List 46. m v lecaj LY. i m Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po poôti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. — Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". ř lj ubij ani 11. novembra 1897. Politiški oddelek. " 5* Goluchowski Monzi. To in marsikaj druzega tako približanje Italije Rusiji pač opravičuje mnenje, da se pripravlja Italija na izstop iz trozveze, katera jej gospodarski in moralno škoduje, in iz tega se sklepa, da je potoval grof Goluchowski v Monzo, da to prepreči in da pridobi Italijo za Avstrijski minister unanjih del ? grof Goluchowski i mudil se je ta teden v Monzi pri Milanu, kjer je obiskal kralja italijanskega in kamor so bili prišli odločilni možje sedanjega italijanskega ministerstva, mej njimi ministerski predsednik marki Rudini in minister u nanjih del, vojvoda Visconti-Venosta. To potovanje grofa Goluchowskega je obudilo mnogo zanimanja v evropskih političnih krogih. Sicer je tudi Goluchowskega prednik, grof Kalnoky, opetovano obiskal italijanskega kralja, ali razne okolnosti svedočijo, da ima potovanje grnfa Goluchowskega še poseben pomen. Splošno se sodi, da je nezadovoljnost Italije s tro-zvezo prvi in poglavitni povod temu potovanju, zlasti ker so je prav zadnji čas ta nezadovoljnost [eklatantno pokazala. Italiji je trozveza naložila upvav neznosnih bremen, koristila pa jej ni prav nič. Italijo so bremena za vojaštvo skoro uničilo, a vzlic temu ni dosegla ničesar tega, na kar je računila, ni dobila Tripolisa, ni se mogla polastiti dasi Abesinije in ni mogla dobiti pozicije v Albaniji, vedno nanjo preži in z velikim nezadovoljstvom gleda kako jo pripravlja za okupacijo Avstrija. zvezo z Nemčijo in z Avstrijo. čuje se pa tudi drugo mnenje. Avstrija se je neki precej ohladila za zvezo z Nemčijo, odkar Bismarck brezobzirno razkril, pa je koj po sklepu alijance z Avstrijo sklenil alijanco z Rusijo, naperjeno proti lastnemu zavezniku, proti Avstriji. Potovanje cesarjevo na Rusko je doprineslo dokaz, da se je Avstrija z Rusijo porazumela in stopila ž njo v tako tesno prijateljsko razmerje, da Bismarck prestrašil in izrekel domnevanje, da se je mej Avstrijo in Rusijo sklenila proti Nemčiji naperjena se zveza. Tudi se je opazilo, da se Avstrija někam přibližuje Angleški očitalo se je celo grofu Goluchowskemu da delà na razpad trozveze in na ustanovitev nove kon stalacije mej velesilami, po kateri bi bila Nemčija izo lirane. To je brez dvoma, da se le Avstrija precej eman cipiraja od Nemčije in obzirnost merodajnih nemških Na drugi strani krogov glede dogodb v naši državi kaže, kakor da so v Nemčiji mnenja, da Avstriji ni dosti več za trozvezo v sedanji obliki in da je treba največje delikatnosti, da se ne razdera kar čez noč in da stopi na nje mesto druga » pa Italija prišla v naskriž,e Nemčiji nevarna kombinacija. s Francijo, katera je zaprla svoje meje italijanskim pro izvodom in tako Italijo neizmerno oškodovala. Ako Italijani trezno premislijo svoj položaj Delovanje diplomatov je prikrito z gosto temo. Zgodovina nas uči 9 da je bila že marsikaka alijanca morajo trhlena in podkopana, ko so narodi mislili, da je dosegla uvideti, da je trozveza žanje velika nesreča. To spoznanje svoj višek, in zgodovina nas tudi uči, da je marsikatera je že davno prešinilo najširše kroge, a kaže se, da je manifestacija, imela navideznovse drugačen namen, kakor naposled prodrlo tudi tja, kjer so se mu najbolj usta- v resnici. Javno mnenje sodi, da je šel grof Geluchowski vljali, na dvor. Javna tajnost je, da je kralj Umberto v Monzo, da priklene Italijo zopet na trozvezo, oglašajo letos poleti sila nerad potoval na Nemško in javna se pa tudi resni in stvarni politiki, in sicer prav iz tajnost je tudi to, da je sedanji italijanski minister voj- Nemčije, kateri izrekajo sum » da šel groí Goluchowski voda Yisconti-Venosta goreč zagovornik zveze mej Italijo v Monzo, razdirat trozvezo in snovat novo konstelacij J A in Francijo evropskih velesil. X 446 bodočnost i mi imamo utis 1 Katera teh kombinacij je prava, to nam pokaže stojná država, kakor hitro se nagodba ne obnovi parlamen- da se grof Goluchowski nič tarnim potom in kakor hitro se v Avstriji odpravita parlament îq konstitucija. Kossuth je še opetovano pozval vlado, naj iz- koristi avstrijske homatije v to. da pridobi Ogerski popolno neodvisnost, njegova stranka pa je sklenila pri razpravi v nagodbi delati obstrukcijo, da tem potom prepreci nje vzprejeteje. preveč ne trudi za ohranitev trozveze. Politični pregled. Nemčija. Dlje Časa se je govorilo, da odstopi drž. Državni zbor. Prvo branje nagodbenega rija je dognano. Poslanska zbornica je načrt odkazala bugdet-nemu odseku. Boj je bil ljut in sila surov. Seja je trajala od . ure zvečer nepretrgoma do 10 ure dopoldne. Govorilo se ni dosti, pač pa so Nemci strahovito razgrajali in naposled kancelar knez Hohenlohe, ker se je cesar upiral njegovi zah provizo- tevj^ naj ge jzc[a ÛOVi modernim razmeram primeren kázeňsko pravdni red za vojsko. Hohenlohe ga je bil drž zboru obi ubil. Cesar se je zelo ustavljal, a zdaj se je udal. Nacrt kazen prišlo do rabuke. Nemški nacijonalci so se ustavljali pred-sedstvu, ker je to dalo besedo dr. Luegerju in ni hotelo na-daljevati dopoldanske, zgolj zaradi nekih formalnosti odrejene tajne seje. Schonerer in Wolf sta tulila in razbijala in naposled so se nemški nacijonalci spoprijeli s kršČanskimi socijalisti. Psovali so se drug druzega tako surovo, tako nezasli- sko-pravdnemu redu se je že předložil zaveznemu svetu* Bode parlament s tem nacrtom tudi zadovoljen, je drugo vprašanje. pride radi njega do hudih bojev in nekatere Sodi se da nemške stranke racunajo že prav resno na razpust drž. zbora. Srbija Novi ministeiski predsednik Gjorgjevic jerazpo- slal okrožnico do zastopnikov Srbije v inozemstvu, v kateri trdi, da sprememba v ministerstvu ni v nikaki znezi z osebo ki razkralja Milana. (Poznati bi hoteli poznavatelja razmer, šano podlo, da jih ne doseže nobena pijana baraba. To pso- bi hotel verjeti temu zatrdilu, Op uredn.) Srbija da se ne vanje je trajalo več ur. Naposled se je burja vender polegla in je zbornica pri prvem branju vzprejela nagodbeni provizorij. Zdaj se bavi zbornica s predlogoin, naj se obtožijo tisti ministri, kateri so podpisali jezikovne naredbe. Tu utegne na- srne opirati na jedno samo velesilo, ampak iskati mora prijateljskih razmer do vseh držav. Glede notranjih nalog trebalo bode trajno zagotoviti zakonitost v deželi, cisto upravo in ne- stati razpor mej večino. Nemška katoliška ljudska stranka pristransko pravosedje Obljub bilo torej dovolj Drugo vprašanje pa je, od kje bode ministerstvo Gjorgjevic dobivalo hoče predlagati motiviran prestop na dnevni red. Ker se z moôi za to veliko ulogo, brez zaslombe v stranki. ima nia- motivacijo obsojajo jezikovne naredbe, se predlogu ustavljajo tako Čehi in Poljaki, toda Dipauli noče odnehati. Lahko je mogoče, da dobi Dipauli večino glasov na svojo stran, v katerem slučaju bi bila večina razbita. Ione ves narod za seboj, to je radikalni?! Koliko takih po-skusov se je še izjalovilo v Srbiji ! Novi guverner za Kreto Kakor je bilo že ome- Delegaciji. V njeno, je za guvernerja na Kreti največ glasov na strani pol nedeljo je bilo razglašeno cesarjevo kovnika Schâferja, Nemca. Sultan se pa baje upira imenovanju lastnoročno pismo, s katerim se sklicujeta delegaciji na dan 16. novembra. Delegaciji bodeta leto3 zborovali na Dunaji. Schâferja in to menda radi tega, ker je soproga poslednjega Armenka in pravi, da se brez njegovega dovoljenja ne ime- Predsednik poslanske zbornice.—Večina se še vedno nuje krečanski guverner. Ruski časniki izražajo celo skrb, da ni zjedinila glede naslednika dr. Kathreinu. Ponudila Kath- reinu še jedenkrát predsedstvo, a on je ponudbo odklonil, Proti kandidaturi Abrahamowicza so Poljaki sami, Čehi ne- se Schàfer, je služil 20 let v angleški vojski, ne bode mogel odtegniti angleškemu vplivu in menijo, da bi bilo bolje, ako izvolili princa Jos. Battenberškega, ima za ženo čejo prevzeti piedsedstva in brani se ga tudi nemška kato- hčer črnogorskega kneza. A mi pravimo: čudno je, da ga ni liška ljudska stranka. Ker pa stranka ni jedina, je dala dr v kaki drugi narodnosti primernega moža za Kreto. Ali Ebenhochu popolno svobodo glede kandidature za predsedstvo res Nemci za vse?! so in tako se lahko zgodi, da Ebenhoch vender predsednik po- stane. Nagodbeni provizorij v budgetnem odseku Vlada pričakuje, da se razprava v nagodbenem provizoriju v budgetnem odseku hitro . dožene. V prvi seji je finančni minister razložil vladino stališče glede provizorne nagodbe. Rekel je, da vse jedno, če parlament sprejme nagodbeni provizorij, ali če ga ne sprejme. V slednjem slučaju ga vlada uveljavi s cesarsko naredbo. To vladno stališče je popolnoma nezakonito in protiustavno in ko bii naš parlament kaj vreden, bi se « m 143 Obrtnija. » m « Predavanje dvornega svétnika dr. W. Ex- ner ja Pariški svetovni razstavi v letu 1900. tega ne prostorni, z zgodovinskim orožjem in slikami vladnim nakanom z vso odločnostjo uprJ. Parlament stori, pač pa so to storili Madjari, kateri odločno ugovarjajo, lepo okrášeni telovadnici tukajšnjel. mest.flj. šole je imel da si smela avstrijska vlada pomoči s 14 iz stiske. Dne Dogodki v dunajském mestnem svetu. Dne 3, t. bil v dunajském občinskem svetu mal viharček s politično 27. septembra avstrijski generalni komisar za bodočo Pariško svetovno razstavo v letu 1900. dvorni svetnik podlago. Župan dr. Lueger je odgovarjal na interpelacijo dr. W. Exner daljše, zanimivo predavanje, kterega so se liberalnega dra î Mittlerja glede postopanja krščansko-soci- udeležili deželni predsednik baron Hein z gospo so jalne stranke v zbornici poslancev in je zatrjal, da je povsem neresnično, da bi on kakorkoli sodeloval na zatiranju obstruk vladni svétnik pl. Riiling, trgovske zbornice pred cije. Na to je dr. Lueger izrekel svoje ogorčenje na pismo progo, sednik I. Perdan, župan Hribar, cesarski svétnik Murnik, dež. posl. P. Grasselli. stavb. svétnik Svitil, ravnatelji in profesorji tukajšnjih sredniih ia ljudskih šol, češ, da je isto breznarodno in nepošteno. Pri tem je vzkliknil udje trgov. in obrtniške zbornice, trgovskega in obrtnega nemškega profesorja Momsena, objavljenjem v „N. Fr. Presse'-, v katerem pismu omenjeni profesor žali dunajsko prebivalstvo dr. Lueger: Roko proč od Avstrije!" Ogerska. Kossuthova stranka se je jela zadnji čas močno gibati. Homatije v avstrijskem parlamentu so jo vzpod- bodle, da začela delati na uresničenje svojih stanu in mnogobrojno odlično občinstvo. Gospod dvorni svétnik je začenši predavanje idealov. spomnil, da obiskuje v sporazumljenji z generálními ko Stranka zastopa nazor, da postane Ogerska popolnoma samo- misarji drugih držav posamezne kraje Avstrije iz tega 449 vzroka, da bi ljudi razvnel za velikánsko podvzetje Pariške 8vetovne razstave 1. 1900 in občno zanimanje vzbudil, ne pa z namenom, razstavnike za to razstavo nabirati in jih k zapravljanju denarja zapeljavati. To veliko podjetje bo lahko samo iz sebe in za sebe propagando delalo. Naša naloga je temveč nepoklicane, o namenu in težnji te razstave napačno poučene razstavnike poučiti, neude-ležiti se te razstave, nasprotno pa prebivalstvo posameznih držav na njo opozoriti, t. j. je k obisku razstave pripravljati in sicer že zdaj, ker je uprav že zdaj priprava za to namenu primerna in koristna. Uže zdaj se na Francoskem in v sosednjih deželah ustanavljajo hranilna društva, kterih namen je omogočiti svojim udom potovanje na Pariško razstavo, ktere pač noben omikanec ne bi smel prezreti, tudi nobena omikana žena ne! Vpoštevaje pa, da ni nobena uredba teku časa tako na veljavi izgubila, kakor ravno razstave, moralo se je v obrambo njih časti kaj storiti. Za 1. 1900 na-meravana razstava v Parizu je prva, ktere se bo oficijelno udeležilo vseh 54 držav naše zemlje, ona bode tedaj prva prava svetovna razstava, med tem ko n. pr. pri zadnji Pariški razstavi 1. 1889. Avstrija, Rusija in Nemčija oficijelno niso bile zastopane; tudi privatna ude-ležba, ki je n. pr. na zadnji Bruseljski razstavi bila zelo žalostna, 1. 1900. v Parizu ne bo dovoljena. V tem pa, da so vsi suvereni Evropski in tudi predsednik zedinjenih držav Ameriških oficijelno udeležbo obljubili, — Avstrijsko-Ogerska je bila med prvimi, ki je sprejela povabilo k Pariški svetovni razstavi — je važnost tudi v tem oziru, da je do 1. 1900 zagotovljen svetovni mir, torej te razstave tudi ni primerjati z navadni mi razstavami. Vsaka beseda vsporeda, kakor je označen, dokazuje resnost in važnost podjetja. Po tem vsporedu gré se pri tej razstavi za pregled vsega, kar je človeški rod izumil in storil v preteklem 19 stoletji, grè se takorekoč za natančno preiskavanje na duševnem in materijelnem polju, kar n. pr. ne bi bilo mogoče pri razstavah začetkom tega stoletja, celo pri veliki razstavi v Londonu 1. 1851, že samo zaradi nedostajanja današnjih občil ne. Vspored razstave 1. 1900 se razdeli na dva delà: v sodoben in v zgodovinski del, zadnji se bo oziral na vse dogodke 19. stoletja, ki so kaj vplivali na razvoj človeštva. Ureditelj razstave g. Picard imenuje ta del filozofijo razvoja človeškega rodu. Na tej razstavi se bode na pr. prvič v večjem okviru videl posnetek o vzgoji in pouku, kakor tudi o pomočnih sredstvih za umetnosti in vede. Skupina 16 bode n. pr. po večjem pokazala, kaj f" mm IXEBS - ** ^^^ ÉflB' fllí; r&lJtgdS^t^ Mr 'r - *1 * r «jffi ifc" Set"í - r:í r 1 j 1 P^m jr1 * WitIt »* da premožnejši storé za manj premožnejše, toda ne samo v razmerji bogatega k ubogemu, podjetnika k delavcu, ampak pred vsem v razmerji telesno razvitega proti telesno manj razvitemu. Zelo velikega zanimanja vredna točka vsporeda je nadalje nameravana uredba Pariške razstave, ki bo popolnoma različna od prejšnje, že dolgo ne več tigajajoče uredbe drugih razstav. Dočim so se nam drugače vse smeri delà človeškega uma ob jednem pokazovale, bode zdaj n. pr. ona palača záse obsegala tekstilno industrijo vseh udeležencev te skupine, od tvarine do obleke, in tega se bo mogla udeležiti le ona država, ki bo lahko popolnoma ustrezala za to postavljenim zahtevam. Avstrijska-Ogerska se bode udeležila v 16 skupinah, torej se bode morala 16krat umestiti! V prejšnjih razstavah so se razstavili vselej le izdelki n. pr. sladkor, sukno i t. d., to bode zdaj drugače; program namreč zahteva, da se mora pri vsaki skupini (utnetnost izvzeta) pri vsakem izdelku pokazati, kako nastane; tako se bo n\ pr. pri pivu predočilo z ječmenem in hmeljem začenši celo izdelovanje do dobrega piva, videle so bodo torej delajoče tvornice piva, pri sladkorju sladkorne tvornice i t. d., tedaj bode v vsaki skupini ne satno tehnolog kaj zanimivega videl, ampak se bode tudi neveščak poučil v tehnologiji in dobil pojem, kako nastajajo izdelki. Ker tedaj vsporel toliko važnost na to polaga, da se v posameznih skupinah funkcija gibanja izpoznava, se bode vsakemu razstavniku dalo na razpolago toliko parne moči, kolikor je potřebuje pri izvršitvi svojega delà za razlaganje, o čemur se kajpada 1. 1889. še govoriti ni moglo, ker so bili motorji še nedostatni. Dalje predavajoč je g poročevalec posebno povdarjal, kako privlačno silo bode lahko skupina 2 (umetnost) imela na obiskovalce ; gotovo bode vsakega jako zanimalo v občnem pregledu zasledovati borbo klasicizma z realizmom, ki se pri vseh narodih bojuje od zastopnikov starih tradicij s secesijonisti in nasprotno, torej bo gotovo nebrojno ljudij tja romalo! In če se je tudi oddelek „zgodovina umetnosti" 0 omejil na Francijo, tako da v tem oddelku le Francija sama razstavi, bode vendar tudi ta palača v tem Jako zanimiva, ker je bil, kakor znano, vpliv francoske umetnosti drugih narodov jako velik in opetovano dokazan. Vtis razstave 1. 1900 na človeštvo bode na vsak način zna ten in sama na sebi bode zmožná povsod in na vseh poljih ljudi izpodbujati, če se pomisli, da Francozje, v primeri z obiski prejšnjih razstav v Parizu, od 25 milijonov ljudij, katerih se za 1. 1900. v teku 7—8 mesecev in pri vspešnem obiskovanji nadejajo, na 10 milijonov Ne-Francozov računajo, ki bodo obiskali svetovno razstavo 1. 1900! „Da pa v tej množini posamezni kraji Avstrije ne bi bili nezastopani, to je — rekel je dvorni svetnik Exner — povod, da sem tukaj ! Upam, da me bo deželna komisija za Kranjsko, kateri bo predsedoval g. deželni predsednik, v tem prizadevanji najvspešnjše podpirala.u Potem ko je g. dvorni svetnik v tako jasnem, pre-glednem govoru karakterizoval glavni smoter Pariške svetovne razstave 1. 1900, začel je s pomočjo jako ra-zumljivega nacrta njeno situvacijo razlagati. Načrt je kazal, da bode cela razstava v središči Pariza, pot v razstavo polje iz Place de la Concorde, privzet 448 so Champes Elisées, trg pred invalidním domom in raz-stavni prostor leta 1889. Prostor za razstavo meri torej 108 hektar jev, — vidi se, da razstava ne bode z obsežnostjo imponovala na vsako državo odpadeta tedaj 2 hektar ja ; nasipi ob Seni so določeni za Japansko j Kino » Brazilijo in druge države, ki ne pridejo v skupine, tukaj bodo Kmetijstvo Št. 16.362. Razglasilo potem kavarne, restavracije in druge naprave (gledališča) z orijentaličnim in eksotičnim bliščem nudile obiskovalcem jako čarobno sliko. Na podstavi deželnega zakona z dne 18. februvarija 1885 (dež. zak štev 13 ) se s tem splošno naznanja, da morajo posetniki žrebcev, kateri hočejo v prihodnji spuš Kar se tiče že dozdaj razvidne udeležbe Avstrije čalni dobi spusčati svoje žrebce za plemenitev tujih kobil na tej svetovni razstavi, je poročevalec prepričan, da bode zglasiti te svoje žrebce y naša domovina jako častno zastopana. zlasti v skupinah; najpozneje do 10. decembra 1897. stroji, promet, notranja hišna oprava. Nameravane so tudi po političnem okrajnem oblastvu, v čegar okoliši se na jako dobre skupne (kolektivne) razstave n. pr. vinoreja7 haja stajališče žrebčevo. Dovoljeno je zglasilo izvršiti žganjarija, železná iudustrija. svilnatem dvoru" bode pismeno ali ustno; ob jednem pak je naznaniti ime in industrija avstrijske svile pozornost vzbujala od kokona priimek potem stanovišče žrebčevega posestnika, kakor do gotove svile ; na jednak način se bode razstavila najbrž tudi pleme, starost, barvo in stajališče žrebčevo. Za žrebce tudi industrija platenine. V skupni izložb bode n. pr. sploh pod štirimi leti in za noriške žrebce pod tremi let Thonet iz Dunaja razstavil v družbi z vsemi tabrikanti se ne dajejo dopustila za spuščanje. pohištva z zakrivljenega lesa to industrijsko stroko itd. Kje in kedaj bode izborna komisija zglašene žrebce itd Vendar pa v Avstriji od strani razstavnikov še ni pregledovala in žanje dajala dopustil, dá se ob svojem čutiti one navdušenosti za razstave 1900, kakor se času na znanje to kaže n. pr. v Švici in Ogerski ; vendar pa naj se se ne more dovolj dostikrat povdarjati — oni izdelovalec ki nima veselja kaj razstaviti, rajši ne udeleži te razstave t » kajti ta razstava bode le najboljše, najodličnejše na vseh poljih v sebi združevala ! C. kr. deželna vlada za Kranjsko. Ljubljani, dne 3. novembra 1897. C. kr. deželni predsednik Hein s. r. Naloga bodočih deželnih komisij, kakor tudi trgovskih in obrtniških zbornic pa je: veselje in požrtvo- Naznanilo in razglas. valnost za to razstavo vzbujati in to zanimanje vedno živo ohraniti, za muzeje, strokovne šole, srednje šole, za vsakega posameznika bode njen vpliv velikansk. Vsak Novo šolsko leto na podkovski šoli ljubljanski se prične . dne januarja 1898. leta. poukom v podkovstvu je združen tudi nauk o posamezen obiskovalec in cele korporacije si bodo pri ogledovanji živine in mesa. Kdor želi vzprejet biti v obisku v Parizu 1. 1900 to pridobil, kar se bode dobiti podkovsko šolo, mora se izkazati : moglo od neizcrpenega bogatstva vsega j ki bode tam s spričevalom, da se je pri kakem kovači iz nakopičeno t kakor nam ta velikansk od najodličnejših učil za kovaškega pomoćnika; mož francoskih sestavljen program tako jasno, natanko in prepričevalno zagotavlja. Mnogobrojno občinstvo i ki lepemu, več ko uro , dvornega svét- trajajočemu in zanimivemu predavanju nika z največjo pazljivostjo sledilo, mu je na koncu svoje popolno odobravanje izrazilo. . z domovinskim listom; . s spričevalom svojega župnika ali župana, da je poštenega vedenja, in 4. da zna brati in pisati slovenski. Ubožni učenci morejo tudi dobiti štipendije po 60' oziroma 50 forintov. Pro8ilci za štipendije imajo predložiti: ubožni list > kr Obrtnij ske raznoterosti. finančno ravnateljstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici následuj Avstrijsko-ogerski banki se je na prošnj 22 alinéa zakona z dne marca 1897, dri. zak ne krateč ji privelegijalno pravico P° stavne določbe pripadajoč davek plačuj kolkovuih znamk na racunih, 195, svojih kontrahentov prevzet » dovolilo, da na račun navedene po- in predpisano porabo jih daje svojim kontrahentom. 2. 8pričevalo o poštenem vedenji, in . potrdilo, da so delali uže . dve leti za kovaške pomoćnike. Prošnje z le temi spričevali imajo poslati vsaj do 15. decembra glavnemu odboru c. kr. kmetijske smislu družbe v Ljubljani. Šola traja do konca junija 1898 leta. Kdor do bro prebije preskušnjo, more po postavi iz 1873. leta dobiti patent podkovskega mojstra, ker sedaj ne more nihče brez preskušnje postati kovaški mojster. Nauk v tej šoli je brezplačen, vsak učenec si ima za šolski čas skrbeti le za živež in stanovanje ter za potrebne šolske knjige. Stanovanje dobodo učenci za majhno plačo v šolski hiši. 449 Učenci naj se oglase vsaj dva dni pred šolskim za- „ četkom v podkovski šoli na spodnjih Poljanah. Ker je po slovenskih deželah še zmerom premalo „ v podkovstvu izučenih kovačev in zdravnikov kopitnih „ boleznij, pa tudi premalo izurjenih oglednikov živinskih jih je? Sto?" Več, brate ! * Ti se šališ z menoj!" Dina mi (pri moji veri), dina mi, deset tisoč in mesovnih, zatorej naj skrbela županstva, da do- Tega bi si ne bil mislil! Ali to vam je vendar bode vsaka občina vsaj po enega dobrega kovača in malenkost živins&ega in mesovnega oglednika. Ivan Murnik. Stambulu imate car ja, ki vam ne da lasu skriviti. Car ima novce, in kjer dá Kara Dagh lahko dinar, tam dá car zlatnik. predsednik c. kr. kmetijske družbe kranjske. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški začasni vodja podkovske šole. * «Ni, brate. tako i kakor misliš. Carja so oskubli jahuije (židje), in on tudi nima". „Pa si pomagajte drugače; vzemite Vlahu u » Vzeli » ali ni kaj. Vlah tudi ničesa nima i kar Naznanilo» Skušnje na tukajšnji podkovski šoli se bodo vršile dne 27. in 28. decembra 1.1., in sicer: 28. decembra skušnja iz podkovstva za kovače, kateri niso obiskavali podkovske šole, 29. decembra pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, kateri hočejo delati to skušnjo 9 naj se oglase cembra t. 1. pri podpisanem vodstvu do 15. dne de- Vodstvo podkovske šole v Ljubljani dne novembra 1897. Dr. Karol vitez Bleiweis Trsteniški. pa imel, odgnal je v gore". „Tedaj planete nad-nje v gore, pobijete jiíi in jim vzamete ". Lahko je govoriti, brate, ali Vlahi so prokleti ; ne dadé se". Kaj mi vedno to govoriš ! Ako bi bili junaki 9 bili okrog Trebinja". » Saj so brate: povsodi jih je, kakor peská. a n Ne morem verjeti ; učeraj sem slišal, da ste premogli Vlahi pri Bilku — in kako premogli! Pet sto jih je padlo, ti pa se delaš, kakor da bi se bal." „Díra mi, brate, slabo si slišal. Vlahi so samo stirje Kako sem izpovedoval Turke Češki spisal J. Holeček. (Konec.) „Nečuveno! Koliko bi moglo biti takih svojeglavcev: padli, a naših je pobitih, da groza u Tebe sam tam?a gotovo kdo nalagal. Kaj-ne, da nisi bil „Bil sem, brate, in s temi-le očmi sem vse videi. Vlah nas je iznenadil, jedenkrát je ustřelil in takoj potem planil na nas z golimi noži v rokah in sekal, kakor je mogel. Uteči ni bilo kam, kajti vršilo se je v dolini, m malo je bilo tako srečnih.tt „To ni nič. Pri tepežu je že tako, jedenkrát udariš petdeset ? a mene, drugikrat jaz tebe. Saj jim jo že še zasolite „A, brate, več." nMorda sto?" u „A, brate, še več." „Ali čez tisoč jih ne more biti? No veš, brate, deset tisoč jih je : ali ne pravi tega nikomur deli ako Boga znadeš! Veš, časniki bi izve- Kaj si misliš o meni ! Komu naj to pravil? Ali Najvažnejše je pa to, da ne pridejo Vlahi do vašega taina (živeža) in džebana (střeliva.) Vi si lahko kupite, oni si ne morejo. „Saj so nam že vse pobrali, brate." „Kje pa?" „Tam". „Pri Bilku ?" „Tam". kaj jé vam to : deset tisoč Vlahov ! Zmastite jih, kakor nič. a gora)! » « To je lahko reči 9 brate, ali Kara Dagh (Črna » » Kaj, ali Kara Dagh zopet ne dá miru?" Ne dá, brate in pomaga Vlahom". No i to vas ne skrbi! Kaj je proti vam ubogi Kara Dagh ? Koliko mož more Kara Dagh poslati Vlahom na pomoč?" Mnogo 9 brate ! Kara Dagh je naš din dušmanin (zaklet sovražnik) » Ali teh petdeset Črnogorcev vi v žlici vode uto pite. « » Brate, več jih je ! « „ Aj ! Ali gotovo niste imeli mnogo tainu s seboj ? Samo toliko, kolikor ste za jeden dan potřebovali kaj-ne da?" „Več, brate !" „Ali ste torej hotel taboriti?" „Hoteli smo tain peljati v Bilek, tam trpe lakoto". da posadka v Bilku ne more biti mno- „ Mislim „ gobrojna, in zato gotovo niste vozili mnogo taina seboj. „Peljali smo 250 tovorov". „In vse to so vzeli Vlahi?" u „Vlahi in Kara-Dagh". „Kaj počno zdaj ubožci v Bilku? „Pomrjejo brate". « 450 „Vendar ne od lakotě ? Ali je o ad a tudi kaj ra njencev? Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so a „Tudi ranjenci so tam „Morebiti kakih petu. „Več, brate. Sto". « od 15. oktobra do Gradcu 12 gld. 66 kr novembra poslali : Podružnica v Slov. gld. kr., nabrane na trgatvi G-. dr. A. Mihalič v Ljutomeru pn Serš^nu 7 gld. 60 kr. „Kaj na tem, ako so ranjeni! Edžimi (zdravniki) v Vuhredu, 25 gld., namreč 16 gld Menhart, kapelan ormoški, dr. Omulca na Litmerku. iz nabiralnika v kavarni župnik g. Jo s. Černko, 58 kr. udnine, jih ozdravijo in znova se bodo bili „Zdravnikov ni, brate". a 42 kr. iz nabiralnika v Sv. Ožbaltu „Čemu jih torej iz Trebinja ne pošljete? „Tudi v Trebinji ni zdravnikov". „Kaj torej delate, ako kdo oboli?" „Mremo". « Po gld. 48 kr. Trobcu 100 gld. iz nabiralnika gld Marenbergu in od vesele družbe gld. pri Slavna posojilnica v Žužemberku 10 gld . Amaliji Drufovski ženska podružniea v Gorici ÍOO G. Eg. Jeglič na Selu pri Lescah iz nabiralnika 2 gld. Podružniea pri Sv. Ivanu pri Trstu po OP gld ■■■■■■■■■■■■■JHBH G. Francika Šmid na Gašteju pri Kranju Moška podružniea v Celju 1 gld. „Nič ni bilo slišati ? da bili v Trebinji umirali". 30 kr., katere so zloŽili „durakisti in marjašci" pri Lemežu » Umiramo, brate; ali kedar umre asker, proglasi se, da je umrla žena, ki je že davno mrtva in pozabíjena da v Celju 23 kr. Slovenski častnik nabral v veseli družbi gld. i Izgledno delavna šentjakobsko trnovska ženska po- Prisrčna zahvala bi tega Vlahi ne izvedeli". družnica v Ljubljani 64? gld. 79 kr. vsem dobrotnikom ! Za lepo Vrhovnikovo knjižico » sto- ji Ali nezgoda pri Bilku mi neče v glavo. Gotovo letnici Vodnikovih „Lublanskih Novic" je družba přejela lepo vas je bilo jako malo". Tri tabore nas je bilo, in četrti je šel za nami" r> In koliko vas je vendar padlo? u svoto 336 gld. 48 kr Bog živi tudi te podpiratelje naše mladine, katerih imena se o priliki rafcglase, in blagosrčnega gospoda pisatelja knjige! n » » „Doslej se ne ve, keivse še vsi živi niso povrnili" Mislim, da vas je kdo izdal". Izdal nas je, brate". Gotovo že visi ta izdajalec!" Ne visi in ne bode". Tega mu vendar ne prizanesete? On se sam ne obesi in mi ga ne moremo Zopet te ne razumem. Čemu ga ne morete? Blagajništvo družbe sv. Cirila in Metoda. Mestna hranilnica v Radovljici. mesecu ok tobru 1897 je 100 strank uložilo 20844 gld. 19 kr., 68 strank uzdignilo 10609 gld. 2 kr., 17 stránkám se čalo posojil 12010 glg., stanje ulog 308786 gld. 85 « a » « izpla-kr t denarni promet 77624 gld. 79 kr. Krščansko-socijalno železničářsko društvo v ' **\ X w Ljubljani se je ustanovilo dne 31. oktobra. Predsednikom » bil izvoljen uradnik drž. železnic J. enig. n Previsoko do njegovega vratu Sam Nedžib pasa je u „Nedžib paša? Čul sem, da je Madjar Madjar je hujši kakor žid". Ali a Idrijski Sokol. V nedeljo dne 31. oktobra je bilo ustanovljeno novo sokolsko društvo „Idrijski Sokol", Naj bo najmlajši Sokol vedno navdušen nositelj slovanské sokolske ideje. v Idrij Vinorejska šola v Mariboru prazno vala te a še pila, brate?" „Hvala ; ne bodeva pila „Morda jutri?" „Jutri morda". „Torej za danes na sviđanje! „Na sviđanje". Tako sem izpo vedo val Turke. dni 25 letnico svojega obstanka. Zavod je pač namenjen slo- venskemu kmetu, a kořistil mu in čisto nič vse izključno nemško. ker v njem Slovansko pevsko društvo na Dunaji kate- « teremu je sedaj predsednik naš rojak prof. dr. M. Můrko, na svojem zadnjem obČnem zboru izvolilo svojega pevovodjo M. Huba da častnim Članom. Podporno društvo za slovenske visokošolce v Gradcu se je ustanovilo in izvolilo predsednikom prof. dr. 4 G. Kreka. Naj slovensko občinstvo to prepotrebo društvo Novice. » Osebne vesti. Deželnovladni svetnik dr. Friderik izdatno podpiralo. Poitično društvo „Edinost" v Trstu je prire- redils v nedeljo na Proseku shod, kateri se sijajno obnesel. Keesbacher je stopil v pokoj. Pristav glavne tobacne za No tovarne ljubljanske Moric Topolansky je imenovan tovar- niškim tajnikom. — Dež. odbornik goriški dr. Henrik Tu ma je bil c. kr. sodni pristav a je zdaj prostovoljno izstopii iz državne službe in se posvětil advokaturi. nico svojega službovanja je dne t. m. praznoval v ldriji Na shodu je govoril odvetnik dr. Orregorin, u Politično in gospodarsko društvo f ^ . T i ff . é • _ '_ III 0 • I * [* tranjsko se je ustanovilo v nedeljo dne 31. oktobra v Po-stojni. Društvo hoće hoditi neko srednjo pot. y > Cebelarski shod, kateri je sklicala kmetijska družba, . novembra. Storili so se primerai koraki proti silno razširjajoči se gnili zalegi in sklenilo se je Petindvajsetlet- se je vršil v- Ljnbljani ondotni duhovnik Franc Omušič tudi, ustanoviti dež. čebelarsko društvo. Kranjska Imenovanja v učiteljstvu. Učitelja Kovač v Zatičini m. Fran Wresitz v Ribnem Fran sta je. bila gledo čebelarstva nekdaj prva, zdaj pa je dežela skoro zadnja. imenovana voditeljema na istih mestih. Imenovani so nadalje: gospe. Angela Divjak v Šrekljevcu za Zatično, gospč. Fra- list, Slovenski Gospodar", gotovo dobro katoliški pred nica Pogačnik v Cerkijah- za Ribno, gosp. Teodor Campa Spodnjem Stajerskem, kratkim oštro pokaral slovenske župnike ker uraduj ej o izključno nemšfci t na dasi v Zagorju v D. M. v Polju, gospč. Marija Šeš arek v jim slovenskega uradovanja živa duša ne more braniti. Dobrovi za Vače in g. Fran č u k na Ostrožném brdu za Senožeče. « . » Skladni koledar za leto 1898 Ravnokar je izišjel edini-slovenski skladni koledar za leto 1898. Dobiti je pri 451 založniku Dragotinu Hribarju v Celji in po vsih slovenskih šernovo, sliko Prešernove rojstne hiše, na kateri se pri vratih bukvarnah komad po 60 kr. s pošto 10 kr več. se jib naroči več skupaj, odpade poštnma Skladni koledar je jako vidi vzidana spominska plošca, in sliko blejskega otoka Do- pisnice so jako lepe; čisti dohodek namenjen družbi sv. okusno izdelan, zato služi poleg praktične potrebe tudi za Cirila in Metoda okrasek stene, PriporoČamo ga najtopleje vsim slovenskim pi-sarnam, zasebnikom in podjetnikom. Dež. zbor isterski. Lahi so se iz začetka mocno protivili preložitvi istrskega dež zbora iz Poreča v Pulj, a Ljubljanski jezuvitje so se dne 8. t. m. preselili naposled se, se le udali. Na shodu pri glavarju Campitelliju od sv. Fiorijana v svoj novi samostan na Elizabetini cesti, so sklenili, da pridejo tudi v Pulj k zasedanju dež. zboru. Dne t. m. je knezoskof blagoslovi! samostan in v kapelico V tržaškom obč. svetu je vprašanje, kdo na ) Dopolnilna deželnozborska volitev v vipavsko- zgradi novi mestni vodovod, prouzročilo razpor mej laškimi idrijskem okraju Prvotne volitve so končane in njih izid občinskimi svetniki. Ker sb je većina odločila, da poveri zgradbo je za narodno stranko jako ugoden. V okraju je 49 volilaih nemcu mož. Izmej teh jih 32 narodni stranki, 17 pa katoliško-na- ložilo mandate. Smrekerju, je dvanajst laškib občinskih svetili kov odi rodni. Ker ni upanja na zmago, je katoliško narodna stranka umaknila kandidaturo dr. Kreka. Volitve v tržaško zavarovalnico. Pri volitvi za delavsko zavarovalnico dne Na čast prof. Hraskemu obč. svet priredil. t m v hotelu pri Maliôu častěn večer, „Slov. pla proti nezgodam za Trst, Primorje ninsko društvo" pa mu je priredilo časten večer dne o. m Kranjsko in Dalmacijo v Trstu" so bili dne novembra 1897 v predstojništvo izvolj v risi in Porenta kategoriji : od podjetniko Pa iziđe Životopis škofa slavnega našega rojaka, z 204 glasovi, od delavcev Bavatini in Be nessi z 2130 glasovi v kategoriji : od podjetnikov Ri letos v angleškem jeziku. Spisal ga je inozemski frančiškan Krizostom Verwyst, ki je mnogo let delov al kot misijonar ondu, kjer pred njim škof Baraga chetti in Fansa z 51 glasovi, od delavcev KreÔic in Baza s 3171 oziroma s 3677 glasovi; v lil kategoriji: od podjetnikov: Ritter in Lejet s 130 glasovi, od delavcev: Martioolli in Kreis z 2576 glasovi; v IV". kategoriji: od podjetnikov Finetti in Piani z 404 glasovi, od delavcev : Cimadori in Šmešen poslanec. Štajerski poslanec baron Ha-ckelberga iz Št. Pavla pri Bolski se je oni dan v poslanski zbornici, da zabava svoje tovariši, postavil na glavo. Seveda se mu Carlon s 5458 glasovi ; v V. kategorij od podjetnikov Brunner in Helmpacher s 56 glasovi, od delavcev : Braida in vse sinejalo. Koroški Nemci se silno hudujejo, ker se je nau stanil v Celovcu slovenski odvetnik dr. Kraut. Jeze se po3ebn r na slovenski časopis „Mir" in na zinemo nemški list „Kárntneo Thoman s 4186 gjasovi v VI kategoriji : od podjetnikov Zeituog" ker ta dva s ta Kušar in Verbič s 197 glasovi, od delavcev Vittori in Colognatti z 2844 oziroma 2409 glasovi. V razsodišce so bili izvoljeni od podjetnikov : za piisednika Pach G z 903 glasovi, pravém ča3U o tem, da je baje dr. ništa obvestila Nemcev Kraut odlučen slovenski na rodnjak. No, koroški Nemci naj se potolažijo z zarestjo, da za na- bode tudi na Koroškem pela poslej dfuga struna v mestnika Artico Neumon in Poluzzi tudi z 903 glasovi od delavcev za prisednika : Franceschetti z 19. 448 gla za pogledu, struna, „Freie Stimen". narodnem pa ne bo odmevala povoljno v celovških namestnike: Donagio, Florian z 22 340 gl 19.448 glasovi./V manjšini s ostali: jetnikov: Schiwitz in Mankoô z 41 gl Gherbitz in Barri z 294 glasovi ; v in Reiniger Nezgoda na železnici. Pri postaji Velikoloka do- kategorij sovi. od : od pod delavce«/ novembra nezgoda. Odtrgal kat Tonnies in Achtschin z od podjetnikov 304 glasovi, od delavcev: Furlani s lenjskih železnic pripetila se je se je zadnji voz vlaka, predzadnji pa je skoÔil s tira in ga vlak vlekel po pesku do kolodvora. Popotniki so bili seveda v silném strahu. Doria z 785, Purschka z 2892 gla v III od Velika tatvina se je zgodila v noei od na 4, odjetnikov: Kosler in Luckmann s 17 glasovi, od delavcev: m« V hišo Urše Siške, po domače pri Tinčku v Hrastjem. kof, Zavašnik z 2424 glasovi ; v IV. kat. od podjetnikov utihotapil se je neznan tat in ukradel 1900 gld. denarja. Supanôic in Treo s Wolf z 2948 glasovi ner in Grile z 10 gl 134 glaso od delavcev: Kollmann V V kategoriji : od podjetnikov Gass Dolenjski Uboj cesti V petek tik Ljubljane t. m. zjutraj našli so ljudje na inoža in blizu njega mrtvega od delavcev; Riiting, Gostincar z precej velik kol. Proizvedbe so dognale da je moža vbil 17 955 glasovi; v VI. kategoriji od podjetnikov: Mangold Mo letni fant France Drešek. Ubiti mož je bil star 67 let in se diano z 67 glasovi, od delavcev Novak z 908 Plevnik z je pisal za Lorenca Korenčna. 1343 glasovi. Pri volitvi v razsodišče so ostali v manjšini: od podjetnikov za prisednika: Ivan Hribar z 437 glasovi, za namestnike : Bamberg Knez Peterca z 438 glasovi, od de Slika iz Italije. Někdo, ki je bil dlje casa zasidran lavcev za prisednika : Zanon z 12 470 glasovi, za namestnike: v neapeljskem pristanisôu, piše „Naši Slogi" : Naša ladija je Moravec z 12 470, Rizzi z 7587, Polk z 7663 glasovi bila neprestano obkoljena od ladjic, polnih lačnih ljudi), so Koroški dež bierow vložil te dni predsednik baron Schmidt-Za- prosili in kričali, da bi jim vrgli z ladije kako skorjico kruha mirovljeuje. Koroški ^ kaj druge hrane. Včasih so tako nadlegovali naše vojake, Slovenci so komaj čakaii prošnjo njegovega za odstopa, nadej se i da pride pravičen in nepristratni mož na njegovo mesto To d a to spanje se je izjalovilo. Schmiedt-Zabierow je utelesena kri da so bili poslednji prisiljeni, poditi jih od ladije z vodo iz sesalk. Za casa kosila ali večerje so Napolitanci obkolili ladijo. Čakaii so tako dolgo, da so vojaki skozi stranišce izlili vičnost in pristranost, a vender ga vlada ne odstrani. „Grazer pomije v morje. In v teh pomijah je lačno ljudstvo iskalo Tagblatt poroča da bil Schmidt-Zabierow te dni pri ce- kakov košSek mesa ali druge smradljive hrane. Kar pozirali so tako gnjilav. Prijatelj „Naše Sloge" zaključuje : |Da nisem mogel verjeti, da je toliko bede in da sarju, da mu je cesar izrekel svoje priznanje in mu rekel, mora ostati še nadalje na svojem mestu. Istrski dež. kulturni svet. Predsednikom istrskega dež kulturnega sveta je imenovan dež. glavar Campittelli, V • OC1, ne videl na svoje lakotě v blaženi Italiji ! pristaš italijanske stranke, članoma sta imenovaua namesto poskrbeli Bicikli z godbo. Da se sport z bicikli ne poštara, so merodajni faktorji tudi za izborno zabavo mej dveh Italij dva odlična hrvatska rodoljnba Fran S k vožnjo. Na bicikle hočejo pritrditi godbeni aparat, katerega m v Beršeču in dr. Matko Tr in ai st v Buzetu bode gnalo kolo bicikla samo Do 00 točk se bode dalo Slovenske dopisnice. Gospodična Ljudmila Roblek igrati na jednem biciklu : koračnice, polke, mazurke, pesmi Litiji je priredila slovenske dopisnice nosijo sliko Pre- in operne skladbe, karkoli bode želei biciklist. To bode zabava 452 — Iz Harema odvedla sta dva mladeniča v Osojnici v Bosni mlado in lepo žen 3 Alije Kardaševiča. Po većdnevnem iskanju posrećilo se je orožnikom najti mlada Don Juvana in vrniti Kardaševiču ukradeno soprogo. — Kubanske amazone. Na Kubi se je ustanovilo za početka ustanka društvo kubanskih dobrovoljk, ki šteje sedaj 1500 navdušenih junakinj. Na čelu jim je daleč znana kraso-tica Gonzalo de Qnesada, uzorna junakinja. Ta Četa se je ves čas borila hrabro in navdušeno za svojo domovino. Mnoge od njih so iz bogatih rodbin, celo gospodinj bogatih posestev je med njim Toda nesrečna vojna naredila je iz njih sirote. Možje in očetje so jim pobiti, premoženje, v kolikor ga niso same žrtvovale za domovino, jim je zaplenjeno, požgano in uničeno in naposled bodo morale i same v tujino služiti za kruha. Vendar jim ostane zadoščenje, da so žrtvovale vse za sveto stvar očetnjave. Slovenke ! katera izmej vas bi storila kaj jednacega v takem slnčaju? Menda bi vas lahko štel na prste. — Palača iz čistega stekla. Zidati hiše iz stekla — no, krste iz stekla so napravili že tudi — vendar ni več tako nekaj čudnega, kakor bi si mislil kdo. Saj je steklo jedna najcenejših tvarin in se dobiva v neizcrpni množini na zemlji. V Newportu, na obali tihega oceana v Ameriki, pa si je nedavno temu zgradil neki bogataš palačo iz stekla raz-ličnih barv v pompejanskem slogu. V sredi palače je veliko dvorišče z vodometom, na katerem btoji krasen kip boginje s čašo v roki Kadar je gospodar palače posebno dobre volje, tedaj teče iz one čaše najbolše kalifornsko vino, s katerim razveseljuje svoje goste. — Ta gospodar je gotovo idealist, ki ve lepše uživati svoje bogastvo, nego pa marslkateri Nabob, ki tišči svoje zlate v zatuhli temi blagajnic, ne da bi kaj užil za to ! — Vol usmrtil ženo. V selu Boljaniču v Bosni je dne 25 okt. ušel iz hleva vol Gjorga Stankoviča ter je hodil okolo brez nadzorstva. Volu je prišla nasproti kmetica Jovanka Šarić, nad katero pa se je vol razsrdil tako, da jo je na-taknil na roge in bezljal žnjo po vasi. Ženska je umrla od straha in bolečin. Proti lastniku vola pa je uvedena sodnijska preiskava. — 700.000 frankov poneveril. Blagajničar Fascender je vkradel svojemu šefu Delahay-u v Parizu gori imenovano svoto. Zdaj pa šteje v — ječi nasledke svoje zvestobe. — Žrtva Rontgenovih žarkov. Rontgenovi žarki niso tako nedolžna stvar, kakor bi si kdo mislil. To je poskusil sam na sebi slovtči elektrik Edison. Následek njegovega eksperimentovanja z žarki je ta, da so mu isti uničili skoro ves organizem. Izpadli so mu lasje, izgubil je nohtove: oči so mu oslabele tako, da ne razloči stvarij okolo sebe. Sploh je oškodcvan na vsem telesu kamor so dospěli žarki. — Velikanski dežnik. Tovarna za izdelovanje dež-hikov v Kapštatu je dobila od kralja nekega zapadno afričan-skega plemena nalog, da izvrši velikanski dežnik, ki bode imel v premerju najmanj dvajset črevljev. Dežnik si je naročil Črni kralj v ta namen, da bode ob shbem vremenu mogel na pianem obedovati pod njim z vso svojo družino. Originalen kralj ! — Novostrujar v denarni zadregi. Jeden najmo-deinejših ter najboljših pisateljev pesnikov mlado-nemške struje, Detlev Liliencron, se nahaja v velikih denarnih stiskah. Sestavil se je odsek, ki bode nabiral zanj podpore, a doslej se je nabralo le malo. Čudno ! Ljubljenec moderne muze pa v denarni stiski! Pa še trde da so „novostrujarji" špekulantje na žep čitajočega občinstva ! Ali pa je to občinstvo že zamenjalo svoje ideale ! ? — — Klobáse iz ženskega mesa. Velikánsko razbur-jenje vlada med prebivalstvom mesta Chicago v Ameriki. Ondi je bil obdolžen neki mesar, da je zaklal svojo ženo in naredil iz njenega mesa klobáse. Porota, ki je razpravljala 0 tej koč-ljivi stvari, je trajala 70 ur in še ni dokazala resnice. Mesar je v preiskovalnem zaporu in čudo : za njega se poteza žen-stvo in mu pošilja v ječo raznih dařil! A pravda stane mesto Chicago že 50 000 dolarjev. — Slan dež. Nedavno je padal v severni Ameriki slan. dež. Ljudje, katere je zmočil ta dež, so bili popolnoma beli potem, ko se jo voda posušila ž njih In bela moka. ki je ob-ležala na njih, je bila čista sol. A okna hiš v dotičnem okraju so bila tako zapadena od slanega dežja, da se skozi ni vidělo Strokovnjaki so zračunaii, da je s tem dežjem padlo na jedno angleško miljo 3000 kilogramov soli. — Izvor temu dežju je smatrati tako, da je oblak, iz katerega je padal ta dež, izhlapel najbrže iz kakega slanih jezerov, katerih se nahaja v severni Ameriki obilo, ali pak je iz tal, ki imajo bogato zalogo soli v sebi. Na podoben način nastaja tudi rudeči ali „krvavi,, dež. — Najstarejši avstrijski general Na Dunaju je umrl dne 29. okt. podmaršal baron Stillfried, kateri je bit najstarejši avstro-ogerske vojske, tako z ozirom na starost — 91 let — kakor na službena leta. — Koliko prihaja dijamantov iz Afrike? Afrika je oni srečni del sveta, kateri hrani največ biserov v svojem ozemlji. Od leta 1867., ko se je pričelo ondi izkopavati dijamante, pa do danes, se je izvozilo od ondi 14.000 kilogramov dijamantov, v skupni vrednosti nad dve milijardi goldinarjev — (jedna milijarda je tisoč milijonov.) — Sol v Italiji. „Bolettino della Societa Geografica I aliana" ima jako zanimivo in za socijalno vprašanje v Italiji velevažno poročilo. List poroča, da je v okraju Lnngo v kalabriških apeninah neizmernih zalog mineralske soli. Na tej prirodni zalogi soli je napravljen rov, ki sega 220 metrov globoko pod zemljo, kjer se še vedno nahaja sama sol. Toda velikanskega bogastva tega naravnega zaklada ni možno izko-riščati, ker nedostaje železnicnih zvez. — Upati je, da italijanska vlada vendar nekaj ukrene v tem pogledu in podeli nekaj tisočem prebivalcem potrebnega kruha. Potem bi bil že en precejšen odstotek „neslanih" Italijanov manj na avstrij-skih tleh. — Eva in jabolko Cerkveni propovednik v Londonu Mark Guy Pearce je jako duhovit in galanten mož Nedavno temu je v cerkvi propovedoval 0 „Evi in jabolku". Vprašal je: „zakaj je dal hudobec jabolko Evi in ne Adamu?" Mo-žaki v cerkvi so se začeli muzati, toda hitro so postali resni, ko je propovednik sledečimi besedami odgovoril na to vprašanje: „HudiČ je dal jabolko Evi in ne Adamn zato, ker je vedel, da bi ga mož, t j. Adam, pojedel sam, a ona, Eva pa da ga bode dělila z možemw. Jubilejske ustanove. Podpisana zbornica razpisuje za leto 1897. osem cesar F^ančišek-Jozefovih ustanov po 25 gold, za onemogle obrtnike vojvodine Kranjske. Prošnje naj se vpošljejo zbornici do 23. novembra t. 1. in priloži naj se jim od župnijskega in občinskega urada potrjeno dokazilo, da je prositelj kak obrt samostojno (na svojo roko) izvr-ševal, da zdaj zaradi onemoglosti ne more več delati in da je ubog. (2) V Ljubljani, dne 2. novembra 1897. Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. , 4 J 453 Tržne cene. V Ljubljani dne 30. okt. 1897. Pšenica gld. 12.- kr. tž gld. 8-— kr., ječmen gld. 6 50 kr., oves gld. 6*50 kr ^ajda gld. 9.— kr., proso gld. 7*— kr., turšica gld. 6'— kr., leča gld. 12 - kr., grah gld. 12-- kr., fižol gld. 10 - kr (Yse cene veljajo za 100 kgr.) Loterijske srečke. V Linču dne 6. novembra t. 1. : 73, 41, 22, 23, 60. V Trstu dne 6. novembra t. 1.: 87, 61, 68, 21, 26. V Pragi dne 10. novembra t. 1.: 31, 19, 60, 40. 67. priporoča Blaznik-ova tiskarna v Ljubljani Koristna v vsakem gospodinjstvu je raba prave sladne kave, bodi-si v zdravstvenem. kakor v denarstvenem oziru. Tvrdki Kathreiner gré zasluga, da je med svet spravila povsod pod imenom »Kneippova kava« dobro znano pristno sladno kavo, katera ima okus prave kave in se je prav za to zeló vdomačila. Marsikdo jo pije kar čisto, navadno pa kot dodatek k pravi kavi. Naj se ne pomišlja nobena gospodinja, katera še ne rabi te kave, ter naj začne rabiti toliko zdravo in okusno pristno Kneippovo kavo. Svarimo pa tudi pred ponarejeno in slabejšo kavo tega imena, ki jo nekateri ponujajo. Ta seveda ne podá onega, kar se pričakuje od prave Kneipove sladne kave. Treba torej paziti pri nakupovanji ter tirjati pristno Kathreinerjevo Kneipovo sladno kavo v zavitkih s podobo župnika Kneippa in z imenom Kathreiner. Drugače zavito ali celó nezavito blago naj se ne sprejme. Hudo-voljno nekateri razširjajo vest, da se po smrti Kneippovi sladna kava ne izdeluje več, ampak mesto nje nek drug fabrikat. To je popolnoma neresnično, kajti tvrdka Kathreiner je od rajnega g. prelata Kneippa dobila za vse čase pravico, njegovo ime in njegovo podobo rabiti kot varstveno znamko, in izdeluje pa prodaja kakor dosedaj edino pristno Kneippovo kavo. Jedino pravi (Tinctura balsamica) iz lekarne pri „angelju varhu" in tovarne farmacevtičnih pre paratov A. Thierry-ja Pregradi V svrho varnosti ob pr Rogatec-Slatini činstva pred nič- Preskušen in potrjen od zdravstvenih vrednimi ponareja-nji nosim od sedaj nadalje to-le oblast- veno registrováno varstveno znamko. (60 oblastev (17) Najstareje, najpristneje, najoe-neje ljudsko domaće zdravilo, ki uteši prsne in plućne bolesti in že-lodečni krč itd. ter je uporabno notranje in zunanje. Y znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero je vtis- njena moja tvrdka Adolf Thierry, lekarna „pri angelju varhu". Vsak balzam, ki ne nosi zgoraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, naj se odkloni kot čim ce-nejo tem mč vrednejo ponaredbo. Pazi naj se torej vedno natančno na zeleno varstveno znamko, kakor zgoraj! Pona-rejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo va- V drugih balzamov, zasledujem najstrožje sodnijskim potom podlagi zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama se naroči direktno in na slovi: Na angelja varha lékárno A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Slatini 12 malih 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone Bosno steklenic 4 krone 60 Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih inariev. Manj kot 12 majhnih ali 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu poštnem povzetju Pazi vedno natančno na zgoraj sno zeleno varstveno znamko, katera mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenica. lekarnar Pregradi pri Rogatec-Slatini. 454 m kr. priv m odlikovana tovarna raznih likerov in maraskina (Maraschino di Zara) Najbolji, najzdraveji glasoviteji liker na svetu m proti naj sla bemu želodcu itd. je Kdor si hoče ohramu zdrav že-lodec, kdor se želi dobro počutiti, biti v< obvarovati si zdravje, pije naj po celem svetu razširjeni od vseh hvaljeni liker Vlahov, katerega iz zelišč kršne Dalmacije edini na svetu napravlja R. Vlahov v Zadru. Varujte se ponarejanj ili zalitevajte redno pravi Ylahov iz Zadra, katerega je dobiti v y saki trgovini in kavarni. ai) Odlikovanja: Moji in Založnik Nj. c. in kr. Visokosti presvitlega gosp nadvojvoda Leopolda Salvatorja. Založnik kraljevske liiše Lnssignan, Pariz. V Castni Član italijanskega zavoda „Pogresso" z . odlikovalno svetinjo. Privilegiran od vlade Zveznih držav severne Amerike. Odlikovanje s poprsjem Libertađora, republike Venezuela. Odlikovan na sledečih razstavah Dunaj 1873. Svitinja za zasluge. Neapel 1880. Svetinja I. razreda. Kal kut a 1883 84. Velika svetinja Neapel 1885. Zlata svetinja. Spa (Belgija) 1891 Zlata svetinja. Skradin 1875. Zlata svetinja. Trst 1882. Zlata svetinja. Cork (Irska) 1884. Gastna diploma Zagreb 1891. Zlata svetinja. Bordeaux 1892. Zlata svetinja. Berlin 1892. Zlata svetinja. izdelki se razpošiljajo dajajo v: Avstro-Ogerski, Italiji, N' V • • • eniciji, Angliji, Rusiji,. v Svediji in Norvegiji, V S vici, Danski, Turčiji, Grški, Spaniji, Portugaliji, Rumnniji, Srbi j i, Bolgariji, i V Cr ni gori, Otoku 3Ialta, Belgiji, Sjedinjenih državah amerikanskih Braziliji, 3Ieksiki, Argen tinj i, Indiji, Kitajski, Japonski, Egiptu, Perziji, Arabiji, Alžeriji, Tunisu, Maroku, Otoku Kipru. pro Odgovorni urednik: Avgust Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki