„Danica" izhaja vsak petek na celi poli, in velja po pošti za celo leto 4 gl. 60 kr., za pol leta 2 gl. 40 kr.. za četert leta 1 gl. 30 kr. Vtiskarniei sprejemana za celo leto 4 gl., za pol leta 2 gl., za eetert leta 1 gl., ako zadene na ta dan praznik, izide .Danica -lan poprej
Tečaj XLI.	V Ljubljani, 10. svečana 1888.	List 6.
Lepa priložnost za romanje v Rim.
v	#
Ze od nekdaj so verni kristjani z vsih krajev radi popotovali v Rim, da so obiskali grob sv. Petra in druga svetišča: da bi videli namestnika Kristusovega in naslednika sv. Petra, sv. Očeta, in osebno prejeli njegov blagoslov za se in za svoje. Toda, s kolikimi težavami je bilo tako romanje nekdaj sklenjeno! Dan danes pa je to po železnicah močno zlajšano: zlasti pa je vabljivo in tudi v ceni zlajšano to potovanje letos, ko zavoljo zlate maše sv. Očeta vse v Rim želi in hiti, ter dan za dnevom sv. Oče sprejemajo cele trume romarjev iz vsih krajev in z vsih stanov.
Da bo v tem zaslišanji nekak red, se je odločilo, da bodo popotniki iz avstrijanskih dežela imeli skupno slovesno zaslišanje od 10—20. aprila, kar bo torej že o prijetnišem spomladanskem času.
V pospeševanje tega romanja se je že v preteklem letu na Dunaju osnoval glavni odbor, kteri je v to sverho oskerbil posebni vlak z znižano ceno, tudi je vredil drugo potrebno zastran popotovanja ter bo s pomočjo rimskega romarskega odbora po potrebi in moči skerbel romarjem v Rimu za stanovanje in hrano, za skupno slovesno zaslišanje, za vodnike, voznike za ogledovanje po mestu itd.
Ta dunajski glavni odbor poslal je 1. febr. v Ljubljano svoj načert tega popotovanja, iz kterega posnamemo poglavitne in potrebne reči za romanje nase škofije, in sicer:
1. Romarski vlak gre iz Dunaja 4. aprila o '/• 12 s kolodvora zahodnje (Elizabet.) železnice in pride zvečer ob 10. uri 50 m. v Beljak;
od tod se plača za vožnjo v Rim in nazaj v
I.	razredu 5 9 gld.: v II. razredu 41 \ gld.; v III. razredu 2 7 gld. — Razun tega plačila vplača vsak romar še 10 gld. v romarsko kaso za razne troške, n. pr. za pisarije, darila, vodnike i. d.; kar bi utegnilo ostati, bo za Petrov novčič. Dasiravno omenjena romarska plača velja od Beljaka, zamorejo vender romarji s Kranjskega vstopiti tudi v Trebižu, kamor dojde vlak ob
II.	46 m. Pa tudi vožnja do Trebiža se jim bo za 50°/», t. j. za polovico znižala, ako se na svojem štacijonu skažejo z romarsko sprejem-nico z Dunaja.
Romarski vlak gre iz Trebiža čez Pontebo, Videm, in pride 5. aprila ob 7. uri 5 m. v Padovo, kjer si romarji do 11. ure 40 m. po-čijejo in lahko obiščejo slavno cerkev svetega Antona Pad.
3.	Potem gre vlak čez Bolonijo v An ko no, kamor dojde zvečer ob 8. uri. Tukaj ostane čez noč in gre G. aprila zjutraj ob 7. 10 m. na slo-večo Božjo pot Matere Božje Loret., od koder se popoldne ob 5. uri spet verne v Ankono.
4.	Drugo jutro 7. aprila gre z Ankone ob 5. uri čez Folinjo v Asi si, imenitno božjo pot sv. Frančiška, kjer ostane od 10. 20 m. do 3. 15 m. popoldne.
5.	Zdaj gre vlak spet čez Folinjo, Spoleto, Orte proti Rimu, kamor dojde ob 8. uri 55 m. zvečer.
ti. Ako bo romarjev veliko (kar je gotovo), pojde drugi in tretji vlak po ravno tistih postajali: zato se bo romarju vsakemu na spre-jemnici določilo, s katerim vlakom se popelje. Da se pa more določiti število vlakov, treba se je kmalu (ne še le 10. marca) oglasiti (ali na-
znanitii in sicer na Dunaju v pisarni za papeževo zlato mašo, napis: Kanzlei fur die Secundizfeier seiner Heiligkeit. Wien I. Annagasse
Ker so pogoje tega romanja v marsikterem oziru prav vgodne. se bodo gotovo tudi naši rojaki prav obilno vdeležili in s tem vnovič skazal i svojo živo katoliško zavest in svojo iskreno ljubezen do obče spoštovanega svetega Očeta.
Zato dostavimo nektere potrebne opazke o tem popotovanji, katero ima pred vsim verski in pobožen namen, in se zato sprejemajo le odločni, zvesti katoličani.
Za sprejenio mora vsak. ai imeti in se ska-zati s spriralom svojega župnika, kteri po-terdi, da je prosilec pošten katoličan, in da želi popotovati v Kim. b) naj si naredi ali oskerbi vsak raz kazni list i Nationale) v nemškem jeziku, na kterem zapiše svoje kerstno ime in priimek, stan, stanovanje (pošto , škofijo, postajo ali štacijon, na katerem se želi romarjem pridružiti. ter naj tudi pristavi, ali bo za stanovanje sanj skerbel. ali pa naj ga mu oskerbi romarski odbor, in slednjič: ali je zmožen laškega jezika. Podpisa od tukajšnega odbora (kar je bilo v drugem časniku zahtevano) pa nikakor ni potreba, ci Zraven tega naj pošlje dotično plačo za železnico dunajskemu glavnemu odboru, napis: Dr. Simon Hagenauer, \Vien 1. Vollzeile 3., ter naj priloži omenjenih 10 gld. za razne stroške. d> Mora obljubiti, da ho skazoval romarskemu vodstvu dostojno pokorščino. —
Kdor spolni te pogoje, prejme po 10. mareu z Dunaja po pošti franko karto ali listek za železnico in romarski znak. Te železnične karte so za romanje v Kim veljavne le za tisti vlak. ki je na karti zapisan. Nazaj iz Kima pa veljajo skozi (Hi dni za vsak vlak dotič-nega razreda, vender le po odločeni železnici, namreč iz Kima čez štacijon Ortc. Oh i asi, KI oren c, Kolonija, Padova. Benetke, Ponteba, Terbiž, Beljak. — Sicer bo imel vsak vlak svojega zdravnika, vender mora vsak sam previdin biti zastran zdravja: tako tudi zastran robe. denarja i. t. d.
Natančnejša pojasnila (o hrani, stanovanji, vožnji po mestu, znamenitostih) so v knjižici: Pilgerfiihrer nach Kom, katero dobe romarji zastonj, ko plačajo vožnino. — Sklenemo s serčno željo, da bi Bog blagoslovil to popotovanje. naj bi bilo Njemu v čast, tudi romarjem v vsestranski dušni blagor, ter naj bi vsi zdravi
in srečni se vernili med svoje ljube domače in prijatle. Bog daj srečo!	—k.
Sovražniki katoliške Cerkve.
(Govor g. Jož. Pihlarja v katol. družbi 14. dec.
1887.)
(Dalje in konec.)
Kadar se govori io piše o sv. Očetu rimskem papežu, o njegovi nezmotljivosti, o potrebi zemeljskega posestva in svetni oblasti papeževi; — o, takrat ni konca in kraja ugovorov in hudega prehudega jezikanja, — vender pri vsem tem hočejo biti še katoličanje. Češ: kako da se papež imenuje „sveti oče"? Sej smo tudi mi katoličauje, to pa vender ne gre, da bi se Človek imenoval „svet", dokler še živi. (Ne vedo ali nočejo vedeti, da ta primek se ne daje osebi papeževi sami na sebi, temveč velja njegovi časti, ker je Kristusov namestnik.)
Pa spet govore: Kako more umerljivi Človek nezmotljiv biti? (Prav lahko, ker je Kristus svojemu namestniku ta dar podelil po sv. Dubu, kakor n. pr. vsem aposteljnom dar jezikov.)
In v novič slišiš godernjati: Kaj je treba papežu svetnega kraljestva in oblasti? (Treba je prav prav močno, da bi nezaderžan vladal sv. Cerkev; ne tako kakor zdaj, ko ne le, da so papeža dežele oplenili, temuč tudi ogulijo to in uno cerkveno napravo, uzamejo njeno premoženje, kakor so poslednji čas ugrabili oo. frančiškanom veliki samostan „Ara coeli", in Propagandi njeno premoženje, s kterim je pošiljala misijonarje ita vse strani sveta itd.)
Io tacib ugovorov in krivih očitanj imajo sovražniki brez števila, kar izhaja nekaj iz nevednosti in nekaj iz zlobnosti in hudobije, ter vse to zagrinjajo še s plaščem olepšave, češ: »sej smo tudi mi katoličani!" (Če ste katoličani, zakaj pa pobirate take krivične očitanja in psovke od nekatoličanov, od judov in frama-sonov!)
Takim „tudi-katolčanomu je vse odveč, kadar se nabirajo darovi za svetega Očeta, če tudi sami solda ne darujejo.
Kadar se zidajo cerkve, kadar se napravijajo cerkvene olepšave, paramenti i. t. d., se sliši tarnanje: „Saj smo tudi mi katoliki/ če tudi nič ne pripomorejo k napravi.
I kaj je treba novih cerkva, stare zadostujejo, — pa zakaj toliko nepotrebnega kinča! koliko se denarja nepotrebno potrosi! Tako jezikajo, in vendar, da bi le kaj malega darovali za sv. Očeta, za cerkvene naprave; nemara leto in dan taki „tudi-katoličania niti cvenka ne spuščajo v pušico, ki jo cerkvenik po cerkvi nosi, ali v skrinjico v cerkvi nastavljeno.
Glejte Judeža, ki je godernjal, ko je Magdalena Kristusu noge mazilila z dragim mazilom, češ: Čemu ta potrata?
Drugi se pa tako in enako odrežejo: Vsaj smo mi tudi katoliki, pa mi moramo skerbeti za se, in za svojo družino, za razvedrila, — časi so slabi, imamo tudi svoje potrebe; nismo tedaj zmožni, kaj darovati za sv. očeta, za cerkvene naprave, za misijone. — Lejte, ti ljudje ljubijo vse drugo bolj, kot Kriatusa z njegovo sv. Cerkvijo. — Takim veljajo besede Kristusove: Kdor očeta in mater, sina in hčer bolj ljubi ko mene, ni mene vreden. (Mat. 10, 37.)
„Vsaj smo mi tudi katoličani, tega pa vendar ne moremo odobriti, da imajo duhovui toliko vpliva pri ljudstvu!" — Le j te pismarje in farizeje ob času Kristusovim, ki so tarnali in se jezili: vse ljudstvo gre za Njim----
Kaj je treba samostanov, mnihov, ali celo — o strah! še jezuitov, da, jezuitov!... teh pa kratko in malo ne; sej je druzih preveč! Saj smo tudi mi katol-čani, pa čemu jev neki spoved? čemu post. vsaj, kar gre skozi usta v človeka, ga De oskruni!.. Lejte, kako se taki laži-katoliki zvijače poslužijo in vse to zame-tujejo, kar njim ni po volji in kar njih strastim nasprotuje! —
Kaj je treba božjih potov, romanja, misijonov. Toliko drazega časa se s tem delu odtegne! Tako zopet ugovarjajo ti „tudi-katolčani"; ne pomislijo pa, koliko drazega časa in koliko denarja sami nepotrebno potra-tijo v dušno in v telesno škodo pri mnogih veselicah, še celo o prepovedanih časih!
Vsi pošteni katoličani so takim „tudi-katolčaoom" hinavci, mračnjaki, nazadnjaki, klerikalci, ultramontani i. t. d.
Kristus je naročil apostolom iu njih naslednikom, da naj učijo narode vse spolnovati, kar jim je zapovedal, tedaj vse spolnovati, ne po svoji volji si izbirati le to, kar je kteremu drago.
Taki „tudi-katolčani" pa temu nasproti pravijo: Tudi mi smo katoličani, pa kat. cerkev ne sme učiti, kar je nasprotno duhu sedanjega časa, in kar se ne strinja z novošegno oliko; kat. cerkev ne sme zahtevati, kar se je že davnej zastaralo in preživelo, mi hočemo tudi katoličani ostati, toda kat. cerkev ne sme nič tacega učiti in zapovedovati, kar ne moremo (bolje rečeno: nočemo) verovati in spolnovati. In kakor govorijo, tako tudi živijo in s tem delajo pohujšanje, ter največo škodo kat. cerkvi; kajti ogromno število katoličanov se malo ali celo nič ne briga za drugoverce in brezverce; na svoje, če tudi le po imenu verske sobrate se pa kaj radi ozirajo, se kaj lahko po njih ravnajo, spotikajo, ter se njih strupa naserkajo.
Glejte, taki „laži - katolčani" so najnevarniši nasprotniki svoje lastne matere sv. kat. cerkve. — Kakor so drugoverci in brezverci oni, kateri kakor je Jezus Kristus rekel, niso z njim tedaj zoper njega; tako so pa omenjeni, le po imenu katoličani, tisti, kteri ne pobirajo s Kristusom, toraj raztresajo; kdor pa raztresa, škodo dela, kajti raztreseno skupaj spraviti je silno težko, mnogokrat, in brez posebne milosti Božje, nemogoče.
Slednjič niso dosti bolji tudi tisti katoličani, kteri nočejo spoznati, da je boj brezverstva in drugih nasprotnikov zoper kat. cerkev — boj pekla zoper nebesa. Niso bolji tisti, kateri se v svoji malomarnosti po svoji moči b6ja ne vdeležujejo z delom ali vsaj z izglednim življenjem, in konečno tisti, kateri dolžnost svojega stanu po nauku so cerkve — ne spolnujejo.
Tolažilno in veselo za vse prave katolčane pa je, da se vojska zoper nasprotnike in sovražnike sv. katol. cerkve bolj in bolj množi, in da je tako, nam je med drugim tudi aijajni dokaz velikansko gibanje vesoljnega katoliškega sveta aedaj za prestavljanje sv. Očeta papeža Leona XIII o priliki 501etnice njihovega mašništva.
Tudi ne samo pravoverni kristjani, ampak tudi, proteatantje, razkolniki itd., da, celo pogani, turški sultan, japonski ceear, perzijanski šah se tega proslavljanja vdeležujejo.
Iskrene želje, da bi po milosti Božji ta luč z neba še mnogo let avetila v kat. cerkvi, naj ae dvigajo proti nebesom kakor iz naših, zlasti pa iz aerc mili-
jonov in milijonov zvestih katolčanov po vesoljnem katoliškem svetu!
Preden končam, naj še to pristavim:
Sveta cerkev nam naroča, da moramo moliti za nasprotnike, za sovražnike, in kadar molimo pri litanijah s sveto cerkvijo: ut inimicos sanctae ecclesiae humiliare digneris — te rogamus, audi nos! da sovražnike svete cerkve ponižaš — prosimo te, usliši nas! s tem mi sovražnikom le dobro želimo, kajti ne prosimo, da bi jih Bog poterl, pokončal, pogubil; ne tako. temuč, da naj jih poniža, pouižanje pa je že njih veliko pripeljalo k spoznanju resnice, ponižanje je že marsikterega grab-Ijivega volka v pohlevno ovčico spremenilo, da, celo svetnika storilo.
Glede tistih omenjenih nasprotnikov, kateri so vsaj po imenu naši verski sobratje, mi konečno celo prihajajo na misel besede nekega vladarja, kateri je imel mnogo lažnjivih prijateljev in zaveznikov. — in ta vladar je vzdihnil: Bog me obvaruj mojih prijateljev, sovražnike bom že jaz sam ugnal.
Sv. Oče Leon XIII.
Načert, kako bi se svet prenovil.
(Govor dr. Janežiča v kat.družbi.)
(Dalje.)
c) Žalostni nasledki. — Puntarske družbe.
Začetek in izvir reda. miru in sreče na svetu je spoštovanje svetovne oblasti cerkvene; zaničevanje in odrivanje te narvišje oblasti pa je vir nemirov in neredov, začetek vseh nesreč in nadlog med nami.
To revo zdaj skuša svet, in moralo je priti tako daleč, ker je to naravni nasledek tacega početja. Papeži so to napovedovali že davno prej, pa njihov klic je bil klic vpijočega v puščavi. Mogočneži so ga preširno prezirali, brezverni svet se je togotil — češ — nad „derzovitim" papežem, prostoživci so se zaničljivo rogali tacim, po njihovem modrovanji „zastaranim idejam.u
Kako je pa dandanes?
Dandanes obhaja strah tudi take, ki sicer niso poznali strahu. Deržave in deržavniki čutijo, da stoje nad vulkanom. Vroče je vedno bolj, votlo bučauje vedno bližje, potresi vedno gosteji. Vse to jih bega in trudi močno. Žele si miru, res blagega miru. Kaj druzega pomenijo te in enake besede, ki jih slišimo in beremo?
„Naredite mir med mojimi narodi," so besede našega svitlega cesarja;
„Dajte ljudem vero nazaj," je večkrat ponovljena želja nemškega cesarja;
Ruski car prav močno želi, da bi mu udušili nihi-lištvo; kraljica augleška priporoča svojim ministrom: Čuvajte imetje pred anarhisti; in stari Grevy je na koncu spoznal, da je treba spoštovati oblast, vstavo in zakone.
Vse te in enake želje so ostale želje in se nočejo zadostno spolniti. Miru med narodnostmi še ni pri nas, vere odveč ne na Pruskem, ljubezni ni na Ruskem, varnosti ne pozna Anglija iu pravično ne ravna Francija itd.
Kako je to?
Ali nimajo vladarji ministrov, da naj jim spolnijo povelja, ali služabnikov, da store po njih željah?
O pač, vse to imajo, še veliko število jih je in tudi mogočni in hudi so nekateri med njimi.
Zaaaj toraj ne store po volji svojih gospodov?
Zato, ker ne morejo. Tistih ni, ki bi ubogali. Uporni duhovi motijo svet in napravljajo vedni nemir
in nered. Te bi bilo treba ukrotiti in ponižati, drugi mirni prebivalci se vklanjajo brez sile. To pa je ravno nar bolj težka naloga. Kadar v skrajni sili primejo tacega prederzneža za vrat, zazija cela družba vsa naenkrat Zveza med temi puntarji je terdna, tako da se zamaje ves svet, če enemu izmed njih stopiš na nogo.
Pravijo, da je ranjeni Are* pred Trojo vpil za 10.000 druzih. en socijalist itd. v precepu pa vpije vsaj za 100.000 druzih.
To pa je hudo za ušesa in živce in za to včasi dotri raje vse skupaj pri miru puste, naj počnejo, kar hočejo in zraven strahoma čakajo, kaj bode na zadnje?
Sv. Oče Leon XIII pa imajo drugačno orožje. Strahu nimajo pred to silovito družbo puntarsko, dasiravno divja z mečem, ognjem in dinamitom po svetu. Dobro poznajo tolažbo v besedah Izveličarjevih: „Nollite timere eo8, qui occidunt corpus, animam vero non possunt occidere. Ne bojte se tistih, ki umore telo, duše pa ue morejo umoriti.
Kar naravnost jih pokažejo in po imenu pokličejo te uporne duhove: socijalisti, komunisti, nihilisti, anarhisti no to, terdo zvezani med seboj v mednarodni puntarski zvezi.
Resno in vredno jih naslikujejo v okrožnici „Quod Apostolici munerisu razposlani dne 28. grudna 1878, kjer jih po pravici in resnici kugo človeške družbe imeuujejo. Kugo, ki se širi po vsem svetu iu zaleze v nar bol: skrite kraje in nar bolj žlahtne dele družbin-skega življenja.
To so tisti, o kterih že piše prerok, ko pravi: „Dixistts enim: Percussimus foedus cum morte, et cum iLferis fecimus pactum. Flagellum inundans cum transi-erit, non veniet super nos. quia posuimus mendacium spem nostram. et mendacio protecti sumus. — Ker vi piavite: Pogodili smo se s smertjo iu zvezali s peklom. Ploha šib, kadar se vlije, ne pride čez nas, ker smo postavili laž v svoj up. in z lažjo smo zavarovani. (Izaj. 28. 15.)
Ti ljudje se paragrafov nič ne boje. sili vsaki pa se znajo oguiti s pomočjo po vsem svetu razširjene družbe.
Pred več leti smo brali po listih, da so se v Berolinu. glavnem mestu pruskem, zaredili socijalisti. To mogočnemu kancelarju Bismarku ni bilo všeč. Na-tihoma sklene celo gnjezdo zatreti. Pridejo postave bude in ostre in po verhu še obsedni stan v Berlii u — skoraj kakor o vojskinem času.
In kar urno so se socijalisti — poizgubili — ine-uite; kaj še. ravno uasproti, ne poizgubili, ampak po* muožili so se še desetkrat bolj Zdaj, ko vi to poslušate ali berete, v Berolinu vnovič ugibljejo, kako bi se prišlo socijslistom do živega, pa skoraj gotovo ravno tako brez vspeh*.
Kaj pa hočejo ti socijalisti in nihilisti, iu kaKor je že vsem ime?
Ti ».pohlevni" bratci imaio to lepo misel, narprej vse deržave podreti in na teh groznih razvalinah postaviti socijalistovsko kraljestvo i/, samega cukra iu sladkih smusev:
Ni Lhko delo, podirati deržave, starodavna cesarstva in kraljestva itd., lahko se primeri kakošna nesreča pri tem. da si kdo uluini vrat ali zdrobi kak ud, da i»h nekaj ostane pod ra. vulinami; vae to je mogoče, da. cel«» verjetno in gotovo je. in med seboj socijalisti tega ne skrivajo prav nič: ali ti pcjiisliki brezbožnih hudodelcev ne begajo preveč, ker tako mehkega serca niso. Kakor se kažejo.
Kaao pa se spoznajo izmed ljudi ti socijalisti? Sv. Oče obračajo ua nje te-ie besede iz pisma aposteljua
Juda (8. versta): „to so oni, ki meso skrunijo, gosposke zaničujejo in oblas' pesujejo."
Tako-ie pa ravuajo: odpovedali so pokorščino postavni oblasti; uče, da ima vsak človek ravno take pravice in dolžnosti, kakor vsakteri drugi, vezi sv. zakona, edinost in zvestobo do groba terga jo in zasmehujejo, strastno hrepeue po deuarju in premoženju in tej stiasti vse — še vero darujejo, bojujejo se in rujejo zoper vse zasebne pravice posameznih ljudi do lastine.
Na to so s početka ua tihem delali, zdaj pa že kar očitno to uče in preuerzuo tirjajo po listih, zborih in shodih, in velike množice ljudi so zazibali v take divje ognjene domišljije. Čakajo le prilike, da bi v djanju zveršili svoje grozovite načerte.
Kdo bo prekrižal sklepe hudodelnikov? Edina oblast cerkvena premore izdatno to storiti, če svet le e zasluži toliko usmiljenja od Boga.
(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. („Kat. društvo detoljubov") L. 1884 se je v Soluogradu osnovala družba ali bratovščina, ki ima prelepi namen ,pu vsej moči pospeševati versko-nravno odgojo mladine iu si prizadevati za njeno re-šenje." „Danica- je že pred nekterimi tedni priporočala to vse hvale vredno društvo. Danes ga pa na novo in tem gorkejše priporoča, ker ima zaznamovati že precejšen napredek. Tudi v slovenščini je začelo to društvo izdajati poseben list, kteri ima stariše in odgojitelje v prevažnih dolžnostih kerščauske vzgoje podučevati, vne-mati, pred napakami slabe odgoje svariti itd., posebno pa v katoličanih obujati miloserčnost do uboge zanemarjene, zapuščene mladine, ki je v nevarnosti časne in večne pogube.
Imenuje se ta listič, ki izhaja štirikrat na leto, „Kerščanski detoljub-; uamenjeu je bolj starišem iu vzgojiteljem, za otroke ima pa posebno prilogo. Izdaja ga „društvo detoljubov-, vrednik pa mu je g. Ant. Keržič. S prilogami vred stane na leto samo 40 kr. Udje pa, ki -plačujejo na leto 1 gld. miloščine v druž-bic 3 namene, dobivajo ga brezplačno, kakor se tudi brezplačno pošilja tje, kjer je najmanj deset udov.
Pervi zvezek, Ki je ravnokar izšel, ima v sebi to le praktično tvariuo: „Zakaj so pričele te knjižice izhajati?— Zakaj morajo kerščanski detoljubi otroke radi imeti? — Ne kliči. Stvarnik, me od tod! (pesmica). — Najimenitniši dan v otroškem življenji (opomin starišem).
—	Sedem poglavitnih grehov pa otroška vzgoja. — Ka-zalni poduk v izreji. — Šiba novo mašo poje. — Molitev pred jedjo iu po jedi. — Materna solza. — Otroci — žganjepivcil — Kaj je bolje: tikati ali vikati, za otroka?
—	Iz otročjih ust — in „društvene zadeve."
Pomen in nameu tega društva, pripomočki in druge zadeve so pojasnjene v posebni knjižici, ki ima naslov „Kat. društvo detoljubov, poseben pripomoček za vzgojo io rešitev mladine", in jo lahko dobi brezplačno vsak ud, kadar k bratovščini pristopi. Takrat dobi tudi v dar prelepo barvano podobico KJezus. prijatelj otrok."
Še posebej moramo omeniti priloge k l. listu; zove se nA1 i znaš?" in obsega poglavitne resnice in najnavadniše molitve, ki jih mora kristjan iz glave znati, in pa še nekf jre lepe molitve (večinoma z odpustki). ktere je želeti, da bi jih znal. Ta zbirka je sostavljena z ozirom na vodilo, ki ga je pred nekterimi
leti izdal knezoškofijski ordinarijat v „Dioec. BI." za katehete. Toraj bode vsem katehetom močno vstreženo ž njo; pa tudi odraslim bode kaj prav prišla, zlasti pred velikonočnim izpraševanjem, ali pa za neveste in ženine. Prodaja se v ta namen tudi posebej ter stane le 4 kr. in na 10 se dobi še 1 po verbu.
Sploh naj bode povedano onim, ki te bratovščine še nič ne poznajo, v kratkem to-le: Kar je dejanje s v. Detinstva za poganske otroke, to ima biti „Katol. društvo detoljubov" za domače otroke, ki so le pregostokrat kervavo potrebni dušne in telesne pomoči! Naj se toraj usmilieua serca blago-dušno ozirajo tudi na to društvo, ki je od papeža Leona XIII poterjeno 20. dec. 1884 in z obilnimi odpustki obdarovano. Posebno dobro delo storiio oni, ki družbi udov nabirajo in pospešujejo njeno razširjanje. Za dotične knjižice in podobice naj se oglasijo pri čast. g. kat. A. Keržiču, kongresni terg 16., ali pa pri vred-niku tega lista.
Vse za Boga in z Bogom v blagor mladini!
Za versko šolo! Znano je, da te dni je bila deržavnemu zboru na Dunaju od veljavuih katoliških mož izročena peticija, da naj se gg. poganjajo za to, da se katoličanom poverne verska šola, to je, da naj se spremeni postava, ktera je dopustila, da morejo n. pr. tudi judovski, luteranski učitelji katoliške otroke v šoli podučevati. Na priporočilo dunajskega odbora torej z veseljem v naslednjem naznanjamo to peticijo z imeni odbornikov vred, ki so na nji podpisani. Glasi se tako-le:
Silno žalostne prikazni današnjega časa. zlasti grozno množenje mladostnih hudodelnikov. zbujajo slehernega k resnemu premišljevanju. Vidno in vedno bolj zginjuje strah božji, sveta vdanost do cesarja in deržave, živo skazovanje čednosti, vestnost v življenji in djanji; namesto tega pa se prikazuje zatopljenje v zgoli po-svetnost, brezobzirno in brezvestno guanje po imetju, razuzdanost v vživanju in nagli propad čednosti in poštenosti. Le prepogosto ni le revščina sama, ki mladenča. deklino dervi na pot hudodelstva, temveč pomanjkanje verskega prepričanja in nravne močnoduš-nosti. Pri taki mladini so opravičene pritožbe še dobro mislečih učiteljev, kteri si pri upornusti te mladine pomagati ne vedo. Ta mladina dela grenkost kerščanskim staršem, ki z bridkim sercem vprašujejo: kaj vender bo iz mojega otroka? Ta mladina po pravici dela strah vsim pravim in zvestim domoljubom, ki s kervavečim sercem vidijo, kako omahujejo temeljni stebri deržav-nega blagra pri mladem zarodu.
' Začetke teh mračnih prikazen moramo le prepogosto iskati v naravnih nasledkih brezverske šole. Izvirajo namreč iz duhovnega razpora med katoliškim veroznanskim učenikom in drugoverskimi. nevernimi ali očitno brezverskimi učitelji druzih šolskih naukov; razširjajo pa te napake dalje tisti kužljivi časuiki, ki vero sovražijo, razodeto kerščanstvo iz serca menijo in torej zatirajo.
Proti takim prehudim zlobnostim pa je le en sam pomoček: to namreč, da se šola določno poverne nazaj k razodetemu kerščanstvu, tedaj verska šola.
Naj pomisli slavna zbornica poslancev, da vsak dan zamude bil bi v tem tehtnem vprašanji nepovrač* ljiva škoda za celo domovino in da je skrajni čas, temu zlu z modrimi postavami nasproti delati.
Zato predlagamo prav vdano prošnjo:
Preslavna zbornica naj blagovoli najprej kar je mogoče v posvet vzeti tiste postavne določila, po kterih poprešnja s sknšnjo poterjena in blagovita kerščanska
načela v avstrijanskih ljudskih šolah zopet pridejo v djanstvo in popolnoma veljavnost
Egbert grof Belcredi (Berno). J. Baumann. tovarnar (Dunaj). Dr. Andrej Čebašek. prelat in kanonik (Ljubljana). Karol grof Chorinskv (Solnograd) Jos. Gregorig, tovarnar (D inaj). J Heindl. zapisnikar peticijskega odbjra (Dunaj) Fr. Krooes, vodja meščanski šoli (Novi Jičin). F. Kirsch, knjigoteržec (Dunaj). Franc Košar, kauonik (Maribor). Grof Ledebur-Wicheln 'Prag*». Adam Latschka, koop. pri votivoi cerkvi (Dunai). J. Mittendnrfer, župnik (Schwertberg). Karol Erviu grof Nostitz Rieoeck (Praga). Fr. baron Raapp (Inomost). Fr. baron Reyer (Celovec). Ernst grof Sylva-Tarouca (Prasia). Grof Segur (St. Peter N. Avstrijsko). Dom Sillickv. stolni prošt (Poreč*. Grof Ferdinand Spiegl-Diesenberg (Moravsko). Dr. G. Schwarz (Dunaj). Franc Schuh, zasebnik (Dunaj) Valter vitez Troll, grajščak (Aspang). Maks baron Vittingh« tf Schell (Dunaj). L. grof \Valdburg-Zeil (Dunaj). Klement grof Waldburg - Zeil (Hohenems). Dr. K. Wittek . advokat (Znojmoj. Ernst princ Windischgratz (Duuaj). J. \Yohl-meyer. podjetnik (Št. Polit).
Ta peticija je z Dunaja razposlana 6- t. m. iu zamogel se bo vsak podpisati. Čem več podpisov, toliko bolje. Podpisujejo naj to samo moški, za ženske se bo razposlala druga. Brezštevilni podpisi bodo kazali, da Avstrija je kerščanska in hoče tudi kerščanske šole. —
Pripis. Že so pole a podpise, kolikor menimo, na vse strani poslane, torej je gledati, da se dobi podpisov kolikor je največ mogoče. Morebiti bi se po posameznih duhovnijah podpisovati zamogli ob uedeljah (se ve, da po prešnjem pojasnjenji), ali tudi ko bi zanesljiv ČloveK podpise po duhovniji zbiral; — sploh, kakor bolje kaže. Ker nasprotniki sv. vere vse počno, da bi dobro zatirali, hudo pa razširjali in išejo svoje misli in laži ua vso moč raz-irjati; zato naj pa pravi katoličani v ogromnem številu s podpisi pokažejo, oa v vsem derže s svojo sv. Cerkvijo, da žele in hočejo tudi katoliške šole. S tem boio podpisovalci podpirali uaše poslance, kteri se bojo pri obravuavah o tej reči sklicevali na želje svojih Katoliških volivcev. To je toliko bolj potrebno, ker bo gotovo tudi dosti nasprotnikov, kteri bodo na vse kripljt delali, da bi se zavergla Lich tensteinova peticija za katoliške šole.
Peš-potovanje z .Ing;a skoz Slovenijo v Rim.
(Dalje.) Prestopivša deržavuo mejo naju preiščejo italijanski mejni stražniki, tioauci: vse, kar je bilo v torbah, je bilo prosto za prenos in brez plačila; samo bila je vmes prežgana kava z ječmenom v zernih, že semleta; nu, to ni prosto; hajdi jeaen stražarjev z nama v tri četerti ure oddaljeno veliko mejno mituico. colarnico. Dojdemo tamo. ber/.o p i/.ove spremljajoči stražar uad-zoruika. ta naju pelje v sobo k vagi, in ukaže, uaj kavo podam ua tehtnico. Ali jaz sem že pre| pri meji straži bil povedal, da od prežgane, pa še z žitom pomešane kave za lastno rabo ni plačila; toda nič ni pomagalo. Sedaj pa nad/.ornUu prav resno rečem: Kako ]e to mogoče, da bi od prežgane in pomešane kave v Italiji plačilo bilo?! Pogieda tedaj kavo m reče: Prav imate, od tega se ne plaii nič. Dobro je oštel spremljevalca, fiuanca; sram ga je bilo. vsi so se mu smejali, on pa je moral o vročem solucu tri četerti ure pota zastonj storiti.
Potem sva obiskala pervo župnijsko cerkev, sv. rožnega veuci, v Italiji Priporočila sva se aiigelju varhu videmske uadbiskupije in drugim patronom, ter šla dalje. O poldne prideva v terg „Sv. Jurij* (St. Giorgio) in gremo molit v lepo župnijsko cerkvo. Obed v gostil-nici; vino dobro, nizka cena. Popoldue dospeva v lepo župnijsko cerkev pri cesti. V tej cerkvi ima krasen
sedež v sredini cerkve Kraljica sv. rožn. venca. Čveteri stebriči nosijo nad sedežem blažene Device veliki kroni podoben nebes, baldakin; zdolej vsacega stebriča je ieden sv. evangelist. Na kroni verh stebričev je okrog in krog dvanajst apostolov; vse je umetno in velelepo rezbarsko delo, bogato pozlačeno. Pod krono stoji ne-beško-lepa Kraljica sv. rožnega venca v pravi beli svileni in z zlatom obšiti obleki, ogernjena z višnjevim plaščem, z zlato krono na glavi; v naročju derži milo-lepo nebeško Dete Jezusa, v beli obleki. Ob desni strani Marije D. kleči pred njo sv. Dominik v pravi volneni redovni opravi. Ob levi strani pa je angelj, oblečen v trojno barveni obleki, kar pomeni vse tri dele sv. rožn. venca. Jezus in Marija podajata sv. Dominiku rožni venec, kterega deržita on in angelj; venec je zložen iz umetnih cvetlic, ki po barvi znamenujejo veseli, žalostni in častiti del vseh 15 skrivnosti.
Bila je ravno večernica. Molili so pred omenjeno sv. predstavo sv. rožni venec, potem pa peli lavretanske litanije. Litanije pevale so se razdeljeno v dva kora; jedno versto začenja svečenik z dečki prav milo in lahno; drugo versto litanij pa vse ljudstvo v cerkvi odpeva veličastno in lepoglasno. Popisati se ne da, kako ginljivo. vzvišeno in polno pobožnih občuUov je to cerkveno petje in odpevanje. Tu sem uaj bi došli naši cerkveni predstojniki in pevci; onda bi še le prav živo čutili in spoznali lepoto pravega gregorijanskega cerkvenega petja.
Naj bi vstanovili tako petje tudi po Slovenskem v cerkvah; izučili naj bi dečke, da bi popevali slavo Božjo v naših cerkvah. Po celi Italiji, po goriški in teržaški škofiji poje le možki zbor v cerkvi pri sveti maši. Litanije in pri druzih pobožnostih pojo vsi po cerKvi; ali tudi vsi znajo prav po pravilnih cerkvenih glasih popevati. Na Slovenskem se navadno ne pojo pravilno lavr. litanije.
Nepozabljiva mi je ostala prej opisana predstava sredi cerkve; nikjer več toliko lepe, častite in pomenljive nisem videl in slišal.
Kakove so pa ss. podobe pri nas v mnogih cerkvah?
Kakove, in kako so oblečeni kipovi bi. Device Marije tu in tam?
Na večer došla sva v Pasollo della Stella; malo dalje sva prenočila pri grofovskih kmetih. V Italiji ie malo samosvojih kmetij; večinoma je vse grofovsko, meščansko in velikih posestnikov. Poljedelci in seljaki se zovejo pkontadini.u Obdelujejo zemljišča grofom za pičle dohodke in bivajo v njihovih hišah na velikih pristavah.
„Daj poštev od svojega biševanja."
♦j. septembra dojdeva v jutro ob 6 v lepi in veliki terg Latissana. Obiščeva velekrasno župnijsko cerkev. Bila sva pri sv. maši. Tudi v tej cerkvi je sedež bi. Device Marije pri sredini cerkve. Velelepe so tu cerkvene zastave iz imenitne in umetne svilene tkanine, rudeče, rumene in bele barve, s krasnimi zlatimi olepšavami. Svetilke in svečnjaki iz kovinske snovi, zlato-bliščeči so in vedno taki ostanejo; so pa krasno in umetno delo. Slike, marmorni kipi. tabernakelj, osobito pa podoba Jezusa križanega so umetnijsko, velekrasno delo; nehote, mora set serce in duh topiti čuti sv. pobožnosti; in povzdigovati se k Bogu, večni lepoti, ter spoznavati vzvišeno življenje sv. vere kerščansko - katoliške.
Od Pasolla dalje je povsod gospodovala kolera.
Čujte in bodite pripravljeni, ker ne veste ure, ne dneva.
Lepa cesta vodi vedno med drevoredi. Zemlja je obdelana in lepo vravnana vertom jednako, ravn: ia do morja, proti severu vse do tirolskih planin. Ob 9 do-
speva v lepi kraj Ver polje tudi Visapolje imenovano —, po naše Verhpolie ali Visokopolje, dokaz, da so tu nekedaj stanovali Slovenci.
Tu se konča okrajina, provincija Videmska, Udine, in začne se okrajina Benečanska.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, lev iz roda Juda!
Pozdravljena bodi naša Gospa in nebes Kraljica!
O sv. Marko evang., aogelj-varh beneške patriarhalne nadškofije, vsi sv. angelji varbi v tej nadbiskupiji, varite in vodite nas! Vsi svetniki, kterih ss. trupla in ostanki se nahajajo po vsih cerkvah beneške patrijar-hije, prosite za nas!
Ob 10 predpoldnem greva preko terga Fassalto proti mestu Portogruaru. Opoldne dospeva v omenjeno mesto, rojstni Kraj sedanjega frančiškanskega redovnega generala Bernardina Portogruvarskega. Obiskala sva mestno glavno cerkev, pa nekedaj stolno škofovsko cerkvo; zidava tega hrama Božjega je veličastna. Zvonik visoki stoji na prostem poleg cerkve in je stavljen tako, da nekoliko na stran visi.
Zvijača italijanskih gostilničarjev je tudi v tem, da ti vsakoverstnih jedil, prav malo nanosi, potem pa silno veliko zašteje. Vprašam ga. predno se jedila dotaknem. koliko ceni to in ono jed. Ni mi hotel povedati, temveč hitel mi je praviti: Gospod, le jejte, to bo vse malo stalo, bo vse prav in dobro, le vzemite in jejte. Še jedenkrat mu prejšno vprašanje ponovim. On pa v zadregi prišteje na 3 lire, po naše 1 gld. 50 kr.; vredno vse ni bilo 50 kr. Vstaneva in greva v drugo gostilno, tu vprašam, koliko stane delček juhe in mesa; povedo vgodno, 30 centezimov, t. j. 15 kr., io jedla sva. Vino ima že zapisano ceno in je tu 12 kr. liter. Treba je vselej za jedila vprašati, preden ješ. tako še ni previsoka ceua; ako pa prej ne izveš, utegneš dvakrat ali še več plačati, kakor je navadna cena za domačine. (Sej kerčmarji tudi drugod znajo soliti in žaliti.) Nos ima pa Italijan dober, precej ovoha, da si ti ptujec, „forestiere.u Kedor pa zna za njihove muhe, prav dober kup živi. Se ve, da „albergov* io hotelov se je treba Ogibati.	(Dalje nasl.)
Iz Torina. O smerti Don-Boakovi nam piše č. g. Mih. Rua: Z bridkim sercem, z očmi zateklimi od joka, z derhtajočo roko Vam naznanjam naj žalostnišo novico, ki sem jo kdaj naznanjal, ali bi jo mogel naznanjati kdaj v prihodnje: naznanim Vam, da naš preljubi oče v Jezusu Kristusu, naš vstanovnik, naš prijatelj, naš svetovalec, vodnik našega življenja je umeri. Ah! beseda, ki prešinjuje dušo, ki prebada serce od kraja do konca, ki odpira oko za potok solza!
Zasebne in očitne molitve, pošiljane v nebo, so prikasnile ta udarec, to pregrenko rano našemu sercu; niso pa bile zmožne odvemiti ga, kakor smo se zanašali.
Nobena reč nas ne tolaži v tem trenutku, razun misli, da tako hoče Bog, kteri je neskončno dober in ne stori ničesar, kar ni pravično, modro in sveto. Voljni se torej vdamo spoštljivo in molimo Njegove sklepe.
Za zdaj ni priložno praviti, kako je Don-Bosko umeri smerti pravičnih, ~niren, jasnega obličja, previden večkrat s svetimi zakramenti, prejemši večkrat blagoslov namestnika Kristusovega, obiskovan z vzvišenim spoštovanjem od prelatov in slavnih osebstev duhovskega in svetnega stanu....
Umeri je prečast. Don-Bosko 31. prosinca ob 3/45 dopoldne; pokopan bil na Svečnico, 2. svečana, ob 3 popoldne, in sv. maša je bila o '/a 10 tisti dan v cerkvi Marije D. Pomočnice. Bog mu daj večni mir.
Št-Pavel, Minn., 13. prosenca 1888. Krasne božične počitnice vžil sem vesel in zdrav v Shakopee-u;
fari preč. g. O. J. Jerama, župoika ondotne nemšae župnije. Vernii sem se že pretekli petek v Sentpavel (St. Paul), kjer sem hotel še nekaj prijateljev in znancev obiskati in drugi dan verniti se v semenišče. Toda človek obrača. Bog pa oberne. Okoli petih popoludne prišel sem k preč. g. J. Trobcu, kjer sem hotel prenočiti. In res, tukaj sem prenočil, in več kot enkrat... Pa kak počitek to zame? Komaj sem se vlegel, že sem čutil terganje (revmatizem) v herbtu. Zraven je še pritisnila neka vratna bolezen in glavobol: nasledki pre-hlajenja. Ostal sem v postelji nekaj dni; v nedeljo celo k službi božji nisem mogel iti. Tako sem si, vidite, podaljšal božične počitnice ali prav za prav le čas božičnih počitnic. Sedaj sem pa že okreval, hvala Bogu in preblagi postrežbi pri gosp. Trobcu; in jutri jo bom mahnil, če Bog da, proti semenišču. — Ravno danes prinesel je pismonoša Vašo Daničico, katera mi je tudi Vas v spomin poklicala. In rekel sem: g. T., kaj pa, če bi jaz moos. pisal dokler sem še tu? „Saj res, piši no, piši..., itd.
To Vam je toraj prazgodovina tega skromnega dopisa. Dovolite mi pa, p. g., da Vam naj pervo novi misijon g. Trobca malo opišem. Preč. g. J. T. zapustil je svoj prejšni misijon Wabasho. kjer se je 21 let trudil in delal v vinogradu Gospodovem, 4. vinotoka p. 1. ter se podal semkaj v Šentpavel, glavno mesto dežele Minnesote in škofovska stolica, da na šnofovo povelje vstanovi novo nemško župnijo. Preč. g. poprijel se je takoj težavnega dela, priporočivši se sv. Neži, katero si je izbral za patrono nove župnije in kteri na čast bo tudi cerkev posvečena, ko bo sosidana. Kupil je takoj potreben prostor (dolg 200 čeljev in 124 širok) za blizu 20.000 gld. av. velj. V hišici, ki je že stala na tem prostoru, stanuje dr. g. sam s svojo sestro Miciko. Marjanica. druga sestra njegova, je še v Watonni pri nasledniku ali bolje rečeno le namestniku čast. g. J. Solnca. Postavili so tudi še temelj za šolo, katera bo velika za 500—600 otrok. V začetku bo tudi morala služiti kot cerkev in stanovanje za šolske sestre. Stala bo najmanj 12.000 dolarjev am. velj., t. j. blizu 30.000 gld. av. velj. In vse to mora tukajšni misijonar do vinarja nakoledovati od svojih faranov. Kje so pa interesi! — In še cerkve ne bo. O, to niso mačkine solze, po ame-rikanskih mestih župnije vstanavljati. Ljudje so skoro vsi avstrijanci; največ je nemških Čehov in Ogrov. Večinoma so revni, ker je največ dninarjev iu sploh delavcev vmes: bogatini kar jih je, se pa kujajo.
Družin je vseh skupaj 400 in od teh je nekaj Ogrov ki ne razumejo niti nemščine niti angleščine, ampak mlatijo le svojo ogerščino. —
(Konec nasl.)
Razgled po svetu.
Dunaj. V deržavnem zboru, 184. seja, je poslanec g. kan. Klun s tovarši k deržavnemu predštevu za 1888 v oddelku za bogočastje predlagal, da naj se še v sedanjem zasedanji osnuje postava, ki bode vravnala plačne in vpokojniške razmere bogoslovskih profesorjev. Predlog je podpisan zlasti od desnega središča in Poljcev.
Laško. Angleško kapitan Thompson, ki spremlja laško ekspedicijo v Afriko in se nahaja v laškem stanu, je boje enemu pervih laških časnikov pisal in terdi, da general Marzano ima ravno toliko vojne, da obsede Sabati in ga vterdi ter potem k večemu še berdo Aja-meta, kjer bi se utegnil napraviti poletni stan. Dalje
se pomikati bi ne bila prederznost, ampak norost. Da se obleže Kerens, potreboval bi 35.000 mož in več sto milijonov denara. Abesinci niso več tisti, ktere je lord Napier brez saplje premagal. — To se pravi z drugimi besedami: Pojdite se solit, tukaj ne opravite nič.
Nemško. Bismark je v deržavuem zboru dosegel, kar je želel: pomnožitev vojne za 750.000 mož iu posojila 280 milijonov mark. Bizinark je govoril vtešno oziroma vojske, časništvu domačemu povedal je eno gorko, sploh zaterdil z veliko samosvestnostjo: „Nli Nemci bojimo se Boga, sicer pa nikogar na vsem svetu ue. iu bogaboj eč nost nam nalaga mir ljubiti in gojiti.44 In k sklepu pravi: „Bog bodi z nami!".... Sodijo pa o tem govoru različno, kakor po navadi.
Znamenito ie poslednji čas to, da ste Avstrija in Nemčija naredili med saboj in razglasili pogodbo za ohranjenje miru iu brambe.
Rim. 1. svečana so sv. Oče sprejeli 300 romarjev z Irskega pod vodstvom Dublinskega uadškofa. Brali ste se dve adresi, na kteri so sv. Oče odgovorili s pohvalo irskega naroda; opomnili so. kako je sv. Patricij prinesel sv. vero ua Irsko, ter zaupajo, da uarod bode pri vsih pritežnostih to vero zvesto ohranil. Zaneso naj se na previdnost Božjo, kteri se mora vse izročiti, tudi sami sv. Oče bodo delali vsak čas v ujih korist, ako bo mogoče. Blagoslovili so o tej priliki keljo, ki bo služila pri zidanji velike uarodovue cerkve, ki so jo pričeli ravno ta dan zidati, iu pa perst, ki so jo seboj prinesli od groba sv. Patricija za ta namen.
Bulgarsko. Ta nevbogljivi Ferdinand. — ta Ko-buržan! vsi časniki ga gonijo i i Bulgarije: pa — le ne gre!
Kitajsko. Prestrašna povodenj je pred kratkim ua Kitajskem v malo minutah zageruila^ iu preplula 3000 vasi. To se je zgodilo po okrajinah Cin-čav iu Čen-čav. Večina prebivalcev je konec storilo. Okrajina. skoraj tolika, kakor celo holanško kraljestvo in še veliko bolj gosto obljudena, je zdaj pod vodo, velikausko jezero, obsegajoče kacih 8 do 10 tisuč augleških štirjaških milj, ljudi pa, ki so ondod živeli, bilo je čez 5 milijonov, ki so potonili, ali pa so brez domov in posestev. Pred povouidjo bile so lepe. cve^eče poljaue, gosto obsejaue z režem in drugimi poljskimi sadeži, z murvami obsa-jene. Velika reka Hoaug-ho se je v drugo strugo, v omenjeno okrajino, zavalila, in od todi tolika nesreča. So pač to znamnja na zemlji — „šumenje voda.-
I. Bratovske zadeve
molitvenega apostoljstva.
V splošnji namen je za mesec svečan (februvarij) priporočeno v molitev:
a) Vesoljni nameu: a) Posvečevanje nedelj in praznikov. (Spis poterjen in blagoslovljen od papeža, ki pride prih.)
b) Posebni uameni:
Ta mesec bodi posvečen pokori in pripravljanju na srečno smert.
11.	Sedmeri ss. vstanovniki servitovskega reda. Marijini služabniki. Bolje misli staršem, ki ne puste otrok v redovniški stan.
12.	S. Meletij. Pokora za grehe nezmernega poželenja po vživanji in veselji. wŠtirideseturna molitev44 na več krajih. Veliko nedeljskih oskrunjevalcev.
13.	S. Katarina B. Pospeševatelji molitvenega apostoljstva in Serca Jezusovega bratovščine. Več vzgoje-vališč. Več ženinov in nevest.
14.	5'. Valentin. „Duhovni in obhajanci." Božjastni. Škofijsko duhovsko semenišče.
15.	Pepelnica. Ss. Favstin in Javita. Z molitvenim apofttoljstvoiu posebno združene redovniške družbe. Vestno spolnovanje postne postave. Pridigarji v postu.
16.	S. Onezim. Spreobernjenje sebičoih. brezserčnih gospodarjev. Dobri posli. Mnogo takih, ki nimajo do-movja.
17.	-S. Silvin. Vestni prevdarek poklica v zakonski stao. Zagotovljena kerščanska vzgoja otrok. Resnost io ljubezen do reda muogim gojencem.
18.	-S. Simeon. Oskerbovanje zavodov za starčke v keršč. duhu. Več še celo v visoki starosti nespo-kornib. Mnogi, da bi radi prejeli ss. zakramente za umirajoče.
19.	S. Konrad. Zadoščenje za napravljeno škodo. Nekaj obrekovanih. Dober izid ali odvernjenje sodnijskih preiskav.
20.	S. Barbat. Cesar avstrijanski. Obva;ovanje pred šibo pogubne vojske. Naši vojaki.
(Konee nasl.)
II. Bratovske zadeve N. lj. Gospč presv. Jezusov. Serca.
V molitev priporočeni:
Na milostljive priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikola ja, ss. Hermagora in Fortunata, naših angeljev varhov in vsih naših patronov Bog dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore, odpad in brezverstvo, prešestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne pregrehe in velike nesreče. — Bolehna deklica za popolno ozdravljenje. — 2e dolgo bolan fant, jo edina podpora že priletnih staršev, se priporoča v bratovsko molitev, da bi na priprošnjo Marije. Naše lj. Gospe in sv. Jožefa zadobil popolnoma zdravje. Zahvala se bo v D. naznanila.
Zahvale.
Uslišana sem bila v veliki sili na priprošnjo. Naše lj. G. in sv. Antona zase in za bolnega brata. Hvala večna Bogu in priprošnjakom!	M. K.
Hudo sem bila bolna ; na priporočevanje k N. 1). G. pa sem se ozdravila; torej bodi vedno češčena Naša preljuba Gospa presv. Serca!	B. H.
Bivši bolan sem se ozdravil toliko, da Božjo službo opravljam. Čast in hvala Bogu, češčenje preblaženi D. Mariji!	—r.—
Listek za raznoterosti.
Po vsi Ljubljani so imeli poslednje dni 9dnevnice za odvernjenje sedanje nevarne bolezni, in po nekoliko se še opravljajo. — Pa nekoliko so otroci in odraščeni še zmeraj napadani in umirajo; upati pa je, da bode polagoma vedno bolje. Bog daj.
-J- (i. Fr. Zajic, občno-znani podobar, je po kratki bolezni, previden s ss. zakramenti, umeri 8. t. m. Bog mu daj večni mir!
K obletnici katoliškega društva" 8. t. m. se je bilo zbralo prav veliko družbenikov. Iz poročila za zdaj samo to, da družba ima 674 udov; pristopilo je preteklo leto 58 novih. Družba dobro naprčdva.
•J- Na Glincah je 2. t. m. po daljnem bolehanji, previden s ss. zakramenti za umirajoče, umeri g. Gašp. Sušteršič, posestnik itd., star 61 let. Daleč znani ranjki, po domače „Bobenček," je bil pravi poštenjak. Bog mu daj večni mir!
V	Sarajevu bode imel postne pridige letos naš rojak preč. kanonik g. dr. Ant. Jeglič. —
V	Djakovem bode prevzvišeni škof Strosmajer 16. svečaua t. 1. obhajal natihoma svojo zlato mašo. Ker mu pa mnogi prigovarjajo, bode v prihodnji praznik sv. Jožefa imel v ta spomin slovesno zahvalno sv. mašo v stoljui cerkvi. Vse brate in prijatelje pa lepo prosi, da naj se zderže od vsaeega očitnega skazovanja, velikoveč prosi vsaeega znanca in prijatelja, da naj o tej priliki zanj k Bogu moli, da mu vedno ostane milostiv, da ga blagoslovi, ter naj bode vse Bogu na čast, ovčicam pa v korist, in čez vse, da mu Bog podeli naj večo milost spokornosti in srečne smerti. Samo po sebi pa se razume, da vsak prijatelj, ki v praznik sv. Jož. pride v Djakovo, kakor druge poti, najde odperto škofovo serce in dvor, pravi škof.
Dobrotni darovi.
Za ubožne dijake: Čast. gosp. župnik Jernej Jarc v Dolu 2 gld. — Preč. g. župnik M. Preželj 3 gld. — Čast. g. župnik Jak. Mrak 2 gld. — Blag. g. O. Dolenec 5 gld. — J. Z. R 10 gld. - M. Š. R. 2 gld. — Iz Tersta 3 gld. — Čast. g. Jan. Dolžan 2 gld. — Č. g. župnik Ant. Jamnik 6 gld. 30 kr. — Čast. g. župnik Fr. Vohinec 2 gld. — Č. g. župnik St. Šranc 3 gld. — C. g. vik. Št. Jenko 1 gld. 40 kr.
Za sv. Detinstvo: Po čast. g. župniku Jan. Dolžanu 10 gld. 78 kr. — Preč. g. župnik J. Rozman 10 gld. — Čast. g. Anton Nemec, kapi. v Trebnjem, 43 gld. — Čast. g. Matija Erzar, duhovni pomočnik in katehet v Škofji Loki, 19 gld. 57 kr. — Izpod Brezja 82 gld. 59 JU.
—	Čast. g. Auton Tramte, duh. pomočnik v Dobrepolji, 17 gld. 16 kr. — Čast. g. župnik Jernej Jarc v Dolu, 10 gld. 30 kr. — Preč. gosp. M. Preželj 3 gld. — Iz Tersta 1 gld.
Za sv. Očeta: Iz Spod. Idrije 5 gld.
Za Marijanišče: Č. g. župnik J. Mrak 2 gld. — Preč. g. Jožef Jerič 200 gld. — Čast. g. župnik Jernej Jarc v Dolu, 2 gld. — Preč. g. župn. M. Preželj 5 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca: Katarina Vodnik 52 kr. — Preč. g. župn. M. Preželj 14 gld. 30 kr
Za bratovščino S. R. Telesa: Čast. g. župnik Jernej Jarc v Dolu. 8 gld. 20 kr. — Iz Tersta 1 gld.
Za afrikanski misijon: Neimenovan 1 gld. 40 kr.
—	Č. g. župnis Ant. Peterlin 4 gld.
Za Don- Boskov misijon v Torinu: čast. g. župnik Fr. Vohinec 2 gld. — Čast. gosp. župnik Jak. Mrak 2 gld.
Za misiion v Dahomeju: Neim. 1 gld.
Za misijone: Po preč. g. župn. J. Rozmanu 2 gld.
Za bratovščino sv. Dizma: Č. g. župn. St. Šranc 3 gld.
Za naj potrebnimi misijone: Č. g. vik. Št. Jenko 1 gld.
Za opravo ubožnih cerkev naše škofije: č. g. župn. St. Šranc 5 gld. 50 kr.
Za dr. Jegličeve naprave: Č. g župnik St. Šranc 2 gld. 50 kr.
Pogovori z gg. dopisovalci.
Fr. Alph. M.: Odgov. Vam je poslan v Zagr.; upamo, da ste ga dobili. — G. I. Z. Tudi p. „Petrov nov." došla; videlo se bode, kako in kam. — G. A. J. v S.: Bode se vravnalo.
Odgovorni vradnik: Loka Jeran.
— Tiskarji in založniki: Jožef Bl&znikovi nasledniki v Ljubljani.