Leto XI.
V.b.b.
Dunaj, dne 2. septembra 1931
St 35
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom : »Koroški Slovenec",
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. in gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
za politiko,
gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25*—; celoletno: Din. 100‘—.
. Božji pr$t nad Kitajsko«
Vesoljna povodenj novega veka. — Dva milijona utopljencev. — Kuga in lakota.
Kitajsko državo je zadela strahovita nesreča, ki jo je pahnila v uboštvo in pomanjkanje. Velikanska povodenj — največja novega veka — je opustošila bogate in cvetoče pokrajine, katerih obseg je večji od ozemlja stare avstroogrske monarhije. Pokrajine so bile izredno gosto obljudene: na kvadratnem metru je povprečno živelo nad 400 ljudi. Ljudstvo, ki ga odlikuje izvenredna marljivost in skromnost, si je s trudom ustvarilo krasne male vrtove in v njih pridelovalo riž, čajj, sadje, žito, bombaž. Vsa ta cvetoča zemlja je danes pod vodo in ljudstvo beži raz nje v strašnem begu.
Od 24. junija naprej je neprestano deževalo,
pojavili so se strahoviti cikloni, na gorskih velikanih Tibeta so se tajale ogromne mase snega, reke in vode so naraščale. Povodenj je pokrila cela mesta, koder je prej cvetela trgovina m so se bohotno dvigale pagode (svetišča bogov) ter razkošne palače. Mesto Vučang je izginilo pod vodo, dvamilijonski liankov je sama razvalina. V vodah je pokopanih nad dva milijona Kitaj-
cev. Voda še vedno narašča, podira in požira naprej.
Kar je ostalo živega, beži iz kraja pro-kletstva, beguncem gleda iz oči lakota in kuba si kose živine, katere je rta stotisoče poginilo v vodi. Malarija in kolera žanjeta bogato žetev.
Povsod vlada velikanska skrb, kako pomagati ostali stotisočeri armadi beguncev in kako skrbeti za one, ki so ostali na višje ležečih; krajih odrezani od sveta. Sredstev primanjkuje, organizacija ne hasne mnogo. Vsaka pomoč je kapljica v morje. Za obnovo poplavljenih krajev bo po izjavah finančnega ministra treba nad sto milijonov dolarjev.
Strašno katastrofo si kitajsko ljudstvo tolmači po svoje in govori, da se je maščeval ..veliki zmaj“ zaradi propadanja stare vere. Iz svojega značaja nosi težko usodo udano in mirno in se oblači v znak žalovanja v bela oblačila. A seveda primanjkuje tudi teh.
Morda je po načrtu Previdnosti slika poplavljene Kitajske svarilna beseda vsemu svetu.
Za lepoto In resnico.
Človeštvu, izgnanemu iz raja, je ostal nejasen spomin rajske sreče in v spominu neute-šena želja po vrnitvi nazaj. V vsakem poedin-cu, v vseh narodih in narodnih skupinah, v vsem človeštvu živi skrita težnja po nečem lepem, dobrem, resničnem. Vse naše življenje je iskanje izgubljenega raja. Ni ga človeka in naroda pod božjim solncem, ki bi živel v zadovoljnosti in sreči in razlika med poedinci je samo ta, da gledajo eni izpolnitev svoje notranje želje nad vsem minljivim in posvetnim, do-čim iščejo drugi tostransko zadovoljnost in udobnost. Prvi odhajajo s sveta z upanjem in drugi z razočaranjem.
Lepota in resnica! Prvi jo vidijo v Bogu, v božjem svetu, drugi jo gledajo v denarju, uživanju, udobnosti. In kot je v poedincu, je v narodih. Vsa narodna kultura — da imenujemo tako vero, znanost in umetnost — zrcali s svojim iskanjem življenske skrivnosti, v stremljenju po popolni lepoti in objektivni resnici to tajno težnjo. Zakaj se poglablja filozof v življenske probleme in jim išče rešitve, zakaj preiskuje znanstvenik prazgodovino in zgodovino človeštva, zakaj raziskuje zemljo in njena čuda in tajna, zakaj meri astronom pota zvezdam in išče nova solnca? Umetnik vzame mrtvo snov in s svojim umetniškim čutom ustvari iz nje kip, spomenik, vzame barvo in čopič ter naslika na platno podobo, pesnik in pisatelj vzameta besede in položita v nje globljo misel in ustvarita tako pesem, povest; komponist prisluhne skrivnostni melodiji svoje duše in ustvari novo melodijo in novo pesem. Tako iščejo znanstveniki in umetniki lepoto in resnico in v njihovem delu se jim zdi, kot da bi jo bili že nekoč doživljali in gledali. V najglobljem dojetju znanosti in umetnosti služijo popolni lepoti in resnici in njihovo delo je v svoji nepopolnosti samo približavanje velikemu cilju. In kaj je največja lepota in resnica? O tem pa bi lahko govoril duhovnik ki ju doživlja neprestano v skrivnostni daritvi in molitvi. Istemu cilju in edino tej popolni lepoti in resnici morata služiti tudi znanstvenik in umetnik!
Največja bolezen našega časa je ta, da človeštvo noče in ne zna več zadovoljiti te svoje notranje želje. Naša moderna doba je slika nemirnega, bolnega človeka, ki pada in vstaja v misli po zdravju. Saj se to človeštvo izgublja že v malenkostih in pušča svoj veliki živ-Ijenski cilj, ki mu ga narekuje notranji glas, duhovnikom, umetnikom, znanstvenikom. Ironija je obenem ta, da hoče reševati krizo taisto ljudstvo, ki je samo bolno dovolj, in zato govori o gospodarskih, narodnih nalogah, a je do svojega ozdravljenja in od rešitve vseh teh vprašanj bolj kot kedaj oddaljeno.
Vsa naša sodobna vprašanja —in naj se imenujejo gospodarski, politični, kulturni problem, — so samo majhni deli veličastne življenske skrivnosti. In ključ k njeni razrešitvi je v vsakem srcu in v vsaki duši.
Ena sama je lepota in ena sama resnica, a vsak posameznik, vsak narod in vsaka narodna skupina ju doživlja na svoj poseben način. Tu najdemo — naprimer — ključ k problemu narodnosti! Kaj je slovenski? Našemu narodu — v kolikor ga je zdravega in res slovenskega — ie vera kos domačega življenja, ki mu ohranja idealizem: njegova vdanost Materi je izraz nepokvarjene otroške duše; zato zna dobro govoriti in peti tudi o svoji materi. V zdravem našem narodu je še kos celega človeka, ki je v svoji moči lahko širokogruden, da zaceijuje
v svoji cirilmetodijski ideji vzhod z zahodom, da druži s svojo globoko mislijo slovanski in germanski svet. Cel slovenski človek govori iz knjige, ki pripoveduje o pristnem življenju na deželi, katerega živijo močne osebnosti našega kmeta, z ljubeznijo govori naša prava knjiga o ubogih in revnih — o hlapcih Jernejih in deklah Ančkah — ker jih istotako šteje v veliko narodno družino. Naš — res slovenski — umetnik ni v gledanju naravne lepote kratkoviden in svojo misel obdaja zato s pristnim življenjem. Slovenska pesem, li ni nekak odsev in odmev nečesa, kar živi v vsaki naši duši? V svojevrstnem doživetju Resnice in Lepote je slovenstvo in vse ostalo — govorica, barva, noša, nagelj, lipa — zunanji izraz notranjega življenja.
Zato bodi vse naše delo samo ustvarjanje celih ljudi! Tod je tudi rešitev koroško-sloven-skega ljudstva!
Posnemanja vredni vzgled Anglije.
Macdonald ie sestavil vlado vseh treh strank.
Macdonald, šef delavske stranke, je moral zaradi svojega sanacijskega načrta podati na pritisk lastne stranke ostavko, ker se je izjavil velik del delavskih zastopnikov proti znižanju državnega prispevka v sklad za brezposelne in proti znižanju plač uradnikom,. Sanacijski načrt pa je predvideval razdelitev žrtev za finančni proračun na vse stanove v državi. Sestavo nove vlade je kralj poveril zopet Mac-donaldu in ta je sestavil novo vlado iz vseh treh strank: iz pristašev v lastnem taboru, konservativcev in liberalcev. Ostali del delavske stranke je nato takoj stopil proti novi vladi v najhujšo opozicijo. Nova vlada namerava izvesti najnujnejše ukrepe za sanacijo angleških financ, ki kažejo letos 120 milijonov funtov šterlingov primanjkljaja. Najbrž bo potem Macdonald odstopil kot voditelj delavske stranke. K sestavi sporazumnega kabineta je pripomogel tudi angleški kralj. — Nova vlada je na vsak način dokaz visoke politične sposobnosti angleških državnikov, ki zapostavljajo v tem kritičnem trenutku Anglije strankine interese interesom vsega naroda. Isto stremljenje je opažati sicer tudi v Avstriji, iz-
gleda pa, da smo od sporazuma v sanacijskem načrtu še precej oddaljeni in ga bi izvedel šele pritisk razmer.
Kako gleda Francija dogodke na Angleškem. V Angliji vlada močna finančna kriza, v odppmoč kateri so se združile vse stranke. Prejkoslej bo morala Anglija iskati posojila, da podpre funt šterling in zato je opažati v angleškem političnem življenju zanimiv preokret v prilog Franciji. Francozi ne morejo pozabiti, da je angleška zunanja politika v dobi vlade delavske stranke zastopala protifrancosko smer v korist Nemčiji. Francozi očitajo Angležem, da je Hooverjev načrt za enoletni odlog reparacij delo guvernerja angleške narodne banke, nadalje, da je Anglija rešila dunajsko Credit-anstalt. Francozi sodijo, da je bil ves ta Nemcem prijazni kurz angleške politike narekovan po ogromnih angleških investicijah v Nemčiji. Baš te investicije in nadaljne žrtve zanje so dovedle do sedanje angleške krize in padca funta šterlinga. Vsekakor motrijo Francozi Pozorno razvoj dogodkov na Angleškem, kar bi jim tudi sicer ne bilo zameriti, ko je vendar Anglija najboljši odjemalec francoskega blaga in sploh s svojo sosedo v tesnih gospodarskih stikih. Zato Francozi izjavljajo, da so pripravljeni pomagati še naprej.
Amerika in Francija pomagata Angliji. Guverner angleške narodne banke se je nedavno podal v Ameriko ter se tam pogajal z ameriškim finančnim ministrom za posojilo. Amerika je nato poslala v Pariz svoje zastopnike, ki sta posredovala pri francoskem finančnem ministru za posojilo Angliji, katero bi dala Amerika skupno s Francijo. Pogajanja so dovedla do povoljne rešitve. Francoska banka v Parizu in Federalna banka v Newyorku prevzameta vsaka polovico posojila, ki se dovoli Angliji. Posojilo bo za tri mesece. Višina posojila bo znašala 80 milijonov funtov šterlingov (približno dve milijardi in osemstotisoč šil.). O tem posojilu bo končnoveljavno sklepal angleški parlament, ki se sestane 8. septembra.
V Nemčiji je diktatura na vidiku. Nemčija namerava uvesti diktaturo. Seveda ne bo ta diktatura v smislu nacionalsocialistov, marveč diktatura iz ..državne potrebe", da ustavi hujskanje in rovarenje komunistov in nemških
ekstremnih nacionalcev. Listi poročajo, da bo pooblastil državni prezident Hindenburg kanclerja. da razpusti državni zbor. Vlada naj se izogne notranje-političnim bojem ter posveti vso svojo skrb povsem sanaciji gospodarskega položaja. Nadalje namerava kancler razpustiti obe radikalni stranki komunistov in hitlerjan-cev. Ostalim strankam pa se bo nudila priložnost, da sodelujejo pri delu za uravnoteženje nemškega gospodarstva. — Ta nameravani novi korak nemškega političnega življenja bo imel brezdvomno velik vpliv tudi na avstrijski položaj. Samo pogreša Avstrija energičnega Bruninga.
Španija mobilizira proti katoličanom. Proti-katoliška politika sedanje vlade, izdelana nova ustava španske republike, zaplenitev cerkvenega premoženja, vse to je katoliško prebivalstvo Španije močno razburilo, predvsem severne pokrajine, kjer živijo Baski. Baski odločno obsojajo pričetek kulturnega boja države zoper dedno katoliško vero in pravice kotoliške cerkve. Vojni minister je odgovoril nezadovoljnemu narodu tako, da je poslal v te kraje tri vojaške brigade, ki naj ustrahujejo ljudstvo. Obenem je španska vlada ustavila sedem katoliških in nacionalnih dnevnikov, ki so do danes izhajali v severni Španiji. Po vseh teh novih dogodkih razburjenje vedno bolj narašča in ..svobodoljubna1 vlada bo morala najti drugo sredstvo in ne vojaščine in pušk. Najnovejša poročila govorijo o strahu Zamorre, diktatorič-nega predsednika, pred odločnostjo katoliških vrst.
Poljska vlada gre v manjšinskem vprašanju z vzgledom naprej. Ureditev ukrajinskega vprašanja napreduje. Izgleda, kot da bi hotela poljska vlada ozdraviti rano, katero je zadala ukrajinski manjšim, iz golega spoznanja, da je Ukrajincem storila krivico, katero mora popraviti, preden bo rodila posledice. Pred tednom je bil izpuščen iz zapora vodja Ukrajincev Levicki. Notranji minister Sladkowski in gališki vojvoda, ki' sta1 bila odgovorna za vsa nasilstva, ki so se izvajala nad ukrajinskim narodom in njegovimi prosvetnimi ustanovami, sta odstopila. Sedaj obstoja tudi upanje, da se bodo poljska pogajanja z ukrajinsko narodno manjšino končala uspešno. Ukrajinci zahtevajo vedno eno in isto, namreč avtonomijo, ki' jim je bila obljubljena v sklepu konference veleposlanikov dne 15. marca 1923. Nadalje zahtevajo Ukrajinci, da se povrne vsa škoda, ki so jo lani napravile kazenske ekspedicije Slad-kovskega. Domneva se v vseh poljski državi prijaznih krogih, da bo Poljska škodo res povrnila in dala Ukrajincem široko kulturno avtonomijo na polju šolstva in prosvete. Izpuščeni ukrajinski voditelj se bo lahko mirno razgovarjal s svojo stranko in vplival na zbli-žanje obeh narodov.
Kongres v Ženevi. Na dnevnem redu ženevskega zasedanja, ki se je pričelo v soboto dne 29. avgusta in trajalo do srede tega tedna, so bile razprave o položaju evropskih narodnih manjšin, o zadovoljivi rešitvi manjšinskega vprašanja v Estoniji, ki je dala Nemcem popolno kulturno avtonomijo ter končno o tesni zvezi manjšinskega problema z razorožitvijo. Kongresu je predsedoval Slovenec dr. Wilfan, udeležila sta se ga tudi naša dva poslanca kot zastopnika slovenske manjšine na Koroškem in med drugimi še dr. Besednjak kot zastopnik slovenske manjšine v Italiji. (O poteku in uspehu poročamo podrobneje prihodnjič. Op. ur.)
Koncentracijski kabinet v Avstriji? Že meseca junija je prelat dr. Seipel po demisiji dr. Enderjeve vlade storil prvi poizkus, da združi vsaj prehodno, ko se bo sklepalo o načrtu štedenja, vse parlamentarne stranke v eno vlado. Ta prehodni sporazum naj bi bil nekaka rešilna akcija v interesu ogrožene države. Dr. Seiplov predlog so takrat socialdemokrati odklonili. Glavna posledica je bila ta, da mora baš v teh dneh reševati Avstrijo kongres v Ženevi. Misel sporazuma živi naprej, a ima tudi danes celo vrsto nasprotnikov. Sporazumu se protivi celo del krščanskosocialne stranke. ..Tiroler Anzeiger“ piše: „V slučaju koalicije s socialdemokrati izstopi tirolska ljudska , stranka iz krščansko-socialnega tabora. Težkega položaja v Avstriji ne bo rešila ne koalicija s socialdemokrati in ne z Hei-matblockom. Tak parlament bi ne mogel ne živeti in ne. umreti. Mi ne rabimo ne državnega zbora in nobenih sporazumov marveč enega
ali par mož, ki prevzamejo vso odgovornost za svoje ukrepe z veseljem.11 (Tirolski list imena takih mož ne navaja in bi bržkone ne vedel navesti. Op. ured.)
Konkordat med Avstrijo In Vatikanom.
Razmerje med avstrijsko republiko in Cerkvijo do danes še ni razjasnjeno in v vseh vprašanjih, kjer ima Cerkev ne samo pravico marveč dolžnost v interesu katoliškega ljudstva odločevati, se bije v avstrijskem parlamentu in vsej avstrijski javnosti od obstoja republike do danes srdit boj dveh svetovnih naziranj. Krščansko-socialci so kot vladna stranka pričeli pogajanja za sporazum z Vatikanom. Vatikan je stavil med drugimi tudi zahteve: Avstrijska vlada naj se odreče pravici soodlo-čevanja pri imenovanju škofov, v srednjih šolah naj se uvede obvezni verski pouk in študirajoči mladini bodi dolžnost, da se udeležuje javnih cerkvenih opravil katoliške cerkve. Katoliški univerzi v Solnogradu naj se da pravica javnosti in enakopravnosti z drugimi enakimi zavodi. — Misel konkordata je izzvala v velenemških, demokratičnih in socialističnih avstrijskih krogih velik protiodpor. Za 9. septembra sklicujejo velikansko protestno zborovanje v Solnograd, svobodomiselni študenti zahtevajo ukinitev solnograške univerze, svobodomiselno učiteljstvo protestira proti ume-šavanju Cerkve v ljudskošolske zadeve. O konkordatu bo končnoveljavno sklepal državni zbor. Zaenkrat stojijo krščansko-socialci v parlamentu s svojim načrtom osamljeni in za končni sporazum se bo bila še velika borba.
Volitev zveznega prezidenta bo 18. oktobra. Avstrijske stranke so dolgo oklevale glede termina volitve zveznega prezidenta. Zadnja novela k avstrijski ustavi določa, dà voli zveznega prezidenta ves narod in ne kakor doslej zvezni in narodni svet (Bundes- in National-rat). Volitev je za vse obvezna. Novela odreja nadalje zveznemu prezidentu tudi večje pravice: Prezident je najvišji poveljnik vojske, nastavlja in odstavlja vlado, more razpustiti narodni svet in v gotovih slučajih izdaja odredbe tudi brez parlamenta. Odgovoren je vsemu avstrijskemu narodu. — Prva volitev po tej ustavni noveli bo po dosedanjih poročilih 18. oktobra. Glede termina in volitve sploh so si stranke needine. Landbund je zato, da se preloži na poznejši čas. Socialdemokrati hočejo, da pristanejo stranke zopet na staro ustavo, po kateri ni splošnego ljudskega glasovanja. Koncem preteklega tedna so sklenili krščansko-socialci, da ni nobenega povoda za preložitev termina in še manj za preklic ustavne novele in so se izrekli za 18. oktober. Meščanske stranke so se pričele pogajati, da postavijo skupnega kandidata. V slučaju, da se zedinijo tudi na preložitev termina, katerega predlagajo krščanski socialci na podlagi ustave, je pričakovati, da se preloži volitev za cela tri leta, ker je po mnenju krščanskih so-cialcev proti visokemu značaju te častne službe prvega državljana v Avstriji, da se podaljša njegova poslovna doba samo za par mesecev. (K volitvi poročamo še v naslednjih številkah,. Op. ured.)
K volitvi zveznega prezidenta: Seznami iz volilnega imenika so na upogled do 10. septembra. Prizive se lahko izvrši do 17. septembra in jih mora komisija rešiti do 30. septembra. Nove volilne prisednike je naznaniti do 4. oktobra. 10. septembra smejo stranke zahtevati prepis volilnega imenika.
Kitajski zid okoli Avstrije.
Kot znano, obdaja Kitajsko državo 3300 km dolg, debel in visok zid, ki naj varuje državo pred vpadi nomadskih plemen. Enako „zaščitena“ se nam zdi danes Avstrija, samo ena sama je razlika, da postavljajo zid sosednje države.
Nemška in ogrska vlada sta izdali za plačila inozemstvu stroge zasilne odredbe, ki dejansko razveljavljajo trgovinsko pogodbo Avstrije s tema državama četudi pogodbe še naprej obstajajo na papirju. Avstrijski tovarnar, trgovec, obrtnik, v Nemčijo tudi. poljedelec, lahko prodajajo svoje izdelke v Nemčijo in Ogrsko. Nemški in ogrski kupci radi jemljejo avstrijsko blago. A ti kupci blaga ne plačajo, ker ga ne smejo. Za njimi stoji s prepovedjo državna banka in svari: Ti ne smeš izvažati
nobene marke in nobenega pengo-ja! Ti ne smeš oddajati denarja potom nakaznic inozemstvu! Ti moraš javiti vsoto šilingov, ki jo potrebuješ, devizni centrali in ta odloči, li je tvoja zahteva upravičena ali ne! Kako stroge 1 so te inozemske odredbe, kaže izjava guvernerja ogrske banke: Delal bom, da postane naš pengò tako redek, da bo rastla njegova vrednost vsled njegove redkosti.
Medtem pa Ogrska mirno uvaža svoje žito in Nemčija svoje industrijske proizvode v Avstrijo in ogrski ter nemški izvozniki zahtevajo promptno plačevanje svojih faktur v šilingih. Avstrijski kupec mora plačevati, ker njega ne ščiti enaka postava, ki bi prepovedovala plačevanje inozemstvu. Tako odhaja milijon šilingov za milijonom v Nemčijo in Ogrsko in jači tam devizno rezervo državnih bank in za nje ne prihaja enake inozemske vrednosti v Avstrijo. Tako nastaja nered v obratih in v računih avstrijskih izvoznikov, pa tudi avstrijska narodna banka močno čuti strogost inozemskih odredb in ne bo se čuditi, če bo pričela misliti na enake protiodredbe. Z možnostjo avstrijskih protiukrepov računata pa tudi nemška in ogrska vlada in da se jim izogneta, sta pričeli misliti na nekatere olajšave teh odredb. Nemška vlada je dovolila plačevanje v šilingih za blago, ki ga brezpogojno potrebuje. O potrebi odločuje posebna komisija.
Tako stoji okoli uboge Avstrije visok zid in bolj kot kedaj je vezana danes, v teh težkih dnevih, nase in na zaupanje inozemstva, ki more pomagati.
Kmetije in sodobna kriza.
Kaj drži danes našo kmetijo? Danes, v dobi konkurzov in zasilnih poravnav, ko štejejo trgovine in podjetja samo dneve in mesece svojega obratovanja? Danes, ko pada cena žitu in lesu in se drži še vedno na višini cena tovarniškim in obrtnim izdelkom? Kaj je ta sila kmetijskega gospodarstva, da kljubuje vsem neprilikam našega dneva?
Podobna je naša: doba v svojih pojavih krize nekakemu neurju, toči in suši, ki prekriža gospodarjeve načrte in postavi svoj račun. Na gospodarju je potem ležeče, da se prilagodi novim razmeram, če noče, da trpi škodo.
Ni slučaj marveč dokaz tisočletne gospodarske izkušnje, da se je baš kmetija, ki je izpostavljena vremenskim neprilikam, dobro zavarovala tudi pred gospodarskim' neurjem. To zavarovanje pred vremenskimi in gospodarskimi neprilikam! pa je: mnogovrstna sestava naše kmetije.
Po naših zemljiščih pridelujemo po šestnajst in še več različnih sadežev. Poleg vseh vrst žitnih pridelujemo korenske, stročnate in krmske sadeže. Ista mnogovrstnost, 'ki jo opazujemo v poljedelstvu, je v živinoreji. Pri nas redimo vse vrste domačih živali, od goveje živine pa do drobne perutnine. Vse, kar potrebujemo za življenje, pridelujemo doma. Kar odtegne pridelek prve letine, vrne druga. Ja in poleg poljedelstva in živinoreje spada v kmetijsko gospodarstvo še več: sadjarstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo, čebelarstvo i. dr. Vsaka kmetija je nekaka mala fotografija celega kmetijstva.
Ta raznoličnost gospodarstva je danes rešitev vsake kmetije. Raznoličnost ustvari samostojnost in ta zagotovi kmetiji neodvisnost od mesta in njegovega trga. Nestalnost cene kmetijskih pridelkov nima tega mogočnega vpliva na gospodarstvo na deželi kot je v trgovini, obrti in industriji, kjer rastejo v dobri gospodarski konjunkturi podjetja kot gobe po dežju, da morejo v času gospodarske krize zopet izginiti s površja. Polovica sedanjih polomov je povsem razumljiva, ker so podjetja pač mogla živeti v dobi gospodarskega procvita a bila nezmožna življenja v našem dnevu. Kmetija pa mora kljubovati suši in moči, slani in toči, rastlinski in živalski bolezni samo, ker vodi mnogostransko gospodarstvo. Če odpove eno žito ali pogine ena žival, vrača druga njiva ali druga letina in drugi kos živine. In zato more kljubovati kmetija tudi gospodarskim neprilikam: padanju cen kmetijskih pridelkov in naraščanju cen industrijskim proizvodom, tovarniški nadprodukciji in delavski brezposelnosti, pomanjkanju denarja in naraščajoči potrebi. In kljubovati more le, če tvori kmetija mnogostransko in tako samostojno gospodar-
stvo, katerega udarci od zunaj ne morejo razrušiti.
Zato je velika napaka, če hočemo dosedanjo mnogovrstnost kmetiškega gospodarstva nadomestiti z enostavnim in enostranskim gospodarstvom. V današnjem negotovem dnevu se zna kruto maščevati opuščanje žita. kar ga pridelujemo za lastno potrebo, kot se mora istotako maščevati enostranska živinoreja. Saj branita mnogostranost gospodarstva celo zemlja in žival: polje zahteva menjavo setve in žival hoče polja. Čim večjo važnost bo polagal naš gospodar tudi na dosedaj zanemarjene stranske panoge kmetijstva, tem lažji in toč-nejši bo njegov račun in ne bodo ga motili različni kurzi dunajske borze in velikovškega trga. Danes hoče imeti besedo k celotnemu gospodarstvu tudi malo pišče na dvorišču, pridna čebelica v panju, zelenjad na vrtu in sadje na drevju. Seveda bi bilo treba povedati, da naj se gleda v piščetu, čebelici, zelenjadi in sadju mrzle šilinge, da bi mi mogli njihovo zahtevo dobro razumeti.
Naša doba zahteva, da bodi kmetija zopet ena sama velika; celota, ki živi svoje lastno življenje. Zahteva pa predvsem, da bodijo ljudje na kmetijah celi ljudje, katerim je življenje delo In molitev.
M DOMAČE NOVICE M
Donski kozaki v Celovcu.
Koncert v stolnici.
Že leta sem obiskuje evropska mesta izboren pevski zbor donskih kozakov, ki dosega s pristno rusko pesmijo in s svojim izvežbanim nastopom ter ubranimi glasovi uspeh za uspehom. Ocena zboru je nadvse laskava povsod.
V torek zadnjega tedna so nastopili donski kozaki v celovški stolnid s cerkvenim koncertnim programom. Za številno občinstvo je bilo njihovo petje pravo doživetje. Tedaj nam je vstala želja, da bi prisostvoval veličastnemu petju še naš domači rod. ki govori sorodno besedo in sliči tudi v svoji miselnosti narodu ob Volgi. Saj je celo tuji nemški rod naravnost srkal globoko melodijo, četudi nikdar ne bo mogel razumeti in spoznati ruske duše v njeni molitvi. Bil je koncert donskih kozakov ena sama v svoji iskrenosti in pristnosti mogočna prošnja človeške kreature k svojemu Stvarniku, zavest lastne ničvrednosti in zato ponižna a v svoji ponižnosti veličastna.
Koncert so otvorili s pesmijo „Tebe Boga hvalimo". Liki mogočnim orglam so zabučali močni ruski glasovi, objeli cerkev in zbrano ljudstvo in v pesmi molili iskreno molitev. Iz najmočnejšega fortissimo so prehajali v tih Pianissimo, čisti tenorji in krepki basovi so se družili v ubrano harmonijo. In tej pesmi je sledilo še deset in tri drugih, ena močnejša od druge, vse ena sama velika pobožna prošnja. Iz vseh je govorila neposredno ta svojevrstna religioznost ruskega naroda, zakopanega v črno zemljo, katero obdaja vseokrog neizmerna ravnina, polje in gozdovi in jo reže le temnosiva ruska reka: krik naroda, ki živi danes moten v svojstvenem življenju dela in trpljenja. Višek koncerta so tvorile ..Litanije", „Očenaš“ in „Bože pomiluj" s svojo pretresu-jočo iskreno melodijo.
In še po koncertu je ostalo ljudstvo v klopeh, in ni — kraju primerno — nič ploskalo, marveč presunjeno molčalo v občudovanju globine ruske religije.
Za nas pa je bila ta ruska pesem novo spoznanje sorodne duše.
Št. Janž v Rožu. (Cerkvena slovesnost.) Na praznik rojstva Marije Device, dne 8. septembra je ob Mj devetih slovesna procesija z Marijinim kipom in nato slovesna božja služba. ..Marija v plamenu" vabi svoje častilce k sebi In odzovite se ji v obilnem številu.
Glabasnica. (Rozalsko žegnanje.) Dobro Pozna Spodnja Koroška goro sv. Rozalije, katere vrh diči lepa cerkvica in v veliki skalnati votlini nova kapelica. Stara je navada, da je romalo naše ljudstvo na to goro in nosilo svojo Prošnjo svoji zaščitnici. Letošnje rozalsko romanje se vrši zadnjo nedeljo v septembru, dne 27. septembra in na to opazarjamo vse ljudstvo širom okoli gore sv. Rozalije.
Pliberk. (Zahvala odišlemu č. dr. Zeichnu.) Ne moremo se prav privaditi dejstvu, da Č. doktorja ni več v naši sredi. Dolgih devet
let je bil med nami in sedaj ga tako težko pogrešamo. Vsaka dobrota nas je nanj vedno bolj navezala, posebno mladina se je s celim srcem oklenila duhovnega očeta. Šolarji, izobraževalno društvo, Marijina družba, vsi pogrešajo dušo, ki je samo dajala in pozabljala nase. Za vse trpljenje in ves trud mu bodi Bog plačnik, mi ga ohranimo v hvaležnem spominu.
Globasnica. (Priznanje.) Slovensko lovsko društvo v Globasnici je doletela posebna čast. Na vigredni lovski razstavi v Velikovcu je dobilo prvo nagrado za razstavljene lovske trofeje: zlato medajlo. Društvo je razstavilo krasne srnjakove rogove. Srnjaka je ustrelil Janez Hutter, pd. Podevov v Globasnici.
Radiše. (Vlomilec v ženski obleki.) Bržkone je bral naše poročilo o ponesrečenem vlomu v predzadnjem listu in je dobil novo korajžo. Sicer pa ne vemo, če je bil isti. Pri belem dnevu je vlomila „ženska“ pri Lipiču na Radišah in odnesla 200 šilingov. Videl jo je sosedov fant, ko je odhajala iz hiše v bližnji gozd. Ko jo je orožništvo iskalo, pa je izginila brez sledu, dočim je se je prej klatila cel dan na vasi. Okradeni posestnik ima res smolo, ker je to že drugi slučaj neljubega obiska. V ženski sumimo po njenem drznem nastopu preoblečenega moškega, sicer pa prepustimo to zadevo rajši orožnikom, da „konštatirajo“.
Žitaravas. (Razno.) Najprej o letini. Nezadovoljni smo z njo, posebno slaba je bila rž in tudi pšenica nič boljša. Kriva je suša, ki nam je vzela še otavo. Ajda kaže dobro in če nam On nakloni odslej lepo in ugodno vreme, pa bo za zimo vsaj žgancev in ajdovih štrukljev, navrh pa sladke medice. — Požarna bramba Sele—Breg si je nabavila motorno brizgalno, katero smo blagoslovili začetkom avgusta. Takoj drugi dan je že stopila v službo in sicer je delovala pri požaru v Mlinčah in nato s polno paro pri požaru Miklavčeve pivovarne. Tako smo se je takoj navadili in smo srečnejši od Št. Lipšanarjev, ki je niso rabili že dve leti. — Dogotovili smo tudi zidavo stanovanjske hiše za učitelje. Bo ..nobel" reč, sicer pa bomo zanjo tudi „nobel“ plačevali. — In končno o beli ženi. Šame stare ljudi nam jemlje in med njimi smo izgubili Franca Oprisnika p. d. Brezarja, bivšega župana naše občine. Naj jim bo mir in pokoj!
Marija na Zlil. (Razno.) Teden pred Gospoj-nico smo pokopali Faltijevo mater iz Činovič. Nenadoma je zbolela in trpela neznosne bolečine. Takoj so jo peljali v beljaško bolnišnico, kjer pa je po enem dnevu umrla. Koncem meseca junija smo izgubili Hanjžičevega očeta iz Trdanič. Dočakal je starost 71 let. Bil je zelo delaven gospodar. V istem času je umrl v Wolfsbergu Peter Erath, sin rajnega Antona Erath-a, ki je bil znan naroden delavec in izboren posojilničar. — Vreme nam nagaja. Prej stalna suša, da je primanjkovalo vode v studencih in nato pa moča, ki je prekinila delo celega tedna. Toče nismo imeli. Z letošnjo žetvijo smo srednje zadovoljni.
Globasnica. (Razno.) Slabo letino imamo. Rž^ je bila redka in smo je le malo pridelali, suša nam je vzela polovico krme in v jeseni bomo morali redčiti naše hleve. Vrme nagaja. Po suši je prišlo stalno deževje. Ob deževnem vremenu se je prej vedno zbudil naš globaški hudournik, trgal njive in pustošil travnike tako dolgo, da smo letos temu drznemu fantalinu dogotovili ozko betonirano strugo in ga tako ..panali". Druge novice pa prihodnjič.
Iz popotne torbe po Koroški: Za porotniško zasedanje 14. septembra so bili med drugimi izžrebani sledeči: Gabriel Anton, posestnik in kolar v Št. Janžu, Daniel Valentin, posestnik na Kostanjah, Pfeifer Anton, posestnik v Bor-Ijah, Inzinger Anton, gostilničar v Klančah pri Galiciji, Kramer Josip, sedlar v Železni Kapli. —V Pliberku se je omožila hčerka dr. Herbsto-va z urednikom nekega graškega lista. Pri poroki je nastopil Heimatschutz v stahlhelmah in paradi, dr. Schwarz je na predvečer govoril pri podoknici na trgu. — Na celovški gimnaziji se vrši sredi septembra „Oeutsche Hochschul-vvoche", kjer bodo predavali različni rajhov-ski profesorji. — Dosedanji glavni urednik „Freie Stimmen" Freisinger je stopil v zasluženi pokoj po štiridesetletnem delu. Mi ga mu iz srci privoščimo. — Mihaela Trattnigga iz Welceneka pri Celovcu je težko poškodovalo motorno kolo. — Janez Tratnig je ukradel kolo
Augustu Wernigu na Bregu pri Rožeku. Orožništvo ga do danes še ni iztaknilo. — Med vožnjo v vlaku je umrla na srčni kapi Neža Herke iz Poreč. Namesto v Celovec se je pripeljala v večnost — Pri belem dnevu se je pre-eklega tedna ustrelil v kolodvorski ulici v Ce-ovcu vlomilec, katerega so zasačili pri vlomu.
| DRUŠTVENI VESTN1K~1
Čuda in tajne.
Kratkovidni postajamo. Z očmi sicer gledamo v svet okoli sebe, a ne vidimo ničesar. Vsa ta božja narava v svetlobi in noči, v solncu in zvezdah in zemlji, v kamnu, rastlini in živali, vse to veličastvo okoli nas govori modrost, mi pa smo gluhi. Iz včeraj v danes še živimo, misel nam postaja plitva, beseda prazna, polašča še nas nemir in bojazen.
— V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo. Zemlja pa je bila pusta in prazna. Tema je bila nad breznom in voda je pokrivala vso zemljo. Ni bilo še solnca ne zvezdic ne lune; ni bilo še dežja ne vetra ne snega; ne trave ne cvetlic ne gozdov; ne ptičkov ne ribic ne ljudi.
Bodi svetloba! Bodi nebo! —
Si že stal kedaj v temni nočii v prosti naravi? Nad teboj utripa zvezdnato nebo kot da bi živelo in govorilo. In da zreš v mali košček vsemirja nad seboj, li ne postajaš tako majhen in vendar v svoji malenkosti tako srečen. Vrti se zemlja okoli lastne osi in ti doživljaš dan in noč, suče se zemlja okoli solnca in ti imenuješ to letne čase. Z zemljo vred se sučejo okoli solnca še drugi planeti in astronomi imenujejo vse te zvezde s solncem vred solnčni sistem. Pravijo učenjaki dalje, da je nebroj takih solnčnih sistemov in iščejo sedaj le še centralno solnce, okoli katerega se sučejo ostala solnca. In vsem zvezdam je določena natančna pot; da bi se ustavila ena sama, nastal bi v vsemirju kaos — kriza.
— Zemlja naj požene travo in drevje! Vode naj rodijo ribe, pod nebom naj se rode ptice in zemlja naj rodi živali! —
Si že zrl kedaj v veselo vstajajočem jutru okoli sebe? In si videl življenje? Si li slišal v tej krasni naravi, v klasju in roži in travi iu drevesu modro besedo o rojstvu in rasti, o umiranju in vstajenju? Potem si moral zreti tudi ta veličastni red v naravi. Ni je nobene rastlinice in bodisi še tako majhne, ki ne bi imela svoje natanko določene naloge, da hrani in izpopolnjuje kraljestvo rastlinstva. Ni je ptice pod nebom in ne živalice na zemlji, ki ne bi vršila v naprej ji določenega poslanstva. Velikanski je organizem živalstva in rastlinstva in isti red vlada v naravi kot v vsemirju.
Taka je beseda vsemirja in živeče narave okoli nas: Vse služi celoti. Zvezdica služi solncu, solnce večjemu solncu. Rastlinica služi rastlini in rastlina živalstvu in oba — človeku.
— Naredimo človeka po svoji podobi! —
Napolnila se je zemlja z ljudmi. V ljudstvu so nastale narodne skupine, v narodnih skupinah narodi, v narodih narodni deli. In naj bi bilo vse človeštvo en sam veliki organizem liki vsemirju in kraljestvu rastlinstva in živalstva. Zvezde slušajo nevidni ukaz narave, rastlina in žival se vedno zopet obrača za solncem, človeku pa naj bi bila vodnica skrita težnja po lepoti, dobroti, pravici In resnici. Tudi človek naj bi služil svojemu notranjemu ukazu, svojemu solncu!
Ljudstva pa so se izneverila1. Poedinec se je iztrgal iz družinskega občestva, iz svoje vasi in svojega naroda in služil sebi. Narodi so izgubili svoje cilje, medsebojno so se začeli sovražiti in zavidati bogastvo, okoriščali so se na račun sosedov, v gospodarskih špekulacijah in tajnih diplomacijah in v svetovnih vojnah so bojevali ozkosrčni medsebojni boj na nož. Država je postajala ljubosumna na cerkev, v državi so se borile za premoč različne stranke. Gospodarstvo je izgubilo svoje cilje in začelo služiti sebi in svojim.
— V tvojem* delu bo zemlja prekleta. S trudom se boš od nje živil. Trnje in osat ti bo rodila. V potu svojega obraza boš jedel svoj kruh, dokler se ne povrneš v zemljo, iz katere si. In angelj ju1 je izgnal iz raja. —
Drugi pravijo temu — kriza.
Klub koroških slovenskih akademikov na Dunaju priredi v četrtek, dne 10. septembra v Mohorjevi hiši v Celovcu akademski sesta-
nek, na katerega vabi starešine, duhovnike, bogoslovce, visokošolce, naše učitelje in vse ostale prijatelje naše misli. Na sporedu so trije referati: 1. Univerzalistično in individualistično svetovno naziranje. 2. Univerzalistično pojmovanje narodnosti. 3. Delo v službi naroda. Pričetek je ob devetih dopoldne in konec popoldne ob petih. Klub se nadeja, da se udeležijo sestanka vsi, katerim je na tem, da vzraste in se razvija narodni organizem iz enotne ideje. — V petek navrh se podamo v Št. Jakob k odkritju in blagoslovitvi spominske plošče na grobu pokojnega Zdravka.
Odkritje in blagoslovitev nagrobne plošče pokojnemu dr. Zdravku Zwitterju. V petek, dne 11. septembra se zberemo vsi študenti, Zdravkovi tovariši, prijatelji in znanci, mi vsi, ki smo ga poznali in ljubili, tam zgoraj pri cerkvi sv. Jakoba v Rožu, kamor smo ga pred dobrim letom spremljali med rajne. Tam opravimo ob devetih zanj sv. daritev. Nato odkrijemo in prisostvujemo blagoslovitvi nagrobne spominske plošče. Plošča je mojstersko delo našega velikega umetnika France-ta Kralja in bo dičila odslej grob Zdravka v pozdrav in spomin, nam v opomin.
Bilčovs. (Igra „Roka božja“.) Ker nam je na materinski dan dež preprečil našo igro, jo hočemo podati v nedeljo, dne 6. septembra ob 3. uri pop. pri Pomoču. Naj pridejo vsi, ki so se udeležili materinskega dneva in pa še drugi!
Žitaravas. (Igra.) Na praznik Marijinega vnebovzetja smo nastopili na našem odru z igro „Z a pr a v d o in src e“. Hladno vreme je privabilo v dvorano toliko občinstva, da je bila prenapolnjena. Kljub neznosni vorčini je ljudstvo vztrajalo do konca in sledilo igri z vso pozornostjo. Igra je splošno ugajala in občinstvo je izrazilo željo, naj jo ponovimo. Društvo hoče želji ustreči in ponovi igro v nedeljo, dne 13. septembra za vse one, ki bi igro radi videli. Ni čuda, da prizori ugajajo, ker močno sličijo prizorom iz Miklove Zale. Ta igra nam pa je vsem „večni šlager“, ki se ne bo nikdar izživel. No pa posetite nas 13. septembra. Deža gotovo ne bo.
1 GOSPODARSKI VESTNIKI
Zvišanje carine in žilna cena.
Dolga leta so bile avstrijske stranke medsebojni boj za zvišanje carine na uvoz inozemskega žita in moke. Zastopniki avstrijskega kmetijstva so gledali v rešitvi te zahteve delno odpomoč kmetu v njegovem težkem gospodarskem boju. Že tedaj se je morda preveč prezrlo, da tvorita žito in moka komaj slabo desetino vseh dohodkov avstrijskega kmetijstva in da bo zvišana cena v prid kvečjemu velikim kmetom Nižje in Gornje Avstrijske. Vlada je pristala na zahteve zastopnikov kmetijstva, odpovedala sosednjim državam dosedanje trgovinske pogodbe in sklenila z njimi nove z zvišano carino na uvoz žita in moke. Seveda je morala zato pristati tudi na zahteve sosednjih držav, ki so zvišale carino na uvoz avstrijskih izdelkov in tako znatno obremenile avstrijsko industrijo. Pa misel „hat der Bauer Geld, so hat,s die ganze Welt“ je obveljela na ta način. Po sklenitvi novih trgovinskih pogodb je pričakovalo vse izdatno zboljšanje položaja. A bili so prezrli glavni odločujoči faktor.
Že prvi vplivi zvišane carine so nekoliko razočarali: Dočim so bili zvišali carino na pšenico za 11.50 šil. na 100 kg in sorazmerno isto-tako pri rži. se je dvignila cena pšenici le za tri šilinge in za rž za 3 in pol šilinga. Kmetom pa so bili prej obljubovali ceno 40 šil. za pšenico in 36 za rž. Torej se žitne cene niso niti približale pričakovani in obljubljeni višini. Pač pa se je takoj podražila cena krmilni moki in otrobom.
Carina na moko je bila zvišana od 7 na 37 šil. Dejansko se je moka po zvišanju podražila za 20 šil. na 100 kg. Nato je začela rasti seveda tudi cena kruhu in pecivu. Pekarne in mlini so držali korak.
Slučaj pa je hotel, da je baš sedaj padla žitna cena na svetovnem trgu tako nizko, kot že ni bila celih sto let. Tako je postalo celotno zvišanje carine namah brezpredmetno in cene
od zahtevane višine bolj oddaljene kot pred zvišanjem. Da so dunajske pekarne podražile ceno kruhu za šest grošev brez ozira na zopetni padec svetovni žitne cene, je poglavje zase, ki pa je takoj že povzročalo veliko razburjenje.
Tako ni imelo z žvišanjem carine ne kmetijstvo, ki bi sicer uživalo ugodnost višje cene, nobene koristi, še manj seveda konzumenti, ki morajo kupovati kljub padanju žitne cene dražji kruh, pač pa mlinarji in peki, ki kupujejo skoroda za isto ceno v inozemstvu žito in moko, a prodajajo doma moko in kruh po zvišani ceni.
Z agrarno carinsko politiko so torej res velike težave in ni lahko biti danes, posebno v Avstriji, minister za poljedelstvo. Baš poljedelstvo je kot nobena, druga panoga narodnega gospodarstva vezano na svetovni trg in njegov položaj. Izboljšanje svetovnega položaja je tudi izboljšanje kmetijstva v državi.
V Wolfsbergu so ustanovili blagovno zadrugo. V soboto, dne 22. avgusta se je vršil v Wolfsbergu ustanovni občni zbor kmetijske blagovne zadruge. Novoustanovljena zadruga ima namen, da pomaga kmetom do neposredne izmenjave blaga. Kmetje bodo oddajali svoje pridelke zadrugi po dnevni ceni in ta jim bo dajala v zameno umetna gnojila, krmila, cement, skratka vse, kar potrebuje kmet v svojem obratu. Denarna sredstva, ki so bila potrebna za ustanovitev, so deloma iz zasilne podpore, katero je nakazal deželni kulturni svet okrajni kmetijski zvezi v Wolfsbergu, dočim nameravajo ostali potrebni kapital dobiti potom izdaje zadružnih delnic. — Čuditi se je samo, da še vedno ni enake zamisli tudi za Celovec, ki ima obsežnejšo in zadružne koristi potrebnejšo okolico. Koliko bi se gospodarjem prištedilo denarja in časa!
Avstrija namerava uvesti monopol na bencin. Že dalje časa se bavi finančno ministrstvo z mislijo, da uvede na bencin državni monopol. Trenutno izdeluje postavni načrt in ga bo potem predložilo parlamentu.
Brezposelnost raste naprej. Sredi avgusta so našteli v Avstriji skupno 196.023 brezposelnih, ki uživajo podporo. Sam Dunaj jih šteje 88.000. Število je narastlo od zadnjega štetja za 1600 oseb. Za število brezposelnih brez podpore pa podatkov sploh ne zbirajo več.
Velikovški trg 26. avgusta: Pšenica 27—28, rž 26—27, ječmen 19—20, oves 20—21, ajda 32—34, koruza 18—19, fižol 25—27, leča 30—32, krompir 10—11, sladko seno 14—16, kislo 11—13, slama 8—9; voli, prima, 1.30— 1.40, sekunda 1.10—1.25, biki in krave 0.90— 1.20, klavne krave 60—90, teleta 1.40—1.60, svinje 1.90—2.20, prašiči 1.30—1.50, ovce kg živa teža 0.70—0.90, sirovo maslo 3.60—5, mleko_24=26, jajca 12—14 gr.
| RAZNE VESTI ~1
Koliko pojemo v svojem življenju. Če vzamemo povprečno starost zdravega človeka 70 let, dobhno ogromne množine hrane, ki jo je pojedel človek v svojem življenju. Zdrav človek poje v sedemdesetih letih 140 metercentov kruha in močnatih jedi, ker se je dognalo, da poje človek povprečno tričetrt kilograma na dan. Da bi spekli iz vse zaužite moke en sam hleb, bi bil dolg 25 metrov, 25 metrov visok in istotako 25 m širok. Obsegal bi 1200 kubičnih metrov. Krompirja poje človek, če računamo samo pol kilograma na dan, 100 metercentov in mesa 60 metercentov. To so že velikanske njive in lepa čreda desetih volov. Jajc poje
10.000	— bi torej bila lahko armada mladih piščet —, sladkorja 50 in celo soli 8 stotov. Tekočine mora imeti na dan liter in pok V sedemdesetih letih znaša to 47.000 litrov. Torej lepo število naših ,halberjev“. V celem poje človek
75.000	kg goste in 47.000 litrov tekoče hrane. Da bi jo nabasali, bi bilo ravno osem velikih vagonov.
Klobuki prihajajo Iz mode. Znani pariški slikar van Dongen je velik nasprotnik klobuka in hodi po pariških ulicah vedno gologlav. Te dni ga je povabil angleški poslanik v Parizu na popoldanski čaj. Ko so gostje sedeli pri čaju, je slikar z veliko vnemo govoril za svojo misel, da je klobuk za glavo in za lase skrajno
škodljiv in popolnoma nepotreben. Njegova izvajanja o tem predmetu so napravila na nekega odličnega gosta tako močan utis, da je gost rekel, da bo takoj vrgel klobuk proč in da ne bo nikdar več kupil nobenega klobuka. To izjavo so navzoči časnikarji takoj dali v liste in tako je prišla cela zadeva v javnost. O tem pa je slišal tudi trgovec s klobuki, kjer je odlični gost prej klobuke kupoval, in ta je sklenil tožiti slikarja za odškodnino v znesku 10.000 frankov. Sicer ima pa slikar skoro gotovo prav. Pravijo namreč, da klobuka ni iznašel zdrav človek, ampak iznašel ga je baje človek plešaste glave, ki je hotel pod njim skriti svojo telesno napako.
Kontrola zračne pošte. Mlad belgijski časnikar se je hotel prepričati, kako se odpravlja zračna pošta. Dal se je odpraviti popolnoma tako, kakor da bi bil navaden poštni zavoj. Na obleko so mu obesili naslov prejemalca v Londonu in oddali z njim vred na glavni pošti v Bruslju poštno spremnico. Pošta je ravnala z. njim kakor s poštnim zavojem in spravili so; ga na letalo skupno z ostalo pošto. Med vožnjo mu niso dali niti stola, da bi sedel. Ko je letalo prispelo na letališče v Croydonu, je moral časnikar počakati, da je prišel ponj njegov preje-malec.
Šentjakobski kino.
Jozej: Kinu se imam zahvaliti za nekaj prijetnih uric.
Mihe j: A tako rad hodiš v kino?
Jozej: Ne jaz, ampak moja žena. A takrat grem jaz za pol urice v gostilno.
f* Kot nakupovalcem ^ volne ozir. zastopnikom
nudi največje avstrijsko podjetje te stroke vestnim in agilnim osebam
lep zaslužek
pri takojšnji delamožnosti.
Le poštene osebe, ki so pri kmetih svojega okraja dobro znane in vživajo zaupanje, naj se javijo na naslov:
GeschSftshaus der Tuchfabriksniederlage
Jakob Schachinger, Linz a. D.
LandstraBe 54*56, Magazinsgasse 1,
(ustanovljeno 1856.)
Znamko za 30 g priložiti.
V treh dneh
nekadilec
Sanitas-Depot, Halle a. S. 266 Z. (Deutschland).
Zahvala.
Bodite prisrčno zahvaljeni vsi, ki ste molili in nas sočutno tolažili, zlasti pa še čč. gg. duhovniki in vsi, ki ste bili tako častno spremstvo, ko smo nesli počivat utrujeno telo našega preljubega moža in očeta	/ ‘
Filipa Jandl-a.
9i verujete v blaženo večnost teh, ki so se v Kristusu ločili od nas, in v občestvo svetnikov verujete. O, verjemite tudi, da Vam bodo naš plemeniti oče Vašo ljubezen povrnili.
D]ekše-$t. lij, 28. avgusta 1931.
Marija Jandl, žena.
Marija, Aleksij, Filip, Jerica,
Angela, Rosika, Anica, otroci.
Lastnik: Pol. in goap. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Zinkovtky Joeip, tipograf, Dunaj, X., Ettenreichgaase 9-Tiska Lidova tiskarna Ant Machih in družba (za tisk od ovoren Josip Zinkovsky), Dunaj, V., Margaretenpatz 7.