V Draveljski gmajni je živahno
Krivcev še ni, sanacija teče...
Zapleti okrog Draveljske gmajne so se za-čeli takorekoč takoj po dograditvi le-te. Napak, ki so jih odkrivali v stanovanjih stanovalci, je bilo veliko. Preveč, da bi lahko tudi stanovalce Draveljske gmajne odgovorni odpravili zgolj z obljubami (kot marsikje drugje), da jih bodo v določenem času odpravili. Gre namreč za mno-go hujše napake, ki kažejo neodgovorno, ne-solidno, nekvalitetno delo. Te so terjale sana-cijo. O nujni sanaciji se je govorilo že v za-četku 1977. leta, komaj dobro leto po dogra-ditvi blokov. Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana-Siška je imenoval v 1977. letu po-sebno komisijo za pregled strokovnosti grad-nje. V tem letu pa je bilo dogovorjeno tudi z Standard Investom za pripravo dokumentacije o začetku sanacije Draveljske gmajne.
• Sanacija je bila najprej predvidena ok-tobra 1978. leta. Februarja tega leta je bil nam-reč podpisan samoupravni sporazum o sanaciji stavb na obeh straneh Kamnogoriške ceste. S tem sporazumom so se podpisniki — med tenii nista podpisala sporazuma le »Biro 71«, Dom-žale in Zavod za raziskavo materiala in kon-strukcij — sporazumeli o sanaciji in oprede-lili, kaj bo ta obsegala. Zapisano je tudi, da bodo podpisniki pristopili k sanaciji tako, da bodo opravili delo v najkrajšem možnem času, vestno, strokovno in dosledno, da bodo ma-teriali in čas uporabljeni ekonomično, da bodo imele rešitve trajen značaj in da bo poskrblje-no za maksimalno varnost izvajalcev, stano-valcev in drugih, ki bodo sodelovali ali sprem-Ijali izvajanje sanacije in varnost mimoidočih. Del, zajetih v sanacijski program, je preveč, da bi našteli vse. Očitno pa je, da kljub jasno in določno zapisanem samoupravnem spora-zumu stvari tudi potem niso tekle gladko in brez zapletov.
Obljube in zamude
•  Obljub, do kdaj bo sanacija izpeljana, je bilo še cel kup. Končno se je vse premaknilo z mrtve točke lansko  poletje.  Točneje:  avgusta lani  je  SGP  Gradbinec  navsezadnje  le  pričel popravljati enega od objektov. Sprva je kaza-lo, da bodo dela zaključena že maja letos. Ven-dai  so obljube tudi tokrat padle v vodo. Dela so  se zavlekla na zimo.  Potem so bila zaradi slabih vremenskih razmer in zapletov okrog do-kumentacije ustavljena. Znova so stekla marca letos, Gre za dela na objektu z oznako C2, ki bo  prvi prestal preizkušnjo. Na osnovi  te pa se bo nadaljevala sanacija na ostalih objektih. Projekti za sanacijo le-teh so že izdelani in to v Biroju 71.
•  Na prvem preizkusnem bloku je trenutno v delu fasada oziroma rezanje balkonskih ploSč in strešnega venca, sledi pa še sanacija razpok v stanovanjih.
•  »Do septembra naj  bi bila sanacija tega prvega  objekta  zakijučena«,  pravijo  v  TOZD Inženiring Standard-Investa. In dodajp k temu še nekaj  informacij:  sanacija drugega objekta — objekta z oznako B2, naj bi stekla še letos. Predlog za to je že izdelan, terminski plan pa naj  bi še bil. Standard-Invest je v dogovoru z Obnovo, ki je gradila ta objekt, da z deli prič-ne čimpreje) medtem ko bo treba sanacijo osta-lih dveh blokov (z veliko napak) izvesti' v pri-hodnjem letu. Izvajalca teh del bosta SGP Gro-suplje in SGP Hrastnik. Domenjeno je namreč, da opravlja dela sanacije na vsakem objektu tisto   gradbeno  podjetje,   ki  ga  je  gradilo   (in po   svoje   polomilo,   čeprav  je   krivcev   poleg gradbenikov še več).
•  Sanacijska   dela    niso    poceni.   V   samo-upravnem    sporazumu  o   sanaciji  je  zapisano med drugim tudi, da nosijo posamezni podpis-niki začasno vse stroške za dela oziroma sto-ritve,  ki jih sami opravijo v okviru sanacije. Na podlagi teh pa bo izdelan končni razdelil-
nik obremenitev, ki bo povezan z ugotovitvarui odgovornosti.
• Kako bo to izpeljano v praksi, je težko reči, saj krivec oziroma krivci doslej še niso znani, pravijo (na pol v šali) v TOZD Inže-niring Standard-Investa. Ta namreč vodi ce-lotno organizacijo sanacije od faze priprav prek izvajanja do dokončne razmejitve stros-kov sanacije, kot je zapisano v omenjenem sporazumu.
Upajmo le, da bodo napovedovani roki sa-nacije zdaj le obveljali in da ne bomo na sa-nacijo ostalih treh ali dveh objektov čakali še naslednjih nekaj let.
D. Kladnik