USTANOVNA SEJA OBČINSKE KONFERENCE ZKS LJUBLJANA MOSTE-POLJE ZK potrebuje aktivne komuniste CLANI KONFERENCE SO ZELO ODLOCNO NAKAZALI PROBLEME V KONSTRUKTIVNI IN SPODBUDNI RAZPRAVI, V KATERI JE SODELOVAL TUDI PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT IN JO POZITIVNO OCENIL - SAMOUPRAVLJANJU V DELOVNIH ORGANIZACIJAH IN KRAJEVNIH SKUPNOSTIH JE TREBA DATI VEČJO VELJAVO IN GA POSTAVITI TUDI NA TRDNO IN REALNO OSNOVO - OD NOVE OBClNSKE KONFERENCE ZKS PRIČAKUJEMO KAR NAJUSPEŠNEJŠE DELOVANJE Torek, 21. julij 1971 pomeni v občini Ljubljana Moste-Polje nov pomemben mejnik v okviru delovanja organizacij ZKS. Po precej dolgem obdobju sta bila namreč ponovno ustanovljena oziroma izvoljena občinska konferenca in občinski komite ZKS, katerih delo in obstoj so člani in osnovne organizacije ZKS v preteklosti zelo pogrešali. Četrtni komiteji, ki so do nedavnega delovali namesto občinskfli komitejev, namreč niso bili v tolikšni meri sposobni usmerjati delo osnovnfli organizacij in jih trdno povezovati, da bi bilo njihovo delo kvalitetno in na primemi politični ravni. Zatorej so udeleženci prve seje -od 55 v 00 ZKS izvoljenih xčlanov občinske konference ZK jih je bilo navzočih 46 — povsem zavestno in odločno spregovorili o veliki po-membnosti znova porajajočih se občinskih organizacij ZKS. To je v svojem obširnem in podrobnem uvodnem referatu nakazal tudi kas-neje izvoljeni sekretar novega občin-skega komiteja Franc REJC, ki je med drugim dejal tole: OKREPITEV SAMOUPRAVLJANJA V minulem obdobju je v naši občini manjkala organizacijska po-vezanost ZK, ki bi delo komunistov krepila in usmerjala, hkrati pa jih idejno in politično združevala. Po ukinitvi občinskih komitejev usta-novljene četrtne konference so imele tak način dela, ki ni bil uspe-šen in tako četrtni komiteji ter osnovne organizacije ZK niso mogle vplivati na splošna dogajanja v ob-čini. Občutili smo nekakšno izolira-nost članov ZK od osrednjih dogod-kov in so razpravljali in odločali le v svojem ozkem okolju, brez vsa-kišnega vpliva navzven, na širšo poli-tiko v okviru občine, mesta in repu-- -^blike. Osnovne oiganizacije so iskale pobude le v raznih priporočilih in resolucijah. Vsi ti pojavi so nareko-vali ustanovitev občinskih konfe-renc ZKS v Ljubljani in tako tudi v naši občini. S tem pa se vsekakor porajajo tudi nove naloge. Zelo poraembno je namreč, da so ljudje ob naših pri-dobitvah zadovoljni in bodo želeli in morali biti ob našem pravilnem delu še bolj. Neučinkovitost sedanjega sistema dela, socialno razlikovanje, korupcija in špekuiacija Ijudem prav gotovo niso všeč in ne moiejo kre-piti naše enotnosti ter boja proti nemoralnim pojavom. Za nekatere so to sicei drobna vprašanja, češ da je pomembnejših problemov dovolj. Tako ljudje, ki morda govore v imenu nekakšne strokovnosti ali celo domnevne prizadevnosti za dobro gospodaijenje, pa se zelo motijo. Zanje so torej vsa dosedanja opozorila jvariša Tita na nepravil-nosti odveč? S sprejemanjem ustavnih ,_spre-memb naj bi rešili precej problemov nadaJjnjega družbenega in politič-nega razvoja in izboljšali stanje, ki ga že nekaj let kritiziiamo. Ustavne spremembe so oprte predvsem na vodilno in pomembno vlogo delav-skega razreda pri prevzemanju oblastnih in samoupravnui piavic s strani vseh delovnih Ijudi. Jasno nakazujejo tudi pot, da se bo treba v delovnih organizacijah otresti bvokiatizma. tehnokratskih teženj in pritiska od zgoraj navzdol, kai ni lastno pravim inteiesom de-lavskega razreda in delovnih Ijudi nasploh. Vse večja decentralizacija omogoča bolj odkrit boj z vsemi tistimi, ki so samoupravni sistem hoteli v celoti podrediti svojim oseb-nim interesom. Zato naj se poveča vpliv poštenih delovnih ljudi nad tistirni, ki so si pridobili ali so hoteli pridobiti ekonomsko in politično moč brez rezultatov svojega dela ter brez iskrenega sodelovanja z nepo-srednimi proizvajalci, ne glede na jasno nakazano smet revolucionaine poti in zgodovinskega boja delav-skega razreda. Delovni človek mora postati gospodar sredstev, pogojev in sadov svojega dela. Teh pravic naj se poslužuje, v boj za te pravice pa morajo kreniti predvsem člani ZK! Tudi trenutni mednarodni polo-žaj ter odnosi nekaterih držav do Jugoslavije zahtevajo nujno poveza-nost komunistov z delavci in borci ter nekdanjimi revolucionaiji. kajti (Nadaljevanje na 2, strani) ZK potrebuje aktivne komuniste (Nadaljevanje s 1. strani) le v skupni akciji in stalni pripravlje-nosti bomo kos vplivom od zunaj. Gospodarski položaj v naši državi res ni najugodnejši; nekateri so ga začeli izkoriščati v svoje namene in tako je prišlo do nepravilnosti, pioti katerim se bo treba odločno boje-vati. Precej je ljudi, ki so si na račun nesmotrnega gospodarstva osebno zelo izboljšali življenjski standaid in živijo na račun delovnega človeka -tako v delovnih organizacijah kot zunaj njih. Javno se sicer izražajo proti nepravilnim pojavom toda to so v resnici špekulanti in izkorišče- FRANC REJC - SEKRE TAR OBČINSKEGA KOMI-TEJA ZKS MOSTE-POLJE Rodil se je 28. 9. 1929 v Ljubljani, v delavski družini. Januarja 1946. leta je postal član SKOJ, leta 1948 pa član ZK. Od 1946 do 1948 je bil član mestnega komi-teja SKOJ v Novem mestu, nato pa do 1950. leta sekre-tar partijskega biroja na eko-nomskem tehnikumu v Ljubljani. Od 1. 1960 do 1967 je bfl poklicni sindikal-ni delavec: tajnik občin-skega sindikalnega sveta Ljubljana-Center, tajnik re-publiškega odbora delavcev tiska in papirja, predsednik občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje. Sedaj je predsednik kluba odbomikov občinske skup-ščine Moste-Polje in pred-sednik medobčinske stalne konference za rehabflitacijo iiivalidov v Ljubljani. Do-končal je ekonomski tehni-kum. Franc Rejc je nosilec reda zasluge za narod s sre-bmo zvezdo. valci, ki se hočejo s parolami o samoupravljanju in podobnem varno skriti za delavskim razredom. Prav pri njih bo treba napraviti rod, ker se skrivajo v monopolnih skupinah in hočejo kot manjšina prevladovati nad večino, nad delavci proizvajalci. Vse to so naloge, ki se postavljajo pred člane ZK in tudi druge poštene delavce v podjetjih in na tcrenu -odstranjevati nepravilnosti, hkrati pa se bojevati proti Ijudem, ki se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da bo treba s takšnim početjem za vselej prenehati. Bojevati se bo treba z vso ostrostjo na osnovi doslednih, že uveljavljenih komunističnih načel, s pravo demokracijo in gledanjem v boljšo, pozitivno prihodnost! Po referatu Franca Rejca je pred-sednik kandidacijske komisije Mar-jan Moškiič predlagal kandidate za 13-članski občinski komite ZK, nadzomo komisijo in za častno raz-sodišče. Predlog kandidatne liste z vsetni predlaganimi kandidati je bil soglasno sprejet. V razpravi po uvodnem referatu je soedlovalo precej udeležencev konference. Bila je zelo pozitivna ter usmerjena k odpiranju vrste pro-blemov, ki jih bodo moraJi člani ZK dosledno in neodložljivo reševati, da bo mogoče vse zadeve v prihodnosti urejati tako, kot je treba. Od mnogih v razpravi nakazanih vprašanj naj omenimo samo najzna-čilnejše: - Mnogokje je v delovnih organi-zacijah politično delo skoraj zamrlo. Nekje so nedelavni sindikat, mladina in z njima vred tudi osnovna organi-zacija ZK. Vodilni delavci zavirajo prizadevanja delavcev ter ZK in tako ni vzpodbude za delo in življenje v podjetjih. Bolj bi bilo treba upošte-vati predloge in želje tudi preprostih delavcev, ki svetujejo mnogokrat dosti pametnega. - Nekateri so se vključili v ZK samo zato, da bi si priborili v pod-jetjih dobre položaje ali se kako dru-gače okoristili. Ko pa so dosegli svoje, težijo le k osebnim koristim, njfliove aktivnosti v okviru ZK in drugod pa ni nikjer več. - Izredno pomembna je v današ-njem času vzgoja mladine in otrok v šolah. Mladih ljudi naj ne bi samo izobraževali in jim odpirali vseh raožnosti le za dobre kvalifikacije, hkrali pa jih naredilj za nekakšne sestavne dele strojev in elektronskih računalnikov. Nujno potrebna je pri tem vzgoja, prek katere naj bi vce-pili mladim Ijudem zavest, da bodo imeli pravilne odnose do okolja in današnje družbene ureditve. Pridobi-vajo naj pravo miselnost, da bodo pravilno usmerjali svojo življenjsko energijo, da bodo nekoč tudi dobri samoupravljavci in res dobro vzgo-jeni kultumi jjudje. - Komunisti se bodo morali za-vzeti tudi za uspeh akcije, ki je sedaj v Ljubljani izredno aktualna: za samoprispevek pri gradnji poslopij za predšolsko varstvo in pri gradnji šol. S tem naj bi izboljšali pogoje za pravilno vzgojo otrok pa odprli nove zmogljivosti za varstvene zavode in šole, ki jim iz leta v leto bolj pri-manjkuje življenjski prostor. Obča-ne bo treba prepričati, da se bodo pozittvno odločili za teferendum, ki bo v jeseni. - Značilen je primer, kako so se v eni izmed delovnih organizacij ne-smotrno lotili modernizacije in vla-ganja v investicije, ki so kasneje pri-zadevale podjetju veliko škodo. Stiokovnjaki, na čelu z direktorjem, so bili gluhi za utemeljena opozorila s strani članov ZK, da pri tem gre-šijo. Celo grozili so jim! Ko se je pa pokazalo, da so bila ,,strokovnja-ska" predvidevanja res zgrešena in škodljiva, so se strokovnjaki umak-nili v ozadje in skušali pred delavci prevreči odgovornost na člane ZK. - Glede sklepanja samoupravnih sporazumov o delitvi dohodka in OD je bil izražen dvom v uspešno realizacijo le-teh. To predvsem zato, ker ti sporazumi upoštevajo le kvali-fikacije, šole in diplome, ne oziraje pa se na nagrajevanje po opravlje-nem delu in učinkovitosti, kotje to načelno nakazano v mnogih samo-upravnih aktih in statutih ter celo ustavnih določilih. - Močno je bila v razpravi po-udarjena vloga delavskega razreda, ki je slovel na področju sedanje ob-čine že v predvojnih časih za najbolj revolucionarnega in je veljal za pravo trdnjavo delavskega razreda v boju proti izkoriščevalcem in proti-delavskim režimom nekdanje Jugo-slavije. Nekateri sedaj vse preveč zanikajo tudi dejavnost starih revo-lucionarjev, borcev NOV, čeprav nimajo nobene piavice omalovaže-vati delo nosilcev revolucije in nek-danjih revolucionainih gibanj, ki jih je v povezanosti z delavskim razre-dom organizirala nekdanja prcd-vojna in medvojna partija. Pravilna pot je, da se ob utrjevanju samo-upravljanja - povežejo skupaj v trdno celoto sile delavskega razreda, delovnih ljudi in delovne inteligence predvsem v boju proti mlačnežera in tistim, ki zapostavljajo neposredne proizvajalce ter gledajo le na svoje žepe. Zaostriti pa bo treba tudi od-govotnost vodilnih, odkrito po-kazati na vse tiste, ki delajo napake ali škodo, in take z vodilnih položa-jev tudi odstraniti. Vse delovne ljudi, delavce in kmete pa je treba vzgajati v tem, da si bodo pridobili primeme izkušnje in uspešno so-delovali pri upravljanju s sredstvi v delovnih organizacijah ter pri uieja-nju današnje socialistične družbe nasploh. - Končno bo treba napovedati odločen boj socialnemu razliko-vanju med delovnimi ljudmi, morda §e posebej raed mladino, ki ta pojav mnogokje - celo v šolah s strani učiteljev - biidko občuti. Sktatka, na vsak način bo treba delati red tako na vrhu, kot med Ijudmi na-sploh - povsod tam, kjer se pojav-ljajo napake, ki zelo škodujejo seda-njim težnjam za napredkom v naši družbi. ZK GONILNA SILA V SAMOUPRAVI Besedo v razpravi je povzel tudi predsednik CK ZKS France POPIT in med drugim dejal tole: ,,Vaša raz-prava je pokazala, da je v vrstah komunistov še živ duh borbenosti in pripadnosti revolucionarnemu delav-skemu razredu. Akcija za ponovno ustanovitev občinskih komitejev v Ljubljani ni bila slučajna. Gre za to, ali bo ZK tista gonilna sila, ki se bo pravilno vključila v samoupravni sistem in znala podpreti težnje de-lavskega razreda, ali ne. Zamisel riekaterih naj bi postala ZK nekak-šen diskutantski klub, je propadla z ustanovitvijo občinskih komitejev. ZK naj bo usmeijevalka v samo-upravljanju in splošnem političnem dogajanju, skupno s SZDL, sindikati in mladinsko organizacijo.. Priprav-ljenost Ijubljanskih komunistov za usmerjanje v vcčjo aktivnost pri delu je treba temeljito izkoristiti, čepiav nadaljnje delo ne bo lahko. Današnja razprava ustvarja optimi-zem in kaže, da so ljudje pripiavljeni delati. Jasno pa je, da potrebujemo samo aktivhe komuniste, medtem ko je treba neaktivne in mlačneže izločiti. Btez sentimentalnosti jim je treba pokazati pot iz organizacije ZK! Na sestankih smo doslej tudi vse premalo odpirali probleme in jih skušali reševati. Resevati pa je treba probleme tam, kjer se pojavljajo. Tedaj se bodo pokazali uspehi in bomo sedanje stanje spremenili na bolje. S tem bomo pridobili zavez-nike in sodelavce v širokem krogu ljudi, seveda, če bomo od besed pre-šli k dejanjem, če bomo besede tudi uresničili. Člani ZK bodo morali na-stopati kot celota. S tem naj bi pre-prečili, da bi kdorkoli, ki se bori za odpravo napak in nepravilnosti, trpel posledice, še posebej v dclov-nih organizacijah, kjer se je to doslej dogajalo. Poenotiti bo treba delo ZK v prid uiesničitve osnovnih interesov de-lavskega razreda. Vse se bo dalo pre-mostiti, kajti razmere so se začele že spreminjati in interes delovnih ljudi dobiva svojo akcijsko obliko. ZK pa je v mnogih primerih tudi že od-igrala precejšnjo vlogo. Seveda je treba gledati človeka kot nujen subjekt, ne pa ga jemati tehnokiat-sko kot objekt pri strojih, računalni-kih in podobnem. Tako je tudi z mladino: treba jo je predvsem vzga-jati! Zahtevam po večjem znanju je treba dodati prave socialistične samoupravne odnose. Ce bodo Ijudje občutili, da je sajnoupravni sistem njihov lastni sistem, se bodo priptavljeni bojevati. Težko pa bo to doseči, fie bodo nastajale in ostajale meje ter pregrade med posameznimi ,,razredi" Ijudi. Povezanost mora obstajati, tesna povezanost med de-lavci, pošteno delovno inteligenco in kmetil Nekateri se sicer precej sklicujejo na delavski razred in kažejo na nje-gove interese, so pa ob tem le bolj demagogi in filozofi. Zato naj bi se tudi delavci primerno izobraževali, da bodo uspešni v boju proti takš-nim pojavom. ZK pa mora biti ob tem odraz interesov delavskega raz-reda. Clani ZK morajo delavcem jasno prikazati vse možnosti, ki se jim ponujajo z ustavnimi spiemem-bami. Tako bo prenehala v delovnih organizacijah in tudi drugod oblast ozke peščice ljudi, samoupravna oblast pa bo prešla v roke šiiokega kroga delovnih Ijudi in poštene de-lovne inteligence, ki morajo začeti gospodariti samostojneje, kot so imeli možnosti doslej. Vloga ZK bo morala biti vidna na vseh področjih, ZK bo morala stati na stališčih tistih, ki želijo in bodo lahko izbolj-šali vse dosedanje odnose. In končno ne smemo gledati bor-cev NOV kot Ijudi, ki naj jih odpra-vimo s preživnino, češ da smo se jim tako za vse njihove zasluge in priza-devnost v pieteklosti že oddolžili. Oni so še vedno pomemben člen v urejanju naše sedanjosti in sociali-stične družbe. Starejših ljudi tudi ne smemo gledati kot konservativne elemente. Nikjer ni namreč pravila, da je nekdo že napreden, če je po letih mlad, in konservativen ter ne-primeren naši družbi, če je star. Vse-kakoi pa si bo morala mlada genera-cija tudi sama ustvarjati pogoje za življenje, pri čemer jo bo tieba vzga-jati v revolucionarnem duhu in jo uvajati v družbeno politično življe-nje. To pa je tudi ena od nalog čla-nov ZK in njihovih organizacij, ki je zelo pomembna za nadaljnji razvoj naše socialistične in samoupravne družbe v prDiodnosti. Zelim,- da bi vaša konferenca in komite ZK opiavičfla zaupanje čla- "nov vašfli organizacij, ki so ju izvo- lili, opravičUa pa tudi zaupanje de- lavskega razreda in delovnih ljudi!" Po poročilu volilne komisije o opravljenih volitvah, pri katerih so bili vsi piedlagani kandidati izvoljeni v komite, nadzorno komisijo in častno razsodišče, so člani konfe-rence izvolili fe tri delovne komisije, in sicer komisijo za organizacijski razvoj in statutna vprašanja, komi-sijo za diužbeno ekonomskavpraša-nja in komisijo za zunanjepobtična vprašanja. Ob zaključku prve seje občinske konference ZK se je izvoljeni sekre-tar Franc Rejc v imenu komiteja in izvoljenih članov zahvalil za izvoli-tev ter apeliral na vse udeležence, naj v prihodnosti pokažejo kar naj-večjo aktivnost. TONE BANČIČ