnje vedno na razpolago povratna informacija o poziciji naloga v proizvodnji. Prav tako rezerva nadomešča v slučaju potrebe tudi delavce na posameznih mestih vendar v časovno omejenem intervalu (do 20 minut). Zaradi nove delitve dela in večje jasnosti smo izdelali specifikacijo dela po posameznih strojih za celotno proizvodnjo, ki naj bi bila osnova za izdelavo opisa del in nalog. NORMATIVI Diagram dosega norme se vodi na naslednji način: — beležijo se naslednji zastoji v proizvodnji a) STROJNE OKVARE nastanejo pri obratovanju stroja zaradi okvar b) ORGANIZACIJSKI ZASTOJI ni materiala, ni naloga, ni palet, sestanek, ni zasedbe in drugi c) DISCIPLINA zamude, ki nastopajo izven predvidenih odmorov (prisotnost na delu ni v skladu z oblikovanim delovnim časom). Zastoji zaradi STROJNIH OKVAR in ORG. ZASTOJI ne bremenijo delavca, ker za njih ni odgovoren. Da bi lahko ta način (nadaij. na 8 str.) doseg normativa se izračuna po enačbi: EFČ ........... DEJANSKA DOSEG = EFČ—(org. zastoji + okvare stroja)X IZDELANO: ZASEDBA 520 m2 (osebno/dan) EFČ = 400 minut Omenjeni način izračuna dosega daje možnost doseganja in preseganja normativa ob manjši zasedbi in temu ustrezni nižji osnovi. Kot primer je za zadnji mesec uvajanja (november 1984) prikazan diagram dosega normativa. — normativ za križne vloge, 60.000 komadov pri zasedbi 4 oziroma (2) osebi po povezavi obeh strojev. Tehnološko mesto A — Vzporedno in zaporedno vezane krožne škarje EFČ vspostavil je bilo potrebno evidentirati omenjene zastoje in jih odšteti od efektivnega fonda časa (400 m in). V TOZD smo pripravili tri normative: na liniji za predelavo valovitega kartona tehnološka mesta A+B+C+D smo postavili skupinski normativ, ki znaša ob popolni za- sedbi 25 delavcev (18+7) 13.000 m2 /izmeno. 18 oseb = tehnološko mesto A(4)+B(6)+C(6)+D(2) 7 oseb = (1) nastavljalec (1) rezerva (skakač) (2) tekača (baliranje) (1) vzdrževalec (2) skladišče DOSEG = EFČ—(org. zastoji + strojne okvare) X IZDELANO 60.000 - normativ za izsekovalni stroj (T IG L - štanca) 1 oseba delovni takt 6 sek/kom EFČ DOSEG = EFČ—(org. zastoji + strojne okvare) X IZDELANO 4.000 (nadaljevanje v prih. glasilu) Osebe, ki delajo na preostalih strojih, kjer ni postavljenega noramtiva so vezane na doseg linije. DELOVNA DOKUMENTACIJA, KI SE UPORABLJA V TOZDU ZAHTEVNICA DN: IZDAJNICA Opis mat. Opis mat. EM KTO St. mat. Daiumj količina Stroš. mest. količina Stroš. mes. — Zahteval Dal„m Izdal Datum PK 1599 M DOSTAVNI LIST DO KTL Ljubljana n. sol. o. TOZD EMBALAŽNI SERVIS n. sub. o. KOPER KUPEC NALOG MATERIAL DIMENZIJA KOLIČINA KONTROLA DATUM DO KTL Delovni nalog št. »EMBALAŽNI KODA Tip — Prejemnik Šivano Lepljeno Prodajna cena Številka orodja za Stanco Opla mat. Opla mat. s PODROČJA KADROVSKE DEJAVNOSTI V DO KTL Kadrovska problematika in aktivnosti v letu 1984 Težave v našem družbenoekonomskem razvoju nas silijo, da se vse bolj zavedamo dejstva, da so kadri temeljni nosilci in izvrševalci procesa, torej glavni element proizvo-Rih sil. Zato nas dogovorjene norme obvezujejo k aktivni kadro-vski politiki, ki naj jo obravnava-U>° in vrednotimo enakopravno ot proizvodne, komercialne, finančne in druge naloge, kar dosedaj v Praksi ni najbolj pogost pojav. Za realizacijo aktivne kadrovske Politike je namreč nujno potrebna J.azv'ta kadrovska dejavnost, ki la-k° pripravlja ustrezne strokovne Podlage za odločanje na področju korovske politike in sicer na vseh mvojih naše organiziranosti. Ugotavljamo pa, da v kadrovskih službah organizacij združenega dela še vedno nimamo zadostno število primerno strokovno usposobljenih kadrovskih delavcev (TABELA št. Po podatkih za občino Ljubljana Center je v kadrovskih službah zaposlenih 54 delavcev s VII. stopnjo strokovne izobrazbe, 150 dela-y?ev s stopnjo, 195 delavcev s • stopnjo in celo 89 delavcev sil. 'n IV. stopnjo strokovne izobraz- egativni odklon dejanske izobra-z e °d zahtevane se kaže pri vseh S °Pniah izobrazbe, največji pa je Pfl VII. stopnji. Ta odstopanja so 6 VOU|rino posledica internega ?zP°reiar|ja delavcev v kadrovske nzbe, ki temeljijo bolj na izkaza-11 nagnjenjih in predispozicijah azporejenih delavcev, kot na tež-_ organizacije združenega dela ri„. str°kovni krepitvi kadrovske nejavnosti. Strokovnost kadrov v kadrovskih ^užbah še vedno zaostaja za strogostjo kadrov na tehnološkem Po ročju. To kaže, da še nismo v * °ti dojeli izredno pomembno 0 go kadrovske funkcije pri real i-acgi zastavljenih ciljev (družbe- 1 - ekonomskih, tehnoloških itd) • Pomeni da še vedno nismo do- 1 'd°9° delavca — izvajalca. Pri k' investiciji natančno planira-° tehnologijo, vse tja do vijaka, ozabljamo pa na delavca, ki bi za (J r°jem stal in ga vodil, na njegovo r)jP?sabljanje, ustrezno nagrajeva- ^roga težava je neustrezna org, Voianost kadrovske funkcije na Ju temeljne, delovne, sestavlj ganizacije in panožnega zdri nia v našem združenem di sla^b' temu' da imamo boljše u. ,se Primere organiziranosti lem °.v Posplošeni obliki to pr . atiko strnili v naslednjo ugc '^•..legalni nosilci kadrov bkcije v združenem delu so ejne organizacije in delo' uPnosti (vsi zahtevki za kadr ske podatke, ki jih zbirajo občinske in republiška skupnost za zaposlovanje, so naslovljeni na njihove naslove), delovanje kadrovske funkcije na nivojih DO, SOZD in panožnega združenja pa je prepuščeno samoiniciativi teh asociacij. Pri tem je vidno naslednje: bolj kot se DO, SOZD oziroma združenje zavedajo pomembnosti celovitega urejanja kadrovske funkcije, bolj imajo to področje organizirano urejeno. Ker pa je nivo tega zavedanja dokaj raznolik ni nič čudnega, če imamo delovne organizacije, ki jim zadostuje seštevek kadrovskih podatkov kot izhodišče za urejanje kadrovske problematike. Pri tem pa moramo ugotoviti, da posamezne sestavljene organizacije oziroma združenja urejenih kadrovskih podatkov svojega področja sploh ne vodijo. Jasno je, da nobena organiziranost ni sama sebi namen, ampak da je določena organizacijska oblika postavljena z namenom, da dosežemo zastavljeni cilj in v našem primeru je to aktivna razvojna kadrovska politika, ki bo omogočala kvalitetne in pravočasne kadrovske odločitve. V naš samoupravni sporazum o združitvi v delovno organizacijo smo zapisali, da delavci temeljnih organizacij upoštevajoč načelo racionalnosti in ekonomičnosti po-verjajo opravljanje zadev skupnega pomena za vse temeljne organizacije in za delovno organizacijo delavcem delovne skupnosti. Med te skupne zadeve pa smo zapisali tudi kadrovske. Pa smo naredili vsaj prvi korak k temu cilju ? Smo pripravljeni sodelovati, voditi aktivno kadrovsko politiko ? Če smo v tem na nekaterih področjih uspeli in tako celo dosegli določen razvoj (izobraževanje, razvrščanje del oziroma nalog) pa smo na drugih področjih nazadovali oziroma jih sploh nismo razvili (industrijska psihologija, sociologija dela, pravna in socialna pomoč itd.). Ne uspeva nam dosledno realizirati niti tistih nekaj določil samoupravnega sporazuma o združitvi v DO KTL, ki se nanašajo na skupne osnove za urejanje delovnih razmerij. Še zelo daleč pa smo od tega, da bi dolgoročno načrtovali kadrovsko politiko delovne organizacije. Zavedati se moramo, da je povezanost kadrovskih služb in kadrovske aktivnosti v organizacijah združenega dela, ki so statusno povezane, nujnost, saj brez tega ne morejo ustrezno opravljati svojih nalog, oziroma voditi razvojne kadrovske politike. V Samoupravnem sporazumu o usklajevanju letnih načrtov zapos- TABELA št. 1 IZOBRAZBENA STRUKTURA KADROVSKIH DELAVCEV DELOVNE ORGANIZACIJE Štev. kad. delav. Visoka Višja Srednja Nižja delov., izobr. raz- strokov- stro- strokov- stro- merja, kad. evid. na izob. kovna izob. na izob. kov. izob. Temeljna organiz. 19 2 5 9 3 Delovna skupnost 5 1 1 3 Skupaj: 3 6 12 3 24 12.5% 25% 50% 12.5% lovanja v občini Ljubljana—Center v letih 1984 in 1985 predvidevamo: — v okviru politike produktivnega zaposlovanja bodo organizacije združenega dela povečale število zaposlenih za 0,4% le v primeru, če bodo svojo proizvodnjo usmerile v izvoz — v industriji predvsem z uvajanjem novih izmen; — negospodarske organizacije združenega dela bodo nadaljevale s politiko omejevanja števila zaposlenih ob večjem uveljavljanju obstoječega znanja in strokovne usposobljenosti zaposlenih ter postopno zmanjševali število zaposlenih v skupnih službah na administrativnih delih in te delavce usmerjali v druge dejavnosti; — nadaljevali bomo akcijo zmanjševanja nadurnega dela, posebno tam, kjer bi taka dela lahko nadomestili z izmenskim delom ali drugačno organizacijo; — nadomestno zaposlovanje delavcev pa bomo izvedli ob doslednejšem upoštevanju načel, da na izpraznjena mesta zaposlujemo kadre z ustrezno izobrazbo, predvsem tiste, ki nimajo zaposlitve; — kadrovsko štipendiranje mora postati element dolgoročnega kadrovskega planiranja v združenem delu; — pripravnike bomo zaposlovali za nedoločen čas; — šolski in izobraževalni sistem se mora uskladiti s potrebami združenega dela, tako da bo motiviral delavce k izobraževanju ob delu; — v primeru ekonomskih in tehnoloških izboljšav, ko bo postalo delo določenega števila delavcev nepotrebno, se bodo razvijale oblike in metode dela za razporejanje delavcev med OZD; — ustvarjanje pogojev za usposabljanje in zaposlovanje invalidnih oseb mora postati ena od obveznosti OZD. Že v letu 1984 smo zaposlovali manj kot smo planirali in tudi v letu 1985 bo malo novih zaposlitev (TABELA št. 2). Potrebe po delavcih bomo krili z aktiviranjem notranjih kadrovskih rezerv, s popolnejšo izobrazbo znanja že zaposlenih delavcev, s smotrnejšo izrabo delovnega časa, boljšo organizacijo dela in z prerazporeditvijo delavcev z manj produktivnih na bolj produktivna dela in naloge. Izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih bomo dosegli z usmerjanjem delavcev k izobraževanju ob delu šestindvajset delavcev, dvainpetdeset jih bo s študijem nadaljevalo, devetnajst pa jih bomo v program izobraževanja šele vključili. Planiramo tudi 11.600 ur funkcionalnega izobraževanja naših delavcev, s čimer bomo omogočili stalno izpopolnjevanje in obnavljanje znanj v skladu z razvojnimi potrebami in možnostmi. V letu 1985 bomo podelili šestintrideset^ štipendij za izobraževanje na srednjih, višjih in visokih šolah, dvajset naših štipendistov, ki bo zaključilo izobraževanje pa bomo poskušali ustrezno zaposliti in tako izboljšati našo izobrazbeno strukturo. Aktivnosti bo dovolj, upajmo da tudi dobre volje, da v letošnjem in naslednjih letih naredimo še kakšen korak naprej k usklajeni, dolgoročni kadrovski politiki v delovni organizaciji. T.Č. tabela 2 Plan kadrov na strani 10 PLAN K A D R 0 V Z i. LET 0 1985 Število delavcev 31 . i ?. Predvideno stanje Število delavcev 31.1 ?. Plan strukture zaposl. v 1.85 VKV KV PK NK VŠ ViŠ SŠ NIŽ TOZD 1984 85 po pet let.nlanu 1985 proizv. delavci režij. delavci št. % Št . % št. % Št % št. % Št. % Št. % Št. % KARTONAŽA 239 240 243 148 95 3 1.2 39 16.0 168 69.1 6 2.4 14 5.8 13 5-3 LEPENKA 126 132 . 132 83 49 2 1.5 26 19.7 23 17.4 59 44.7 1 0.7 21 L6.0 VALKARTON. 410 415 406 254 152 82 20.0 169 41.6 47 11.5 5 1.2 4 0.9 40 9.8 59 14.3 KARTONAŽNA 725 810 730 367 363 1 0.1 215 29.4 77 10.9 372 51.0 4 Oj 5 9 1.2 46 6.3 6 0.8 PAPIRNA KONF. 201 190 184 134 50 1 0.5 17 8.9 147 80.C 2 1.0 9 4.7 8 4.2 JELPLAST 43 53 43 20 23 2 4.6 9 3.9 22 51.2 6 13.9 1 2.3 2 4.6 1 2-3 KUVERTA 72 87 75 53 22 1 1.3 20 26.6 41 54.5 3 4.0 1 1.3 9 L2.0 TIKA 169 180 173 92 81 1 0.6 45 26.0 42 24.C 47 26.9 2 1.1 28 L6.0 8 4.6 DSSS 185 210 185 / 185 2 1.0 19 10.2 3 1.6 8 4.3 35 18.9 23 12.4 72 38.9 23 12. j] SIGMA 50 50 56 35 21 ' 1 1.8 17 30.3 20 35.7 4 7.1 1 1.8 13 23.2 -J EMBALAŽNI S. 40 35 38 32 6 6 15.8 5 13.1 20 52.6 1 2.6 4 10.5 2 5-2 SKUPAJ: 2260 2402 2265 1218 1047 14 0.6 495 21.0 549 24.Z 734 31.4 46 2.0 49 2.2 258 11.4 120 5.3 S SEJE KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA DO KTL V novem sporazumu ne spremeniti obstoječe analitične metode za ugotavljanje zahtevnosti delovnih nalog Konferenca osnovnih organizacij sindikata DO KTL je svojo 5. redno sejo dne 8. februarja 1985 posvetila predvsem pregledu dela konference v preteklem letu, ter opredelitvi svojega programa za prihodnje leto. Iz poročila predsednika konference Janeza Bučarja o delu konference v preteklem letu je razvidno, da so bili pri obravnavah dani predvsem naslednji poudarki: — o analizi poslovanja za leto 1983, — o letovanju delavcev v letu 1984, — o poteku poprejšnje obravnave in aktivnostih v zvezi s pripravo na referendum za sprejem samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, — oblikovanje predlogov za volitve in imenovanja, — podaji pobude za pripravo osnutkov aktov s področja podeljevanja priznanj ter aktu glede koriščenja počitniških objektov v KTL. Po programu dela za tekoče leto pa se bo konferenca predvsem angažirala na: — spremljanju aktivnosti v zvezi s ponovno izvedbo referenduma za sprejem aktov o nagrajevanju, — obravnavanju in oceni poslovnih rezultatov, — pripravam na 11. kongres, — pripravam na izvedbo volitev v letu 1986, — razreševanju tekoče problematike. Delegati so v celoti sprejeli poročilo predsednika, s tem da so kot dopolnitev programa sprejeli tudi pripombo o pogostejših sklicih sej konference glede na vedno aktualno problematiko, ki se v tem času pojavlja. Delegati so se pod posebno točko dnevnega reda seje pogovorili kako oblikovati stališče do nadalj-nih aktivnosti na področju nagrajevanja, glede na že drugi neuspeli referendum v nekaterih tozdih in DSSS. Stališče delegatov teh enot v prikazu razloga, ki se je iznašal na letnih sestankih njihovih osnovnih organizacij je, da je prevelik razpon v predlagani analitični metodi. Po vsestranski razpravi so delegati sprejeli sklep s katerim: — konferenca zavzema stališče, da se za ponovno izvedbo referenduma oblikuje spremenjen predlog samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za OD in skupno porabo, s tem, da se v tem predlogu ne spreminja obstoječa analitična metoda ter določbe za ugotavljanje zahtevnosti glede na veljaven sporazum. Spremenijo oziroma dogradijo pa se določbe, ki se nanašajo na model merjenja delovnih učinkov ter izvrši tudi uskladitev sporazuma z določbami zakona in našega panožnega sporazuma, — aktivnosti v zvezi s ponovno izvedbo referenduma se pričnejo istočasno za vse temeljne organizacije in DSSS. Posebna značilnost, ki jo je predlagala konferenca ob sklepu s katerim se je strinjala s predlogom predloženega pravilnika o podeljevanju priznanj DO KTL je, da se njegovo določilo o podelitvi jubilejne značke za 25 let delovne dobe v KTL prenese na 30 let take dobe, s tem, da se delavcu ob 25. letnici jubilejne dobe izroči "vrednostno darilo". Delegati so zelo obširno razpravljali tudi v zvezi s pripravo splošnega akta v katerem bi zajeli ureditev področja organiziranja letovanja v počitniških objektih KTL. Konferenca se je z določenimi pripombami sicer strinjala z vsebino predloženih aktov, je pa bila mnenja, da bi se njihov dokončni sprejem preložil na jesen letošnjega leta, ker je sedanja obravnava prepozna ter tudi vsebinsko še nekoliko nedorečena. Vzdušje in rezultati prvenstva KTL v sankanju so že iz leta v leto enaki. Kot ponavadi so imeli najboljše rezultate tekmovalke in tekmovalci iz Tržiča. Vzdušje pa je bilo dobro, k temu je pripomoglo tudi lepo zimsko vreme. Število udeležencev je bilo kljub temu, da je bilo prireditev v nedeljo veliko, prvič so se tekmovanja udeležili tudi predstavniki Valkar-tona. Njihova udeležba sicer številčno ni bila močna, zato pa je bila razveseljiva uvrstitev Alojza Čuka, ki se je z dobro vožnjo uvrstil na 7. mesto. Koliko pomeni 7. mesto pove podatek, da se je do 20. mesta uvrstilo 18 Tržičanov, en Val-kartonec in en DSSS-jevec. Tudi S prvenstva v sankanju KTL Na predlog delegata Ivo Vuliča — Dermote je bila na koncu seje sprejeta odločitev da bo konferenca poročilo o poslovanju DO KTL obravnavala koncem februarja na posebni seji, prav tako pa se je konferenca na pobudo delegata Dragana Kovačeviča odločila, da izobraževalna služba DSSS organizira izobraževanje za vse delegate konference in sicer preko občinskega sindikalnega sveta Ljubljana — Center v naši predavalnici na Čufarjevi 16 v Ljubljani. M. S. pri ženskah je očitna premoč Trži-čank. Resnici na ljubo, pa je treba priznati da je premoč domačinov že v naprej pričakovana in sicer ob dejstvu, da že par dni preje trenirajo na progi ter da imajo precej boljše sanke. Ali bi se Tržičani izkazali tudi na drugi progi sicer ne gre dvomiti, vendar dosedanje premoči zanesljivo ne bi obdržali. Ne da bi rekel da organizacija ni potekala v redu, bi bilo za v prihodnje dobro pojasniti nekatera določila tekmovanja (prepovedana vožnja "ribice"; da otroci nečlanov kolektiva ne morejo prejeti medalj) in vsaj določiti časa za izbiro daril (nekateri so izbirali tudi par minut) oziroma spremeniti način obdarovanja. Lani sem Mitji Rupniku iz Valkar-tona napovedal dvoboj, on s smučmi, jaz s sanmi po isti progi. Mitja ni prišel. Dvoboj je izgubil, sam pa sem bil pred tem tako pesimističen, da sem stavo prinesel s seboj. Naj, naj udeleženec nedeljskega dneva je bil Andrej Tkalič. Nalepko "NAJ, NAJ" si je prislužil ker: — je bil najbolj priden pri nošenju tehnične opreme do koče, — je bil najbolj žejen, — je bil najbolj potreben spanja pred, med in po kosilu. Šport rekreacija Prvenstvo KTL v sankanju za leto 1985 je bil najbolj miren, ko je spal za mizo, ~ je bil najbolj zaljubljen, čeprav so mu vse ušle (potem je pa fante slatal"), ~ je imel kapo, ki ga je imela največ pod seboj, ~ je bil edini, ki mu je pečenica z zeljem povzročala prebavne motnje, ~ je imel najbolj srečne sanke, pustil jih je namreč doma, ~ je bil edini, ki mu za prevračale v dolino niso bile potrebne sanke, ~ ie bil edini, ki smo ga več kot P°l ure v avtobusu vsi zbrani čaka-1 za odhod proti domu. OTROCI: 1 ■ PAVŠEK Dušan 2.31.8 Tržič 2 MEGLIČ Miran 2.34.4 Tržič PETERNEL Damjan 2.40.4 Ljubljana Leto je bilo mimo in tako smo radostno zopet pričakali naše prvenstvo KTL v veleslalomu. Sicer zgodnjega termina organiziranja Prvenstva so bili nekateri predvsem otroci in njihovi starši še zeio veseli saj jih je mnogo bilo nabitih s pridobitvami treninga med pravkar končanimi šolskimi Počitnicami, d očim drugi ne, ker čakajo na nekoliko toplejše ozrač-|e Sai Pa nas kar naprej spremlja Prava polarna zima. No in tak hud mraz z 20 stopinjami pod ničlo pam je bil naklonjen tudi v nede-I? 17. februarja, ko smo se name-n|b na Gorenjsko v Martuljk na naše smučarsko prvenstvo KTL. °b našem odhodu iz Ljubljane ko ?em se pogovarjal z organizator-jem tekmovanja Mirkom Plazni-0rn, je le-ta bil najbolj jezen na j'5® liste delavce, ki so svojo ude-ezbo samo dva dni preje prijavili, ŽENSKE: 1. GOMBOC Sonja 2.20.9 Tržič 2. ŠKAPER Jelka 2.26.5 Tržič 3. KOSELJ Mili 2.29.0 Tržič MOŠKI: 1. MEGLIČ Jože 1.57.9 Tržič 2. GODNOV Janez 2.09.2 Tržič 3. NUČIČ Dušan 2.11.5 Tržič DVOJICE: 1. GODNOV -ŠKAPER 2.23.5 Tržič 2. KOSELJ - ŽURAN 2.25.1 Tržič 3. VIDMAR - GOMBOC 2.27.0 Tržič nato pa vkljub tako lepemu sončnemu dnevu ostali doma. Tako je prejšnji dan dodatno naročeni avtobus zaradi tolikšnega števila prijavljenih bil primoran zaradi naše odpovedi se vrniti, da bi tako vsaj nekoliko zmanjšali sicer drage prevozne stroške. Če kdo izmed teh "skesancev" prebere te vrstice naj mu bodo v opomin — za drugič pa sem sklenil, da jih bom kar poimensko napisal v našem Glasilu. Naj za uvod pred navedbo poteka tekmovanja in objave rezultatov napišem nekaj kot vzpodbudo za popularizacijo tega lepega predvsem pa koristnega rekreacijskega udejstvovanja. Ta zadnje čase resnično doživlja zaradi visokih cen smučarske opreme, predvsem pa dragih žičniških prevozov in bencina nekakšno nazadovanje, toda AH bom kmalu na vrsti za štart... je še vedno bolje za njega nekaj koristno potrošiti, kot pa denar kako drugače predvsem v škodo lastnega zdravja zapraviti. Morda bo alpskemu smučanju zaradi tega v večji meri sledilo navdušenje za smučarski tek, toda mladina se zaradi uspeha naših vrhunskih alpskih smučarjev navdušenje le za veleslalom in slalom in tej popularnosti istih med mladimi, se moramo zato marsikdaj podrediti tudi starši. Izmed po novem sedmih alpskih smučarskih disciplin in sicer slaloma, veleslaloma, smuka, superveleslaloma, paralelnega slaloma, dvojne (slalom, smuk) in trojne (slalom, veleslalom, smuk) kombinacije, se je večina delovnih kolektivov in tako tudi mi odločili, da svoje rekreacijsko prvenstveno tekmovanje organiziramo v veleslalomu, ki pa nikakor nima toliko vratič in take višinske razlike kot to gledamo, kadar se tekmuje za razna športna prvenstva in tekmovanja. Lahko trdim, da je nedeljsko postavljena proga na martuljškem klancu ob vlečnici predstavljala tisto progo, ki bi jo recimo Križaj po trdoti ocenil za najbolj idealno, ker je bila pač pomrznjena in to ves čas od prvega do zadnjega tekmovalca. Ni bila za njega pa po težini, saj je bila speljana po rahli položni vzpetini, da je med koli vratič lahko zapeljal tudi tisti, ki se je komaj letos naučil smučati, da je le že obvladal plužni zavoj — saj "hitrost" pa tudi ni vse kar se zahteva na našem sindikalnem prvenstvu. Prvenstvena je že sama udeležba! Letos se nas je izleta udeležilo 165 delavcev z otroci in od tega jih je kar 140 nastopilo v tekmovanju. Že med vožnjo je bilo dogovorjeno, da bo letošnji vrstni red nastopov nekoliko drugačen kot prejšnja leta s tem, da bi vse kategorije otrok nastopile šele po zaključku tekmovanja delavcev. Taka odločitev pa je slučajno ravno letos prišla kot neprava, saj se je takoj po našem prihodu kar za več kot uro pokvarila žičnica in vsi smo bili primorani, se kar s smučmi na rami ali pa korak po korak vzpenjati na startno mesto. Ni nas zato bilo malo, da smo svoje redne štarte zamudili, toda opravili smo jih pa le. Tudi sam sem ves zadihan po prihodu moral takoj na štart pa še dva fotoaparata sem imel pri sebi, toda po rezultatu pa le vkljub mojim letom nisem najslabši — tudi med moškimi ne. Sedaj pa le hitro! Sem si pa mislil, da bi za naš super kategornike le morali postaviti še eno "E" — kategorijo, za kar je bil navdušen tudi Miran Rižner, pa sem prepričan, da bi se udeležba v tej kategoriji še kar povečala. Naš Mirko Plaznik je imel letošnje leto, kar se tiče izbire izvajalca tekmovanja resnično mnogo sreče. Že med samim tekmovanjem ni bilo problemov, prav tako pa so bili tudi kasneje vsi izračuni in ugotovitve vrstnega reda hitri ter točno pripravljeni. Zato tudi ni bilo nikakršnih pritožb. Letošnji izidi tekmovanja so nam prinesli določena presenečenja, predvsem ker predstavniki iz tozda Lepenka ekipno niso osvojili nobenega pokala. (nadalj. na 12 str.) ob vratci h, da bo boljši čas D. V. Šport - rekreacija SMUČARSKO PRVENSTVO KTL V VELESLALOMU /85 Vse tri pokale — moški ekipno, ženske ekipno in za skupnega zmagovalca KTL 1985 so si prismučali delavci tozda kartonažna Ljubljana n Vsakdo je pogledal kakšen čas je dosegel, in pa tudi primerja! z drugimi Tudi sam sem bil razočaran nad malo udeležbo delavk delovne skupnosti. Tako skromne udeležbe nisem pričakoval, ker sem prepričan, da jih mnogo smuča. Da se je udeležila prvenstva le ena več iz DSSS in vsaj srečno prišla skozi cilj pa bi po sedanjih propozici-jah ženska ekipa DSSS dosegla I. mesto in pokal. Kar neverjetno je, da v skupini "A" med mladimi nismo imeli predstavnice. V skupini "B" nas je z doseženim prvim mestom razveselila Zdenka Mok-ranjac, dočim gre Vlasti Gladek vse priznanje za njeno smiselnost nastopa, ker je komaj pričela smučati in na samem prvenstvu šele prvič zapeljala skozi vratnice. Naj bodo zato te vrstice vzpodbuda vsem delavkam, da se prihodnjega prvenstva udeležijo v čim večjem številu. Naj za dosego tega cilja še sam dam pobudo, ko predlagam naši osnovni organizaciji sindikata, naj bo to tekmovanje obenem tudi tekmovanje med posameznimi PZD-ji, kot že imamo organizirana tekmovanja v kegljanju in streljanju. Večja bo udeležba, boljši bodo rezultati, pa tudi medsebojno razpoloženje bo drugačno, vse z namenom naše boljše rekreacijske sprostitve za lažje premagovanje naporov naslednjih delovnih dneh. Lep sončen dan je marsikoga pripravil do tega, da se je zaradi lažje utrujenosti, raje prepustil ob- sevanju sončnih žarkov, nato pa napotili v hotel ŠPIK na toplo malico in k razglasitvi rezultatov tekmovanja. Po uvodnih pozdravnih besedah Mirka Plaznika je isti objavil dosežene rezultate, nato pa skupaj s predsednikom konference 00 sindikata DO KTL Janezom Bučarjem podelil medalje in plakete ter ekipnim zmagovalcem tudi pokale. Prejemniki medalj so razvidni iz objavljenih rezultatov, toda vsekakor moram pri tem predvsem opozoriti, da je v "D" grupi moških Janez Sedej iz DSSS premagal vse močne zastopnike iz temeljnih organizacij. Že v naslovu sem navedel da so vsi podeljeni pokali odšli v tozd Kartonažna Ljubljana. Želim pa pri tem dati neko vzpodbudo za spremembo propozicij točkovanja tega tekmovanja, kajti sedanji način točk vseh nastopajočih vsekakor ne daje možnosti vsem temeljnim organizacijam glede na število zaposlenih delavcev, enakovredne borbe. Naj športni referenti v tozdih in DSSS dajo pobudo za morebitno spremembo s takimi propozicijami, ki bodo pravilno zajele tako številčnost udeležencev in kvaliteto nastopajočih. Po podelitvi vseh medalj in pokalov je direktor tozda Lepenka Tržič Jože Štucin izročil Flore Radonu ob njegovem zadnjem nastopu zaradi letošnjega odhoda v pokoj posebno plaketo kot priznanje za njegovo nepretrgano dolgoletno nastopanje v teh tekmovanjih in za vzpodbudo, ki jo je dajal za poživitev organiziranja rekreacije v Lepenki. ŽENSKE Skupina C: 1. RAJŠEK Marjeta 2. ŠIRCA Teja 3. MAHNIČ Blanka Skupina B: 1. MOKRANJAC Zdenka 2. UDERMAN Tanja 3. MEZE Mira 4. ROJEC Nada 5. BEZGOVŠEK Magda 6. GLADEK Vlasta Skupina A: 1. ŠKAPER Jelka 2. FURLAN Maja 3. ARKO Marija TOČKE: 1. KARTONAŽNA Ljubljana 2. DSSS 3. VALKARTON 4/5. LEPENKA 4/5. TIKA MOŠKI: Skupina D: 1. SEDEJ Janez 2. ZAPLOTNIK Marjan 3. RADON Flore 4. RIŽNER Miran 5. MEGLIČ Andrej 6. MAUSER Ciril 7. SEME Milan 8. ŽITKO Marjan 9. IVANUŠA Mihael Skupina C: 1. LAPANJA Miro 2. VOGELNIK Janez 3. ŠTUCIN Jože 4. KOGOJ Jože 5. GRDEN Bogdan 6. VIDMAR Miran 7. SLADIČ Jovo 8. REBEC Janez 9. ČUK Alojz 10. KONČINA Edo 11. MODER Janez Skupina B: 1. ŠEMROV Andrej 2. KUČAN Bojan 3. RUPNIK Mitja 4. GAŠPER Ivo 5. ČEKADA Daniel 6. KOLAR Vojko 7. MEDVED Rihard 8. SEMENIČ Franc 9. LUKEŽ Niko 10. ŠKERL Marko 11. KOVAČEC Stane 12. ZORMAN Igor 13. AHAC Roman 14. KORPES Miran 15. PLESTENJAK Stane 16. ČEBULAR Janez 17. DOBRIN Darko 18. PONEBŠEK Tone 19. LESICA Roman 20. LOŽAR Stane 21. ŠTRUS Andrej 22. UČAKAR Silvo 23. GRACAR Boris 24. POŽENEL Jože 25. PAJK Janez Želim veliko uspeha našim smučarskim predstavnikom na XIV. zimskih športnih igrah papirničar-jev Slovenije. M. S. točk Tika 42,35 7 Valkarton 1.06,52 3 DSSS 1.13,04 1 DSSS 40,20 12 Ljubljana 41,31 8 Valkarton 50,42 5 Ljubljana 51,69 3 Valkarton 55,46 2 DSSS 1.25,60 1 Lepenka 37,32 7 Ljubljana 43,75 3 Ljubljana 54,83 1 točk 15 14 10 7 7 DSSS 32,84 15 Lepenka 33,09 11 Lepenka 34,31 8 DSSS 41,32 6 Lepenka 42,09 5 Kartonažna 42,17 4 DSSS 45,51 3 Kuverta 57,98 2 DSSS 1.04,51 1 Lepenka 27,96 17 Jelplast 29,96 13 Lepenka 32,28 10 Lepenka 33,00 8 Kartonažna 35,74 7 Lepenka 42,07 6 Kartonažna 47,37 5 Kuverta 47,75 4 Val karton 50,07 3 Lepenka 52,36 2 DSSS 59,80 1 Val karton 29,97 31 Kartonaža 30,06 27 Valkarton 31,57 24 Lepenka 31,71 22 Kartonaža 32,35 21 Kartonažna 32,91 20 Kartonažna 33,17 19 Kartonažna 33,28 18 Pako 33,29 17 DSSS 33,97 16 Tika 34,50 15 DSSS 35,08 14 Tika 35,23 13 Tika 35,29 12 Lepenka 35,53 11 Kartonažna 36,18 10 Lepenka 37,09 9 Kartonažna 37,21 8 Kartonažna 38,27 7 Kartonažna 38,71 6 Kartonažna 39,15 5 Kartonažna 39,65 4 Tika 41,59 3 Logatec 42,43 2 Kartonažna 1.03,38 1 Skupina A: 1. LOŠTREK Janez 2. KODE H Štefan 3- AVSENEK Pavel 4- AVSENEK Drago 5- FRIC Robert 6. MlHEVC Bojan ' 7- RUPNIK Marko S. JANKO Bojan 9- KEREKEŠ Bojan 10. MEKINA Marjan }'■ MRAMOR Peter 12- TREVEN Miro TOČKE - MOŠKI: 1- KARTONAŽNA Ljubljana 2- LEPENKA Tržič 0- VALKARTON Logatec 4- DSSS KARTONAŽA Rakek “• TIKA Trbovlje ■ JELPLAST Kamna g. PAKO Ljubljana 9- KUVERTA Ljubljana KAJ SMEM FOTOGRAFIRATI? Na seji uredniškega odbora smo se dogovorili, da k uvodniku ob praznovanju dneva žena objavimo tudi naslovno fotografijo delavk in to Po možnosti večjega števila, zaradi ^esar smo tudi izbrali motiv de-avk za tekočim trakom proizvodna registratorjev v tozdu Papirna konfekcija. želji, da za to naslovno fotogra-'1° dobim čimboljši posnetek sem se oglasil v tozdu in v njihovi kad-r°vski službi tudi prijavil svoj namen. Toda z mojim dobrim posnetkom n' bilo nič. Nisem sicer mogel fotografirati delavk za tekočim rakom, toda naletel sem na mo-^)ent, ki je redek in to razgovor ""ektorja in strokovnega delavca 131 129 92 56 53 43 27 17 6 z delavkami zbranih ob tekočem traku, tako, da hi bil izredno primerno ravno to za to naslovno fotografijo. Bil sem izredno presenečen nad ostrim in odločnim "NE" njihovega direktorja Lada Bačnika "Sedaj ne moreš fotografirati"! Ko sem se od presenečenja le zbral, se vrnil in ga povprašal, ali tega sestanka ne smem fotografirati mi je še odločneje ponovno dejal: "Ne - to ni formalni sestanek in tudi delovnega predsedstva nimamo!" In kaj smem tedaj fotografirati? Je več takih vodstvenih delavcev v naših tozdih, ki tudi smatrajo, da moram imeti za vse kar fotografiram njihovo predhodno odobritev? Milan Seme Glavni in odgovorni urednik Glasila KTL SKUPAJ: MOŠKI - ŽENSKE TOZD 1. Kartonažna Ljubljana 2. Lepenka Tržič 3. Valkarton Logatec 4. DSSS Ljubljana 5. Kartonaža Rakek 6. Tika Trbovlje 7. Jelplast Kamna gorica 8. Pako Ljubljana 9. Kuverta Ljubljana Da je od novega leta dalje obvezno pripenjanje z varnostnim pasom, je jasno. Da si marsikdo želi stolček z vgrajenim varnostnim pasom, je že pogreto. Da pa nekdo več časa presedi za volanom (seveda pripasan) službenega avta kot pa za svojim stolčkom, je pa nekaj novega. Podatek za knjigo rekordov. Cena tople malice v menzi tozd Kartonažna je 64,00 dinarjev. In to že več kot eno leto. Zgledi vlečejo. Pa ne njihovi, ampak SIS-ovski. Konec leta pošljejo poračun. Kako in zakaj sem tako glasoval? V preteklem letu sem kot delegat na sejah razno raznih samoupravnih organov in ostalih organih, kjer sem lahko izražal svojo, par-don, "vašo željo" glasoval za posamezne predloge sklepov takole: 58 x ZA ker: — sem sedel poleg direktorja, — sem glasoval zaradi lastnega interesa (vrednost točke in podobno), SKUPAJ točk 146 136 102 70 53 50 27 17 6 — je predlagateljica fejst punca, — sem si ravno takrat pretegnil roko, — sem pred tem bil 8 x proti, — se je seja vlekla, pa se mi je mudilo v oštarijo, — ker me je direktor prepričal, da so pripombe baze neumne. 132 x PROTI ker: — sem prejel gradivo prepozno, — sem prejel gradivo prezgodaj, — je bilo gradivo preobširno, — mi je baza dala preveč smernic, — ker mislim, da lahko mislim drugače od drugih, — ker sem bil pogumen, — da ne bi izpadel sumljiv, ker sem bil že nekajkrat "ZA", — predlagatelja ne prenesem, — so isto jutro dvignili cene, — kar tako, za "inat". 45 x VZDRŽAN ker: — je dana tudi ta možnost, — sem zaspal, pa sem prepozno dvignil roko, — nisem vedel, za kaj gre, — je bil direktor "ZA", sekretar pa "PROTI". Valkarton 30,50 18 Jelplast 30,84 14 Lepenka 31,87 11 Lepenka 32,38 9 Kartonažna 32,99 8 Valkarton 34,10 7 Valkarton 36,17 6 Kartonažna 36,28 5 Kartonažna 38,18 4 Kartonaža 38,22 3 Kartonaža 39,76 2 Valkarton 42,01 1 MOŠKI ŽENSKE 131 129 92 56 53 43 27 17 6 15 7 10 14 Nagradna križanka 2/85 !^ecl Pravilnim rešitvami bo izžre-anih 5 nagrajencev: nagrada 800,- - din nagrada 500 - din nagrada 400- - din nagrada 300,- - din nag rada 200.- - din Rešitev križanke oddajte osebno 1 Pošljite po pošti z oznako "Na-9fadna križanka" na naslov: — Samoupravne zadeve in interniranje, 61000 LJUBLJANA, u far jeva 16, najkasneje do 13. marca 1985. Uredništvo Rešitev nagradne KRIŽANKE št. 1/85: ^ODORAVNO: Afrodita, krimi-Pai, Ava, kna, koča, itd, Skalca, . • VPis, ovalnost, Novosel, iperit, Pterika, avreola, dekolte, sukali vat, lina, kotalke, činela, Ari, lrrT|an, Evica, asa, dina, Anka, Ot, irh, Ajant, at, umor, taksacija, ten, ime, rotor, kraval, makedon-ka, Tatra, Iliada, Ivan, toaleta, BT, Enn, vanadij, trn, Moder, Meka, KN, JC, para, ad acta, Ada, Atos, Aar, Aleks, Aska, ES, uran, pon-ton, ep, utrip, Traven, Mia, kavarna, kuta, rana, Omiš, LV, Stankovič, veleslalom, dividend, RP, adl, os, Irena, Aare, železo, zima, NŠ, OP, Emil, etamin, kasa, radikal, TH. Nagradno žrebanje križanke smo izvedli v sredo 20. februarja 1985. Tokrat smo se odločili, da žrebanje izvedemo samo s pomočjo delavcev zaposlenih v tozdu Kartonažna in da tako še bolj vzpodbudimo interes med delavci za samo reševanje križank v našem Glasilu. Zadnja križanka je bila po svoji vsebini resnično usmerjena z rešitvami KTL, saj so vodoravno oziroma navpično zajemale navedbo vseh članov našega poslovodnega odbora in tudi predsednika Mirana Rižnerja s ciljem, še bolj informirati delavce o naših vodstvenih delavcih. V informativni službi smo presenečeni, da ima naša nagradna križanka vedno večji odmev med našimi delavci pa tudi upokojenci, ker smo za zadnjo nagradno križanko prejeli kar 119 rešitev. Glede na opozorilo sestavljalca naših križank Matjaža Zupančiča, da se naj kot pravilna rešitev pri besedi "činela" upošteva tudi končna črka "e" smo to pri kontroli pravilnosti upoštevali in tudi prošnjo Matjaža Zupančiča, da se reševalcem za to napako opravičuje. Čeprav pri reševanju ni izgledalo, da bo križanka težka, pa je kar precej reševalcev izpadlo zaradi določenih napak in sicer Marjan Kovič in Pavla Čančula iz Karto-naže Rakek, Ana Prah in Slavka Tusič iz Kartonažne Ljubljana, Jože Ferjan iz Kuverte, ki je imel celo posebno srečo, da je bil kar dvakrat izžreban, Ana Selan iz tozda Pako in Brane Jambrovič iz DSSS. Vsekakor dober prikaz, da se tudi med delavci iz temeljnih organizacij odločajo poslati nam svoje rešitve. Nagrade za pravilne rešitve prejmejo: 1. nagrada 800-din Mojškerc Samo Kartonažna Ljub. 2. nagrada 500 -din Vrhovec Jakob upok. Ljub., Cesta na Vrhovce 39 3. nagrada Sonc Franc, upok. 400-din 61231 Črnuče- Ljub. Nad gorica— Tominškova 46 4. nagrada Novak Milanka 300-din DSSS 5. nagrada Podobnik Marija 200 - din DSSS Po mnenju sekretariata za in-| formacije v izvršnem svetu j skupščine SR Slovenije, z dne I 6.6.1979, je Glasilo Kartonaž-■ ne tovarne Ljubljana, na podlagi 7. točke prvega odstavka I 36. člena zakona o obdavče-! vanju proizvodov in storitev [ v prometu (Uradni list SFRJ, j št. 33-316/72) oproščeno I temeljnega davka od prometa proizvodov. Nagradna križanka V 6. STA SihRS. ILtLAV- NbVA. APStl- TIV UAPU' U,«>4 V tAT pm>iv, oklo M ITZsUTI MSZMIK NATLA- ČILO, NAbAV .VICAH. Jčm ital n. H1STO OMANI ZGlti) ž. IMblVAF Sfc.1 kos- RSK-A V A.M' sini AmS-K, , filmski IGRAULC ogltik aktom im Gone tttLVAŠ P»W-~J IMA trosrra Čteio- VIMA irAun. POLITIK 8» MATKO ča- pRihiv NAk- lUČ]£ MKSTA iAftlO- »<- VRifliN PRZ- GLtfc, »ton- Mf Mer tki.lhl- VALKA ttAVZN AVSTttU AS STR, SMUČAE CENT kTL STARI U0W| UROŽ IRŠIČ o 'rt* Alo- 7A. bRŽAMA V AfRIMl NEMAb Miki O IMS- MAŠS LAbVZ- ktAb- C1IV8C foUCA TOLIČ- niča STAR. URAb- NIK w y JibIL- L TV3S i.u\£ V6UA STRMO WUMC£ SP-H-. PLE-T. ČAS KOTOR VtTOL. I/AFIUKI §s?g VttU' >AUc konec POLoT. bucik! PRVoT. PRSIsl- vAlci iTAin? MT>At> rtot-su PokRAT ttLVA. ČRKA ALSCZ «MA »£NU- KAVIIl. AMDUSA AAM9U e>TOk. ITAUA tu»- Kosn ZARJA Otoi ArV-ac. iSottA muc orala heoNi kAMAt) RIMA NAŠA SMUČAR PLSMI- SL£k. K.RA1 NA tki HORSkl bt-ŠAM V ZbA IM PAK-O bAoe RlSTo SAM IIP »AM IKj b£L . >°MS' TMA b£L- Poso- b£- STVAR- MOST ULSTO M SE sfcOTI- TE.V 06, Val-KOUORIK SLoM. Tis AT. TRITOK Obk£. T TffAL- KA TITAN T£CA7 ITZRkH ObHL-TINA v AlStU. ANGL. PoVRŠ- H6EA kZKA V cR.Sotu H-RSK *QbMlJ Ido K. A An ITAL h ~3 AK1 bSRJKK c£OSB TlMARj. KRADI CA ISNO Mak VRSTA VINA norost AU) MINIT ŠKŠH5 * 'MO Lo igla- MC| bZLoV, malog OROZjS ZA £A- tsuuc ANTE RA RA V k£L- s-ni . IMS. v„ ' M&0 lcAt,L l€.bWlU 1 LL£. 1 mt POPLL. VSSOC1- ffitn Vilkov. *vzr' % &US.T 07^6kA K.TL VCTL NS£C SC£MA» tU1A 6 Vlt&kA. PC.IT»oV Avjtom \c. iVtfOUc l£JO. G-LAS 11Z.16C V AFtl^l TulkJo AiL, u.hufc>. Foi.tr. TUDbA avstl. AtOCOHA l^o TUŠAR. GIAMMO MESTO SASI L. PoMR. MERA UP RAL. KARTA SLAbKO M06MA RlEA TOMI TRŠAR AL- KAbA PLAČ PRtPR. CRoili VRSTA FIŽOLA ITAL . RENA bALMAT. MIMO RAFRS- bLk RUbZ. GLASILO KTL - INDUSTRIJE PAPIRJA IN EMBALAŽE LJUBLJANA, IZDAJA DELAVSKI SVET DO KTL V NAKLADI 2500 IZVODOV; IZHAJA MESEČNO; UREJA UREDNIŠKI ODBOR: DARKO DENISA - PREDSEDNIK, ANITA ALBREHT NAM. PREDSEDNIKA IN ČLANI: TONE PRAŠNIKAR, MARTIN JELNIKAR, JOŽICA BERNARD , DRAGO VIDEMŠEK TER GLAVNI, ODGOVORNI IN TEHNIČNI UREDNIK MILAN SEME; TISKA KTL TOZD TIKA TRBOVLJE, UREDNIŠTVO: INFORMIRANJE DELAVCEV KTL LJUBLJANA, ČUFARJEVA 16, TELEFON: 316-922 INT. 208.