GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVIII. KAMNIK, 5. JULIJA 1988 Saši zastavonoše pred spomenikom mternirancev na Ljubelju • Dvajseti zbor Gorenjskih aktivistov Kamniški udeleženci srečanja gorenjskih aktivistov in borcev NOV v Tržiču (toto: F. S.) Jubilejno srečanje tudi zadnje ? Kot vsako leto ob tem času, so *e tudi letos nekdanji aktivisti, borci NO V in internirana udeleži srečanja Gorenjskih aktivi-st«v, kije bilo že dvajseto zapo-•*d, tokrat v Podljuhelju v tržiški °bčini. Za udeležence iz naše obline je občinska konferenca $ZDL organizirala skupni pre-yoz z avtobusom. V njem smo spet srečali znane obraze aktivi-lov in družbenih delavcev iz Tuhinjske doline, Kamniške Bistri-**, Kamnika, Duplice in Komende, ljudi ki se skoraj vsako leto "deležijo tega srečanja. Kdo ne pozna Filipa Žiberta, Janeza Prczlja, Franca Popita, Janka Juhanta in še drugih dolgoletnih aktivistov v krajevnih skupnostih, v KO SZDL, v borčevskih organizacijah in drugod. Avtobus nas je popeljal v strme ljubeljske klance k spomeniku žrtvam, ki so umrle v nekdanji podružnici taborišča Mathausen pod Ljubeljem. S kratkim kulturnim programom in položitvijo vencev so se udeleženci iz devetih občin poklonili spominu žrtev. Osrednja slovesnost na srečanju pa je bila v športnem parku za motokros, nekaj sto metrov niže. Pred slavnostno tribuno in po bližnjih gričih se je zbralo nekaj tisoč udeležencev, med katerimi pa mladine ni bilo veliko, čeprav je bil tokrat slavnostni govornik Tone Anderlič, predsednik slovenske mladinske organizacije. Kot je bilo pričakovati, je v svojem govoru dal največ poudarka trenutnim političnim razmeram v naši družbi in prizadevanjem za pospešeni proces demokratizacije. V zvezi s priporom Janše in ostalih je dejal, da z nikakršnim zastraševanjem ali Prometna varnost med počitnicami in ob začetku šolskega leta Sredi junija je svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik na svoji seji sprejel sklep, da v času šolskih počitnic in v začetku novega šolskega leta podvzame prventiv-ne in varnostne ukrepe za preprečevanje zla v cestnem prometu, ter o tem seznani najširši krog občanov. Zaradi poslabšanja prometne varnosti v naši občini, svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Kamnik, opozarja vse organe v občini in organizacije, KS, OZD, druge samoupravne organizacije in skupnosti ter njihova združenja, D PO in druge družbene organizacije, društva in občane, da morajo na temeljih družbene samozaščite in preventivnega dela, Z razvijanjem prometne zavesti in kulture, solidarnosti v medsebojnih odnosih udeležencev v prometu, s krepitvijo njihove discipline in odgovornosti ter z drugimi potrebnimi ukrepi ustvarjati pogoje, da bo promet potekal varno in pravilno in da bo na ta način zmanjšano število prometnih nezgod in drugih nevarnosti. Zlasti pa morajo vsi udeleženci v prometu skrbeti za varstvo življenjskega okolja in razvijati humanejše odnose med ljudmi, da zavarujejo zdravje in življenje drugih oseb, predvsem naših najmlajših. Ker želimo, da bi se omenjeni sklep v najširši obliki uresničil, pričakujemo pomoč vseh subjektov in vsakega občana, da bo prometna varnost med šolskimi počitnicami in na začetku novega šolskega leta čim boljša. PREDSEDNIK SPV Ivan PRISTOVNIK 1. r. s silo ni mogoče reševati problemov. Storiti je treba vse, da se utrdijo in uveljavijo načela ustavnosti in zakonitosti. Po kulturnem programu so se v prijetnem razpoloženju, ki ga tudi spremenljivo vreme in visoke cene na stojnicah niso preveč motile, srečali številni znanci in nekdanji sodelavci ter izmenjali poglede na družbeni trenutek, v katerem živimo. Prehodnega prapora zbora gorenjskih aktivistov Tržičani niso izročili nikomur, ker je bil to, kot pravijo, zadnji zbor v taki obliki. Zato bo treba za prihodnje verjetno poiskati drugačne oblike ohranjanja tradicij in srečanj aktivistov in borcev, ki bodo bolj pritegnile tudi mlade. p s. • Seja OK SZDL Program prireditev, ob občinskem prazniku 10. JU!.1.1 ob 9. uri kolesarski marton Moste ob 15. uri spominska slovesnost pri spomeniku žrtvam fašizma v Gradišču, počastitev krajevnega praznika KS Šmartno 16. JULU ob 16. uri prijateljsko srečanje izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici Ob 10. uri odprtje športnega parka Virtus ob Radomeljski cesti v Smarci 17. JULU ob 8. uri tradicionalno strelsko tekmovanje z MK serijsko puško na MK strelišču v Kamniku ob 14. uri prikaz starih običajev, kmetijskih strojev ter kasaške in preponske dirke v Komendi ob 15. uri proslava ob 80-letnici Gasilskega društva Šmartno 19. JULU ob 19. uri slavnostna seja ob 95-letnici Planinskega društva Kamnik 22. JULU ob 8. uri odprtje poti spominov NOB pri Titanu ob 11. uri odprtje bazena nob 21. uri koncert simfoničnega orkestra Domžale-Kamnik v Arboretumu Volčji potok 24. JULU ob 11. uri dan kamniških planin na Kokrškem sedlu 25. JULU ob 17. uri odprti šahovski hitropotezni turnir v prostorih Šahovskega društva Kamnik ob 19. uri odprtje likovne razstave slikarja Lojza Kalinška v razstavišču Veronika 25. - 31. JULU razstava ročnih in likovnih del učencev COŠ 27. julij Kamnik v trgovini Center 26. JULU ob 11. uri ogled moderniziranega obrata tkalnice Svilanit Kamnik 27. JULU ob 9. uri odprtje pošte Bakovnik ob 11. uri odprtje ceste Volčji potok-Rudnik ob 11. uri oglad večnamenskega objekta za potrebe KS Volčji Potok ob 12. uri slavnostna seja Skupščine občine Kamnik v galeriji Repanšek v KS Volčji potok 30. JULU ob 9. uri turnir trojk v odbojki na odbojkarskem igrišču ob 18. uri tradicionalni miting na Trgu prijateljstva v Kamniku Interesov ne morejo predpisovati zakoni Hlod otupljen v nekaj sekundah ^tlovanje zelo velikega, praktičnega, predvsem pa dragega lupilnega stroja smo si ogledali na dvorišču y*hištvene industrija Stol na Duplici. Nova premakljiva lupilna liniju je last Gozdnega gospodarstva Ljubljana. Prvotno je bilo mišljeno, da bodo sredsteva za lupilni stroj (stal je okrog 700 milijov dinarjev) brali vsi GG-jevi kupci hladovine (lupljenje lesa je sedaj obvezno, predpisano z zakonom — zaradi ?snih škodljivcev, ki se naselijo prav za lubje). Vendar je stroj potem kupil sam GG. Letna zmogljivost "le premakljive lupilne linije je 40.000 kubikov lesa (iglavcev v glavnem), olušči pa približno ISO f"l>ikr v celoti seznanjen in tov. Šimenc ni nikdar kontaktiral z gradbenim odborom oziroma s predstavniki sveta krajevne skupnosti, da bi lahko posredoval objektivne in resnične informacije v zvezi s tem delom. To želimo povedati zato, ker se distanciramo od njegovih navedb, ker so tendenciozne in po našem mnenju niso koristne za našo krajevno skupnost. Že v samem uvodu bi se radi zahvalili vsem tistim, ki so kakorkoli sodelovali pri teh aktivnostih, predvsem občanom za njihovo delo in finančna sredstva, prav tako pa ne moremo izključiti družbenopolitične skupnosti in funkcionarjev občine Kamnik in Samoupravne interesne komunalno cestne skupnosti občine Kamnik, ki se jc s svojim planom, ki je vezan za naš samoprispevek, vključila v te aktivnosti, ki smo jih v prvi fazi realizirali že v letošnjem letu. Nesmiselno se nam zdi navajati očitke, da smo ob pogovorih, ko smo vodili te aktivnosti, morda tudi pojedli pol klobase in spili šilce žganja z našimi sogovorniki, ker smo reševali skupne programe glede že navedenih aktivnosti, saj se je to reševalo na kraju samem, ne pa v raznih pisarnah. Naj navedemo nekaj konkretnih podatkov o financiranju že izvedenih del: - krajevna skupnost v letu 1987/88: delo občanov 4.800 ur zbrana sredstva občanov 60.000,000 din sredstva samoprispevka 25.000,000 din - SIKCS Kamnik: rekonstrukcija ceste 1987/88 44.000,000 din rekonstrukcija primar, vodovoda v letu 1988 19.974,223 din - Sklad stavbnih zemljišč: sofinanciranje izvedenih del 10.000,000 din - Gozdno gospodarstvo 4.000,000 din - Emona-Kooperacija - 650.000 din Ponovno želimo poudariti, da v zadnjih letih dobro sodelujemo z občino Kamnik, kakor tudi s Samoupravno interesno komunalno cestno skupnostjo in Komunalnim podjetjem Kamnik. Smatramo, da smo enakopravni Z ostalimi krajevnimi skupnostmi, ki si prav tako prizadevajo za izboljšanje komunalno cestnega standarda. Tako sodelovanje si želimo tudi v bodoče. Tajnik gradbenega odbora: JERNEJ KADUNC Pot Spominov NOB bo odprta v petek, 22. julija ob 8. uri. Krajša slovesnot bo na dvorišču tovarne Titan. Na pot se bo po slovesnosti podala enota TO, predstavniki ZSMS, ZB in drugi občani. Občinski odbor ZZB NOV Kamnik jc imel pri pripravi polne roke dela. O trasi te spominske poti ter z organizacijskimi nalogami smo naše bralce pred nedavnim že seznanili. Takrat smo tudi napovedali možnost, da bo Pot spominov NOB občine Kamnik odprta v okviru praznovanja občinskega praznika. Organizatorji so držali obljubo. Dotiskan je že Vodnik, pregledna karta poti in seveda lična značka; prejel jo bo vsak pohodnik, ki bo z »vodnikom«, dokazal, da je obiskal vseh 22 kontrolnih točk in tudi vtisnil vse žige. • Že v prvem obvestilu smo zapisali, da bo celotna pot razdeljena na pet etap in da bo dolga skoraj 130 km. Prehoditi jo bo mogoče v petih dneh, razen šeste etape, ki jo bo marsikateri pohodnik delil na dva dela. Ta eta- pa je dolga 46 km in bi bila za enodnevni pohod preveč zahtevna. Opis posameznih etap je razviden v »vodniku«, ki ga bo mogoče kupiti na občinskem odboru ZZB NOV Kamnik od 10. julija dalje. Organizatorji priporočajo pohodnikom, da si vodnike nabavijo pravočasno, prav tako priporočajo, da se v akcijo nakupa »vodnikov« in organiziranje pohoda po poti spominov, vključijo delovne organizacije, sindikalne podružnice in druge družbene in politične organizacije in na ta način pripomorejo k seznanjanju in ohranjanju spominov na našo revolucijo. K sodelovanju so vabljene vse šole in drugi, ki naj obiske posameznih etap vključijo v svoj redni program športnih prireditev. Občinski odbor ZZB NOV občine Kamnik vabi občane, da se 22. julija ob 8. uri udeležijo slovesnosti pri Titanu in se podajo na prvo etapo od Kamnika do Motnika, dolgo okrog 30 km. STANE SIMŠIČ • Pogovor s Pavlom Ojsterškom Razstava naj bi bila spodbuda inovativnosti Smo že taki, da nas bolj zanima kaj drugega, kot pa razstave inovacij delavcev v kamniških delovnih organizacijah. Zato obisk na nedavni razstavi ni bil tako množičen, kot bi bilo potrebno. Če že vsi delavci niso inovatorji, pa naj si vsaj ogledajo, kaj so na tem področju napravili drugi. Smo pač ljudje, ki tudi drugemu ne privoščimo uspeha pri tistem delu, ki naj bi ga sami naredili. Predvsem dvoje je imel obiskovalec v mislih ob pogledu na razstavljene inovacije nad kamniško Veroniko. Skromen inova-torski uspeh v dokaj veliki kamniški občini in priznanje avtorjem razstave, ki kljub vsemu vendar niso odnehali in takorekoč na lastno iniciativo predstavili obiskovalcu, kaj je pri nas na tem področju narejenega. Ob pogledu na razstavo ne moremo govoriti o množični inovativni dejavnosti, ker bi število vseh inovacij skoraj preštel s prsti obeh rok. Vendar tudi tega ne bi bilo, če ne bi bilo v delovnih organizacijah razmišljujočih ljudi - delavcev, ki poleg svojega obveznega dela žele stopiti korak naprej, s pripravo boljšega in lažjega dela, kvalitete, storilnosti in še kaj. Zasluga gre tudi ljudem, ki inovatorsko delo spodbujajo, in v komisijah v imenu delovne organizacije tudi nagradijo. Pavel Ojsteršek je predsednik Stolove komisije za inovacije in med glavnimi pobudniki za razstavo inovacij v Kamniku. Postavili smo mu nekaj vprašanj, o katerih običajno ne slišimo in ne beremo: O množični inventivni dejavnosti je bilo tudi v naših delovnih organizacijah izrečenih veliko besed in popisanih veliko listov papirja. Koliko je bilo v resnici narejenega? Načelno delovne organizacije inventivno dejavnost podpirajo. Zadeva je taka, kot marsikatera druga: veliko se govori in malo naredi. Delovna akcija pa se začne šele po sestanku. Pri akciji mora vsakdo prijeti za delo. Delo poteka od koraka do koraka, pri tem ni nikoli toliko ljudi, kot pri dogovoru. Delavec se ne more čez noč sprijazniti, da je njegov tovariš z inovacijo več zasluži, kot on sam, ki je nima. Ali je omenjena razstava inovacij prva v občinskem merilu? Ni prva. Pred leti je že bila v Titanu, kjer je bila ta dejavnost nasproti drugim zelo razvita. Kdo v občini spodbuja inovatorsko delo in naj bi ga že v preteklih letih predstavil širšemu krogu ljudi? Sindikat in raziskovalna skupnost naj bi to delo koordinirala in pospeševala. Mislim, da ni rešitev v tehnični organiziranosti, ki bi bila administrativno urejena, pač pa tržnost inovacij, kjer bi eden ali dva človeka resnično delala. Kaj z delovnimi organizacijami, ki se ne drže dogovorjenih načinov dela? Ni moči. da bi nekoga prisilili. Žal nekatere firme tudi tisto, kar je dobro, ignorirajo. O inovatorskem delu so bile v slovenskem prostoru za posamezna leta izdelane statistike in tako primerjani dosežki na delavca. Je bilo to v Kamniku kdaj narejeno? Osebno sem proti statističnemu obravnavanju tega problema. Primerjave so nerealne, ker izračune močno moti inflacija, ni pa tudi lahko priti do dobrih, točnih podatkov. Evidentirani niso vsi inovatorski predlogi in tako predstavljena slika ne bi bila prava. je razmišljati, risati, računati in dobre dosežke lansirati. Na razstavi je bilo videti, da so inovatorji predvsem neposredni proizvajalci ali ljudje, ki se vsaj posredno ukvarjajo s proizvodnim delom. Zato, ker je v kamniški občini narejen šele prvi korak ugotavljanja, sprejemanja in izplačevanje inovacij. To se da izračunati ali oceniti. Te inovacije niso tako velike, kot npr.: v marketingu, v vodstvenih službah. Seveda je treba najprej dobro in točno definirati delovne dolžnosti. Koristna in potrjena inovacija je uspeh za predlagatelja in njegovo sredino, ne pa nekaj, kar naj bi drugi gledali z zavistjo. To bo rešeno šele, ko bo v oddelku 75% inovatorjev in bodo neinovatorji črne ovce. Sedaj pa je več kot obratno. Vprašati se moramo, kakšna je naša družbena zavest. Obiskovalec si z zanimanjem ogleduje razstavljene inovacije, (loto Ciril Sivec) Združeno delo v kamniški občini ni majhno. Ali so zadeve v delavnicah že s strani delavcev, ki se po službeni dolžnosti ukvarjajo s spodbujanjem inovacij vsaj za silo urejene. Samo dve delovni organizaciji imata profesionalni vodji. Po pravilniku pa bi ga morala imeti vsaka, ki ima več kot 500 delavcev. Ko bi bilo tako, bi zadeve boljše tekle. Poglejte, koliko je tistih, ki se profesionalno ukvarjajo s športom in rekreacijo. Kaj pa daje večji učinek in gospodarsko korist? Inventivna dejavnost še zdaleč ni urejena. Večkrat je napravljen korak naprej in pol nazaj. Vse delo je na posameznikih. Zadeva se ne jemlje kot del ekonomske politike. Inovator mora biti pri delu podprt in njegova koristna zamisel uresničena. Stol se. denimo, zavzema za tehnološko usmerjene inovacije. Tehnolog je usmerjevalec, detajle izdela drugi. To je ena od oblik, ki je zelo uspešna in racionalna. Pri nas so zelo aktivni nekateri šablonerji, s katerimi smo uresničili že veliko inovacij. Potrebno V- naši družbi je za inovacije toliko možnosti, da ni treba biti za predloge posebno pameten. Veliko je že odpravljanje raznih malomarnosti. Kolikšne so vendar kamniške inovacije? V Kamniku je stanje izredno slabo. Inovativnost stagnira, zato smo naredili razstavo, da bi zadevo spodbudili. V naši občini so primeri, da nekaj izboljšaš že v začetku leta, pa še sedaj nimaš izplačane inovacije. Iz tega vidimo, kakšen je odnos do tega. Stol je z inovacijami v Kamniku na vrhu, v slovenski lesni industriji pa nekje na sredi. Kako kaže z inovacijami v prihodnje? Inovativnost mora iti korak naprej ali pa se bo čisto ukinila. Preiti bo morala iz rok intuzia-stov v posebno obliko dela. Volja pa pada. Posamezniki se izpostavljajo, od tega nimajo nič. Z razstavo inovacij je bilo veliko dela. Ali so povabljeni pokazali pripravljenost? Še 14 dni pred razstavo nismo točno vedeli, koliko bo razstavljavcev. Trikrat smo se dogovarjali. Dokler ni bilo vse pripravljeno, nismo šli v končno akcijo. Previdno smo pristopili. Operativno pa je šlo potem delo hitro naprej. Manjše delovne organizacije na razstavi niso sodelovale, prav tako tudi ne obrtniki. To je škoda. Tudi s temi smo želeli navezati stik. Zasebniki pa raje prodajo svoje izdelke, kot bi govorili o svojih iznajdbah. Delovne organizacije, ki imajo inovacije, pa jih niso predstavile, naj se vprašajo, zakaj tega niso naredile, tiste, ki jih nimajo, pa naj bodo spodbujene. Tako bo razstava dosegla svoj namen. Bodo v prihodnje še razstave inovacij? Predvidoma na dve leti. Kakšno je bilo zanimanje splošne javnosti? Ob otvoritvi je bila organizirana okrogla miza. Zanimanje je bilo dokaj veliko in nas je prijetno presenetilo. Sama razstava pa je nekako padla v kamniški prostor. Inovativni smo bili pri vsej pripravi, od biltena, plakata in vsega drugega dalje. Dokazali smo, da se da z zelo malo denarja nekaj pripraviti. Podobna razstava je bila pred kratkim v Celju, vendar je bila naša bistveno boljša. Razstavo so obiskale šole, posamezniki. Vidi se, da prikazano ni za široke množice. Za razumevanje je vendar potrebno določeno znanje ali razlaga na razstavi. V mladih ljudeh smo želeli spodbuditi ustvarjalno potezo. Umetniške slike so za marsikoga večja privlačnost. Kaj je reklo vodstvo občine? Vsi občinski možje so z zadovoljstvom pozdravili dosežek in razstavo priporočali tudi za prihodnje. Inovativnost pa ni rešitev za naš napedek, potreben je strateško usmerjen razvoj. Se boš v prihodnje tudi ukvarjal z delom Stolove inovacijske komisije in s sodelavci skušal pripraviti še kako razstavo? V Stolu imam še leto in pol mandat. Predvsem se bom trudil, da bi rešil čimveč tehnološko usmerjenih inovacij, ki prinašajo velike prihranke. Treba je stopiti korak naprej, pospešiti množičnost. Predsednik priprave razstave ne bom več, pomagal pa bom še vedno. Z razstavo je ogromno dela, od tega pa nimaš nič, tega dela se lahko lotiš samo enkrat. Morda še kaj za konec? Za pomoč pri razstavi se moram zahvaliti ljudem, ki so veliko pomagali. To so Koželj in Bernot iz Kika, Ulčar iz Titana, tovariši-ca Boroša iz občinskih skupnih služb in tov. Hančič iz Zarje. S svojimi idejami, vztrajnostjo in fizično aktivnostjo so veliko pripomogli, da smo delo uresničili. CIRIL SIVEC Štirideset let društva slepih in Društvo slepih in slabovidnih dosega pri svojem delu ugodne rezultate. Društvo deluje na področju Ljubljanske regije in povezuje nekaj nad 700 članov, iz kamniške in domžalske občine je v društvu skoraj 70 članov. Društvo med ostalim sodeluje tudi pri reševanju osebnih in drugih problemov. Za obdobje 40-let-nega dela ima društvo kaj pokazati. Organizacija zveze slepih in slabovidnih je dobila dokajšnjo družbeno veljavo, materialni problemi se postopoma rešujejo, današnje težave pa prav tako prizadevajo slepe in slabovidne, kot ostale državljane. Slepi ne jadi-kujejo in tarnajo, so skromni, želijo pa živeti v danih razmerah normalno, človeka dostojno življenje. Svoj 40-letni jubilej so slepi ljubljanske regije slovesrio proslavili konec maja v Ljubljani v dvorani Smelta, ki je kot gostitelj omogočil slovesnost z. lepim kulturnim programom. Udeležilo se je je tudi precej kamniških članov, poleg njih pa še gostje; sekretar obč. konference SZDL Kamnik Rudi Pfajfar. predstavniki skupščine, socialnega skrb- stva in društva upokojencev. V soboto, 4. junija, pa so se slepi in slabovidni zbrali pri svojem počitniškem domu na Okroglem pri Kranju. Na ta piknik je prišlo veliko kamniških in domžalskih članov, kar cel avtobus, ki so se udeležili slovesnega dela, povezanega z zanimivim kulturnim programom. Nastopali so v glavnem člani društva, ki so prisotnim pričarali lep in prijeten dan, bolj svetal od vsakdanjika. Tega prijetnega srečanja se je udeležil tudi predsednik obč. konference SZDL Kamnik Davorin Gregorič, predstavniki organov, ki imajo na skrbi to področje, pa tudi predstavnik društva upokojencev Kamnik. Skupina slepih in slabovidnih iz Kamnika je ob tej priliki obiskala v bližini postavljeno spominsko znamenje na Okroglem, kjer so v času NOB zaradi izdajstva padla mlada življenja pod streli okupatorja. Padli so partizani, ki so hoteli svobodno živeti. Poklonili so se njihovemu spominu. Milan Trojan jc orisal potek bojev in smrt mladih ljudi. Materialno so prireditev podprle nekatere delovne organiza- cije, obrtniki in njihovo združenje ter drugi. Slepi se jim za razumevanje in pomoč iskreno zahvaljujejo. Brez take pomoči, spričo skromnih finančnih sredstev, ki jih društvo ima, ne bi mogii pripraviti tako prijetnega srečanja. V slavnostnem delu prireditve je za 40-letno uspešno delo prejel posebno priznanje član izvršnega odbora in vodja delegacije za obe občini. Milan Trojan. Kamničani ga poznajo kot prizadevnega člana društva, dobrega organizatorja in vztrajnega pobudnika pri reševanju nekaterih konkretnih vprašanj, zato nas je zanimalo, kaj meni prejemnik o priznanju. Izjavil nam je, da je zelo zadovoljen, da je delo v društvu slepih in slabovidnih zelo pomembno, a ga rad opravlja, ker mu pri tem pomagajo tudi drugi člani. V društvu dela od 1948. leta in je bil ves čas, s krajšimi presledki, aktiven. Pozna problematiko slepih in slabovidnih in dosledno rešuje nastale probleme. Skoraj ni vprašanja, ki zadeva slepe, kjer Milan Trojan ne bi bil pobudnik za hitro in človeško reševanje, saj se zaveda, da je za vsakim proble- Razmišljanje ob načrtovanih Titanovih investicijah Pred mikaj tedni so se \ Kamniku piya\ile novice, da imu Titan, tiuša poznana tovarna kovinskih izdelkov. \ naslednjih letih namen nadaljevati s posodobljanjcm svojega poslovanja, graditi nove objekte, za te pa uporabiti (pozidali) kar 4t).tttlt) kvadratnih metrov novega zemljišča. Za te vesti sta se posebej pozanimala obeana ione in Jože in potem za širšo javnost ptnedalu. kako sta Titanove načrte razumela. Vedno optimistično razpoloženi Tone je načrte že vnaprej pohvalil. Kaj pa je pri tem 40. 000 kvadratnih metrov zemljišča, ki ga itak ni kaj dosti prida. Celih 12.000 nr od tega je opuščena struga Bistrice, drugo je nekaj malega obdelovalne zemlje in pa samo tri stanovanjske hiše bodo porušene. Stanovalci se bodo pri tem itak okoristili, ker bodo z odškodninami lahko kupili moderna stanovanja v novih blokih, kmetje pa se bodo lahko vozili v novih avtomobilih. Titan bo pridobil novo orodjarno, vrsto prepotrebnih skladišč in ne nazadnje, najmodernejšo gulvuno. kjer strupenih odpadkov sploh ne bodo poznali. V čistilni napravi bodo plavale ribice, kot v podobnih tovarnah v najrazvitejših evropskih državah in v Ameriki. Nova proizvodnja je že i naprej prodana na zahodni trg. Dobiček je zagotovljen, kredite bodo z lahkoto vrnili in še ostalo bo. S temi investicijami si bo Titan za precej časa rešil vse probleme, zaposlenim (ki jih bo po potrebi lahko tudi še nekaj več) sc bo močno povečal standard, posredno s tem pa' tudi splošni družbeni standard vseh Kamničanov. občine, republike in federacije. Zgrajena bodo nova stanovanja s pripadajočimi objekti kot so trgovine, vrtci. šole. denarja pa bo še za ceste, mostove, parkirno hišo in še za kaj. Občan Jože. ki na vse gleda stvarno in izkušeno ter zato z ustrezno previdnostjo, pa nam je povedal tole: Kar je preveč jc pa preveč. 40.000 nr bodo pozidali. Večji del tega je prvovrstna obdelovalna zemlja, za katero pa so že pred leti poskrbeli, da ni mogla biti kategorizirana in na ta način zaščitena pred pozidavami. Dobre obdelovalne zemlje bodo imeli tako še manj in občina ter republika bosta zato še bolj odvisni od uvoza hrane iz drugih delov Jugoslavije in iz inozemstva. Odkup in podiranje treh stanovanjskih hiš bo stalo še in še. na koncu pa bosta obe strani nezadovoljni (kar vživite se v dejstvo, da vam bodo sedanje stanovanje ali hišo z vrtom zravnali z zemljo in na tem prostoru zgradili skladišče za staro železo!). In zakaj bo nezadovoljna druga stran? Stroški izvedbe načrtovanih investicij bodo preveliki. Brez množice velikih kreditov ne bo .šlo. Izvoz na Zahod ne daje posebnih dobičkov in pogosto Še za obresti ni denarja, kaj šele za izboljšanje delavčevega standarda in za investicije v varstvo okolja. Ob primerih v občini in drugod v Sloveniji se da prerokovati, da bo denarja zmanjkalo tudi za ustrezne kvalitetne in zmogljive čistilne naprave in da ne bo možno najti odlagališč za strupene odpadke, koristna uporaba teh odpadkov pa bo skoraj zanemarljiva. Vsi poznamo težave v Šoštanju. Celju. Titovem Velenju. Trbovljah. Žirovskem vrhu. pa ob Krupi, v nuklearki v Krškem in še kje. Tako so za zdaj nerešljiv problem tudi odpadki v centralni čistilni napravi v Domžalah. V usedlinah je toliko večno in za vsako živo bitje strupenih težkih kovin, (ki jih je po poreklu kar precej iz naše občine), da ne vedo. kam z njimi. Nekaj manj strupenih so uporabili za gnojilo in jih tako počasi dobivamo S hrano tudi v svoje telo. Pa žvcplcno kislino in živo srebro v podtalnici, pa umazan zrak pa hrup pa še kaj — vse to smo tudi že imeli in še imamo v naši občini in njeni soseščini. Okolje, v katerem živimo, smo že toliko uničili, da bi sc pri vsakem novem posegu vanj morali šc posebej zamisliti. Za tako razmišljanje pa nam zmanjka časa in volje. Spet se je oglasil optimist Tone: Če je vse to res. kar je povedal Jože. potem pa. Titan, kar v gradnjo. Pri vsem že obstoječem se vaši načrti še poznali ne bodo in razen neposredno prizadetih, ne bo negodoval nihče. Da bodo posledice uničenega okolja in pomanjkanja hrane še bolj kot mi čutili naši potnici, pa itak ni važno. B. NOVAK mom živ človek, zato meni, da jc taka vprašanja potrebno reševati z občutkom odgovornosti in polno mero pripravljenosti. Tak je Milan Trojan. Priznanje bo prišlo v prave roke, podeljeno mu bo ob vsakoletnem srečanju ob Dnevu republike. Zaupal nam je še, da se društvo bori z mnogimi problemi in težavami, tudi finančnimi, ki pa jih z vztrajnostjo, pa tudi zaradi polnega razumevanja okolja, uspevajo še kar dobro razreševati. Gmotni položaj slepih in slabovidnih rešuje naša družba v okviru možnosti kar zadovoljivo, čeprav bi po njegovem mnenju nekatera področja vendarle morali obravnavati bolj tankočutno. Srečanje slepih in slabovidnih na Okroglem se je končalo proti večeru. Enkratnost srečanja, bo marsikateremu udeležencu ostala v prijetnem spominu, zato bodo slepi in slabovidni nekoliko laže preživljali svoje težave in z večjo odločnostjo pričakovali, kaj jim bo prinesel naš jutri, ki tudi za njih ne bo prav lahek. STANE SIMŠIČ Svečanost v Ljubljani Obisk pri spominskem obeležju Gorenjske godbe v Kamniku Kot že nekaj let doslej, so se pihalni orkestri Gorenjske tudi letos sestali na tradicionalnem srečanju. Potem, ko so svoje znanje in sposobnosti pred dvemi leti pokazali Blejcem in lani Trži-čanom, smo jih letos pozdravili Kamničani. Na žalost samo srečanje ni naletelo na pretiran odmev med meščani, saj ga je kvarilo slabo spomladansko vreme, pa tudi ekonomski položaj, nam ne dovoljuje več »veseljačenja do zore.« Vseeno se je zbralo kar nekaj občinstva, ki je navdušeno pozdravilo promenadno povorko po ulicah starega dela mesta in pa koncertni program, ki so ga pihalni orkestri izvajali na Trgu prijateljstva. Vsako gorenjsko občino je predstavljal en orkester, čeprav v nekaterih delujeta tudi dva ali trije. Domžalsko občino je zastopala Pihalna godba iz Moravč, ki je pod taktirko Mira Capudra zaigrala skladbe Zlatorog, Oldti-mer in Zidana marela. Nastop te maloštevilčne in mlade godbe so popestrile mažoretke in skupaj z godbeniki zapustile prijeten vtis. Iz Škofje Loke je prišel pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Iva Guliča in nam zaigral Kleine ouverture. als de lieve lente komt in skaldbo z nenavadnim naslovom Frank Sinatra in con-cert. Godbeniki so odstopali od ostalih po kakovosti ter po težkem, a kvalitetno zaigranem programu. Naslednji so predstavili svoj program, ki je vseboval skladbe Kroz gradski parti, Schunkel parade I. in Stell dich ein Oberkre-in, mladi godbeniki iz šmihelske Godbe na pihala. Korošci so bili prav gotovo najmlajši, kljub temu da je bilo med njimi nekaj starejših, že izkušenih glasbenikov. Največ navdušenja med poslušalci je izzval dokaj čisto odigran podporij Avsenikovih skaldb. Vodil jih je dirigent JU-LIJAN BURDZI. Za gosti iz Koroške so nastopali člani Pihalnega orkestra iz Tržiča, z dirigentom Vladom Škrlecom. Čeprav je morda kdo od poslušalcev pričakoval več od znane in kvalitetne godbe iz Tržiča, je njihov program štirih pesmi zadovoljil že zaradi svoje raznolikosti in spevnosti. Zaigrali so Avsenikove Prijatelje. Pod zvezdnim praporom. Večne melodije in Španski ciganski ples. Tudi jesnemški železarji in dirigent Ivan Knific niso »umanj-kali.« Odigrali so skladbe Jeseniški železarji. Countrv and we-stern in Zaragoza. Njihov zvok je malce osiromašen zaradi pomanjkanja klarinetov, a lahko kljub temu rečemo, da so imeli enega od boljših nastopov in da kakovosti njihovega izvajanja ni oporekati. Predzadnji so nastopili glasbeniki Pihalnega orkestra občine Kranj in dirigent Ivan Knific. Lani je bila ta godba v razsulu, letos pa se po hudi krizi že postavlja na noge in počasi dobiva kvaliteto, ki jo je pred leti že imela. Zaigrali so nam tri domače - Kranjski muzikanti. Pozdrav z Gorenjske in Od tu in tam. Kamničani, domačini, so bili že po tradiciji najštevilnejši, z veliko mladih, svežih moči. Sama postavitev orkestra je bila primerna, z dovolj klarinetov in flavt, zato so zveneli mehkeje kot ostali udeleženci revije. Po manjši krizi se še čuti delna neuigra-nost, ki pa jo bodo fantje in dekleta z marljivim delom nedvomno odpravili. To sezono so pod vodstvom Francija Lipičnika igrali predvsem koračnice, ki so nekakšna osnova pihalnih orkestrov. Že jeseni pa se bo programska zasnova temeljito spremenila, saj bodo začeli s koncertno dejavnostjo, kar zahteva tudi prireditev ob praznovanju njihove 90-letnicc dela in obstoja. Kljub številčnosti godbeniki še vedno sodelujejo z Glasbeno šolo, ki nenehno izobražuje nove fante in dekleta - bodoče člane kamniške godbe. Učitelji pa bi želeli na svojih oddelkih še več novih učencev, ki jih veseli igranje in bi se bili kasneje pripravljeni vključiti v godbo. Prostor je na oddelku trobil (trobenta, tenor, bariton, pozavna in bas) in pihal (klarinet, flavta, saxofon). Še nekaj besed o organizaciji koncertnega dela programa. Kamniški Trg prijateljtva je še enkrat dokazal, daje zaradi svoje akustičnosti idealni kraj za takšne in podobne prireditve, če jo organizator seveda zna izkoristiti. Zvezi kulturnih organizacij Kamnik in Zvezi kulturnih orga- nizacij Gorenjske je to uspelo, nemajhen del zaslug, da je prireditev uspela, pa gre tudi Janezu Repanšku in njegovi gostinski ponudbi. Prav na koncu pa še kritika. Tega dne se je v okolici Kamnika in v samem mestu dogajalo toliko stvari, da si je bilo nemogoče ogledati vse. Veselici sta bili v Podgorju in Stranjah, v Tunji-cah je bil avtocros. družabno sre- čanje je bilo v Kamniški Bistrici, v Kamniku so se srečali in v športnih igrah pomerili socialni delavci, zabavno srečanje in tekmovanje pa je bilo tudi na teniških igriščih kamniškega kluba Ta množica razno raznih prireditev znova dokazuje, da se Kamničani ne znamo organizirati in napraviti zanimivejšega celega poletja, ne pa samo enega dne!? MATIC ROMŠAK Nova planinska pesmarica Kamniške planine so najlepše Pred nedavnim je zagledala beli dan nova planinska pesmarica, slovesno pa je bila predstavljena na Mengeški koči in v Delo-vi hiši - z naslovom Le pojd'mo v gore. Pripravili sojo Alpinistični razgledi in Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije na čelu z dr. Francetom Malešičem ter v sodelovanju Z Mirom Vrhov-cem, Srečkom Trunkljem, Mirkom Lindičem in Matijo Gogalo ter z glavnimi sodelavci Francem Baumanom, Zvonkom Čemažar-jem, Maričko Horvat-Hvavatvje-vo, Lojzetom Jermanom, Franci-jem Kovačem, Vlasto Kopačevo, Marjanom Perkom, Bojanom Pollakom, Mirkom Repičem, Danielom Rojškom, Mišo Tur-kovo in spodaj podpisanim. Seveda je obstajalo že doslej veliko planinskih pesmaric - z notami in brez njih - tokrat pa gre za izdajo, v kateri so poleg narodnih pesmi objavljene tudi nekatere druge pesmi, ki jih planinci z veseljem prepevamo nad tisoč metri, od popularnih popevk do narodnozabavnih skladb, od nekoliko bolj kosmatih in robatih do hudomušnih in nagajivih. Ker smo menda Slovenci vse bolj ljudstvo »enokitič-nih« pesmi - znamo le prvo kitico, tudi pri narodnih - naj bi pesmarica »popravila« pri narodnih pesmi prav to, pri drugih pa nam prav tako naredila veselje, da lahko zapojemo pesem od začetka do konca. Na nedavni prvi predstavitvi pesmi na Mengeški koči so sode- lovali Janez Majcenovič kot voditelj programa z duhovitimi uvodi, odlični citrar Tomaž Plahut-nik in izvrstni pevec Rok Lap, na kratko pa so spregovorili o pesmarici predsednik PD Slovenija-les - tu se je pesmarica tudi tiskala - Vojko Bučar, predsednik medruštvenega odbora Peter La-vrič in Slavko Pišek. Največ zaslug za novo pesmarico ima Kamničan dr. France Malešič ki je »na terenu« povezal vse organizacijske niti, skupaj s sodelavci izbral vse aktualne pesmi, prav tako pa je pripomogel, da so pesmi po najkrajši in najcenejši poti zagledale luč sveta. Vsi sodelavci smo se odpovedali kakršnemukoli honorarju, tako da stane pesmarica samo 4000 din (štiristo starih jurjev), v njej pa je čez tristo pesmi, ki se prepevajo danes. Pesmarica se dobi na sedežu Planinske zveze Slovenije vsak ponedeljek popoldne, v matičnih planinskih društvih in na vseh večjih pohodih in srečanjih. Ker je naklada le tisoč izvodov, bo verjetno kmalu pošla, zato si jo zagotovite čimprej. In da bo še bolj nazorno, kakšne pesmi so v novi planinski pesmarici, naj zapišem nekaj naslovov: od Čez tri gore do Srce je popotnik, od Balade o najlonki do Velike planine, od Martinovega lulčka do Kamniških planin. Sicer pa: Kamniške planine so tako in tako najlepše, posebno za Kamničane! In z novo pesmarico v nahrbtniku... I. SIVEC Po domače pri Repanšku Rekordno godcev Prireditve s skupnim naslovom Po domače pri Repanšku so letos minile v znamenju dežja: big ben je muziciral v hladnem, vlažnem vremenu, koncert Alpskega kvinteta je bil odpovedan zaradi dežja, IV. medobčinsko tekmovanje ljudskih godcev pa je prav tako hotela ustaviti ploha, a se je ta srečo umaknila proč sredi prireditve. Sicer pa je bilo za nedeljsko tekmovanje tako in tako največje zanimanje, saj vsak godec pripelje s seboj še po nekaj sorodnikov 'n prireditveni prostor je poln, na odru pa je letos nastopilo kar 36 godcev in godcevk, poleg tega pa še trije zunaj konkurence, ker Pač niso bili iz kamniške ali domžalske občine. Komisija je delo dobro opravila, čeprav so nekateri menili, da fie bi smeli nastopati godci, ki imajo svoje ansamble ali so posneli že svojo kaseto ali vsaj nekaj ?kladb za ploščo. Toda komisija je že lani sklenila, da lahko nastopi prav vsakdo, ki je izšel na Plan kot ljudski godec, razlike V kakovosti pa vedno bodo. Ko-'ikšne pa so - letos tako rekoč minimalne - so pokazali rezultati tekmovanje. Poleg tega pa je tekmovalce ocenjevalo devet članov žirije, najvišjo in najnižjo °ceno pa smo pri skupnem seštevku odbili, tako da odpadejo tudi vse preveč osebne ocene. Zato lahko vsi pomisleki odpadejo. Sicer pa je komisija dokaj kvalitetna in tudi izbrana iz vrst (dasbenih, kulturnih in publicističnih delavcev, tako da ji vsekakor moramo zaupati. Člani so bi- Franc Flerc (kot predsednik), Priznani glasbenik in avtor sMadb. Vera Kunstelj, glasbena pedagoginja Glasbene šole Domžale, Franci Lipičnik, ravnatelj Glasbene šole Kamnik in avtor skladb, Matjaž Brojan, odgovorni urednik Občinskega poročevalca, Tomaž Štrukelj, vodja prodaje Melodije Mengeš (tudi tokrat so dali za prvo nagrado kitaro!), Lojze Stražar, znani domžalski kulturni delavec, Marjan Rajk, glasbeni strokovnjak iz Metlike ter naključno izžrebana člana iz občinstva Viktor Lesko-vec iz. Voljčjega potoka in Viktor Rode iz, Šmarce. Oba sta ocenjevala zelo dobro. Prireditev je odprl predsednik Zveze kulturnih organizacij Kamnik Anton Lipovšek, ki je vse godce pozdravil, pohvalil pa je tudi glavnega organizatorja - gostilno Repanšek - ki se trudi ohranjevati na takšen način ljudsko izročilo naših dveh občin. Prireditev je vzorno vodila Metka Šišernik-Volčič, na začetku in na koncu pa je ansambel Stopar iz Loke pri Mengšu zaigral tudi Repanškovo pesem, ki bo še letošnje poletje tudi na drugi Sto-parjevi kaseti. Predsednika ZKO Kamnik in Domžale (za Domžale Slavko Pišek) sta podelila številne nagrade in vsem šestintridesetim godcem tudi pisna priznanja. Za najbolj simpatičnega med gosti je bil izbran ljubljenec občinstva Toni Rajk iz Metlike, za najboljši nastop brez treme je dobil nagrado Anton Resnik, imenovan tudi Temni valček, hudomušno nagrado za najslabše razumevanje komisije sta si prislužila Rok Grašič in Ferdo Baloh. najmlajša godčevka je bila 11-letna Sonja Habjanič, najmlajši godec petletni Jože Vidergar, najstarejša godčevka je bila Pepca Blejc, ki si je delila tudi priznanje z najboljšo godčevko Alenko Zaje, najstarejši godec pa je bil 81-letni Janko Kokalj. Praktične nagrade so dobili tudi vsi od sedmega mesta navzgor. Šesto do sedmo mesto sta si razdelila Slavko Majer in Tone Semprimožnik, peto mesto je dosegel Tone Habjanič, tretje do četrto sta si razdelila Stane Žibert in Srečo Vrtnik, prav tako pa sta bila dva na prvem oz. drugem mestu in sicer trikratni dosedanji Repanškov prvak Milan Resnik in novo glasbeno ime Tone Omahna. Zanimanje za prireditev je bilo takšno, da treba v prihodnje pomisliti še na več nagrad, kajti za tekmovanje je vse večje zanimanje tako med godci kot poslušalci oz. gledalci. I. SIVEC Domačini so bih' najštevilčnejši in lepo uigrani • Nova zbirka pesmi skladatelja Hanzlja Artača Današnji pevec izpod Obirja Koroška, »zibelka ' Slovenstva*, ima v naši glasbeni — posebno pevski — tradiciji pomembno mesto: pesmi, ki izvirajo od tod, so nekaj posebnega, značilnega. A ne le kot nostali-gično vračanje v »idilično* preteklost, temveč tudi kot posebno občutena sedanjost. To potrjuje nova zbirka pesmi »Pevec izpod Obirja* rojaka, koroškega skladatelja Hanzija Artača, kije nedavno tega izšla v zbirki »Koroška pota* pri ljubljanski Delavski enotnosti. Slovenci radi pojemo. Pravijo, da je (zborovsko) petje ena od naših posebnosti, po kateri smo dobro znani. Slovenska Koroška, dežela Mojceja in Katrce, je v naših pesmih pogosto in na poseben način prisotna: to kažejo, recimo, že repertoarji pevskih skupin, bodisi vrhunskih, bodisi »ljubiteljskih«. Značilna melodi-ka kot da je »ustvarjena za slovensko čutenje«. Čeprav nekateri to »posebnost« zanikajo, trdeč, da gre pri vsem le za umetno spleteno »farno«, zelo milo rečeno »vulgarno varianto nacionalne identifikacije«, obstoja te »posebnosti« ni mogoče prezreti. Razpoloženjski instrumenti nam redkokje tako poigravajo, kot ob koroških (narodnih) pesmih. Ob nostalgiji, spominjanju (srečnega) otroštva, prijateljstvu in ljubezni, sožitju človeka in narave itd., pa smo včasih, žal v mislih zelo blizu domišljijskemu idealiziranju, pozabljajoč na zgodovinski spomin, dostikrat povsem drugačen od novodobnih skonstruiranih stereotipov. Čas se na Koroškem seveda ni ustavil: kakšen je in kakšni dogodki ga (rojakom tudi usodno) oblikujejo, nam je v glavnem znano. Niso pa poznane posa-_s_ Srečanje izseljencev in zdomcev v Kamniški Bistrici Predsednik ZKO Kamnik Anton Lipovšek podeljuje priznanje in nagrado najstarejšemu godcu Janku Kokalju Odbor podružnice izseljenske matice Domžale-Kamnik prireja letošnje srečanje izseljencev in zdomcev v soboto, 16. julu« 1988 ob 16. uri pri Domu v Kamniški Bistrici. Vse naše rojake, živeče na tujem, ki so v tem času na obisku v domovini vabi odbor, da se udeležijo prijetnega srečanja. S seboj pa naj povabijo še svoje sorodnike, prijatelje m znance. Srečanje bo v prelepem okolju kamniških planin, združeno z bogatim kulturnim programom. Organizatorji srečanja upajo, da bo srečanje dobro uspelo, v zadovoljstvo vseh in obljubljajo, da se bodo potrudili pričarati našim rojakom vsaj kanček vroče domovinske ljubezni. STANE SIMŠIČ mezne usode zdajšnjih, prav nič idealiziranih posameznikov in narod(nost)ne skupnosti v bitju in žitju, bojih, porazih in zmagah, veselju, zagrenjenosti, razposajeni prešernosti, uporni klju-bovalnosti in pogumnem vztrajanju na zemlji svojih dedov... O tem nam na svojstven način poje sodobnik, šestintridesetletni Hanzi Artač iz Obirskega pri Železni Kapli na Koroškem, v pesmih, ki so nam zdaj dostopne v lični zbirki Pevec izpod Obirja. Avtorjeva dživljenjska pot je (bila) polna preizkušenj, ki so se zlile - ne v agresiven odpor, temveč - v glasbo, pesmi. Naslonjene na izročila domače Hriber-nikove kajže predstavljajo sedanjost, ne preteklosti. Žanrsko sicer razljčne, pisane na besedila (večidel) koroških avtorjev (Milke Hartman, Valentina Polan-ška, Andreja Kokota, Antona Kuchlinga in drugih) so - kot je pesmarici na pot zapisal Artačev mentor na Akademiji za glasbo v Ljubljani prof. Samo Vremšak - »spevi domoljubne, ljubezenske, elegične, verske in naravne lepote opevajoče vsebine (...) okiteni zdaj s prvinami koroške ljudske pesmi, zdaj z reminiscen-cami na narodnozabavno glasbo« (...). Kamnik je s'Koroško po pevski plati organizirano povezan že dolgo; pevsko društvo Lira, denimo, hrani velik srebrni pokal za spomin na pevsko srečanje s Korošci, od katerega je minilo že skoraj celo stoletje: članom tega društva so ga leta 1894 v Celovcu poklonili Koroški Slovenci. Odtlej je bilo izmenjav kamniških pevskih zborov in zborov iz Koroške še veliko; bile so mnogo več kot zgolj pevska srečanja. Tudi zdaj, v popotovanju sicer manj naklonjenih časih, so ti stiki živi in plodoviti. Pesmi Hanzija Artača je ob izidu njegove prve zbirke Ob reki Dravci pred dvema letoma za celovški radio posnel in na koncertu v Kamniku promoviral naš Mešani študentski pevski zbor pod vodstvom Janeza Klobčarja. Upamo, da bodo tudi s pomočjo Pevca izpod Obirja vezi s Korošci še močnejše: »notranje« in »zunanje«. In zaželimo, da bi tudi kamniški pevci iz zborovodje radi segli po novi zbirki koroškega skladatelja, ki nam ponuja obilo melo* dioznega gradiva. TONE FTIČAR Osemdesetletnica Gasilskega društva Šmartno Alojz Štros — prizadevni športni delavec Letos mineva SO let od ustanovitve gasilskega društva Šmartno v Tuhinju. Ustanovni občni zbor je bil sklican S. decembra 190S na pobudo naprednega učitelja Malenška. Udeležilo se ga je 47 članov. Za načelnika društva je bil izvoljen Viktor F.ngehnan - trgovec iz Šmartna. njegov namestnik pa je bil Jože Cevec posestnik iz Vasena. V delovanju društva ne bi smeli pozabiti pokojnih. Mali Alojza, Vrankar Antona, Hočevar Ivana ter še aktivnih Cevec Janeza, Klemen Ivana, Pavlic Franca, Hribar Franca in druge, ki so dali vsa leta velik prispevek k obstoju društva. Ob ustanovitvi društva jc bilo treba pomisliti na gasilski dom in opremo. Zgradili so leseno lopo, po prvi svetovni vojni pa so zgradili zidan dom. Tak dom je bil do leta 1968, ko smo zgradili še~en-krat večjega. Za leta 1910 so kupili prevozno ročno brizgalno in potrebne cevi. Prvo motorno brizgalno pa je prejelo društvo od Okrajne gasilske zveze Kamnik leta 1951. Novo 800 I motorno brizgalno znamke Rosenbauer nam je Občinska gasilska zveza Kamnik po- slala leta 1975. gasilski kombi pa smo dobili leta 1976. Požari v našem okolišu so bili pred leti zelo pogosti, saj je že leta 1911 pogorelo skoraj polovica vasi Šmartno. Gasilci vsa ta leta nismo pomagali samo pri gašenjih požarov, in reševanju, 'temveč tudi pri drugih elementarnih nesrečah (poplave, pomoč pri črpanju vode v sušnih obdobjih). Gasilsko društvo Šmartno ima danes več kot 130 članov. V šoli deluje šolski gasilski krožek - mladi gasilec, tako da nam podmladka ne manjka. Posebna gasilska enota pa deluje tudi na Pšaj novici. Vsa leta so nam pri gradnji, pri nabavi motorne brizgalhe in nabavi kombija pomagali - finančno, materialno in s prostovoljnim delom vsi krajani. Zaradi vedno večjih zahtevnosti reševanja in za hitrejše akcije pri pomoči v primeru nesreč. Častni in aktivni člani gasilskega društva Šmartno ob praznovanju 70-lctnice društva imamo v planu nabavo novega orodnega gasilskega avtomobila TAM. Ugotovili smo. da bo obstoječi gasilski dom premajhen (Že sedaj imamo težave pri shranjevanju opreme - obstoječi dom stoji na zelo vlažnem terenu), zato smo se lani odločili, da zgradimo nov - večji dom na novem prostoru v bližini Kulturnega doma Šmartno. Ob praznovanju 80-letniee društva bomo pripravili proslavo v nedeljo 17. julija ob 14. uri. V soboto zvečer bo slovesna seja s podelitvijo znakov za dolgoletno požrtvovalno delo. V nedeljo ob 14. uri bo gasilska parada s proslavo in kulturnim programom. Podeljena bodo tudi občinska in republiška priznanja. Po proslavi bo veselica z bogatim srečolovom, za razvedrilo bo poskrbel ansambel Vita Muženiča. Ves izkupiček od veselice bo namenjen za izgradnjo novega gasilskega doma. Vsem krajanom. Občinski gasilski zvezi Kamnik, delovnim organizacijam in ostalim se zahvaljujemo za dosedanjo pomoč in upamo, da bomo še naprej uspešno sodelovali, gasilcem pa čestitamo ob prazniku. ALOJZ CEVEC Na golobe in srnjake v Palovče V nedeljo, 19. junija je bilo v Palovčah občinsko lovsko strelsko tekmovanje, ki ga je pripravila II) Kamnik. Prvi strel je sprožil predsednik skupščine občine Maks Lavrinc, za njim pa se je zvrstilo še petnajst ekip iz občine in širše okolice. Prvenstvo je bilo namreč odprlo, zato je bila udeležba dovolj številčna, rezultati pa odlični. Pa o tem kasneje. Slabo vreme, ki je tekmovalce in prireditelje spremljalo skozi ves dopoldan, se je po 12. uri spremenilo in rodil se je prekrasen dan. Na žalost so ga v Palovčah spremljali le tekmovalci in gostje, medtem ko so potencialni gledalci ubirali druga pota. Pa ne le zaradi slabega vremena, kot bo marsikdo pomislil, ampak je temu kriva tudi neobveščenost ali slaba propaganda, kot se temu reče. A tega ne gre nikomur zameriti, saj se na napakah vsi učimo. Za občinski pokal se je pomerilo osem ekip s po tremi tekmovalci. Vsak je dvajsetkrat ustrelil v glinastega goloba, ki je frčal po zraku in desetkrat v mirujočo tarčo srnjaka. Za ekipno uvrstitev so sodniki šteli le deset strelov v eno in deset v drugo tarčo, za posamično pa vse. Pritožb zaradi uvrstitve ali drugih neregularnosti ni bilo, kar dokazuje da je sodniška služba, na čelu z Jožefom Ogrincem' dobro opravila svojo nalogo. Pa pojdimo k rezultatom. Že tretjič zapored je bila najboljša I. ekipa LD Tuhinj (S. Zupan. I. Podgornik, B. Steklasa) s 487 točkami, ki je tako osvojila prehodni pokal občine Kamnik v trajno last. Le tri točke za njimi so zaostali P. Podjed, S. Virjant in Z. Vrankar iz LD Kamnik, strelci iz LD Tuhinja pa so se morali zadovoljiti s tretjim mestom. Osvojili so ga Š. Lukan, M. Kožlakar in I. Jenko. Med posamezniki je imel najbolj mirno roko in jasno oko Kamničan Zdravko Vrankar, ki je nastreljal 184 od 200 možnih točk. Enajst točk za njim jc zaostal Bogdan Steklasa, dvanajst pa Ivan Jenko. Največ glinastih golobov in sicer devetnajst od dvajsetih sta zadela Steklasa in Jenko, v tarčo srnjaka pa je najbolje meril Vrankar. Ti trije strelci so od ostalih Kamničanov odstopali za korak, nikakor pa ne od gostov iz drugih lovskih družin, saj se je med najboljše štiri uvrstil le Vrankar, in to na drugo mesto, za Barbičem iz Šmarne gore. Tretji je bil Hoffman iz Toškega čela, četrti pa Česnik iz Grmade Celje. V generalni uvrstitvi pa so kamniškim družinam račune zmešali le lovci s Toškega čela, ki so s 515 točkami premočno zmagali. Po uradnem delu tekmovanja so strelci orožje prepustili maloštevilnim gledalcem in gostom in si tako spočili utrujene oči, priložnostnim strelcem pa privoščili redek užitek. Se to, orožje, ki jeza nekaj minut zamenjalo »lastnike«, ni bilo malokalibrsko, ampak zračno. MATIC ROMŠAK Za dolgoletno organizacijsko športno delo je Alojz Štros prejel srebrno plaketo SITKS. Rodil se je v Starih Fužinah pri Bohinju leta 1934. Tu jc obiskoval tudi osnovno šolo. v Bohinjski Bistrici pa nižjo gimnazijo. V letih 1949-1953 je uspešno končal srednjo šolo in postal lesni tehnik. Nekaj mesecev je bil zaposlen v LIP Bled. po odsluženju vojaškega roka. bil je v šoli za rezervne oficirje, se je 1956 zaposlil v Stolu, kjer še dela v kadrovskem sektorju kot analitik osebnih dohodkov Kmalu po prihodu v Kamnik in v Stol je dobil tovarniško stanovanje v Jakopičevi 25. Tu je živel s svojo družino in v zakonu sta se mu rodila dva. danes že odrasla otroka. Njegova življenjska družica je bila prav tako zaposlena v Stolu, lani se je upokojila. Z organizacijskim delom v športnih organizacijah se je pričel ukvarjati 1963. Ob ponovni ustanovitvi športnega društva je postal tajnik nogometne sekcije in kasneje predsednik. Od 1985 dalje je predsednik društva Vir-tus. ki povezuje nogomet, balinarsko sekcijo, šah, teniško sekcijo in karate sekcijo. Društvo ima okrog 450 članov, od pionirjev do članov in je duša vsega športnega življenja na Duplici. Osebno se Alojz Štros z aktivnim športom ni ukvarjal, posebno veselje pa ima za organizacijsko delo, temu je tudi posvetil lep del svojega prizadevanja. Razvejenost športnih panog v Virtusu zahteva tudi njegovo polno angažiranje. Za delovanje društva so potrebna znatna sredstva, pridobivajo jih v delovni organizaciji, ki ima sicer veliko posluha za krajevne potrebe, nekaj prispeva krajevna skupnost in ZTKO Kamnik, nekaj denarja pa pridobijo z lastno dejavnostjo (s prireditvami, srečolovom, reklamami in podobnim). Za široko zastavljene športne naloge letno porabijo do 20 milijonov dinarjev. Sicer pa Alojz Štros ne deluje le na športnem področju, ki mu posveča največji del aktivnosti, ampak je vključen v dramsko sekcijo že skoraj 25 let. aktivno je. vključen v delo družbeno političnih organizacij, zlasti ZK. Bil je večkrat sekretar OO ZK, predsednik akcijske konference, trenutno je predsednik predsedstva ZK SOZD Uniles. Opravljal je še vrsto drugih dolžnosti v krajevni organizaciji SZDL, v samoupravnih organih Stola in v krajevni skupnosti, kjer je član skupščine KS Duplica. V delo se vključuje povsod tam, kjer čuti, da je njegovo sodelovanje potrebno, osnovno torišče dela pa je na športnem polju in tu dosega lepe rezultate. Kot sam izjavlja, zelo rad dela z mladimi ljudmi. Z razumnim pristopom je mogoče dosegati optimalne rezultat^. Priznanje, srebrna plaketa SITKS, mu pomeni veliko in jc ponosen nanjo, jc pa le skromna oddolžitev za njegovo vztrajno in dolgoletno plodno delo. Sam pravi, da želi s takim tempom dela v športu nadaljevati. Priznanje mu nalaga še več odgovornosti in pričakovati jc, da bo njegova prisotnost v športnem življenju kraja tudi vnaprej tako opazna in vsaj tako uspešna. STANE SIMŠIČ Ekipnim zmagovalcem Motnika je pokal v trajno last podelil predsednik skupščine občine Kamnik Maks Lavrinc. Na sliki od leve: Podgornik, Lavrinc, Steklasa in Zupan, (foto: Jože Ogrinec) SMRTI ŠIMENC Jernej, inv. upokojenec iz Kamnika, Tunjiška c. 2/č, star 88 let GOLOB Janez, kmetovalec iz Brezij nad Kamnikom 5, star 31 let VAVPETIČ Franc, avtomeha-nik iz Kamnika. Aškerčeva 9, star 33 let NEMEC Ludvik, os. upokojenec iz Moš 33, Smlednik, star 85 let SITAR Franc, os. upokojenec iz Kamnika, Zaprice 4, star 86 let ŠTEBE Alojzij, tesar iz Suha-dol 63/A, star 65 let DOVIČ Peter, os. upokojenec iz Mekinj, Cankarjeva 24, star 81 let NARAT Antonija, km. upokojenka iz Velike Lasne 12, stara 84 let HOČEVAR Miroslav Peter, orodjar iz Žej pri Komendi 15, star 49 let HOČEVAR Bojan, električar iz. Žej pri Komendi 15, star 22 let Us Marija, km. upokojenka iz Gabrovnice 6, stara 77 let PRIJATELJ Marija, gospodinja iz Birne vasi 8, Sevnica, stara 79 let KLEMENC Dragomir, upokojenec iz Kamnika, Ul. Matije Blejca 4, star 66 let KOSIRNIK Anita, učenka iz Tunjic 23, stara 10 let DOLINŠEK Janez, kmetovalec iz Kališ št. 12, star 86 let CERER Jožefa, os. upokojenka iz Kamnika, Maistrova 12, stara 76 let LAP Mihael, vodja konsignacijsko carinske službe iz Kamnika, F. M. Paglovca 7, star 48 let OSOLNIK Frančiška, km. upokojenka iz Podbrcga 1, stara 88 let PAVLIC Rozalija, km. upokojenka iz. Šmartna v Tuhinju 25, stara 85 let REMS Neža, os. upokojenka iz Kamnika, Novi trg 31, stara 81 let HLEBŠ Frančišek, os. upokojenec iz Ljubljane, Rožičeva 7, star 85 let URANIČ Maksimilijan, inv. upokojenec iz Žej pri Komendi 14, star 73 let LAP Franc, os. upokojenec iz Most št. 83, star 92 let KOROŠEC Franc. os. upokojenec iz Kamnika. Šlandrova 2, star 58 let ŠAREČ Marko, elektrikar iz Šmarce in REDNJAK Irena, usnjarski konfekcionar iz Kamnika RIFL Alojz, projektant iz Goda 32 in JELINČIČ Mira, razr. učiteljica iz Godiča A1JČIN Matevž, delavec iz Porebra in VRANKAR Milena, delavka iz Sidola KOMATAR Marko, tehnolog iz Podgorja in GOROPEČNIK Elizabeta, ing. agronomije iz Križa PLEVEL Emil, str. vezalec iz Mekinj in PODPEČNIK Ema, tkalka iz Mekinj POLJANŠEK Franci, gozd. tehnik iz Kamnika in VILMAN Jasna, upravnoadministrativni tehnik z Jesenic CEVKA Ciril, blagajnik iz Bi-stričice in KOTNIK Judita, usnjarski tehnik iz Soteske DROLC Darko, monter ogrev. naprav iz Kosiš in PER-NE Damjana, živil, tehnik iz Zg. Stranj PLAHUTA Štefan, kmetovalec iz Tučne in VERŠNIK An-drejka, prodajalka iz Tiroseka BURJA Anton, delavec iz Snovika in JANEŽIČ Stanka, bol. negovalka iz Črne pri Kamniku ISTENIČ Anton, delavec iz Duplice in LAMOVŠEK Jožica, delavka iz Kamnika ZDRAVIČ Bogomir, -vzdrževalec strojev iz Kamnika in KONČNIK Zdenka, krojilka iz Porebra BODLAJ Zdravko, obrtnik iz Zakala in HOMAR Frančišča, krojilka iz Gradišča v Tuhinju ALPNER Valentin, TK mehanik iz Zagoriee nad Kamnikom in GOLOB Milena, uslužbenka iz Zg. Stranj BUČEVEC Slavko, elektro kalkulant iz Srednje vasi in GOLOB Vladimira, študentka PA iz Mekinj KOROŠEC Jože, kmet iz Hruševke in POGLEDNIK Než-ka, delavka pri stroju iz Podloma MARINKO Drago, skladiščnik iz Mekinj in POGAČNIK Mojca, tajnica iz Zagoriee nad Kamnikom MALI Janez, delavec iz Kamnika in DRAGOŠ Ivanka, delavka iz Kamnika PAVLIC Andrej, vpenjalec orodja iz Velike Lasne in RIFEL Marija, krojilja iz Studenca ĐURIĆ ŽEUKO, org. programiranja iz Kamnika ŠETRAJČIČ IVANKA, sam. referent iz Kamnika JEKLAR ANDREJ, vodja les. terminala iz Kopra PETERLIN OLGA, prodajalka iz Kamnika TRAVEN JOŽE, monter klima naprav iz Kosiš POTOČNIK JANJA, vrtnar-cvetličar iz Gore pri Komendi Petindvajsetega maja smo se na Žalah poslovili od starega Kamničana Francija Rebernika. Rojen je bil 3. marca 1903 v Kamniku. Dveleten je šel z mamo za očetom v Ameriko, koder je bil šest let, dokler se niso vsi trije vrnili v Kamnik, na Graben. Končal je strojno tehnično srednjo šolo v Ljubljani. Diploma na Ugodno prodam belo otroško posteljo z jogijem in avtosedež tribuna. Tel. 832-037. Prodani manjše gospodarsko poslopje v Motniku. Informacije Franc Hočevar, IVlotnik 26, tel. 733-184. Iščemo varstvo za enoletnega otroka na našem ali vašem domu. Mesečno plačilo do 300.000 din. Začasno lahko tudi študentka. Mojca Langbau-er, Rozmanova 1/b, Kamnik — Zaprice. Mlad zakonski par brez otrok najame kakršnokoli stanovanje v Kamniku ali bližnji okolici. Naslov sporočite na uredništvo Kamniškega občana pisno ali na tel. 831-311. Poceni prodam rabljen hladilnik, 500 kom rabljene strešne'opeke kikinda, rabljena zunanja dvokril-na vrata in gostilniško pločevinasto napo. Tel. 831-354. Prodam otroško posteljo z jogijem. Hubad, Svetče-va 12, Kamnik, tel. 831-308. Franciju Reberniku v spomin tehnični srednji šoli, vojaščina in že je v Jaršah, koder na pogorišču Majdičevega mlina gradijo novo Industrijo platnenih izdelkov Induplati. Tej tovarni je ostal zvest vse življenje. Jeseni 1943 jc šel v partizane. Zato so njegovo soprogo Milico izselili na Bavarsko. Pp osvoboditvi je bil do upokojitve tehnični direktor Induplati v Jaršah. Franci je prišel k Liri pred 60 leti. Bil je odličen pevec, izjemno reden in zaveden. Želela 1932ga najdemo v organizacijskem odboru za veličastno proslavo 50-letnice Prvega slovenskega pevskega društva Lira. Pred vojno se je preselil v Jarše. Takrat nekaj časa ni pel. Po vojni pa ga spet takoj začutimo v Liri. Še ne kot pevca na odru, temveč pri naporih, da bi Lira obdržala identiteto in se ne bi utopila v kakšnem brezimnem prosvetnem društvu. To nam je takrat polno uspelo. S tem smo utrli tudi pot za ohranitev kamniške Solidarnosti. V povojnih letih je bil z Liro na Koroškem. Tržaškem, Goriškem, v Arezzu in Holandiji. Tudi ko je zaradi starosti nehal peti, je ostal Liraš do konca. Bil je še na zadnjem Lirincm koncertu, letos 22. aprila. Franci Rebernik je bil izjemno značajen in odkrit mož in prijatelj. Vedno je imel dobro besedo, dobrohoten nasvet in kot njegov oče vedno nasmejan obraz. Spoštovali in cenili smo njegovo razgledanost in izkušenost in nikoli nas ni razočaral. Srečni smo. da nam jc bil tovariš in prijatelj in tak nam bo ostal v najlepšem spominu. ALBERT ČEBUU ZAHVALA V 93 lotu starosti nas jc zapustil dragi oče. stari oče in pradedek FRANC LAP iz Most 83 Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem in sosedom za izrečena sožalja. podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi gasilcem, pevcem in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: vsi njegovi Junija 1988 A dan jc črni moral priti, bridkosti dan. oj dan solzili, težko jc bilo se ločiti, a vse solze, ves jok zaman. (Gregorčič) ZAHVALA V 86. letu je umrl naš dobri mož. ata. stari ata in pradedek JANEZ DOLINSEK iz Kališa 12 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in sodelavcem iz Jate. Integrala, Rudnika kaolina in kalcita in Kočni Kamnik za podarjeno cvetje, izrečeno sožalje in spremstvo k zadnjemu počitku. Iskrena hvala tudi govorniku za besede slovesa, pevcem in g. župniku za lepo opravljeni obred. Žalujoči: žena Ivana, hčerke Ivanka, Mici, Ani, Joži, Tončka in sinovi Ivan, Tone, Franci in Mirko z družinami, vnuki in pravnuki. Kališe, maj 1988 ZAHVALA V 52. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi oče in brat NIKOLAJ SURK iz Soteske Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala govorniku za izrečene poslovilne besede, g. župniku za opravljeni obred, zdravnikoma ZD Kamnik dr. Ahlinu in dr. Cerarjevi ter osebju Kliničnega centra v Ljubljani - Gastroenterološka klinika za skrbno zdravljenje. Žalujoči: hčerki Sabina in Mojca ter drugo sorodstvo Soteska, Ljubljana, junij 1988 ZAHVALA Ob prerani izgubi našega MIHE LAPA-MIŠOTA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, sošolcem, prijateljem z vlaka, njegovim tovarišem lovcem in filatelistom, ki ste nam tako števijno izrazili sožalje, mu darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala DO Ko-nim Ljubljana, OS 27. julij Kamnik, VVO Anton Medved Kamnik, govornikoma za poslovilne besede in pevcem za ganljivo zapete pesmi. Žalujoča družina Lap SERVIS TRAKTORJEV IN MOTORNIH KOSILNIC S PRIKUUČKI Marjan Pestotnik Gradišče l/a, Laze v Tuhinju Tel. 847-096 ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je za vedno zapustila draga mama. stara mama. sestra in teta MARIJA PESTOTNIK s Kovinarske 6 Zahvaljujemo se vsem sosedom, sorodnikom, znancem, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje. podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala gospodu župniku za lep pogrebni obred in govornikoma za izbrane besede slovesa. Žalujo ci: vsi njeni Ncvljc. Titovo Velenje. Zg. Tuhinj, junij 1988 ZAHVALA V 58. letu starosti nas je za vedno zapustil naš ata FRANC KOROŠEC iz Šlandrove 2, Kamnik Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, prijateljicam, njegovim in našim sodelavcem iz DO Svit, KI K, SKG in Svilanit ter kamniškim gasilcem, ki so nam izrekli sožalje. mu podarili cvetje in ga pospremili v zadnji dom. Hvala osebju in stanovalcem Doma" upokojencev Kamnik, govornikoma, pevcem in g. župniku. Žalujoči: vsi njegovi Kamnik, Stranje, junij 1988 SKG - Stanovanjsko In komunalno gospodarstvo Kamnik, Steletova 8, Kamnik razpisuje po sklepu delavskega sveta javno licitacijo za prodajo osnovnih sredstev: izklicna cena - lesena lestev elektrolll. 10 m, letnik 1981 15.000 din - lesena lestev elektro 6,5 m, letnik 1981 5.000 din - Digitron Db. računski stroj, letnik 1978 15.000 din -Olvmpijael. računski stroj CPD 5210 1978 50.000 din - Digitron 1213/P računski stroj CPD 5210 1978 40.000 din - Digitron 1214/P računski stroj CPD 5210 1978 40.000 din Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v ponedeljek, 18. 7. 1988 od 10. do 12. ure. Prometni davek plača kupec. Udeleženci licitacije morajo plačati kavcijo 5% izklicne cene. Titan Kamnik Tovarna kovinskih izdelkov in livarna Kamnik, Kovinarska 28 razpisuje javno licitacijo rabljenih osnovnih sredstev 1. razmnoževalni stroj ormig, inv. št. 4554, izklicna cena 25.000 din 2. stružni avtomat index 52, inv. št. 386, izklicna cena 10,000.000 din 3. excenter stiskalnica WMW 401, inv. št. 5385, izklicna cena 1,650.000 din 4. excenter stiskalnica inrusa 451, inv. št. 348, , izklicna cena • 1,050.000 din 5. vodna črpalka 2 CN 3, brez motorja, inv. št. 5215, izklicna cena 30.000 din 6. rezkalni stroj PGU-400/6 prvomajska, inv. št. 8046, izklicna cena 15,000.000 din 7. usmernik iskra 48 V, 36 A, inv. št. 8046, izklicna cena 525.000 din 8. filmska kamera vashica super 50, inv. št. 7311, izklicna cena 80.000 din 9. kinoprojektor eumig marke 50, inv. št. 7386, izklicna cena 120.000 din 10. fotokopirni stroj nashua 1220 S, inv. št. 10788, izklicna cena 50.000 din Prometni davek plača kupec. Javna licitacija navedenih osnovnih sredstev bo v torek, 19. 7. 1988 ob 10. url v sejni sobi Delovne organizacije Titan. Ogled osnovnih sredstev je možen 18. 7. 1988 in na dan licitacije 19. 7. 1988 od 7. do 10. ure. Licitira se po sistemu pgledano - kupljeno. Licitira se ustno. Udeleženci licitacije morajo vplačati kavcijo v višini 10% od izklicne cene osnovnega sredstva na blagajni Delovne organizacije Titan. ZAHVALA Ob smrti naše mame. stare mame in prababice NEŽKE REMS rojene ZA KM K iz Novega trga 31 se zahvaljujemo osebju Doma upokojencev Kamnik, ki so ji v zadnjih trenutkih nudili skrbno nego. DO Titan in Društvu upokojencev Kamnik za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za opravljeni obred. Toplo se zahvaljujemo tudi svojcem, prijateljem, znancem in sosedom za darovano cvetje, izrečeno sožalje in za to. ker ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Žalujoči: hči Francka z možem Jožetom, vnuki Bogdan, Peter in Tomaž, zet Lojze ter vnuka Igor in Branko Kamnik. Logatec. Suhadole. Nevlje. Vižmarje. junij 1988 ZAHVALA Po dolgi in mučni bolezni me je zapustil dragi mož MAKSIMILJAN URANIČ mizarski mojster v pokoju iz Žej pri Komendi Iskreno se zahvaljujem predvsem MBlilMIilll m jJHHHI sosedom Zalokarjevim. Špcho-JH njevim in Repnikovim za nese-Mliiunm«!*A.iMIIIillllllllliPl bično pomoč v težkih trenutkih; prav tako se zahvaljujem vsem lovskim družinam, praporščakom in konjenikom Konjeniškega kluba Komenda za častno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala lepa govorniku za lepe besede slovesa, pevcem za ganljivo zapete pesmi in g. župniku za lep pogrebni obred. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in dar za druge namene ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. žalujoča žena Cecilija Želje, junija 1988 KAKO GNOJITI... Popoln uspeh zagotavlja kokošji gnoj po zmerni ceni. Vsak torek in četrtek od 6. do 16. ure ga nalagamo na vaše vozilo v farmi Duplica. Po dogovoru ga dostavimo tudi do vrta~ali njive. JATA - Duplica Moški frizer RENATA Jančič Ljubljanska 21, Duplica Vas pričakuje vsak dan od 11. do 19. ure, v soboto pa od 7. do 11. ure. OBVESTILO Koordinacijski odbor pri občinski zdravstveni skupnosti Kamnik je na svoji seji 22. 4. 1988 sprejel naslednji SKLEP: . Dežurna služba LEKARNE KAMNIK se zvečer, to je od 20. do 21.30 ukine. Izdaja zdravil je do 20. ure. Ob nedeljah in praznikih ostane dežurstvo nespremenjeno, to je od 9. do 12. ure ali od 17. do 20. ure izmenično med lekarnama Kamnik in Domžale. V nujnih primerih je dežurna v nočnem času lekarna v Ljubljani na Miklošičevi 24. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST KAMNIK Komisija za delovna razmerja IDEJA - Kamnik Ljubljanska c. 6, Kamnik razpisuje za nedoločen čas prosta dela in naloge: 1. natakarice 1 delavka pogoji: - končana gostinska šola - zaželena praksa - 3-mesečno poskusno delo Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo v roku 10 dni po objavi na naslov: Ideja Kamnik, Ljubljanska c. 6, Kamnik, kadrovska služba. O izbiri bomo kandidatke obvestili v roku 30 dni. Novice iz atletskih vrst Le redki klubi ali društva iz naše občioe nas zalagajo s tolikšno množico podatkov, kot atletski klub. Ta podatek dokazuje, da je atletika v Kamniku ena od perspektivnejših športnih panog, saj predvsem tekači mlajših kategorij pomenijo precej v republiškem, pa tudi v državnem merilu. Atletska sezona je v polnem zamahu, saj se vrstijo številna tekmovanja, na katerih sodelujejo tudi naši atleti in takn ohranjajo stik z jugoslovansko mladinsko atletiko. Predvsem to velja za Tino Potrato, ki si je po uvodnih tekmah zagotovila mesto v reprezentanci Slovenije in ne kaže, da bi ga kmalu izgubila. Na Partizanski olimpiadi v Foči je v teku na 800 metrov pritekla v cilj šesta, na atletskem mnogoboju v italijanskem mestu Brixcn pa sta jo na skoraj še enkrat daljši progi prehiteli le dve tekmovalki. Sledile so kvalifikacije za republiško šolsko prvenstvo, kjer so se v množici mladih tekmovalcev izkazali - Tina na 1000 m, Martliia Zavasnik v skoku v daljino in Igor Škerjanc v teku na 300 m, Da ima klub le tri republiške finaliste, je kar malce presenetljivo, saj so razmere za delo dobre; vsaj spomladi in poleti. Pozimi, ko je potrebnega veliko kondicijskega dela v telovadnicah, pa tekmovalci trenerjevih planov niso izpolnili, saj je bilo terminov za koriščenje telovadnice premalo. Da se to ne bo ponovilo tudi letos, je potreben čimprejšen dogovor med atleti in upravljalci objekta. Pet minut pred dvanajsto je namreč težko najti rešitev, ki bi zadovoljila obe strani. V nedeljo, 24. julija, na Kokrško sedlo Dan Kamniških planin, vsakoletna prireditev, ki bo v nedeljo, 24. julija ob 11. uri pri Cojzovi koči na Kokrškem sedlu, bo združen s 95-letnico Planinskega društva Kamnik. Slovesnost bo potekala ob lepem kulturnem programu. Planinsko društvo Kamnik pričakuje številno udeležbo vseh ljubiteljev gora iz bližnje in daljnje okolice. Pridite in uživajte planinske lepote in slavite skupaj z delavnimi kamniškimi planinci. Na planinskem društvu so nam zagotovili, da bodo vsi obiskovala dobro postrežem v prenovljeni in povečani jedilnici, to pa omogoča tudi nova, svetla in večja kuhinja, ki tudi že služi svojemu namenu. STANE SIMŠIČ Najmanj se je zamujeni trening poznal odlični Tini. republiški prvakinji za leto 1988 v teku na 1000 m. Za pionirke je dosegla zavidanja vreden čas - 3:02,05 minute. Na kvalifikacijah za Mali atletski pokal pa se je z zmago in 495 cm v skoku v daljino izkazala Martina Zavasnik. Na »ta pravi« tekmi rezultata sicer ni ponovila, je pa s četrtim mestom dosegla svoj največji uspeh. Za medalje ima še dovolj časa, saj nastopa še v kategoriji mlajših pionirk. Tone Matjan je sicer od Martine malce starejši, zato pa nič slabši atlet. Na prvenstvu osnovnih šol s prilagojenim programom je namreč 60 m pretekel v času 7,2 sekunde in presenetil vse, še najbolj svojega trenerja Braneta Repiča. Tega rezultata namreč letos še ni dosegel noben osnovnošolec v naši republiki. Pred prvenstvi Jugoslavije v Mariboru in Varaždinu, smo zabeležili še dva uspešna nastopa na področnem prvenstvu srednjih šol. Lucija Prešern je zmagala na 100 m. Marko Uršič pa je bil tretji na 1000 m. Na republiškem finalu v Kranju, kamor sta se uvrstila, pa odličnih rezultatov in uvrstitev na žalost nista ponovila Na državnem prvenstvu za mlajše mladinke so v Mariboru sodelovale tri kamniške tekmovalke. Najboljše se je uvrstila Lucija, ki je zasedla šesto mesto na 300 m, dosti slabši pa nista bili Tina in Martina. Tudi v Varaždinu, na prvenstvu za starejše mladinec meda-lij ni bilo. čeprav se je Darko Ščulija povsem približal magični meji dveh minut v teku na 800 m. Toliko o tekmovalcih. Vse občane in občanke pa vabimo, da preizkusijo sami sebe na Coopcrjevem testu, ki ga atleti vsak petek popoldne prirejajo na štadionu v Mekinjah. Pridite po 17. uri in razgibajte svoje telo! Garderobe so zagotovljene! MATIC ROMŠAK VABILO KOLESARJEM Ob krajevnem prazniku Most vas vabimo na tradicionalni kolesarski maraton v Moste, v nedeljo, 10. julija 1988spričetkom ob 9. uri izpred šole v Mostah. Prijave bomo sprejemali od 7. do 8.45. Prireditev bo v vsakem vremenu. Dolžina proge bo 80 km in bo potekala skozi Kamnik, Stranje, Rodico, Smlednik, Šenčur, Cerklje, Komendo in nazaj v Moste. Udeleženci, mlajši od 14 let, so oproščeni štartnine in se lahko udeležijo maratona le v spremstvu polnoletne osebe. Vsi udeleženci prejmejo spominske kolajne. KS Moste »Drugoligaši« pri županu Predsednik občinske skupščine Maks Lavrinc je 16. junija priredil sprejem za člane Odbojkarskega kluba Kamnik. Posebne pozornosti in predsednikovega zanimanja so bili seveda deležni vrli fantje-odbojkaši, ki so letos dosegli prvo mesto v republiki in se kasneje v kvalifikacijah uvrstili tudi v drugo zvezno odbojkarsko ligo. Prijateljsko srečanje je za predsednika občine pomenilo predvsem spoznavanje odbojkarskega življenja, vadbe, odrekanja. Fantje, predvsem trener in predsednik kluba, so mu namreč povedali mnogo zanimivosti iz njihovega, s treningi in tekmami, napolnjenega urnika. Predsednik kluba Roman Pogačar pa je poudaril, da so zelo počaščeni, ker so kljub današnjim težkim časom v gospodarstvu, ko imajo tudi na občini mnogo pomembnejših opravil in sestankov, opaženi tudi športniki. Zahvala v tem trenutku velja tudi strokovnemu vodstvu ekipe, profesorju Marku Zadražniku. Naši fantje vedo, da ne zastopajo le svojega kluba, ampak predvsem Kamnik in nenazadnje, da uspešno predstavljajo tudi Titan, ki je njihov sponzor in katerega ime nosi klub.« R. G. OBVESTILO Šahovsko društvo Kamnik razpisuje odprti nagradni hitro-po-tezni šahovski turnir v počastitev praznika občine Kamnik. Hitro-potezni šahovski turnir bo v ponedeljek, 25. julija, s pri-četkom ob 17. uri, v prostorih šahovskega društva, Kolodvorska 5 (pri Marjanci). Prijavnina je 2.000 dinarjev, plača se na dan turnirja. Sekretar šahovskega društva Kamnik Franc KERF.C Kapetan »drugoligašev« Marjan Novak prejema čestitke predsednika skupščine občine Najstarejša kolesarka, upokojenka Marija Brez kolesa nikamor Društvi upokojencev Moravč in Kamnika pripravljata vsakoletna srečanja kolesarjev-upoko-jencev. Letos sta predvidena dva taka izleta na relaciji Kamnik-Moravče in Moravče-Komenda. Prvo srečanje je bilo v začetku junija pri upokojencih v Moravčah z udeležbo 25 kolesarjev; predjačil je ženski spol s 19 udeleženkami. Drugi kolesarski izlet je predviden za 4. avgusta, in sicer v Ko-■mendo s kolesarji iz DU Kamnika, Moravč in Komende. Naj omenimo, da je med udeleženci kolesarskega izleta v Moravčah bila najstarejša kolesarka Marija BUTALIČ, stara 74 let iz Mekinj. Mož ji je pred petimi leti preminil. Tako sta ostala z nečakom za delo sama. Marija je članica DU Kamnik, udeležuje se izletov po domovini in tujini, katere organizira DU Kamnik. Kolesari tudi rada, saj vsak dan prevozi od 3 do 5 kilometrov. Kolo vozi od 15. leta dalje. Med zadnjo vojno se je večkrat peljala na Jesenice k bratu, pa tudi v druge kraje po prelepi Gorenjski. Prvič po vojni pa je obiskala Moravče. Pravi, da se počuti še zdrava, kajti kolo vozi rada, brez njega ne more več nikamor. Še se bo udeleževala kolesarskih izletov, katere bo organiziralo društvo. Ostali ji bodo nepozabni spomini na prisrčno srečanje ob obisku upokojencev v Moravčah. Marija pa ni samo dobra kolesarka, vozi tudi motorno kolo. Vsi skupaj želimo Mariji, da bi bila še dolgo let zdrava in sposobna za vožnjo na svojem ko-njičku-kolesu. JOŽE NOVAK Rally Kompas Sedmi Kompasov mednarodni rally je potekat tudi po cestah naše občine. Za nedvomnega favorita je pred tekmovanjem veljal Brane Kiizmič, saj je na tej progi že zmagoval in jo prav gotovo med vsemi tekmovalci tudi najbolje pozna. Prvi del se je za Kuzmiča in njegovega sovoznika Baniča dobro začel, saj sta po štirih hitrostnih preizkušnjah na Črnivec za Hopferjem in Schoenlcchneijem v ford sierri RS cosvvorth zaostajala le pičlih 35 sekund. Prednost glede nato, da asfaltna podlaga veliko bolj ustreza težjim in močnejšim avtomobilom ni bila velika, kar je naš tekmovalec dokazal že na prvi makadamski HP preizkušnji, Roje ob Obvozni cesti, ko je zaostanek zmanjšal za 13 sekund. Na prvi HP Besnica pa je bilo sanj o jugoslovanski zmagi konec. Napaka pri menjavanju prestave in kanček neprevidnosti sta botrovala nezgodi brez poškodb, a vseeno na nadaljevanje dirke ni bilo več mogoče misliti. Kuzmičev rcnault 5 GT turbo je imel namreč poškodovane obese prednjih koles. Tudi drugemu našemu favoritu Fili-poviču z audijem 200 auattro se ni godilo dosti bolje. Med HP Roje mu je namreč počila cev dovoda zraka v turbo polnilnik in možnosti za visoko uvrstitev je bilo v trenutku konec. Smolo sta imela še Zore in Podobnik s svojima sovoznikoma, saj sta oba na svojih lanciah prebila gumi, Zorcu pa je odpovedala še bencinska črpalka. Tako se je med našimi najbolje odražala posadka Andrej Erklavec in Matjaž Mihelčič z rcnaultom 11 turbo, saj sta v skupni uvrstitvi zasedla drugo mesto, le 28 sekund pred Silvanom Lulikom in Vidmarjem, ki sta vozila BMW M3. V pokalu Alpe Jadran sta zmagala Avstrijca, za državno prvenstvo pa so se v zadnjem spomladanskem, rallvju razvrstili takole: razred do 1150 kubi-kov, skupina N: 1. Holynski-Kekez (Donit Olimpija), 3. Černivec-Humar (Kompas Hertz), do 1150 kubikov. skupina A: 1. Sepetavec-Šantič (Kompas Hertz), 2. Komel-Kristan-čič, 3. Stele-Stele (oba Kompas Hertz), do 1300 kubikov, skupina A: 1. Valant-Kmetič, 2. Pirjevec-Zupan (Ina), 3. Zdešar-Virtič (Donit Olimpija), nad 1150 kubikov, skupina N: 1. Lulik-Vidmar (Donit Olimpija), 3. Zrnec-Barbič, nad 1300 kubikov, skupina A: 1. Erkiavec-Mihelcič (Donit Olimpija), 2. Jernejc-Gregorič, 3. Filipovič-Krlič Ker je bil rally dolg le 232 kilometrov, z vsega 66 kilometri hitrostnih preizkušenj, razlike med tekmovalci niso velike. Štirinajsti Šimenc je za zmagovalcem zaostal le slabe 4 minute. Prvi del, ki se je končal v Kamniku, je štel tudf za republiško prvenstvo. Po razredih so zmagali Holynski, Kamel, Valant, Lulik in Kuzmič, med klubi pa je Donit Olimpija letos prvič premagala velikega konkurenta Kom- fias Hertz. Tretji so bili tekmovalci ne. Rally Kompas je bil tudi med gledalci sprejet z navdušenjem, saj si ga je ogledalo več kot 30.000 gledalcev. MATIC ROMŠAK Košarkarski spektakel v Stranjah V soboto, 11. junija, nas je. igralce ekipe iz Vrhpolj in Stranj, že navsezgodaj pozdravilo lepo vreme in nam dalo slutiti, da med 12-urnim igranjem ne bomo deležni osvežitev matere narave. In res, sonce je že od prve minu*-te neusmiljeno pripekalo na naše hrbte in iz nas pilo tekočino. Po porazu, ki so ga igralci iz Stranj lani doživeli na Vrhpolju, kljub fantastični borbenosti, podobnega rezultata letos ni bilo pričakovati. Oslabljena ekipa vrhpoljskih fantov se res ni mogla resneje upirati razigranim domačinom, ki so prednost povečevali iz ure v uro. Spet je prišla do izraza njihova obrambna igra in hitri protinapadi, proti katerim mi nismo našli učinkovitega zdravila. Če prištejem še njihovo neverjetno učinkovitost v metih z razdalje in homogenost posameznih peterk, bo slika zmagovalcev popolna. Kaj pa gostje? Predvsem ne vemo, kaj je kolektivna igra. Z nesmiselnimi posamičnimi prodori smo poskušali loviti rezultat, vendar nas je ta dvorezni meč posekal, ne pa rešil Ko se je poškodoval še edini naš igralec, ki je znal zadeti za tri točke, smo položili orožje. Tekma je bila precej groba, čeprav v mejah dovoljenega. Zasluga za to, da se posamezne iskrice med gledalci niso spremenile v ogenj, pa gre neumornim kamniškim sodnikom, ki so Ovinki na Črnivec so voznikom povzročili sive lase, saj marsikdo ni pravilno uporabil menjalne ročice Pokal, ki ga je prejela zmagovalna ekipa Stranj. Zarja prvak v malem nogometu Po dogovoru med odborom za šport in rekreacijo pri OS ZSS in predsedstvom ZTKO sta bili letos združeni sindikalno prvenstvo in TRIM liga v malem nogometu. Organizacijo prvenstva je tudi letos prevzel NK Kamnik. Prijavilo se je 12 ekip, ki so po žrebanju bile razvrščene v 4 skupine: A, B, C in D skupino. V soboto, 18. junija, so bile odigrane tekme po skupinah in dosežene naslednje uvrstitve: Skupina A: 1. GG- DD, 2. KIKII, 3. DRUGA POMLAD; SKUPINA B: 1. NEVUE, 2. KALCIT-RUDNIK, 3. R-4; SKUPINA C: 1. GRADITELJ, 2. AB-BAR. 3. UTOK; SKUPINA D: 1. ZARJA, 2. KIK I, 3. TITAN Kljub slabim prognozam vremenar-jev smo imeli v soboto lep in sončen dan. Najbrž je temu botrovala odsotnost prijavljene ekipe »DRUGA POMLAD«, ki naj bi jo sestavljali trenerji in profesorji telesne vzgoje. Na tekmovanje nista prišli tudi ekipi Titana in Utoka in sta zato izgubili vse tekme s 3:0. V nedeljo so se pomerili prvaki posameznih skupin, ki so prikazali lepo igro kljub poslabšanim vremenskim pogojem. Zaradi rahlega dežja v jutranjih urah je bilo igrišče spolzko, igralo se je v Športnih copatah in zato je bilo nekaj ostrejših drsajočih startov, vendar so se vse tekme končale brez poškodb. Vse ekipe, ki so se uvrstile v finalno tekmovanje, so prejele priznanje ZTKO in OS ZSS za dosežene uspehe. Prvo uvrščena ekipa ZARJA pa je osvojila v trajno last oba pokala in sicer pokal TRIM lige in pokal sindikalnega prvenstva za leto 1988. Drugo mesto je osvojila ekipa NEVUE, tretje GRADITELJ in 4. ekipa GG-DD. M. DESNICA bili za korektno sojenje tudi nagrajeni. Lepih praktičnih nagrad, ki so jih prispevali naši sponzorji, so bili deležni tudi nekateri gledalci, ki so zbrali dovolj poguma, da so se udeležili tekmovanj, ki smo jih priredili med odmori. Glavna sponzorja. Vulkanizer-stvo in avtopralnica Sitar in Diskoteka Encijan sta prispevala za nagrade brezplačno pranje avtomobilov, centriranje in vulkaniziranje gum in dve celoletni vstopnici za omenjeno diskoteko. Nagrade sta prispevala še gostilničar Resnik in frizerka Burja. Z denarjem pa so nam poleg omenjenih zasebnikov pomagali še M. Zavasnik - izdelava kaminov, kamnoseštvo Vctorrac, M. Udovč - polirstvo, J Uršič - tekstilna galanterija, avtoli-čarstvo Koželj in Baloh, sobopleskar-stvo - Oražcm, Mišo Grebene. C. Grkman - mizarstvo, M. Rak - plastika, Kočna Kamnik, gostilne Rep-nik. Encijan, Prodnik, Tinač, Spotika in Pri Orju, L. Novak, - usluge z de lovnimi stroji, M. Novak - servis gospodinjskih aparatov in Rajko "Hočevar. Prekrasen prehodni pokal, ki je prišel iz rok mojstra Slavka Vrhovnika, je torej letos prvič zamenjal lastnika. Zmaga domače ekipe je bila tudi prispevek k praznovanju krajevnega praznika in potrdilo, da pomoč KS Kamniška Bistrica pri obnovi igrišča ni bila zaman. Prihodnje leto bo tretji »Spekta kel«, na katerem bomo Vrhpoljčani poskušali povrniti omajan ugled. Če bomo nanj prišli brez treninga, tako kot letos, z oslabljeno ekipo in če ne bomo razčistili pojma kolektivna igra, bo pot do uspeha spet prestrma. V nasprotnem primeru pa,... kdo ve? M. ROMŠAK Tradicionalni nogometni turnir Komenda 88 Ob krajevnem prazniku Komende je bilo v soboto, 25. in nedeljo, 26. junija že 15. turnirsko srečanje nogometnih moštev Duplice, Kamnika, Komende in Radomelj. Na turnirju pionirskih ekip so bili najboljši igralci NK Komenda, ki so osvojili 1. mesto in pokal turnirja, drugo mesto so osvojili pionirji NK Radomlje, medtem ko je tretje in četrto mesto pripadalo pionirjem NK STOL-VIRTUS in NK UTOK Kamnik. Članska ekipa NK STOL-Virtus letos ni prišla na turnir, zamenjali so jo igralci NK Šenčur, ki so poskrbeli za pravo presenečenje z osvojitvijo 1. mesta. Drugo mesto je osvojilo moštvo NK Radomlje, tretje domačini. NK Komenda in zadnje oz. 4. mesto je pripadalo lanskim zmagovalcem turnirja NK UTOK - Kamnik. M. DESNICA Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF -Ureja Svet za informiranje,! predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Janez Balantič, Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Gr-čar, Dušica Jesenik-Brem-šak, Ivo Pire, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno - Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 - tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan -Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska ČGP Delo v Ljubljani.