«
TL
Zi
Izdat« ozrajm 0UD01 »ouaUstvine tveze delovni« ijuflt t rrbOTilaC - UlC laje ta odgovarja aiedDiilkJ odbor - Odgovorni urednik: Slane Šuštar — Ttska Mariborska tiskarna t Mariboru — Naslov uredb stva in uprave ..Zasavski tednik-	Trbovlje t, Tig revomcUe Jt 28 (teleron 91) - Račun
ari podrninicf Narodne backe v Trbovllab 614-T ue — List izbala vsako soboto — Letna naročnina 40t> din polletna 200 dht, četrtletna 100 din mesečna 40 dm — Posamezne številke to din — Rokopisi morajo bit' v uredništvo oafkasneie vsak torek dopoldne in lib ne vračamo
Štev. 36
Trbovlje, dne 1. septembra 1956
Leto IX.
JUTRI BO V BREŽICAH ZBOROVANJE AKTIVOV MLADIH ZADRUŽNIKOV
Kmečka mladina se vedno bolj Izobražuje
'v aktivih mladih zadružnikov
^ V našem okraju imamo 15 ak- tiva mladih zadružnikov močno pripravljeno za ureditev skup- pohstično zborovanje mladine.
mladih zadružnikov, torej narašča, posebno tam, kjer je v nega poskusnega zemljišča, kjer Nato bo sledil kulturni spored, ze pri polovici vseh zadrug. Ti bližini dober aktiv, ki je poka- bodo skupno z zadružnicamd in ki ga bodo d0!--' aktivi sanii. -a aktivi so vključeni tudi v tek- zal svojo prizadevnost. Tako jo šolsko mladino zemljišče in ten-
Spored prireditev v Radečah v časa občinskega praznika
Sobota, 1. septembra 1956: ob 20. uri Telovadna akademija TVD >Partizane Radeče.
N e d e 1 j a, 2. septembra 1956: ob 16.50 Javni telovadni nastop TVD »Partizan« Radeče.
Ponedeljek, 3. septembra 1956: (A 19. nri Mladinska akademija LMS Radeče.
T w e k, 4. septembra 1956: ob 19. uri Koncert železničarske godbe Zidani most.
Četrtek, 6. septembra 1956: ob 19. uri Promenadni koncert. Igra godba DPD Svoboda Radeče. Ob 20. uri Gasilska sektorska vaja PGD Radeče.
P e t e*k, 7. septembra 1956: ob 20. uri Razvitje prapora DPD Svoboda Radeče. — Bratko Kreft: Velika pan tari ja. Igra Mestno gledališče Radeče.
Sobota, 8. septembra 1956: ob 8. uri Odkritje spominske plošče Petru Knezu. — LT Avto-moto društvo Radeče. Ob 10. uri Športne igre. Ob 15. uri Pester nogometni spored s tekmo Stari — Mladi. ŠD Radeče. Ob 20. uri Baklada na Savi, LT . Kajakaški klub Radeče.
Nedelja, 9. septembra 1956: ob b..uri Budnica. Ob 8. uri Slavnostna seja občinskega ljudskega odbora. Ob 9. uri Povorka. Ob 10. uri Slavnostno zborovanje na trga. Ob 11. nri Otvoritev gasilskega doma PGD Radeče. — Popoldne ljudsko rajanje.
movanje, ki ga je razpisala večina aktivov imela zadnje ča- zivraeje Okrajna zadružna zveza. Obenem so v teku priprave za teo-
retičen del programa, ki se bo senetljivo veliko število odras- skupne sortimente trav in sad-kmetijsko- lih. Tako je bilo na primer pri nih dreves.
izkoriščali. V ostalih se tudi tekme koscev in žamjic. primerih pa se poslužujejo šol-Teh tekem se je udeležilo pr e- sirih vrtov, kj.er imajo urejene
razvijal v obliki gospodarskih šol, kmetijskih in tekmovanju koscev in žanjic v gospodinjskih tečajeV in krajših Kapelah nad 12C0 gledalcev.
seminarjev.
Jutri se bodo zbrali aktivi mladih zadružnikov v Brežicah. Zadnje čase že zbirajo aktivi Dopoldne bo ob devetih sprevod
Prvi aktivi so že vplačali svo- mladih zadružnikov priglasitve skozi mesto in nazaj do Cmca, je deleže pri kmetijskih zadru- za zimsko izobraževanje. Neka- kjer bo okrajno tekmovanje v gah. ki znašajo okrog 25 odst. teri izmed aktivov imajo že pre- košnji. Vsak aktiv bo dal ekipo
ko 30 priglasnic (Pišece, Pečice treh članov. Popoldne bo razglas
od deležev ostalih članov. Zanimanje za ustanovitev ak_
IV. Z L*E T TABORNIKOV SLOVENIJE V KUMROVCU
Veličastna parada mladih sil
TABORNIKI IZ VSE SLOVENIJE SO SE ZBRALI — MED GOSTI SERGEJ KRAIGHER DR. JQZE POTRČ, GENERALMAJOR VtJJOClC — NA PRIREDITVI JE SODELOVALA TUDI MLADINSKA GODBA »SVOBODE«-TRBOVLJE II.
Preko kozjanrftih hribov je čestitali tabornikom k uspelemu tabornike po tradicijah naših
in Kapele). Imajo pa tudi vse rezultatov tekmovanja ter širše mogočno donela v minulih dneh zletu in dobri organizaciji, po- hrabrih borcev.
Sprejem rojakov v Trbovljah in Zaprju
V razgovoru, ki sta ga našim izseljencem priredila pododbora SIM v Trbovljah m Zagorju, so rojaki povedali, da bodo tudi prihodnje leto prišli na obisk v stare kraje
Kar prehifao jim je minil čas skupine delavskega društva ro- veseli neštetih kulturnih in bivanja med nami. Mnogi bi jakom prikazale tudi kratek drugih prireditev, iri so se vrsti-radi še ostali, pa kaj ko jih kli- kulturni program. Razen pred- le v dneh njihovega bivanja če jo svojci in nestrpno pričakat- sednika pododbora pa jih je po- med nami. Na splošno so jim
zdravil še tajnik občinskega najbolj ugajale dreenske in pev-ljudskega odbora.	sike prireditve, pa budi med
V Zagorju so se malone v® športniki so se kar lepo po^u-
peserrt borcev Kozjanskega ba-
sehei pa so čestitali odredom, ki ■ Z zleta so poslali pozdrave to-MJom ,Boho* J* «al - ^	£ t
hor xan.< 3e odmevalo Po Bo- med svojih namenov — vzgajati preje« pokale in diplome, hotju, Volušu in Drenovcu, po
jejo, da jan bodo pripovedovali svoja doživetja iz obiska v stari
domovini.
V revirjih so naši rojaki tu-
ro jaki odzvali povabilu. V več- tiii.
Prav gotovo 90 z letošnjih čitnic v stari domovina
di letos imeli priložnost videti	urnem razgovoru so 9e pome-
vse tisto, kar jih je najbolj za-	PiR o vtisih in že tudi o pri hod -	  ______________
ni malo. Pododbora SIM sta jim	hi®m obisku. Sodijo, da bodo	nešteto lepih doživetij	in spomi-
rade volje razkazala vse objekte	Prihodnje poletje še v večjem	nov, mi	pa jim želimo, da bi
in turistične zanimivosti. Ob po-	^tevilu lahko obiskali stare kra-	tudi iz	svoje nove	domovine
menkih pa so še bolj spoznali	ie I11 spe- preživeli štiri tedne	ohranili	kar največ	stikov s
stvarnost naše domovine in se v svojih rojstnih krajih.
prepričali, da vlagamo no truda v naše delo.
Za zaključek bivanja v naših krajih sta pododbora SIM priredila rojakom na obisku v Trbovljah in Zagorju majhen sprejem, na katerem so še enkrat povedali svoje vtise in se pogovorili o tisočerih stvareh, ki jih zanimajo.
V Trbovljah je odbor priredil rojakom sprejem v dvorani »Svobode II«, v Zagorju Pa v hotelu »Kum«. V Trbovljah so
svojimi ljudmi. Prihodnje leto
ogrom- Rojaki so bili menda najbolj pa spet nasvidenje!
Tovor su Jesenšku st. ▼ slovo
vaseh in zaselkih, po katerih so se kretali taborniki Slovenije na svojem pohodu v Kumrovec.
Med taborniki na pohodu so biti tudi taborniki iz našega okraja. Zleta so se v velikem številu udeležili trboveljski in brastniški taborniki, pa tudi ostali. Medtem ko so taborniki odrinili na pot že nekaj dni prej, je mladinska godba »Svobode-Trbovlje II« odšla v Kumrovec preteklo soboto, kjer je bila gost tabornikov.
Lep je bdi pogled na Kumrovec in na taborišče, kjer je bilo postavljeno preko -300 šotorov;. V nedeljo je bilo v Kumrovcu vise živo in pisano. Taborniška parada skozi vas, enote z zastavami, godba. Med njimi častni gostje: Sergej Kraigher, starešina Zveze tabornikov Jugoslavije, dr. Jože Potrč, starešina slovenskih tabornikov, generalmajor Vujočič, ki je zastopal pokrovitelja zleta, generala Nikola Karanoviča in drugi — vsi so se zbrali na slav-.nostnem prostoru. Po odigranju himne je starešina zleta Martin Ambrožič pozdravil vse goste in začel s slavnostjo. Gostje so
Druga mednarodna razstava vin v Ljubljani
217 MED ALI ZA NAŠA VINA
Preteklo soboto so v Ljubljani na Gospodarskem razstavišču odprti drugo povojno mednarodno razstavo vin. Razstavo je odprl član Zveznega izvršnega sveta dr. Marijan Brecelj, glav-
g lavnem zgolj kvalitetna vina. Posebna ocenjevalna komisija je ocenila vsa vina in dodelila našim pridelovalcem kar 217 “»edalj. To pa je največji dokaz, da so naša vina resnično
nosini otvoritvi pa je prisostvovalo nad 300 povabljenih gostov, med njimi tudi zastopniki vinskih tvrdk iz inozemstva.
Na letošnji razstavi sodeluje skupno z Jugoslavijo kar devetnajst držav, s skupno 430 vzorci. Naši domači pridelovalci razstavljajo kar 282 vzorcev, V
kvalitetna in da je zavoljo tega dolžnost vseh pridelovalcev, da sloves svojih vin ponesejo še v druge države, s katerimi imamo trgovinske stike.
Razstava je zelo okusno urejena. zato bo prav, da si jo ogleda kar največ ljudi.	(v)
Včeraj ao na Dobovcu polobli v prerani grob tovariša Ja-heza Jasenška starejšega. Nelz-P rosna smrt nam Je spet iztrgala la naše srede tovariša, ki smo ga še nedavno videli med jjami vsega sproščenega in vedrega. Videli smo ga povsod *am, kjer je vedel, da lahko s svojo trezno in preudarno izkušeno besedo pomaga mlajšim
Pogled na Zidani most — pomembno železniško križišče Zasavja
S 6. seje fcveta za gospodarstvo občine Zagorje
Posebna komisi a bo pregledala
ZAGORSKE GOSTINSKE OBR ATE — PREGLED IZPOPOLNJEVANJA SKLEPOV
PRIPRAVE ZA UDELEŽBO NA PROSLAVI 20-LETNICE TEKSTILNE STAVKE
Iz Zasavja pričakujejo veliko
udeležencev
In
nam vsem v dosegi za lepši
Jutrišnji dan.
Tovariš Jesenšek se je rodil ***» 1894 na Dobovcu. Ni še po-vsom dopolnil 16. leto, ko si Je ™or*l poiskati kruha. Zaposlil Je v trboveljskem rudniku in ®bdi oblikoval z neštetimi dru-““bl delavci današnjo podobo ***ga največjega revirja.
okupacijo se je z vsem reem predal osvobodilnemu ln ko *** njegova sinova J”*1* med naše borce, Je tudi l. 'legalnim delom pomagal, J* bilo potrebno.
Vm* končani revoluciji so ga **č*nl Dobovca izbrali za prit** predsednika krajevnega ruskega odbora. Kmalu smo ».JJ*9eH tudi v vseh ostalih or-.""tieUsh in ni čudno, če so * vnščant spoštovali. od£’v- Jesenšek pa Je bil tudi V ijJVk obč. ljudskega odbora »K.^OovlJah in član okrajnega okrajnega ljudskega od-pa Je tudi do zadnjega tejr***,*»*k sedanjega Krajev-ŠtejT ®jU>ora na Dobovcu in kot te.	tudi v vodstvu on-
e*no»ne organizacije ZK. SglnJcgovl zadnji poti so ga številni znanci In so-~	**■ •* mu s tem dali p ri-
sa njegovo nesebično mnti noše domovine.
(v)
Svet za gospodarstvo občine Zagorje je imel doslej že šest sorazmerno plodnih sej. Malone vse so bile namenjene dvigu in razvoju gospodarstva občine Zagorje. Seve pa so odborniki na dosedanjih sejah razpravljali tudi o drugih perečih problemih, o katerih je kazno, da bodo kljub temu še precej časa na dnevnem redu.
Ze nekajkrat smo pisala, da je svet razpravljal o potrebi usta. novitve raznih uslužnostnlh obratov, predvsem takih, ki bi zelo pripomogli k povečanju družbenega dohodka in seve takih, brez katerih ni dandanes nobeno slovensko mesto.
V bližnji bodočnosti sc nekaj takih obratov sicer obeta, ostali pa bodo ustanovljeni, čim bo na razpolago potreben prostor.
Na zadnji seji so odborniki razen drugih zadev izvolili oziroma postavili posebno komisijo, ki bo pregledala, če so uprave posameznih gostiln izpolnile odločbe o izboljšanju načina poslovanja, ki so jih dobilo od prejšnje komisije.
2c pred meseci ustanovljena komisija je, kot nam je znano, pregledala malone vsa gostišča v območju zagorske občine. Le ta je na podlagi podrobnih ogledov izdala tudi potrebne odločbe, ki bi jih morale gostilne že izpolniti. Izgloda pa, da nekatera gostišča niso vzela resno odredb komisije. Zavoljo t*j?a bo nova komisija bržkone že kmalu ugotovila dejanske re-
zultate, o katerih bomo še poročali.	,
Odborniki so na tej seji pregledali še sklepe zadnjih sej in ugotovili, da jih je večidel izpolnjenih.	(v)
Tudi v našem okraju s® pričeli s pripravami za čim večjo udeležb® na proslavi 20. obletnice velike tekstilne stavke v Sloveniji.
Okrajni štab, ki se je nedavno formiral v ta namen na skupnem posvetu z okrajnim odborom SZDL in okrajnim sindikalnim svetom, je že zasedal in predvidel, da bi se iz trboveljskega okraja udeležilo te
okrog 1000 ljudi, iz naših rudarskih
slovesnosti največ pa centrov.
Pri vseh občinskih sindikat, nih svetih se formirajo podobni štabi, v katerih sodelujejo tudi občinski odbori SZDL Občinski štabi imajo nalogo organizirati način potovanja. Predvsem je na okrajnem posvetovanju prevladovalo mnenje, da se za potovanje v Kranj poslužimo av-
Tudl v Podkumu ao mnogi ljubitelji zasavskih vrbov
tobusov in kamionov. Nadalje morajo občinski štabi zbirati priglasitve za udeležbo preko sindikalnih podružnic in rajonskih odborov SZDL ter določiti vodje posameznih skupin. Občinski štabi skrbe tudi za splošno propagando, prodajo značk in Zbornika, ki je bil izdan ob 20-letnici velike stavke in opisuje njeno zgodovino, nadalje imajo nalogo, da zagotove eventualno potrebna finančna sredstva.
Resnost priprav za udeležbo potrjuje solidarnost ostalih strok našega gospodarstva, da čim slovesneje proslavimo 20. obletnico zgodo tiske stavke tekstilcev Slovenije, ki je bila za rudarsko gladovno stavko največja v Sloveniji in državi sploh.	A. K.
KAKO KA2E Z GRADNJO MOSTU V RENKAH
Prebivalci Renk in okolice so pred leti začeli razmišljati o gradnji visečega mostu čez Savo. Za to so se odločili, ker so ob vsakokratnem naraščanju reke morali pešačiti za Savo do Zagorja ali celo Trbovelj.
Skraja so pridno zagrabili. No, kasneje jim je zmanjkalo sredstev, pa tudi gradbeni odbor je nekako izpustil delo iz rok. Les, Iti so ga imeti že pripravljenega, je celo začel P napadati.
Zdaj pa so vaščani spet začeli akcijo. Pred dnevi je bila v Renk a h posebna komisija občinskega ljudskega odbora in podpredsednik OLO Trbovlje, ki so si ogledali gradbišče.
Vse kaže. da bodo spet začeti z dekan. Morda bo raoat žo- Je-
Promet v trgovini
na drobno v našem okraju
- I. splošne značilnosti v gibanju prometa
Blagovni promet v trgovini na drobno je v I. polletju letošnjega leta znašal 2388 milijonov dinarjev ali 4% več kot v istem razdobju lani. Od tega odpade na virmanski promet (prodaja podjetjem in ustanovam) 344 milijonov din, na promet s potrošniki pa 2044 milijonov din. Zanimivo je, da so potrošniki izdali za nakupe v trgovini v letošnjem prvem polletju za 118 milijonov din ali 6 % več kot v istem času lanskega leta
Analiza prodaje po občinah nam pokaže da je promet v trgovini letos povsod večji razen v občini Videm-Krško. kjer je za 10 % manjši. Blagovni promet se je letos po občinah povečal takole: v Brežicah za
0.	2 %, v Hrastniku za 7 %, v Radečah za 10°/o, na Senovem za'9%, v Sevnici za 11 %, v Trbovljah za 4 "/o in v Zagorju za 11 %.
Naj slabši promet so imela trgovska podjetja meseca februarja, največ.iega pa v aprilu.
Primerjava vrednosti prometa po blagovnih skupinah (I. polletje 1955 — 100) nam z indeksi pokaže sledeče zvišanje oziroma znižanje:
1.	živilski predmeti 104; 2. živinska krma 200 ;	3. tobačni
predmeti 105;	4.	tekstilni iz-
delki 99; 5 usnjeni in gumijasti izdelki 107; 6. kurivo 184; 7. kovinski izdelki 91; 8. porcelan, stekleni in keramični izdelki 78;	9. elektrotehnični izdelki
106; 10 kemični izdelki 112; 11; papirni izdelki 123; IZ lesni predmeti 97; 13, tekoča goriva in mazila 93;	14. nekovinski
gradbeni material 76; 15. drugi izdelki 190: 16 Skupaj 104
Trgovina na drobno je presegla polletni plan blagovnega prometa za 5 %
Za blagovni promet v okraju Trbovlje ste za I polletje letošnjega leta značilni dve na videz nasprotujoči si ugotovitvi:
1.	blagovni promet je vrednostno porastel za 4 % in 2. količinski obseg'* prodaje se je zmanjšal za 5 %
Ce hočemo pravilno razumeti ta pojav, moramo namreč Upoštevati sledeče:
t. V letošnjem I polletju so: bile višje cene kot v istem času lani. Indeksi cen za I. polletje letos, z osnovo 100 za prvo polletje 1953, so naslednji; a) skupni indeks 109; b) živila 113; c) industrijski izdelki 105; d) ostalo 105
2.	Povečali so so denarni dohodki prebivalstva V prvem
polletju letošnjega leta je prebivalstvo našega okraja prejelo na račun plač, socialnega zavarovanja, odkupov itd. 199 milijonov din ali 6 % kot v I. polletju lani. Za isti odstotek se je povišala tudi kupna moč.
3.	V nasprotju s stanjem lanskega leta letos potrošniški krediti niso vplivali na povečanje trgovskega prometa, pač pa na zmanjšanja, zlasti pri živilih. Potrošniki so namreč v I. polletju letos najeli okrog 100 milijonov din novih potrošniških kreditov, v istem času pa so odplačali 125 milijonov din dolga. Saldo potrošniških kreditov je bil ob koncu meseca junija 1.1. za 11 % nižji kot ob koncu decembra 1955
4.	Lanska letina je bila boljša kot predlanska,' zato so si tudi potrošniki preskrbeli več ozimnic, pa tudi direktno trgovanje s kmeti se je povečalo Kmečko prebivalstvo je letos kupovalo mnogo manj živilskih predmetov kot lani. Zato je bil v letošnjem I polletju nakup v trgovinah manjši, obseg potrošnje se pa ni spremenil.
5.	Zaradi zmanjšane gradbene dejavnosti je bilo letos na področju našega okraja 1500 ljudi manj zaposlenih kot lansko teto Ta izpad je vplival zlasti na promet z živili, ker so ti delavci po večini odšli drugam
Iz tega sledi, da so povečani dohodki prebivalstva in zvišane cene vplivale na povečanje prometa v trgovini, ostali omenjeni' razlogi pa so nasprotno vplivali na zmanjšanje prometa Zanimivo je da se je takšna situacija v okraju Trbovlje sedaj prvič pojavila.
kruha, prodali 176 ton ali za 147*/« več.
Prodaja testenin se je zmanjšala za 9 %, prodaja riža pa povečala za 56 %.
Vseh mlevskih izdelkov in izdelkov Iz moke, preračunano v žito, so v I. polletju 1956 prodali 5379 ton ali za 15 % manj kot v I polletju lanskega leta. Vzrok za to je iskati deloma v večji samooskrbi, deloma pa v zmanjšanju zaposlenih delavcev.
2.	Svežega mesa vseh vrst so letos prodali za 17 % več kot v I. poletju 1955, suhega mesa in mesnih izdelkov pa 11 % manj kot lani V celoti so prodali letos 109 ton mesa več kot lani, kar pomeni povečanje za 12 %. Vzrok je iskati v počasi izpre-minjajoči se strukturi prehrane.
3.	Nakup živalskih in rastlinskih jedilnih mz.čob je bil letos za 132 ton ali za. 26 % manjši kot v lanskem prvem polletju. Zmanjšanje prip:sujemo v glavnem boljši samooskrbi kmečkega prebivalstva.
4.	Prodaja povrtnin in izdelkov iz njih se je povečala za 7 ton ali za 1 % Prodaja sadja in izdelkov iz njega pa je bila letos kar za 51 % večja kot lani. Vzrok za to je v dobri lanski sadni letini.
5.	Poraba sladkorja se je zmanjšala za 10 %, prodaja marmelade za 38 %, soli za 4 •/#, prodaja alkoholnih pijač (v trgovini) pa za il %. Pri prodaji ostalih živil ni bilo opaziti bistvenih sprememb.
6.	Spremembe so nastale tudi v količinskem prometu ostalih vrst neživilskih predmetov, in sicer; pri tobaku in tobačnih izdelkih za 6 % manj pri tekstilu znaša zmanjšanje za 2 %, pri kurivu povečanje za 86 “/«, pri steklu, porcelanu in keramičnih izdelkih za 22 % manj, pri elektromaterialu povečanje za 12 %, pri milu, umetnih gnojilih in drugih kemičnih izdelkih za 10 % manj, pri papirju in papirnih izdelkih povečanje za 34 %, pri lesnih predmetih zmanjšanje za 3*/o. pri tekočih gorivih in mazilih zmanjšanje za 25 %. Količinska prodaja nenaštetih predmetov ni utrpela pomembnejših sprememb.
Količinske spremembe so precejšnje. medtem ko se vrednostna struktura ni bistveno spremenila kar kaže pregled o odstotni udeležbi v skupnem prometu:
Obuestilo Giaunega odbora Rdečega križa Slouenije
Jugoslovanski Rdeči križ prejme od ameriškega naroda ZDA preko svetovnega sveta cerkva in luteranske svetovne pomoči večjo količino živil, Na Slovenijo odpade za dobo julij 1956 — januar 1957 okrog 400 vagonov živil, in sicer: mleko v prahu, pšenična moka, koruzna moka, riž in fižol.
Prvi transport živil je prispel na Reko 12. julija. Pomoč bo prihajala postopoma in ekspozitura centralnega odbora RKJ na Reki bo odpravljala vagonske pošiljke naravnost okrajnim odborom Rdečega križa, manjše pa preko glavnega odbora RK Slovenije.
Za pravilno razdeljevanje te pomoči so ustanovljeni pri glavnem odboru RK Slovenije ter pri okrajnih in občinskih odborih RK koordinacijski odbori za razdeljevanje živil. Odbore vodi RK in so v njih predstavniki ljudskih odborov ter političnih in družbenih organizacij.
Največja odgovornost za pravilno razdeljevanje pomoči odpade na osnovne organizacije Rdečega križa. S sodelovanjem družbenih in političnih organizacij in ljudskih odborov morajo napraviti sezname vseh, ki pridejo v poštev za to pomoč, ki pripada socialno ogroženim posameznikom in družinam.
Pomoč je brezplačna. Tudi sam prevoz po železnici od Reke do občinskih odborov RK, ki so ob železnici, je zastonj. Plačati pa se mora zavarovanje po železnici, tovorni listi in prenakladanje. Za nadaljnjo odpravo do občin, ki niso ob železnici, ter osnovnih organizacij nastanejo nadaljnji stroški za prenakladanje iz vagonov in prevoz do skladišča ter obratno, za prelaganje v avtomobile, za avto prevoze, skladišča, za delovne moči itd. Te izdatke naj bi krili okrajni oz. občinski ljudski odbori, množične organizacije in po možnosti koristniki sami. Višina teh stroškov bo odvisna od dobre organizacije dela.
Podrobna navodila o razdeljevanju pomoči so dobili vsi okrajni odbori RK in po njih vsi Občinski odbori RK ter vse osnovne organizacije.
	1955	1956
1. Živilski predmeti	41,8 %	42,0 »/•
2. Tekstilni izdelki	22,1 %	21,1 •/•
3. Ostali industrijski izdellri	34,3 %	33,6 %
4. Vse ostalo	1,8%	3,3 •/«
Skupaj:	100,0 %	100,0 %
K borbi proti šnšmarstvn
lil. Ostala problematika >«««*
II. Spremembe v strukturi prodaje
V količinski prodaji so v I. polletju 1956 v primerjavi s prvim polletjem lanskega leta nastale precejšnje spremembe, najzanifnivejše so pa naslednje: 1 Prodaja moke fee je zmanjšala za 723 ton ali 18%, prav tako prodaja polbelega in črnega kruha za 201 tono ali
Glede ponudbe blaga je bila v letošnjem prvem polletju situacija boljša kot lani. Delno se je izboljšala kvaliteta In izbira. kar je pripisati predvsem temu. da so bile letos povpreč. ne mesečne zaloge za 10 odst. večje kot v I. polletju lani. Dodeljena obratna sredstva So se povečala, kar je pozitivno vplivalo na Izbiro blaga. Na izboljšanje kvalitete In izbire pa je poleg navedenega vplivalo tudi neposredno nakupovanje Pfi proizvajalcih in povečanje njihovih zalog.
Kljub temu pa je še vedno precej predmetov, ki jih primanjkuje, ali pa jih sploh ni v prodaji. Navajamo nekaj kritič-16 •/• nih predmetov: emajlirana po-
manj, medtem ko so belega soda, nekatere vrste črne, ba-
obroči. žarnice, električna GOG žica, žgane žice, kozarci za vlaganje, dekorativno blago, posteljne garniture, posteljno platno, volna za pletenje, pisarniški material, šolske knjige, tiskovine, otroške in moške sandale itd.
Nekatere vrste blaga prihajajo, upoštevajoč sezono, prepozno na trg, druge pa so v prodaji samo občasno.
Zaostajajo te-le vrste blaga: betonsko železo, žičniki, gradbeni material, umetna gnojila, kmetijsko orodje in oprema itd.
Ta kratek pregled stanja in gibanja blagovnega prometa ni zajel vseh problemov, zato naj služi le informativno.
Slavko Grčar
Mnogo razpravljamo teko po naših časnikih kakor tudi na raznih sestankih o borbi proti šušmarjem. Oblast skuša z raznimi kaznimi odpraviti to nevšečnost, vendar šušmarstvo cveti dalje. Zdi se mi, da vse premalo gledamo na to, kako bi po redni poti zaposlili šušmarje.
Če pogledamo malo bolj natanko, kdo vse je med tetni šušmarji, bomo opazili, da je med njimi precejšen del mladega kadra, ki se je izučil neke obrti, tako pri kakem pri kakem privatne mmojstru ali pa v podjetju zadružnega ali državnega sektorja. Peav posebno je opaziti šušmarje med tistimi, ki sc se izučili obrti pri privatnih mojstrih. Občutno se to pozna v šiviljski stroki. Zato bi navedel primer iz te stroke: dekle si izuči za šiviljo, po izpitu je morda še prav kr take čas za-
ZASEDANJE SKUPŠČINE SOCIALNEGA ZAVAROVANJA V ZAGORJU
Nesreče pri delu v ospredju
cki FPI ZADNJE SKUPŠČINE REALIZIRANI — ZAKAJ SE NI ODPRTO KOPALIŠČE? —
570 NESREČ PRI	- VISJE.CENEV ZDRAVSTVENEM
DOMU — DOSLEJ ŽE NAD 3800 ZAVAROVANCEV
Zvedeli smo...
Pokvarjeno mleko so predajali
Ne vem, kako bi kaj pogledali lzlaški zadružniki, če bi jim lepega dne zagorske matere poslale nekaj vrčev , mleka nazaj. Nazaj zavoljo tega, ker bi namesto mleka, dobili le kup bele brozge, ki bi izgubila ime mleko. Zal doslej tega še niso storile, čeprav bi bile že nekajkrat povsem upravičene.
V mlekarno Toplice pripeljejo mleko vsak dan v »Unimo-gom«. Prodajalke morajo pred prodajo vsak vrč odpreti in pregledati, če mleko morda ni pokvarjeno. To sicer delajo, vendar doslej niso mogle kdo ve kaj dostikrat ugotoviti. Če je mleko pokvarjeno
No, najbolje pa ugotovijo to zagorske matere. Nekatere so zadnje dni morale mleko ziiti v pomije, otrokom pa dati drugo hrano.
Ne zanikamo, da se v teh vročih dneh mleko lahko med vožhjo sesiri. Toda vprašanje je, kakšno mleko prinašajo zadružniki v zbiralnico Kmetijske zadruge. Vsekakor bi se I« mleko ne sesirilo tolikokrat, kot se je te dni.
Ce bi zadružniki na Izlakah pomislili, da je njihovo mleko osnovna hrana za mnoge dojenčke in drage male otroke, bi pač nekoliko bolj pazili in si pri. zadevali prinašati v zbiralnico bolj sveže mleko.
Sicer pa povejmo, da je organ sanitarne inšpekcije pred tedni opravil pregled mleka na Izlakah ln dosegel to, da matere lep čas niso negodovale. Ker pa čas zabriše marsikaj, tzgle. da, da so tudi .na Izlakah pozabili na njegovo. intervencijo. Zavoljo tega bi bilo prav, če bi OTgan Inšpekcije ponovno nekoliko pogledal v zadriigo.
Končno gre Pri stvari za zdravje naših otrok Kaj nam pomagajo vsi lepi in konstruktivni nasveti o negi In hrani naših malčkov, če se kljub termi dogodi, da ostanejo brez osnovne hrane.	(v)
Čeprav je zadnja skupščina podružnice socialnega zavarovanja v Zagorju sprejela več konstruktivnih sklepov, ki naj bi pripomogli k zmanjšanju nesreč pn delu. bolnikov in trošenju sredstev, je videti, da eo najvažnejši ostali zgolj na papirju.
Zlasti velja omeniti sklep skupščinskih odbornikov, da je nujno posvečati v podjetjih večjo' pozornost varnostnim napravam. Sicer so ponekod pri tem dosegli nekaj lepih uspehov. na drugi strani pa vidimo, da sajmi delavci ne skrbe dovolj za lastno varnost. Dobro Pa se izpolnjuje sklep o pošiljanju zavarovancev na klimatsko zdravljenje.
Odborniki so že na zadnji seji oziroma skupščini govorili o potrebi odprtja kopališča ▼ Zdravstvenem domu. Upravni odbor je že nekajkrat Interveniral pri svetu za zdravstvo občine Zagorje. Vendar je dobil odgovor, da ni dovolj vode. Zagorjani pa na drugi strani vedo, da je sedaj vode že dovolj in to torej ni pravi vzrok, da je prepotrebna voda ie danes zaprte. Bržkone bo vzrok nekje drugje, saj Je znano, da so kanili kopališče pred meseci odpreti, vendar bi bila cena za kopanje nedostopna mnogim delovnim ljudem.
Število nesreč pri delu vidno narašča. Preseneča pa da je največ nesreč pn delu pri ljudeh, ki bi pravzaprav morali dajati drugim zgled Največ nesreč je namreč pri visoko kvalificiranih in kvalificiranih delavcih. Potemtakem lahko sodimo, da tudi starejši delavci ne skrbe dovolj za svojo varnost. Seve prednjači rudnik Zagorje, kar je razumljivo, saj ima največ zaposlenih. Skupščina je predalagala podjetjem, naj bi čimprej ustanovili komisije za HTZ službo, tam pa, kjer je zaposlenih nad 500 delavcev, naj bj nastavili še varnostnega tehnika.
Ne gre zanikati, da zagorska podjetja dajejo znatna sredstva za varnostne naprave. Zlasti rudnik, kjer priroda dela nujno
zahteva še- posebno pazljivost. Vendar kaže. da niti ta sredstva ne preprečijo vedno pogostejše nesreče. Ali ne bi bilo prav, da bi sindikalne podružnice posegle nekoliko tudi v te zadeve ln članom priredile nekaj seminarjev ail predavanj o važnosti izpolnjevanja higien-sko-tehničnih predpisov? Sicer je res, da je že ob nastopu v službo sleherni delavec seznanjen s predpisi o varnosti, toda kot izgleda, to ne zadostuje. Vse dotlej, dokler ne bodo prav vsi začeli smotrno reševati te pereče probleme, ne bo uspehov. In skupščinski odborniki bodo morali še tudi na prihodnjih skupščinah ugotavlja«, da število nezgod pri delu raste ln jemlje znatna sredstva, ki bi jih
lahko koristneje uporabili kje drugje.
Cene zdravstvenim storitvam so se.zvišale tudi v zagorskem zdravstvenem domu. Uprava doma je dokumentirala povišanje cen z razlogi, katerim sicer ne gre oporekati, po našem mnenju pa ni prav, da mora podružnica socialnega zavarovanja plačati povišanje oskrbnega dne tudi za nazaj, to je za čas od I. januarja 1956.
Stalež zavarovancev se nenehno dviga. Trenutno ima po. družnica 3873 aktivnih zavarovancev. Seve nalaga to osebju podružnice znatno delo.
Tudi v Zagorju nekateri zasebniki neredno plačujejo prispevke za socialno zavarovanje, n j a.
Nekatera podjetja se pa otepajo plačevanja pavšalnega Prispevka, kadar dajo svojim delavcem izredni neplačan dopust.
In še nekaj, kar tare številne Zagorjane. Nekajkrat je bil že govor o nakupu novega avtomobila za prevoz v bolnišnice in porodnišnice. Se en rešilni avto bi bil nujno potreben. Vse razprave se žal ustavijo pri naj. važnejšem:	pri pomanjkanju
denarja. Vendar bo v bližnji prihodnosti nujno na neki način dobiti še en avtomobil, in šele takrat ne bo treba od časa do časa klicati avtomobila iz Trbovelj.
Odborniki so razpravljali še o drugih številnih problemih in tudi tokrat sprejeli vrsto važnih sklepov, ki jih kanijo ures-niKSiiti do prihodnjega zaseda-
DRUŽBEN0 UPRAVLJANJE STANOVANJSKIH HIŠ V ZAGORJU
Lepo
bi bilo, če bi delali vsi hišni sveti
SE LEPŠE PA, CE BI STANOVALCI SVETO M POMAGALI, NE PA JIM METALI POLEN POD NOGE — ZAKAJ BI SE SAM TRUDIL OKROG HIŠE, SAJ IMAMO STANOVANJSKO SKUPNOST — KAKO JE, CE SKOZI STROP PRITEČE VODA?
Ni noben« skrivnost, da se družbeno upravljanje stanovanjskih hiš v Zagorju ni in ni moglo uveljaviti. Precej časa je trajalo, da so. stanovalci izvolili hišne svete, še več pa, da so le-ti sploh začeli delati.
No, sedaj je led prebiti Po pičlem letu Upanja ln tekanja v temi In po nekaj uspelih sestankih. ki se jih žal vsi člani niso udeležili, so nekateri že pokazati zavzetnost za reševanje stanovanjsikh zadev. Zal so, kot rečeno, le nekateri hišni sveti začeli tem, kjer Je treba. Pokazalo se pa Je, da še dolgo ne bodo mogli opravljati »svojih stanovanj Usti sveti, katerih odborniki sploh niso vedeli za tz-vdlitev v hišne svete. No,, da smo na jasnem, za kaj gre! Preprosto za to, da mnogi hišni svett zagorskih stanovanjskih hiš še niti enkrat niso sedli za mizo in se pogovorili o tistem, kar bi bilo treba. Ali je potem-
takem sploh čudno, če tisti stanovalci še vedno prihajajo v urade stanovanjske skupnosti in ondi zahtevajo drobne usluge in tekoča popravila. Sicer je treba povedati, da hišni sveti še ne razpolagajo z nobenimi sredstvi, vendar so stanovalci pozabili, da stanovanjska skupnost ne bo opravljala nobenih del, če jih ne bodo predlagali hišni sveti. Torej: prvi korak k tistemu, čemur pravimo pri nas uvajanje k redu. Prav je teko!
Poznam odbornika hišnega svete, ki je vedel, da mu ta dolžnost nalaga nekatere obveznosti in dolžnosti. Zategadelj je skrbel, da bi v svoji stanovanjski hiši obvaroval pred poškodbami tisto, kar se pač mora poškodovati. In kai mislite,. dragi bralci, je doživel možakar? Nič drugega kot to. da so ga začeli sostanovalci gledati pisano in mu celo očitati, da se vede teko, kot da bi bila hiša njegova!
Kakšen komentarček k tejle stvari bi bil bržkone popolnoma odveč. Po naše bi rekli: lomi in razsipaj, dokler se da.
So ljudje, ki bi raje videli, da bi jim tekla voda za vrat, kot da bi napravili par kretenj. Tole p«, kar bom sedajle povedal, presega vse osnovne pojme tistega. kar Imenujemo logika. Nekje v neki stanovanjski hiši je na kuhinjski strop pridrla voda. Namesta da bi stanovalec zlezel na streho in zamenjal nekaj opek, je raje tarnal pri upravi skupnosti No. orv-ko so zamenjali, stanovalec pa je moral odriniti nekaj denarcev za beljenje kuhinje.
Menim, da bo že prihodnji čas pokazal vso potrebno intenzivnega delovanja hišnih svetov. Ze sedaj pa je povsem nedvomno, da bodo zadovoljevali stanovalce le tisti, ki bodo delali res z roko v roki, i z upravo skupnosti i stanovalci. ,
poslena, a nato ni več dela zanjo, ker mojstrica vzame spet novo vajenko v uk iz preračunanih razlogov. (V občini Brežice poznamo primer, kjer mojstrica stalno dela le z vajenkami. Ima dovolj dela, saj dela še ob državnih praznikih, češ da je praznik le za državne uslužbence ... Ime bom ob priložnosti navedel!)
Novopečena šivilja se poskuša v svojem kraju zaposliti, a nikjer ni dela zanjo. Rada bi svojim staršem povrnila delno stroške, ki so jih imeli z njenim učenjem, rada bi jih mogoče s svojim zaslužkom razbremenila, morda bi se rada sama oblekla, mogoče se pripravlja celo na poroko itd., zaposlitve pa-ni v tej steroki ir tako prične po malem šivati zj sosede — in rodil se je spe: nov član »šušmarjev«. Ali je ona tega kriva? Nikakor ne.
.,.V drugi	šušmarje^ sc
matere z večjim številom otrok, ki bi rade izboljšale gmotni položaj svoje držine. Celodnevno se ne morejo zaposliti zaradi gospodinjskih del, pa tu in tem kaj zašijejo sosedom proti plačilu v naturL Spet nov člai šušmarjev! V tretjo vrsto šuš-šmarjev pa štejemo prave šu marjev pa štejemo prave šušmarje. Semkaj sodijo tisti, ki preračunano opravljajo kako obrt brez dovoljenja. Pred očmi imajo samo to, kako bi dobro zaslužili, a nič dali skupnosti. Vse te vrste šušmairjev zasleduje ljudska oblast, jih kliče na zagovor in sodnik za prekrške jih kaznuje z denarno kaznijo. Po taki kazni nastane zatišje, čez čas pa šušmarstvo ponovno zaživi, spet slede prijave koncesi-oniranih mojstov, začnejo se ponovne preiskave in zaslišanja, sledi kazen a prave pomoči ni od nikoder.
Ali ne bi bilo mogoče ustamo-viti kakšno krpalnico in zaposliti vse te ljudi? Mnogo je samskih delavcev in še drugih, ki bi bili veseli, če bi jim kdo pirati plačilu kaj zašil. Marsikdo M rad dal popraviti obleko ali zašita perilo, a šiviljske delavnice se tega otepajo z vsemi štirimi, češ da je premalo zaslužka. Ce nikakor ni mogoče ustanoviti takih zaželenih delavnic, pa naj bi se prvi in drugi vrsti šušmarjev določil primeren denarni pavšal, dokler se prizadeti redno ne za posle; seveda bi morala posredovalnica za delo vse t® ljudi voditi v evidenci, da iščejo zaposlitev v svoj stroki, da ne bi te ugodnosti kdo izkoriščal-Tak pavšal bi moral biti primeren, za neporočene sorazmerno večji kot za. ostale, kar Je razumi j vo, saj neporočena oseba lahko več zasluži kot gospodi" nja z otroci.
Za tretjo vrsto šušmarjev P3 ostane edino zdravilo, in sice* občutna kazen, ne samo denarna. ker bo sicer šušmaril še naprej in z lahkoto plačal kazen-
Na ta način bi šušmarstvo odpravili.
•Trepečan
Prevsem pa bo treba član® hišnih svetov 'temeljito sezn3' niti z zakonitimi predpisi in poučiti o vseh važnih določba« družbenega upravljanja stan°l vanjskih hiš. Zavoljo tega n„ bo napak, če bi tudi v Za«orP šc v letošnjih zimskih meseci priredili nekak seminar ah J} predavanj, na katerih bi se «a ni pogovorili o vsem, kar ni rajo kot upravljale! oz'r0^lt predstavniki uprav ljalcev deti.
Tovariš Tito je odlikoval ZB J z Redom narodnega heroja, Okrajno ZB NOV Trbovlje pa pohvalil kot eno izmed štirih najboljših v Sloveni ji. Kakor smo razumeli svojo dolžnost do sedaj, jo hočemo izpolnjevati tudi v bodoče, pri čemer nas izpodbnjajo uspehi in priznanje. Zato Okrajni odbor ZB NOV Trbovlje
razpisuje
tekmovanje občinskih in krajevnih organizacij ZB NOV po naslednjem načrtu/
I. Organizacijska vprašanja
1.	Koliko članov šteje občinska oziroma krajevna ZB in kolikšen je procent članstva v odnosu na prebivalstvo občine oziroma kraja?
2.	Koliko ljudi je aktivno sodelovalo in koliko ljudi je podpiralo NOV v posamezni občini in v posamezni krajevni zvezi?
3.	Koliko je v občini oziroma kraju organizacij m koliko je v teh organizacijah članov ZB (gasilci, PAZ, RK, planinci, strelci, TVD »Partizan«, taborniki, letalci, brodarji, šoferji, LT itd.)?
4.	Koliko moških in koliko ženskih članov je bilo sprejetih v ZB v zadnjem letu?
5.	Koliko članov ZB je včlanjenih v ZK, SZDL. URO], sindikatu in v društvih?
6.	Kako se pobira članarina v občinskih oziroma krajevnih ZB?	_	.
7.	Koliko članarine je bilo odvedene občinski zvezi oziroma krajevnemu odboru ZB?
8.	Koliko članov ne plačuje članarine in zakaj Iv občini
in kraju)?	...	_
9.	Koliko je bilo članskih sestankov in skupno število udeležencev v krajevnem in občinskem merilu?
10.	Koliko krajevnih zvez šteje občinski odbor ZB in katera je najbolj aktivna?
11.	Ali imajo občinski odbori vse komisije, kaj te delajo in kakšna je udeležba na njihovih sejah? Navedite imensko člane vsake komisije posebej.
12.	Koliko naročnikov na revijo »Boreče in »Crvena zvezda« je na območju občinske oziroma krajevne ZB?
IL Personalne zadeve in skrb za članstvo
13.	Kako so občinske in krajevne ZB pomagale članom pri zaposlitvi in koliko je bilo takih primerov?
14.	Koliko članov je bilo poslanih lani in letos na okrevanje in zdravljenje pa račun socialnega zavarovanja, ZB itd., po posredovanju občinske oziroma krajevne ZB?
15.	Na kakšen način in kolikim partizanskim vdovam so'nudile pomoč občinske oziroma krajevne zveze?
16.	Kakšno je in v čem obstaja sodelovanje z invalidsko organizacijo?
17.	Kolikim članom ZB je bila omogočena obnova s pomočjo ali s posredovanjem občinskih oziroma krajevnih ZB, in koliko denarja se je porabilo v ta namen?
18.	Kako pomagajo občinske in krajevne ZB staršem padlih borcev (denarna pomoč, v blagu, obiski, pogostitve in tako dalje)?
19.	Kakšno je zdravstveno stanje starih borcev (1941, 1942 in 1943), število bolnih na TBC, revmatizem, živčna obolenja itd.?
20.	Koliko članov ZB je umrlo v letu 1955 in 1956?
21.	Kolikim članom so občinske oziroma krajevne ZB pomagale pri kvalifikaciji in prekvalifikaciji?
III. Skrb za otroke padlih borcev in 2FT
22.	Koliko je otrok padlih borcev in žrtev fašističnega terorja, ločeno po spolu in po starosti od 10 do 14, 14 do 15, 15 do 20 in od 20 let naprej na območju krajevne oziroma_ občinske ZB? Kako je urejena ta evidenca?
23.	Koliko teh otrok je v posamezni šoli (osnovni, gimnazij, vajenski, srednji in višji)? Koliko je izučenih oziroma izšolanih, v kakšni obrti oziroma poklicu so zaposleni?
24.	Koliko otrok prejema otroški dodatek?
25.	Koliko otrok prejema štipendijo, v kakšnih šolah so ti štipendisti in kdo jih štipendira (občina, okraj, podjetja, družbene organizacije)?
26.	Kakšni so uspehi (povprečje za posamezne šole),?
27.	Kakšno pomoč nudijo občinske oziroma krajevne ZB tem otrokom pri učenju?
28.	Koliko otrok je biio v kolonijah v merilu krajevnih in občinskih ZB?
29.	Koliko otrok je bilo obdarovanih od krajevnih in koliko od občinskih ZB, s čim so bili obdarovani in po-.vprečna vrednost darila na otroka?
30.	Kakšni so skrbniki otrok? Navedite slabe in dobre ter kako upravljajo otroško imetje?
51.	Koliko je otrok v internatih in v katerih ter keiiko
jih je pri rednikih?
52.	Kakšno evidenco o teh otrocih imajo šolski odbori ?
IV. Delo v okvirn občinskih in krajevnih problemov
35.	Koliko članov ZB je v svetih in komisijah (številčno) in kako se uveljavljajo? Kakšna je politična vloga občinskih in krajevnih ZB in kako se upoštevajo njihovi predlogi (konkretno) ?
34. Kako se obnavljajo tradicije NOV? Kdaj so občinski in krajevni prazniki, katerim dogodkom so posvečeni, in kako je organizirano praznovanje? Kako sodelujejo posamezne organizacije ZB in njeni posamezni člani?
55. Kakšno vlogo odigravajo krajevne in občinske ZB 27. aprila, 1. maja, 4. julija itd. ob vseh državnih praznikih, z obiski partizanskih krajev, pripovedovanji oziroma predavanji po šolah, na grobovih padlih borcev in talcev itd. (udeležba in uspeh)?
36.	Kako so bili oziroma so organizirani pogrebi umrlih
borcev NOV?	«
57. Kako so občinske organizacije pomagale krajevnim ZB v zadružništvu in v družbenem upravljanju, kje in v čem se je odražala ta pomoč?
38.	Kakšno pomoč so nudile občinske in krajevne ZB centrom predvojaške in izvenarmadne vzgoje (vzgojitelji, komandirji, predavanja, filmi itd.)?
39.	Kako so občinske zveze konkretno pomagale krajevnim ZB?
V. Spomeniška dejavnost
40.	Koliko je.bilo padlih borcev in ŽFT v krajevni oziroma občinski ZB (Ločeno za borce in ločeno za ŽFT)?
41.	Koliko je partizanskih grobišč na pokopališčih, koliko izven pokopališč z navedbo števila prekopanih borcev?
42.	Kako so urejena in kje so grobišča izven pokopališča?
45. Koliko spomenikov je postavljenih, kje so, kolikim žrtvam je postavljen, ime projektanta spomenika in datum odkritja?
44.	Koliko in kje so spominske plošče, v spomin kolikim žrtvam, kdo je bil projektant in kdaj je bilo odkritje? (K točkam 41, 42, 45. 44 se priporočajo tudi fotografije.)
45.	Kje bi bilo vse potrebno še postaviti spomenik, spominsko ploščo ali kako drugače obeležiti zgodovinsko mesto?
46.	Koliko je zbranega zgodovinskega materiala, v čem obstaja, kje je in kako je dokumentiran?
47.	Kako zbirajo občinske in krajevne ZB zgodovinski material iz NOV?
48.	Na kakšen način se lotevajo občinske in krajevne ZB pisanja spominov starih borcev, članov ZB in koliko strani teh spominov je že napisanih, in koliko ljudi je pri tem sodelovalo?
49.	Koliko je bilo organiziranih raznih razstav materiala iz NOV in koliko ljudi je razstave obiskalo?
50.	Ali obstaja muzej v okviru občine oziroma krajevne zveze in kako je urejen?
51.	Ali so občinske oziroma krajevne ZB izdale kakšno publikacijo, kdaj in koliko strani obsega?
52.	Koliko življenjepisov padlih borcev NOV i® ŽFT je napisanih ter število zbranih fotografij?1
53.	Koliko je napisanih kronik v okviru krajevne oziroma občinskih ZB in kaj se je po tem vprašanju po-krenilo?
Vse organizacije ZB občinske in krajevne naj takoj začnejo z delom s kolektivno odgovornostjo in natančnostjo. Občinske ZB naj zberejo material po navedenih točkah od vseh krajevnih organizacij ZB, ga uredijo in dostavijo s svojimi pripombami in predlogi Okrajnemu odboru ZB NOV v Trbovljah do 1. decembra 1956. Rezultat tekmovanja bo javno objavljen 22. decembra 1956, to je na dan JLA. Nagrade prejmejo najboljše tri občinske in tri krajevne organizacije ZB, ki bodo z vsem gradivom dokazale, da imajo splošen pregled svojega dela in da ga zanesljivo obvladajo.
Nagrade so:
• Za tri najboljše krajevne organizacije ZB:
Prva nagrada radioaparat.
Druga nagrada kompletna knjižnica.
Tretja nagrada denarna nagrada v znesku 16.000 din.
Zastri najboljše občinske organizacije ZB:
Prva nagrada zastava ZB (ali pa denarni znesek).
Druga nagrada radioaparat.
Tretja nagrada 20 knjig.
Trbovlje, 22. avgusta 1956.
OKRAJNI ODBOR ZB NOV Trbovlje
Mladinski aktivisti v Bohinju
Dobili so napotila
m jutrišnjo delo
g Približno dve sto metrov od g hotela »Pod voglom« v Bohinju § stoji ponosno lep Mladinski § dom, pod njim pa campšng. Vse H letošnje poletje je balo tamkaj g zelo živahno. Zakaj?
M Centratei komite UdS je letos g kakor lansko leto organiziral v H Bohinju vrsto seminarjev, na g katerih naj bi mladi aktivisti |§ pridobili nekaj osnovnih per-g spektiv za svoje delo v LMS. p Zadnji izmed teh je bil seminar g za predsednike tovarniških orli ganizacij LMS, ki je trajal od g 6. do 17. avgusta t. L Tega semi-ff narja se je udeležilo 76 miadin-g cev — aktivistov iz večine indu-g sirijskih mest Slovenije, med p njimi tudi 12 iz trboveljskega g okraja. Izčrpni program serrvi-H narja, dobri predavatelji: tova. g riši Romdn Albreht, Tomo g Brejc, Boris Kraigher in drugi, g živahna diskusija po predava-m njih — vse to Je živ dokaz, da
je -seminar svoj namen dosegel.
Vsem, ki so prebili teh enajst dni v prelepem bohinjskem kotu, bo ostala udeležba na seminarju v spominu kot nepozabno doživetje, saj smo se tu spoznali z mladinci iz vse Slovenije, z njihovim težavami pri delu, si med seboj svetovali z izkušnjami in živeli z njimi v prijetni slogi in tovarištvu. Da ne bi pozabili na šport, smo se v popoldanskih urah pomerili v odbojki — skoraj vsak večer pa smo ob tabornem ognju živahno kramljali in veselo zapeli.
Upam, da bomo, kaT sin© na seminarju pridobili, s pridom uporabljali pri našem nadaljnjem delu v organizaciji Ljudske mladine, ki ima važno nalogo: vzgojiti mladega človeka v dobrega, zdravega člana naše družbe.
Marija Janežič, STT. Trbovlje
Udeleženci seminarja v Bohinj n iz našega okraja
USPEŠNO DELO OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA V VIDMU-KRŠKEM
S semmarjim bodo vzgojili
bodo vzgojili dober kader
Občinski sindikalni svet v Vidmu-Krškem si je zadal za glavno nalogo, da seznani svoje člane z delavskim samoupravljanjem in jih usposobi, da bodo lahko samostojno odločali in ukrepali v korist skupnosti. V ta namen -je svet pripravil šestdnevni seminar, na katerem so obravnavali vprašanje produktivnosti s teoretičnega stališča. Svet je nadalje organiziral posvete z vodilnimi organi delavskega samoupravljanja, kjer so poglabljali na sefninarju pridobljeno znanje s praktičnimi poizkusi v delu. Rezultati niso izostali. Tako lahko trdimo, da so novi delavski sveti, predvsem pa listi, ki so obiskovali seminar, veliko temeljiteje in z večjim uspehom reševali svoje naloge. V veliki meri se je izboljšala metoda dela, in sestanki, ki so bili včasih dolgi in neplodni, so
sedaj krajši, zaključki pa bogatejši.
Občinski sindikalni svet je predvsem v večjih kolektivih, kakor je na primer Tovarna celuloze in papirja posvetil veliko pozornost obveščanju organov delavskega samoupravljanja o stanju v gospodarstvu in financah, kar je prvi pogoj za uspešno presojanje situacije v podjetju,
Ker je seminar uspel, je občinski sindikalni svet sklenil, da bo s to prakso v jeseni nadaljeval, zato bodo še v nadalje vsaka dva meseca sestanki s člani delavskih svetov in upravnih odborov, na katerih bodo izmenjavali praktične izkušnje in si zadali smernice za nadaljnje dele.
Na plenumu okrajnega sindikalnega sveta, ki bo v začetku septembra, bodo pregledali de-(Nadaljevanje na 5. strani)
Wiesbadnu je vstopil starejši mož in nas vprašal za prostor. Ko se je dobro namestil — 6 sabo je imel nekaj slik — se je začel razgledovati po nas. Vprašal nas je po narodnosti. Ko smo mu povedali, da smo Jugoslovani, se je nasmehnil: “Tito!« Povedal nam je, da živi v Švici in da je umetnik — slikar. Preden je šel na potovanje, je v razprodaji kupil hlače in suknjič, s čimer nam je dal povedati, da se mu ne godi preveč fjobro. Tudi slike je najbrž vzel 8 sabo namesto denarja ... Za-uPal nam je, da so ga nacisti Preganjali in da je zato pred V°jno pobegnil v Švico. Veliko potoval po svetu. Obiskal je uidi ie Jugoslavijo. Naše visoke 3°re, zeleni griči, sinje morje in Pa slivovka so napravili nanj |«>bok in nepozaben vtis... Pogovor je nanesel tudi na Tita, N ga med drugim ceni zato, kor •1e nekje slišal o njem. da je ljubitelj umetnosti.
Cez dobrih pet ur — medtem je zgovorni umetnik že zapustil — se je vlak J®javil na prvi postaji v deželi “županov — v Arnhemu. V va-tPP so prišli ljubeznivi cariniki, ■pogledali so naše potne liste in T®* vprašali, če imamo kaj za Taniti. Ne da bi čakali odgo-so nas že zapustili. Skk>-7T~sny> se skozi okna in se za. .T^ali v Arnhem, ki je bil že vrt v prvi mrak. Skoda, da sopotniki, mladi Holandci, vedeli nič povedati o zgo-dogodku, ko je tu daiif	konec angleška pa-
divizija. Tudi pozneje se morali še večkrat pre-da' mladina zelo malo kj^rfvojo bližnjo zgodovino, j« rta tako bogata kot naša, j^Pn^ bila vendarle po svoje
V Amsterdam smo prispeli nekaj minut pred enajsto. Na peronu kolodvora, ki je okrog in okrog obdan z vodo. nas je čakal naš bodoči vodič Nico in nas odpeljal v družinski hotel d’Amsterdam. Talcih hotelov, ki so tako urejeni, da se v njih počutiš zares domače, je v Holandiji precej. .
Amsterdam je največje mesto v Holandiji. Leži ob reki Am-stel. S Severnim morjem je povezan Po Ijmudenskem kanalu. Pravijo mu tudi Severne Benetke. Sestoji se namreč iz 90 otokov. ki so povezani med seboj z več kot 400 mostički. Mesto slovi tudi zaradi tega, ker je po pravici središče umetnosti v Holandiji, saj ima kar dve univerzi, 40 muzejev in galerij, 4000 kulturnozgodovinskih in zgodovinskih starih poslopij, spomenikov itd.
Lotos so sredi mesta odkrili lep spomenik žrtvam zadnje svetovne vojne: National monu-ment.
Ne bi bilo lepo, če ne bi najprej obiskali Rembrandta, najslavnejšega nizozemskega slikarja in velikega umetnika, či. gar 350. obletnico rojstva je pred nekaj dnevi proslavljala kulturna Evropa. V Rijsmu-seumu, kjer smo lahko videli nekaj njegovih najboljših del, med drugimi tudi »Nočno stražo«, smo občutili, da Rembrandt še vedno živi. To pa je občutilo tudi več tisoč drugih obiskovalcev, največ tujcev, ki so se ob istem času mudili v Rembrandtovem svetišču, ali Pa 80 disciplinirano stali v dolgi vrsti pred muzejem. •
Obiskali smo tudi Mestni muzej in si ogledali Rodinova »Vrata pekla« in Picasso jevo »Guernico«. V mednarodnem
institutu za mednarodno socialno zgodovino smo si lahko ogledali rokopise Marxa, Lenina, Plehanova, Kautskega in diru. gih znamenitih osebnosti. Pokazali so nam tudi unikat Komunističnega manifesta.
Škoda, da imajo v tako lepi deželi tako muhasto vreme. Oblaki se le redkokdaj razpršijo, da bi napravili prostor soncu. Venomer dežuje ali pa narahlo prši. Amsterdam Pa ni zaradi
kih koles tudi pri nas ne bi nihče kradel. • •
Vožnja iz Amsterdama v Den Haag je bila zelo zanimiva. Razgovarjali smo se s katoliškim duhovnikom, ki se je peljal v istem kppeju. Zanimalo ga je, če je Jugoslavija neodvisna država, če je pri nas vera svobodna, če imamo sklenjen konkordat z Vatikanom, 6e je Stepinac zares sodeloval z ustaši in še marsikaj. Zanimivo je,
FRANC ŠETINC:
Vtiči 6 potovanja
PO HOLANDIJI

tega nič manj zanimiv, če ni cel« v dežju še lepši.
Delovno življenje se začne v Holandiji ob devetih dopoldne, konča se pa ob tfetih popoldne. Takemu delovnemu redu ustreza tudi holandska kuhinja. Angleški zajtrk, suho kosilo in izdatna topla večerja. Holandci pojedo veliko krompirja v oblicah, zelenjave —pri čemer mi. slim tudi oslajeno solato — raznih sladkih jedi itd. Slovenci s tako kuhinjo seveda ne bi bili zadovoljni, čeprav je res, da bi se ob taki hrani izdatki nekoliko znižali... Ljudje se oblačijo zelo preprosto. Če bi Amsterdamu rekel »mali Pariz«, bi se Parižankam strahotno zameril, Amsterdamčanke pa bi mislile, da se iz njih norčujem ... Na ulicah kar mrgoli kolesarjev. Nekdo mi je rekel, da v Amsterdamu nj tatov koles, čemer pa se nisem niti malo čudil. Najraje bi bil odgovoril, da ta.
da ni vedel, da kardinal Višinski živi na Poljskem in da sploh obstaja poljska država... Na tako nepoučenost pa smo naleteli tudi pri drugih izobraženih ljudeh.. Marsikdo misli, da se Jugoslovani oblačimo samo v narodne noše in da namesto čevljev nosimo opanke. Ko smo se v neki kavarni razgovarjali s holandskim komponistom, je nenadoma potipal mojo obleko in me vprašal, če sem jo kupil v Holandiji... Ko sem ga vprašal, če je' Zahodna Nova Gvineja njihova kolonija, je odgovoril kot Mussolini: »To ni nobena kolonija! Mi smo ji dali kultuto, tehniko in napredek ...« Takoj zatem pa je pristavil, da v Zahodni Novi Gvineji žive še ljudožrci in da zato še niso sposobni, da bi se sami upravljali...
Haag, holandska rezidenca, je gosposko mesto. V njem smo d ogledali Palačo miru, kjer je
tudi sedež mednarodnega sodišča, dalje Mesdagovo panoramo, miniaturno mestece, nekaj muzejev in še kaj. Obiskali smo tudi Schevenmgen, ki je naj-večje in najelegantnejše kopališče v Holandiji. V centru je Kurhaus. okrog njega pa polno hotelov, kavarn in restavracij. Promenada ob obali je dolga tri kilometre. To je bilo po programu, zanimivo pa je bilo seveda tudi tisto, kar smo videli izven programa. Na strehah mnogih hiš smo videti televizijske antene. Vodič nam je povedal, da v več kot polovici teh hiš sploh nimajo televizijskih sprejemnikov. Na prometni ulici smo vrgli nekaj drobiža v klobuk mladega invalida (najbrž iz zadnje vojne), ki je v zahvalo igral na ustno harmoniko. V neki drugi ulici je majhen človeček vrtel lajno, njegov tovariš pa pobiral miloščino. V zakotnih ulicah smo videli žive izložbe, kjer se dekleta ponujajo za denar. Sicer so pa Holandci pobožni ljudje, o čemer priča veliko število cerkva in duhovnikov ...
Splošen vtis o postrežbi v trgovinah in hotelih je bil dober. So pa bile vendarle tudi izjeme. V okrepčevalnici nasproti Palače miru smo se štirje vsedti za mizo in naročili dve steklenici osvežujoče pijače. Natakar nas je vljudno opozoril: »Štirje sedeži in dve steklenici, to ne gre!« V ekem hotelu v Rotterdamu. kjer smo se razgovarjali s predstavniki socialistične mladine mesta, so natakarice delale trušč z gramofonom, steklenicami in jedilnim Orodjem, da bi motile naše razgovore...
Iz holandskih virov smo izvedeli, da ie Rotterdam drugo naj-večie pristanišče na svetu Nova vodna pot ga veže s Severnim
morjem. V njem pristane vsako leto več kot 20.000 ladij. Kaj pomeli to veliko pristanišče za Holandijo, je presenetljivo dobro izrazil Zadnikov spomenik »Razdejano*mesto«, ki predstavlja ženo, ki so ji iztrgali sro® w telesa. Ta kip, ki stoji blizu železniške postaje, dejansko simbolizira Holandijo iz leta 1940,
»Razdejano mesto«
ko so ji Nemci razdejali njeno srce — Rotterdam. Jasno predstavo o tem srcu pa smo Sefe dobili, ko smo napravili krož. no vožnjo po pristanišču. Ko smo zagledali več sto ladij, med njimi tudi »Camitio«. »Gameto«, »Santa Eleno«, »Fidro«, »Bir-kenstein in druge, nam je postalo jasno, da je življenjski standard Holandije povezan s tem pristaniščem. Brez njega bi bila Holandija revna dežela...
ti zastaran u terjateu
2e star latinski izrek pravi: »Ignorantia :uris nocet« — neznanje prava škoduje. Pravilnost tega izreka ]e že. marsikdo preizkusil na svoji koži, toda malokje velja tako zelo kot na področju zastaranja. V pravu se namreč izkazuje času, temu velikemu zdravniku in te-šitelju mnogih nesreč, velik pomen, kajti po predpisih o zastaranju dolgovi v določenem času zastarajo. Vendar ne zastarajo v 'korist vsakogar, ampak samo v prid tistega, ki to ve in pozna predpise, izrecno je namreč po našem zakonu določeno, da se sodišče samo na zastaranje ne more ozirat;, če se dolžnik nanj ne sklicuje. Zato je poznanje predpisov o zastaranju dolžniku lahko v veliko korist. Prav tako pa je to poznanje lahko v veliko korist upniku, ki mora paziti, da njegova terjatev ne zastara.
Predpise o zastaranju terjatev vsebuje zakon o zastaranju terjatev iz leta 1953, ki je uredil to vprašanje za vso državo enotno (pred vojno so veljali v raznih delih države različni predpisi) in ki je roke o zastaranju dokaj skrajšal.
Kolikor za posamezne primere ni drugače določeno, zastarajo terjatve v 10 letih (poprej v 30 letih). Občasne terjatje, ki do-sppvajo v posameznih obrokih (n. pr. preživnine, anuitete) pa zastarajo v 3 letih od dospelosti vsakega posameznega obroka, medtem ko pravica sama zastara v 10 letih. Medsebojne terjatve gospodarskih organizacij, obrtnikov in imetnikov drugih delavnic iz dogovora o izročitvi blaga in iz dogpvora o delu in uslugah v okviru njihove dejavnosti zastarajo v 3 letih. Zakupnine prav tako zastarajo v treh letih. V treh letih zastara tudi terjatev odškodnine. Tukaj začne teči triletni zastaralni rok z dnem. ko je oškodovanec izvedel za škodo in osebo, ki je škodo napravila. V vsakem primeru pa poteče ta rok v 10 letih, torej tudi v primeru, če bi oškodovanec izvedel za škodo in osebo, ki je škodo napravila. V vsakem primeru pa poteče ta rok v 10 letih, torej tudi v primeru, če bi oškodovanec do takrat za škodo ali pa poškodo-valca še ne izvedel. £dino takrat. če je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem, poteče zastaranje šele tedaj, ko je zastaral tudi kazenski pregon.
Cela vrsta terjatev zastara že v dveh letih in sicer: terjatve delavcev, uslužbencev In nameščencev, ki izvirajo iz njihovega delovnega odnosa, terjatve gospodarskih organizacij, obrtnikov za izročeno blago, izvršeno delo in usluge drugim osebam (razen med seboj, kjer velja triletni zastaralni rok), terjatve gostinskih podjetij za stanovanje in hrano, terjatve oseb, ki se ukvarjajo s prevozom, terjatve poljedelcev in izročitev poljedelskih in gozdnih proizvodov za potrebe dolžnikovega gospodinjstva, terjatve Inženirjev, arhitektov, pooblaščenih inženirjev in geometrov, terjatve zdravnikov, zobarjev, babic in veterinarjev, terjatve odvetnikov,-terjatve slikarjev, kiparjev, skladateljev in drugih umetnikov. terjatve učiteljev in in-
štruktorjev, terjatev ustanov za vzgojo in zdravljenje (zlasti bolnišnice!). Se krajši zastaralni rok enega leta je določen za naslednje terjatve:	terjatve za
električno energijo, plin, vodo, dimnikarske usluge in za čiščenje za privatna gospodinjstva, terjatve radijskih postaj za uporabo radijskih sprejemnikov, terjatve pošte, telegrafa in telefona in terjatve predplačila za občasne publikacije.
Zastarajo tudi terjatve, ki so ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo ali s poravnavo pred sodiščem, vendar znaša tukaj zastaralni rok 10 let, tudi če bi sicer veljal za tako terjatev krajši zastaralni rok.
Zastaranje ne teče med zakoncema. med starši in otroki, dokler so otroci ’ pod oblastjo staršev in med skrbnikom in njegovim varovancem, dokler traja skrbništvo. Zastaranje tudi ne teče za časa mobilizacije in vojne glede oseb, ki so v vojaški službi, ter glede terjatev oseb, ki so zaposene v tujem gospodinjstvu nasproti delodajalcu in njegovim družinskim
Marmm dokler traja delovno razmerje.
Zastaranje proti osebam, ki
so na odslužitvi vojaškega roka ali orožnih vajah, ne more nastopiti, dokler ne pretečejo trije meseci od dneva odslužitve.
Zastaranje se lahko prekine. Pretrga se s tem, da dolžnik dolg prizna, kar lahko napravi ne samo z direktno izjavo, ampak tudi posredno, n. pr. z delnim plačilom. Dalje se prekine zastaranje z vložitvijo tožbe, ki pa se mora v redu nadaljevati — ne zadošča pa, kar marsikdo zmotno misli, za prekinitev zastaranja, če upnik dolžnika pismeno ali ustno opominja na izpolnitev obveze. Po prekinitvi zastaranja prične teči zastaranje znova in se poprej že dotekli čas ne vračuna v zastaranje.
Daljše ali krajše dobe zastaranja, ko je določeno v zakonu, in mogoče odgovoriti. Prav tako se dolžnik ne more odreči zastaranju, preden je potekla zastaralna doba. Pač pa se je mogoče odreči pravici zastaranja, ko je zastaralna doba že potekla in se šteje pismeno priznanje zastarane obveze kot odrek zastaranju. Isti učinek ima položitev zastave ah dru. gega varstva za zastarano terjatev. Ce pa je dolžnik izpolnil obvezo, ki je že zastarala, nima pravice zahtevati nazaj tega, kar je dal, čeprav ni vedel, da je obveznost že zastarala.
ilrešanfe naših ni
Pokopališča, ki so zadnje bivališče ljudi, morajo biti lepo urejena, saj so ti kraji zgovorna podoba kulturnega nivoja prebivalcev in jih moramo zato estetsko oskrbovati. Naša pokopališča, predvsem na deželi, pa so pogosto v zelo klavrnem sta. nju in kažejo, da smo se zanje premalo brigali, čeravno sodijo med važne komunalne naprave, na drugi strani pa so manjkali zakonski predpis;, ki bi primerno urejali to važno vprašanje.
POKOPALIŠČA MORAJO
Blh UREJENA V TREII LETIH
Da se dokončno reši in uredi vprašanje pokopališč, je ob koncu leta 1955 izšel zakon o pokopališčih (Ur list LRS št. 40-55), dne 2. avgusta t. 1. pa pravilnik o izvajanju tega zakona (Ur. Ust LRS št. 26-56) Osnovna poglavja predpisov urejajo vprašanje ureditve in opustitve p6kopališč, pokop mrličev in prekop grobov, pokopališki red in končno sankcijske določbe, ki so tudi nujno potrebne pri izvajanju tako važnih predpisov. Razumljivo je, da pokopališč ne bo mogoče takoj urediti. kot to terjajo predpisi, zato je za ureditev pokopališč določen 3-letni rok.
Občinski ljudski odbori, ki preko svojih pokopališčnih in komunalnih uprav upravljajo pokopališča, morajo izdelati triletni plan za izvedbo vseh potrebnih'del. Tako so se nekateri objekti pričeli urejevati že letos, vendar bo treba te prostore in naprave prilagoditi zakonskim predpisom do konca leta 1958. Iz tega sledi, da bo tre. ba glavna dela opraviti v letih 1957-1958. Kakor znano, se bo proračunsko leto 1957 začelo že s 1. januarjem prihodnjega leta, zato morajo naši občinski ljudski odbori pravočasno zagotoviti v svojih proračunih v ta namen potrebna sredstva.
POKOPALIŠČA — V PRIMERNE KRAJE
Veliko pokopališč v naših krajih je ob cerkvenih objektih ah pa sredi naselij in jih bo treba nujno preložiti na primernejše kraje in sicer vsaj pol kilometra od najbližjih poslopij oz. zazidalnih okolišev. Za opustitev ali novo ureditev pokopališč veljajo gradbeni in sanitarni predpisi, so torej določen investicijski program s pripravo glavnega projekta, lokacije in gradbenega dovoljenja m terja-ja potrebna finančna sredstva. Preložitev pokopališč bo ponekod nujno potrebna, tako n. pr. v Cerkljah ob Krki. saj leži pokopališče sredi naselja ob stanovanjskih hišah in nima predpisane. mrtvašnice, ki se na tem mestu sploh ne bo smela postaviti.
VAŽEN JE POKOPALIŠKI RED
Za upravo pokopališč odgovarjajo pokopališčne uprave ali pa od ljudskega odbora pooblaščeni organi. Ti vodijo potrebno evidenco vseh pokopanih in skrbe za red in izgled grobov in pripadajočih objektov ter upravljajo mrtvašnico in skrbe za pogrebne usluge. Vsak najemnik grobov je moralno in materialno dolžan, da oskrbuje grobove in neposredno okolico skozi vse leto. Posamezne pokopališčne uprave so vpeljale oskrbovanje grobov po naročilu lastnikov in bilo bi pravilno, da se ta način razširi povsod, kajti le na ta način bo pokopališče zares lepo urejeno. Delo na pokopališčih in odnose med upravo in lastniki grobov bo urejal pokopališčni red, ki ga mora imeti sleherno pokopališče. Kolikor ti predpisi že obstajajo, se morajo prilagoditi v treh mesecih novim določilom.
Po novih predpisih mora imeti všako pokopališče mrtvašnico
Resen problem škode,
povzročen po divjih prašičih
Okrajno sodišče v Sevnici je zavrnilo tožbeni zahtevek posestnice z Lepega dola proti Lovski družini v Boštanju ob Savi na povračilo škode, ki so jo napravili divji prašiči lani na tožničini njivi V razlogih sodbe je rečeno, da tožnica ni poskrbela za uporabo primernih sredstev v zavarovanje pred škodo po divjadi na način, ki je primeren krajevnim potrebam.
Na pritožbo tožnice je okrožno sodišče kot pritožbeno sodišče v Celju izpodbijano sodbo razveljavilo in naročilo prvemu sodišču, da zadevo ponovno obravnava in razsodi. Nekaj zanimivih mest iz razlogov te odločbe:
Za škodo, ki jo napravi zaščitena divjad ali divj} prašič na odprtih zemljiščih, odgovarja lovska družna po 44. členu zakona o lovu. če je lastnik ah posestnik poskrbel za zavarovanje pred škodo na tak način, ki je splošno vpeljan oziroma primeren krajevnim razmeram. Lovska družina trdi. da je krajevno primemo zavarovanje
z ločenimi prostori za polaganje mrličev na mrtvaški oder (mrliške veže), prostore za obdukcije in shrambe za orodje ;n druge potrebščine. Zarad. sorazmerno kratkega roka — komaj dve in pol leti — je priporočljivo, da se v prvem obdobju urede objekti vsaj v centrih tudi za pokopališča, oddaljena do 4 km. Kolikor obstajajo že stare mrtvašnice, jih je treba preurediti z dozidavo in jih pravilno opremiti. Pri obnavljanju dosedanjih mrtvašnic naj služi kot osnovni napotek kritična in trezna presoja prave n zadostne lokacije, estetski iz-glcd kraja, perspektivni razvoj naselij in s tem v zvezi morebitne preložitve pokopališč na. primernejše kraje.
Za gradnjo novih pokopaliških objektov bi bilo za občine zelo dobrodošlo, da bi OLO ali projektivni biroji napravili nekaj tipov takih mrtvašnic, ki naj bi še revidirali s sodelovanjem sanitarnih organov. S lem bi se celoten postopek in delo pocenilo in poenostavilo, dela bi l#-io mogeče pravočasno dovršiti Cn tudi kraji bi dobili lepši, estetski izgled.
Važen in nujen nadaljni ukrep v zaščito stanovanjskih prostorov, zdravja m higiene je, da ljudski odbori izdajo v vseh večjih krajih odlok, po katerem-bi bilo obvezno, da se mrliči po. iagajo na mrtvaški oder v zato določenih mrliških vežah na pokopališčih. Navada,, da pokojniki ležijo do pogreba na mrtvaškem odru doma, ima sicer svojo tradicijo, vendar je priporočljivo in nujno, da se opusti in da se to vprašanje po zgledu vseh večjih mest in krajev zadovoljivo reši v splošno korist s pripravo potrebnih mrliških vež.
Nujno je nadalje, da se ljudski odbori in tudi ostali državljani seznanijo z novimi zadevnimi predpisi in da se ta zakon.
uporaba zaščitnih sredstev, kakor zatikanje količkov, ki so namazani s karbolinejem, fenoli-niom ali s kakšno drugo smrdečo snovjo. Dve priči sta izpovedali, da so ta sredstva več ali manj uspešna, če se uporabijo pravočasno in V zadostnem obsegu. Po pričevanju tožničinega moža ugotavlja prvo sodišče, da tožnica lani ni uporabljala nobenih zaščitnih sredstev. Pr.tožba izpodbija to ugotovitev in navaja, da sta drugi dve priči kot funkcionarja lovske družine prizadeti na izidu pravde. Pritožba sodi uporabo smrdljivih sredstev kot neprimerno zavarovanje. Ce bi bilo sodišče zaslišalo po tožnici predlagane ostale priče, bi bilo ugotovilo, da je ostala uporaba teh sredstev prejšnja leta popolnoma brezuspešna in bi se bilo so. dišče prepričalo, da proti divjim prašičem ni nobenega drugega zaščitnega sredstva kakor postavitev ograje ali pa odstrel. Zaščitna ograja da v tem primeru zaradi velikih stroškov ne pr.haja v poštev. Tudi pravi pritožba, da prva stopnja neopravičeno očita tožnico opustitve primernega zavarovanja, ko vendar tožeča stranka zatrjuje in dokazuje, da je prejšnja leta uporabljal po lovskem glasilu priporočena smrdlj va sredstva v velikem obsegu in da so kljub temu prašiči vdrli na njivo in napravili škodo. Zato meni tožnica. da lovska družina odgovarja odškodninsko, ker ni pravočasno organizirala odstrela divjadi.
Po mnenju okrožnega sodišča je treba rešiti vprašanje, ali je strokovna uporaba karbolineja, zlasti pa fenolina splošno vpeljan in krajevnim razmeram prmeren način zavarovanja pred škodo Po zaščiteni divjadi in divjih prašičih, in dalje, ali je šteti neuporabo teh zaščit, nih sredstev za tako okoliščino, ki reši lovsko družino odškodnin. ;:e odgovornosti Zaslišani priči, kj nastopata bolj kot zastopnika lovskega društva kakor pa kot priči, nista določno povedali, da je karboiinej in fenolin zanesljivo zaščitno sredstvo proti škodi, ki jo napravijo divji prašiči. Ničesar pa ' nista omenili, če je uporaba teh sredstev splošno vpeljana in če je v našem primeru smotrna, to je krajevnim razmeram primerna. Izvedenec se glede učinkovitosti ni mogel izjdviti in je mnenja, da je' zanesljivo sredstvo ograja. Prvo sodišče je vzelo brez podlage, da je neuporaba teh zaščitnih sredstev po tožnici že razbremenila lov. sko družino odgovornosti.
Okrajno sodišče naj po neprizadetem strokovnjaku dožene, ali je fenolin že splošno uporabljeno sredstvo pri naših kmetovalcih. Za sedaj je to dvomljivo, saj je znano, do lovske dru-
ska določila prično izvajati, s čimer bodo odstranjene vse nejasnosti in bo to vprašanje potem urejeno z dosego boljšega poslovanja in estetskega izgleda pokopališč. Pokopališki redi morajo biti dosegljivi vsakemu državljanu, da se z njimi seznani in jih tudi lahko izvaja. (Naš list bo razumljivo prav rad objavil zadevni pokopališki red.)
žine iz lastnih sredstev kupujejo fenolin in ga dele kmetom, da jih navajajo na uporabo *» s tem zmanjšajo škodo. Se bolj dvomljivo je, če ima to sredstvo učinek pri divjih prašičih, in ni izključeno, da je možna proti divjim prašičem le ograja aM pa odsrel. Problem škode po divjih prašičih pa ni samo vprašanje kraja Boštanj. Vsi slovenski lovci plačujejo težke milijone za to škodo. Gotovo bi bili lovci že storili vse. da bi se fenolin uporabil in s tem odvrnila škoda in hude dajatve, če bi bil res zanesljiv. Karboiinej je poznan že dolgo, ni p>a bilo slišati, da bi ga kmetovalci uporabljali za preprečitev lovske škede.
Prvo sodišče bo moralo strogo ločiti lovsko škodo in zavarovanje pred n jo na eni strani proti divjim prašičem, in na drug: strani proti zaščiteni divjadi. Odločiti bo treba, ali je glede na lego njive uporaba smotrna potem, ko bo ugotovila, ali Irki njiva na nobočiu hriba ali na ravnem. Učinek je lahko dokaj različen glede na konfiguracijo zemljišča. Končno bo treba tudi jjri presoji krajevnim razmeram primernega zavarovanja premisliti razmerje med izdatki za zaščitna sredstva in donosom zemljišča. Če bi znašali stroški več. kot je dohodek njive, bi se taki izdatki ne mogli zahtevati od posestnika njive. Zaslišati bo treba še nekai kmetov, da povedo, kakšen je bil uspeh uporabe fenolina. na kar bo sodišče laže vrednotilo izvedeniško mnenje. Sele potem bo mogoče zanesljiveje odločiti o tožb enem zahtevku.
fz bre£ls’’c;h.
sindikalnih
organizacij
Društvo učiteljev in profesorjev. — Od tega je občinski sindikalni svet dobil le zapisnik ob občnega zbora in nič drugega. S članarino pa so v redu.
Državni uslužbenci, — Tudi ti so poslali ObSS le zapisnik občnega zbora m pred kratkim še zapisnik o sestanku, vemo pa, da so jih imeli več. S članarino so točni.
Vojna pošta, Cerklje. — Ti so precej močan kolektiv, vendar ni med njimi v sami podružnici društvenega življenja. Nimajo članskih sestankov, da bi na njih obravnavali svoje probleme in seznanjali članstvo s po lirično-ekonomskimi vprašanji naše skupnosti. Čeprav so vojaška ustanova, bi morah biti seznanjeni z našo družbeno problematiko. S spolšno politiko pa bi jih znali dobro seznanjati tovariši oficirji iz garnizona.
Obrtni delavci. Brežice. — V
podružnici so včlanjeni različni obrtni delavci iz socialističnega in privatnega sektorja. Število članov je majhno, okrog 50, če vemo, da je na jpodročju občine preko 250 ljudi, k>: ©o zaposleni v zasebnem sektorju. — O zapisnikih tudi tuikaj ni nič.
»Prevoz«, Brežice. — Poleg članarine pričakuje ObSS od njih tudi zapisnike, vendar teh ni od nikoder, tudi od DS ali UO ne.
3»
Jože Stok — Korotan:	14	(Nadaljevanje)
Partizanska aoJka
Borci ' Brunove čete pa niso Mož pa je bil zavoljo tega tako bili . samo godbeniki in parti- užaljen, da se je umaknil v sa-zaiiski vojaki Kamor koli so moto in se začuden vprašal, če prišli, so se znali vživeti v na- res izgleda tako star. vade vojaške enote ali v življe- »Prav gotovo me košate brke nje vaščanov ter jim po svojih jn pleša 'na glavi napravijo še močeh pomagati. Tako so v Ho- starejšega,« si je mislil. Ncpo-žancih lepega popoldneva zape- sied se je le potolažil in aprili •Nabrusimo kose . pogra- jaznil z resnico, da ima že štiri bili kose tri odšli na • travnike križe in zatorej ni več fant, kosit, Čeprav so bili vsi godbe- temveč zrel mož in celo oče ni ki rudarski asi, so z velikim Vrnil se je med prijatelje in z uspehom podit ali travo, klepali njimi odkrevsal nazaj v Rožan-in brusili kore tn se tako za- ce_
grizli v delo, da so kose pele Godbeniki so v Rožancih za-kakur glasbila	živeli pravo vojaško življenje.
Vaščan' so Jih bili veseli,' za- Toda nekaj borcev je proti to so jim s hvaležnostjo postre- vsem partizanskim navadam še gli z izdatno hrano in pijačo vedno nosilo s seboj dežnike, ki ter jih tako pridobili še za dru- so jih prinesli od doma. Nosili gi dan	so Jih vse dotlej, dokler ni ka-
Naslednjega večera se je ne- pelnik Brun zarobantil: kaj mož napotilo v Črnomelj,	»Primojduš, naša godba ven-
Po ogledu kino predstave so po- dar ni japonska vojska!« sedli v gostilni in se zapletli v Vojaki z dežniki so se molče zanimiv pomenek. Ko je zmanj- umaknili za skedenj in se pokalo pijače besede pa so posta- svetovali. Popoldne sta Vetovi-(e suhe m redke, je osiveli mo- šek.in Pokleka že odšla na Vi-žiček globoko / zdihnil. .	nji vrh kje. sta zamenjata svo-
»Oh, da b' bilo že enkrat ko- je orožje proti aežju za dva ncc vojne, kajne očka?« in po- hlebca kruha in dve klobasi, gledal Kumlanca ki si je po- Gračnar pa je v Otovcu netpra-pravljal razkošne brke,	vil je boljšo kupčijo Tako je
•Seveda!« je podzavestno pri- bila vsa godba na račun pfoda-trdil Kumlanc, vesela družba pa nih dežnikov deležna izdatne sc mu je prešerno nasmejala, malice.
V	zarji predzadnjega avgu- je nad Loško dqlino nenadoma stovskega jutra je godba kor- zadrdrala strojnica. Sprva je pusa zapustila Rožance in od- izgledalo, kakor da se nekdo hitela v Črnomelj Tam se je igra. V naslednjem trenutku, vključila v kolono Vil. korpusa, ko so vmes posegli še številni ki je bil na pohodu proti No- mitraljezi, mine in granate, je tranjski. Dolga karavana, ki je bil odgovor jasen.
štela 450 mož, konjsko vprego,	V spopadu enot	korpusa z
mule in klavno živino, se je domobranci in 'Nemci, ki so iz-pomikala čez hrib v Stari trg, vedli napad z 2000 vojaki, je od tam pa h Kolpi. Ponoči seje nastala pravcata bojna nevihta, z brodom prepeljala čez reko in Vso Loško dolino je preplavil po hrvatski strani nadaljevala vihar, ki je žvižgal in rezgetal, pot čez Brod na Kolpi in dalje pel in jokal, bučal in donel ter skozi Osilnica in Cabar na No- prinašal smrt, razdejanje in tranjsko.	opustošenje.
V	štiridnevnem pohodu so	Sovražniki so bili divji in
borci napravili skoraj 120 kilo- neizprosni. Zato. so se godbeniki metrov marša. Zato se jim je in domačini z Vrha umaknili počitek r Loški dolini prilegel na Babno polico. Tam so skriti kot hladna prha v poletni vro- pred nevarnostjo nabirali lešni-čint, in Še toliko bolj, ker je ke in jih trli in mleli. Tako so bil tam mir in zatišje.	se vsaj malce zamotili in tešili
Na Vrhu, kjer je domovala lakoto... godba korpusa, je bilo prav	Ko so sovražniki	oropali va-
prijetno. Tudi veselja je bilo si, pobili več nedolžnih dcma-dovolj, ki so ga pa še povečale činov in partizanov ter o$kru-veseld novice: zavezniki prodi- niti domove, na bojišču pa pu-rajo v Nemčijo tudi čez Belgi- stili petdeset mrtvih vojakov, jo in Holandijo .. V Italiji pre- sp snet izginili v svoje brloge, bili gotsko lini jo. ■. Rusi zavze-	Ubežniki z Vrha	se iz pra-
li Turn-Severin in prekoračili vidnosti niso takoj vrnili na jugoslovansko mejo.,, Obletni- svoje domove. Noč so prebili ca kapitulacije fašistične /tali- na prostem v leščevini, kjer so je . Nemci na Balkanu odre- Hh vso noč vznemirjale pre-zani od zaledje	..	drzne veverice
Vse take razveseljive dogod- Ob vrnitvi na Vrh si je god-ke je godba korpusa proslavila ba hitro opomogla. Tam je do-z igranjem Ko pa se je Rdeča bila novega šefa kuhinje Mi-armada v Kladovem združila z lana ki je iznajdljivo poskrbel NOV in PO Jugoslavije, so god- ca zajtrk in prav hotelsko ko-beniki igrali	nu	manifestaciji v silo. Pa Jr> nctistega	dne so
Starem trgu.	sc godbeniki pr:lc	-'',i	r	prave
V	nedeljo, 1U. septembra, pa liartizune — vsaj po pokrivalih.
Štabni podporočnik Edi jim je ni nadaljevala pohoda, temveč namreč preskrbel titovke, ki so se je spet vrnila v Novo Vasjih bili izredno veseli.	Godbeniki so bili utrujeni, pa so
Naslednje dopoldne je godba si v šoli takoj postlali in legli k korpusa odkorakala v vas Više- počitku. To so storili ob pravem vek, kjer je igrala na pogrebu času, kajti še ponoči so morali osemnajstih domačinov in par- na pot, ker so bile Bloke izpo-tizanov, ki so jih pobili sovraž- stavljene nevarnosti, ni ki. Popoldne so se godbeniki Po peturnem pohodu so bil* odpeljali na dveh vozeh skozi spet na Vrhu. Tam so sc nasta-Btari trg in mesto Lož v Novo nili že šestič, in prav zaradi tavaš. Tam so igrali na pogrebu ga se je te vasice prijelo irn« predsednika gospodarske komi- Glasbeni vrh. In res je bil. Tu sije za Notranjsko, ki so ga do- sp godbeniki vadili, od tod so mobranci umorili na zelo krut hodili igrat v brigade in na način.	razne prireditve po vaseh. Tisti
Zvečer se je godba vrnila na dan so igrali v Igri vasi na nta~ Vrh, Icjer je prenočila, zjutraj nifestaciji za združeno Slovenijo pa je s ,štabom korpusa odrini- v demokratični Jugoslaviji, 'lam la v Novo vas, kjer je skupno so zvedeli za radijske vesti; s frontnim gledališčem priredi- Nemci se naglo umikajo iz /ta- . la miting za vaščane in parti- lije... Konec sovražnosti med za ne. Bilo je vsega dovolj: glas- NOV Jugoslavije in Bolgarijo, be, petja, vesele zabave in raz- In zanimiv dogodek v sam* igranega plesa	Igi vasi sem je z Vrhnike na
Hladne jesenske noči je front- Notranjskem pobegnilo 17 do-no gledališče odrinilo na pot mobraticev s kapetanom na čelu proti Primorski, naslednji večer in se predalo naši vojski. pa mu ja sledila še godba.	Drugi dan je nad Cerkniškim
Prvi pohod ni bil dolg, kajti jezerom zaškrtnllo angleško Ie' Uranova četa si je izbrala za talo. Nesreča. Pilot se je skuš?1 prvi počitek Vrli v Loški dolini, rešiti, a ne podalo ni odprlo ‘n Ko so borci tam večerjali nesla- je treščil na tla, tnalo strm Pa no krompirjevo juho, je Kum- je zgrmel na zemljo tudi av.om lune v šali prav resno godrnjal: Poveljstvo korpusa je pripravi' •Ce se še kdaj vrnem domov lo letalcu slovesen pogreb: 0°d' in če bo kdo tarnal, da je litru- ba je zaigrala žalostiiiko, vato ign, ker je šel peš iz Zidu nega sta govorila, naš in anglešk mosta v Hrastnik, mu bom za- oficir, pevski zbor ji zavel, *fl' brusil, da smo v partizanih ho- ščitni vod korpusa pa je lzs're' dili tako daleč k večerji in lil tri salve. spat «
7juiraj je s primorske smeri	(Nadaljevanje sledi)
pretila nevarnost, zato godba
1. SEPTEMBRA 1956 — St. 36
IMI © V O © I Dl 1H1IVJH
Stran 5
12 SENOVEGA
Plenum občinskega sindikal- svoje učenje -ogled službe zvez. nega sveta. — Prejšnji teden je Pripadniki vojaške enote so iz-zaseda'1 redni plenum občinske- letnikom pokazali aajnoveiše ga sindikalnega sveta. Poleg pridobitve v tehniki modemih razrešitve nekaterih članov zvez. Tako so se poleg doseda-predsedstva je plenum obravna- njega teoretičnega znanja izpo-val tudi polletno finančno po- polnili še praktično z ogledom ročilo.	telegrafske, telefonske, radio in
___________ _________ _________ ______ ___ __________________________________________ Posebna točka dnevnega reda teleprinterske službe.
je namenjena za konjske dirke, večje, je upravni odbor Avto- deli. Komisija je ugotovila, da ra, kajti ta steza ne bo le edina je bilo poročilo o vlogi sindikati- Nato so senovški rezervni ofi-Te prireditve je z zanimanjem moto društva v Vidmu-Krškem so dela pravilno začeta in da v Spodnjem Posavju, temveč v oih organizacij pri utrjevanju cirji prtreaili se izlet v prelep
iz- vsem našem okraju, in tretja v delavskega samoupravljanja. gorenjski kot.
NA STADIONU „MATIJE GUBCA“ V VIDMU-KRŠKEM GRADIJO STEZO ZA MOTORNE DIRKE
Prihodnje leto bodo lahko na štadionu že republiške in zvezne motorne dirke
Pred leti so bile na stadionu domačini kakor tudi med člani Avto-moto društva ter skupno nadalje občinski LO Videm-»Matije Gubca« v Vidmu-Kr- Avto-moto društva iz Zagreba pregledali teren. Domače dru- Krško, računajo pa tudi na po-škem motorne dirke na stezi, ki ter društvi iz Slovenije vedno štvo je že pričelo z zemeljskimi moč okrajnega ljudskega odbo-
M «	«~V rd K AK	A IT+A .	-3 — 1 !	T r_- 1 _- — —	- —.	. ■ ^ a t —. f 1 1 A	/H A	A Ir A 1 4*1	t A	A 4 A rf A MA U A 1 A A/llM A
spremljalo tudi do 10.000 gle- pričel resno razpravljati o iz- je'prostor za progo dobro ...	........	...	-	-----	-	■	- _ -	...
dal cev, kar dokazuje, da je v	gradnji nove,	po medn. predpis,	bran in da ne bo škodil že ob-	naši republiki. V Sloveniji je	_ Poučni izlet rezervnih oficir-	Društva namerava t™ ’
Spodnjem Posavju za ta šport	urejene steze	za motorne dirke,	stoječi konjski stezi. Vsa ze-	dirkalna steza le v Kranju in	iev; — Senovški rezervni ofi-	aoce prirejati tassne eKsitur-
veliko zanimanje. Žal pa se je	Društvo se je	dogovorilo z Avto-	meljska dela bodo, kot izgleda,	Celju, katera pa nima zaščitne	cirji so pred nedavnim napra-	zije za svoje č.ane. da se irpo-<
na dirkah zgodila smrtna ne-	moto zvezo Slovenije in	Hrvat-
sreča, prišlo je tudi do telesnih	ske, da bi s skupnimi	močmi
poškodb zaradi padcev. Zato je	pričeli s to gradnjo.
Avto-moto zveza Slovenije pre- Pred dnevi so se na stadionu bodo namestili prihodnjo spo-povedala nadaljnje avto-moto	v Vidmu-Krškem zbrali	zastop-	mlad,	ko	bo	steza že	utrjena,
prireditve na tej stezi. Ker pa	niki imenovanih zvez in člani	Tako	bo	Avto-moto društvo	v
je zanimanje za te dirke med upravnega odbora domačega Vidmu-Krškem že drugo leto stezo Je v 0siieku ^ crikveni-
lahko pripravilo gledalcem in	J
opravljena še pred zimo, zaščit- ograje, zaradi česar Celjani ne vili poučen izlet k neki vojaški polnijo s koristnimi praktični-no ograjo, ki bo služila le v ča- morejo prirejati republiških in enoti. To pot so si izbrali za mi ogledi raznih rodov m služb, su prireditev in treninga, pa zveznih dirk.
Da se Zagrebčani zanimajo za to stezo, ni nič čudnega, saj ^ imajo v LR Hrvatski podobno
IZ BRESTANICE
Brestaniški gasilci so razvili Pred gasilskim domom se Je novo zastavo. — Pred nedavnim zbralo mnogo ljudi, med njimi so imeli brestaniški gasilci lep tudi predstavniki oblasti in praznik — razvili so novo dru- OGZ Trbovlje. Slovesnosti se štveno zastavo.	Je udeležil tudi predsednik se-
Ob pol treh popoldne se je novske občine. Novi zastavi sta ob zvokih gasilske godbe iz Ka- botrovala tov. Koserjeva in tov. pel razvil velik sprevod skozi Miklavčič.
gradnjo nove steze bo nosilo	kvalitetnih prireditev, kjer si	trg do Gasilskega doma. V spre-	Ob tej priložnosti je bil	po-
domače društvo, k izdatkom pa	bomo lahko ogledali tudi naj-	vodu so bili poleg domačih ga-	veljnik PG-D Brestanica	tov.
bo prispevala še Avto-moto	boljše vozače-motoriste iz cele	silcev tudi gasilci iz sosednih	Žmavc odlikoYan s zvezno	ga-
ttg&agg-g HSSŽffSB
niziralo velike meddruštvene .	. ..	j,-i„
motorne dirke v republiškem Prlre^ah motorne dlrke' ali pa celo v zveznem merilu. Vse to dokazuje, da bo na Pretežni del stroškov za iz- novi motorni stezi vedno dovolj
zveza Slovenije in Hrvatske, Jugoslavije.
-a krajev.
1500 l|adl si Je z vidnim zanimanjem ogledalo, trboveljski muzej
silsko zvezdo druge stopnje. Zatem so bila podeljena nekaterim članom še odlikovanja III. stopinje republiške gasilske zveze, domače društvo pa je nekaterim svojim članom in dvema naj starejšima pionirjema izročilo priznanja. Oba pionirja sta v gasilskem društvu že deset let. Eden je postal, njegov član s četrtim letom starosti.
________ _	_______	_	_	Po tej slovesnosti je bfl. mi-
okraja. Za boljše upravljanje zarod. Tako so zadnja leta vlo-	Od časa do časa prirejajo po-	mohod	vseh	gasilskih čet, nato
žili v Bistrico, Brestanico, Blan-	samezna društva	tudi množičen	pa so	bile	pionirske gasilske
co, Sevnično, Močnik, Malenco, odlov rib z mrežami ter tako vaje, ki so lepo uspele.
Sušico in Obrh-Studeno 30.000	nudijo ulovljene	ribe še osta- Po2aWJe	sojetnica. — Le-
mladih postrvi, v Krko pa	lim potrošnikom.	Tak odlov no	-,_x
_ . ,	160.000 mladih krapov.	* je ze bil na Mirni in odlov z **
Potok? upravljajo ribiške dru- Navzlic rednemu vlaganju pa mrežo na Krki.	bivsem	®
Ribiško društvo vzgaja tudi mostanu na rajhenbursk^ gra-*________idu odnril Tovarno čokolade to
Žine. Vsak potok ima določen nekaterih nntnkih ni začele- Pihiškn društvo vzaaia tudi mosianu na rdjuaiuui^u s-*--
sp -ž« issššrl iSPS šžSfžšs
.£. SLAVNOSTNA	SEJA	SD	Med	drugim	je	dopoldne	sode-	nem pboru.	gledajo na mero in neusmiljeno	smejo	loviti v počitnicah. Ta	mo dama. marveč tudi v tujtou.
»SLOGE«	—	V	počastitev pad-	lovala	tudi na akademiji,	ki	so	Disciplina	med	ribiči se	je	uničujejo mladi zarod in s tem	gesta	vzgojno vpliva na mlade	Po osvoboditvi =» ljudska oblast
lega narodnega heroja Lojzeta jo pripravili otroci iz Zasavja precej izboljšala že s tem, da se preprečujejo nadaljnji razvoj, ljudi, ki se že preko celega šol- prestavila tovarno v SoteisKO,
Ze-ti med	seboj	poznajo.	Na	Prav tako se dogaja v tem po-	skega	leta marljivo pripravlja-	kraj med Brestanico m Vto-
rednih družinskih	sestankih,	ki	toku, da uničujejo ribji zarod z	jo na	ribarjenje s tem, da se	mom. Tu se sedaj njen kole iv
so vsak mesec, pa ukrepajo eksplozivom Nujno je, da se še pridno učijo in si tako priborijo trudi, da bi nekdanji sloves naproti raznim prekrškom. Pri poostri nadzorstvo nad vsemi ribiško dovoljenje.
RIBIŠKA DRUŠTVA V SPODNJEM POSAVJU
Ribiško društvo v Krškem redno pomlaiuje rib i zarod
Ribiško društvo v Krškem za- črpane, je ribiško društvo red- lahko nudili športnim ribičem jema področje bivšega krškega no vlagalo v potoke mladi ribji res pravi užitek, okraja. Za boljše upravljanje voda je teren razdeljen na pet ribiških družin, in sicer: Sevnico, Krško, Kostanjevico, Brežice in Podčetrtek.
Hahkrauta je bila v nedeljo in Ljubnega, zvečer na Dobrni v Trbovljah Dvorana Zadružnega doma je slavnostna seja SD »Sloga«, ki bila nabito polna. Zbralo se je so se je poleg članov udeležili mlado in staro od blizu in da-tudi pokojnikovi svojci in pred- leč. Ob tej priložnosti so za-stavniki oblasti ter množičnih stopniki Ljubnega podarili otro-organizacij. Slovesnosti sta se kom padlih borcev iz trbovelj-udeležila tudi predsednik SZDL skega okraja lepo zastavico, trboveljske občine tov. Jože Trboveljčani pa so dali Ljuben-Pikl In tajnik občinskega sin- čanom simbol revirjev — majh-dikalncga sveta-'tov. Tone Ku- no rudarsko svetilko. Kulturni kavča.	program je bilo skrbno izbran
Vsem zbranim je uvodoma m dokaj obsežen. Vsi nastopa-spregovoril predsednik šport- joči so želi mnogo odobravanja, nega društva tov. Puntar, slav- ^ tej prireditvi je biIo skup_ S™*- P? je imel pred- no	nato paJsi je
sednik terenske Socialistične ogledala tabor. Popoldne pa to
zveze' .	.	,	j., ai - v zadovoljstvo vseh Ljubenča-
Tega dne je priredila »Sloga« nov ostaiib igrala več ur. Ta v počastitev spomina Lojzeta ^ vsem ostal ge dolgo v Hohkrauta tudi pionirski nogo- lepem spominu, metni turnir, o katerem poročamo na drugem mestu.
# MLADINSKA GODBA »SVOBODE - CENTER«	JE
IGRALA V LJUBNEM — Minulo nedeljo so odšli mladi Mladina iz Dolenje va'si je to godbeniki, člani mladinske god- nedeljo z uspehom uprizorila be »Svobode-Center« iz Trbo- Detelovo igro — »Begunka«, veflj na obisk k otrokom padlih Predstava je bila pred nabito borcev iz trboveljskega okraja, polno dvorano novega šolskega ki tabore v Ljubnem ob Savi- poslopja. Vsi so bili z igro mla-nji. Godba je bila v tem prijaz- dih zelo zadovoljni in niso varnem kraju zelo lepo sprejeta, čevali s priznanjem. Skoro vsi
mladinci so tokrat prvič stopili na odrske deske, zato je njihov
Uspešno delo občinskega K1 jmiKS"'?««
Preskar iz Dolenje vasi.
Želimo, da bd mladina iz Dolenje vasi tudi v bodoče tako marljivo delala kot letos in s
-a delkov te tovarne še povečal.
posameznih družinah so se tudi potoki in izslede divji ribiči, že formirala disciplinska sodi- katere je treba	neusmiljeno
šča.	preganjati in kaznovati, kajti.
Ker so bile vode precej iz- edino na ta način bodo potoki
Radio Ljubljana v tem tednu
DOLENJA VAS
Pogled na Brestanico
PoročUa poshfiajt« wak dan ob 5.05, 7 00. 13.00. 15.00. 17.00. 19 30. radijski dnevnik ob 22.10. oddaj« ..Želel' ste — poslušajte" ob delavnik ib ob 14.40. ob nedeljah pa ob 14.15. Kmetijske nasvete in kmetijsko univerzo vsak delavnik ob 12.30. „Nal It&inif u«ak dejavnik ob 6-20. oddajo ..Dobro Jutro, draei posluSalci" (pester tlaebeni *CO-red) pa vsak delavnik od 5.00 do 7.00.
NEDELJA, 2. SEPTEMBRA
6,00—7,00 Vesele In poskočne za nedeljsko jntro. 8.00 Otroška predstava — dr. Jan Melik - Emil Smasek: Žogica, nogica (radijska igra). 8,58 Pisana vrsta slovenskih narodnih pesmi. 9.30 še pomnite. tovariši — Črtomir Šinkovec: Pogovor ob grobnici partizana na Vojlčici-
10.00	Nedeljski simfonični koncert. 11-35 Lahka glasba. 13,30 Oddaja za nažo vas.
16.00	Prenos z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu. 17,30 Promenadui koncert. 18.00 Radijska igra — KJelst: Razbiti vrč. 20,00 Večerni operni spored. 21,00 športna poročila. 21,10 Prenos reportaže z evropskega prvenstva v veslanju na Bledu.
sindikalnega sveta v Krškem
(Nadaljevanje s 3. strani) __________________„„„	„
lo občinskih sindikalnih svetov tem dvigala kulturno raven na- Društva upokojencev pripravila nah. Odbori društev so se to ter določili mesto sindikalnih Sc vasi.	Martin Zupančič	široka posvetovanja o osnutku krat dobro pripravili, in poslali
Upokojenci razpravljajo.
Društva upokojencev so skupno z občinskimi odbori SZDL pripravila široka in konstruktivna posvetovanja o novem pokojninskem zakonu — Pričakujemo prve predloge in spremembe
Te dni so po vsem Zasavju predloženega zakona o pokojni-
PONEDEUEK, S. SEPT E
12,00 Slovan-domače viže.
organizacij v delavskem samoupravljanju. V zvezi s tem pripravlja občinski sindikalni svet v Vidmu-Krškem načrt vzgoj-
nekar zanMuth številk
vabila vsem svojim članom, tako da do, kot leaže, v razpravah sodelovalo nekaj tisoč ljudi.
ssar	>.-a—
Organiziral bo seminar za člane delavskega samoupravljanja v trgovini- in obrti Nekoliko
kasneje bo seminar za predsed-
ristnikov potrošniških kreditov ali 3 % več kot ob koncu leta 1955. Potrošniki so dolžni Narodni banki 198 milijonov di-
Promet trgovine na drobno se n'h kolektivih pripravljajo obje v vsem okraju povečal v širne razprave. Ta teden so primerjavi s 1, polletjem leni imeli v Trbovljah razprave o za 4 */o. in sicer v občini Hrast-
SScKStov kjerTod^letoi ST leto 195?° PotrošniklVv	obCtal'“Sv?“ŽM ” tova™l polnem mizarstvu,
imeli možnost’noclabliati se v *• P°Hetju 1956 odplačali po- v občini Sevnica 11 »/o, v občini sindikalni podružnici obrtnih
tohnik™vXja^ankov, pri-	dir”6 od^svoi čga	M 4 %	za delavcev in še drugih sindikal.
prav in obdelave poročil itd. Ta , ,	•*	. nih or2flni7aciiah
malenkostno vi«f”, SUffiT- v« kaše. da bodo mpravo
is« ” sr*1” ~io	^ ■>«
ni pri Centru za dvig strokovnih kadrov
Občinski sindikalni svet je v zadnjem času proučeval osnutek novega zakona o delovnih odnosih in osnutek novega zakona o pokojninah in bo razpravo o teh vprašanjih v prvi,
Polovici meseca septembra ^ prenesel v sindikalne podružnice, tako da bo sleherni ali vsaj večina- članov temeljito poznala zakonske osnutke, ki se pripravljajo za sprejetje.
Pravkar zbira občinski sindikalni svet priglasitve za udeležbo proslave ob 20. obletnici štrajlca tekstilnih delavcev, ki bo v nedeljo, 16. septembra v Kranju. Računajo, da se bo te manifestacije delavske solidarnosti in borbene tradicije udeležilo iz Vidma-Krškega okrog 120 članov,	-* .
Boks Je našel tudi v Vidmu-Krškem dokaj pristašev, zavoljo tega je pričakovati, da se bo ta športna dejavnost lepo razvijala	'
nega zakona, in da bodo ob zaključku razprav poslali okrajnemu sindikalnemu svetu v Trbovljah vrsto pripomb.
Tako je prav. Kajti le na podlagi obširnega in .vsestranskega razpravljanja bo moč zakon oda. jaleu vskladiti vse pripombe, ki bodo prihajale iz vseh krajev Jugoslavije, in koristne predlo-, ge tudi upoštevale.	(v)
AAAAAAAAAAAAAAAAAAAAA
DOPISUJTE
v „Zasavs!ii ieif
irmnimmimm?
11,50 Za dom in žen«, ske narodne pesmi in 12.40 Lahek spored irmla Mariborski pihalni ansambel p. v. Draga Lorbeka.
13.15	Pisan spored zabavnih melodij.
14.30	Radijski leksikon. 16,00 Utrinki
iz literature — Gustav Matov:	Okoli
Save. 17,15 Zabavna in plesna glasba-
18.00	Kronika iz naših mest. 18,45 Kulturni obzornik.
TOREK. 4. SEPTEMBRA
8. Igrajo vam naši domači ansambli-8.52 Od melodije do melodije. 12,00—
13.00	eMiodtie iz filmov » revij. 13,35 Pester operni spored. 14,30 Za dom m žene. 16,00 Utrinki iz literature — Ignac Koprivec: Hka pod vrhom. 18,00 Športni tednik. 18,30 Pesmi slovenskih sklada teljev poie Mariborski komorni zbor pod vodstvom Rajka Sikoška. 18,50 Zunanjepolitični feljton: Nemirna Latinska Amerika 20,30 Tedenski notranjepolitični pregled.
SREDA. 5. SEPTEMBRA
11,50 Za dom in žene. 12,40 Igra Kmečka godba p- v. Silva Tarnata. 13,15 Melodije za razvedrilo. 14,30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike. 18,00 Utrinki iz literature — H. H. Kiret: 08 15. 18,00 Reportaža.
ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA
11.45 Dober dan. otroci! (Dve zgodbi o slonu.) 12.40 Veseli zvoki. 13,35 Od arije do arije. 14,30 Turisti«« oddaja. 15,35 Slovenske narodne poje vokadni kvintet Anton Neifat. 16,00 Utrinki iz literature — Ion Bratescu-Vionesti: Prepelica 16,20 40 minut t nažimi tn ino zeroskimt solisti. 18.00 Iz naših kolektivov. 20,00 četrtkov večer domačih pe srni in napevov.
PETEK, 7. SEPTEMBRA
8.00 Poje zbor Slovenske filharmonije.
9.30	Narodne pesmi — žalostne (Lite-
rarno-glasbena oddaja). 11.50 Za dom in žene, 13,15 Igramo vam za prijetno razvedrilo. 16,00 Utrinki iz literature — Hary Martinson:	Grška tragedija.
17.15	Zabavna in plesna glasba. 18,00 Nove knjige. 18,10 Slavni pevci — slav ne arije. 18.50 Družinski pogovori. 20-30 Tedenski zunanjepolitični pregled.
SOBOTA, 8. SEPTEMBRA
11,05 Malo za staro in maio za mlado (zabavna in lahka glasba). 11,45 pionirski kotiček. 12,40 Igr« Mariborski instrumentalni ansambel. 13,35 Arije in dueti iz priljubljenih oper. 14.30 Te donski spor tut pregled. 16,20 Koncert p«
željah. 18.45 Okno v svet: Samostojni Maroko. 20,00 Vese« večer. 22,15— 23,00 Oddaja za naše izseljence — o® valu 327.1 m.
ZASAVSKE
BODICE
Vse v čast božjo! ;
Tradicionalo cerkveno žegna-njc pri sv. Roku v Brežicah spremlja ravno tako tradicionalno popivanje in pretepi gorečih častilcev tega svetnika. Redi*) vsako leto imajo na Rokovo nedeljo organi LM iz Brežic opravka z romarji iz bližnje okolice. To so namreč fantje, ki se iz »pobožnosti« nikakor ne morejo posloviti od sv. Boka, ne da bi o tem ne vedeli tndl drugi ljudje. Tako so tudi letos končali vsakoletno žegnanje z razbijanjem hi pretepom v gostilni na Čatežu. Tega dne je bilo v sicer solidni gostilni poleg domačih gostov precej izletnikov lz Zagreba in drugod. Namesto da bi se izletniki, ki so se prišli na Krko kopat, kakor tudi drugi mimoidoči turisti v gostilni v miru okrepčali, so jim »rokovci« napravil »predstavo«, zaradi katere so vsi ti gostje odšli.
K0 govorimo o turizmu v Brežicah, poudarjamo, da so v kraju vsi pogoji za razvoj tujskega prometa in turizma, toda ko opazujemo prizore, kot smo ga opisali, si nehote zaželimo, da bi pač nihče ne prišel k nam 'n drugod pripovedoval o naši »oliki« ...	Dš
Več higiene v naše lokale
Dogodek, ki ga bomo opisali, se Je pred kratkim pripetil v sevniški slaščičarni.
Uslužbenec katastrskega urada v Sevnici si je zaželel peciva. Naročil je, kar mu je seveda najbolj ugajalo, tako imenovane rezine s kremo, kar je tud' kmalu dobil. Zaželene rezine se je lotil z največjim tekom, toda žal se mu je tek ustavil že pri prvem grižljaju, kajti na rezini je opazil razmesarjen« muho. Gost, nevajen take nesnage, vrne pecivo, nato pa mu slaščičar da drug, svež kos. 2ai pa gost tudi tokrat ni imel sreče, da bi naročeno r-zino s' tekom pojedel. Bil je po prvei. razočaranju razumljivo še boi.' pazljiv in je tudi na drugi rezini na kremi zagledal pajka
Vprašamo samo. k.ie je sanitarna inšpekcija, da ne vidi oziroma nadzoruje higieno v takih lokalih, kjer si človek vendar le malokdaj lahko privoš-”* kak zaželen priboljšek.
Uslužbenci katastrskega urada Sevnica
Stran •
• ZASAVSKI
TEDNIK.
I SEPTEMBRA 1956 — St. 36
ČE NE BODO DOBILI STROKOVNIH MOČI, BO DELO SE BOLJ 9VEŽKOČENO
Kje dobiti pevovodje in
režiserje?
Vajenci trboveljskega okraja so taborili v Poljanski dolini
V taboru »Rodu črnega dia- y Hrastniku it nad štiri manta«, ki je bil postavljen v	. .	.
Poljanski dolini, so prebili šti- del^e Glasbena šola, ki je rinajst lepih dni tudi vajenci vodstvom dobrega pedagoškega —w-. -i i	kadra in je v zadnjih
Kdo je kriv?
leta
pod
ška »Svoboda« žal še študira,
NEKATERI PEVSKI ZBORI BODO STROKOVNIH UČITELJEV —
Tale čas se mnoga delavsko-prosvetna društva ubadajo z izdelovanjem programov za novo sezono Ubadajo pravimo zavoljo tega, ker bi radi sestavili bogate programe, pa že sedaj ne vedo, če jih bodo lahko izpolnile, samo zategadelj, ker nimajo strokovnih moči za posamezne sekcije.
»Svoboda« v Toplicah ima moški pevski zbor, ki je dokaj časa lepo uspeval in pripravljal razen vsakoletnega celovečernega koncerta še več drugih pevskih nastopov in pel ob vsaki občinski ali drugi slovesnosti. V zboru so ustanovili celo oktet, in tudi ta je navduševal ljubitelje petja ob mnogih priložnostih.
Zbor je na nekaterih tekmovanjih dosegel vidne uspehe in je bilo pričakovati, da se bo z dotokom mlajših moči še bolj izpopolnjeval. No, mladi ljudje so prišli, naenkrat pa se je zbor znašel pred dilemo:	propasti.
Prejšnji pevovodja je nehal poučevati in odšel k zboru na Loke. Tedaj je zbor životaril nekaj dolgih tednov. Rednih vaj ni balo, pa tudi pevovodje ne.
Končno je upravnemu odboru uspelo pridobiti pevovodjo iz Ljubljane, ki pa je žal po nekaj mesecih odšel.
Spet so izostale vsakršne vaje. Sicer je zbor nastopil ob praznovanju občinskega festivala, pokazalo pa se je, da bo brez pevovodje počasi propadel.
Ni nobenega dvoma, da je zbor brez pevovodje kot kovač brez klešč. In že ob takratnem nastopa se je pokazalo, da pevcem ne gre tako, kot so želeli.
Se danes zbor nima pevovodje.
Ni čudno, če zbor verjetno ne bo mogel sestaviti programa za bodočo sezono, saj niti' ne ve, če bo še lahko vadil. Prizadevanja upravnega odbora, da bi dobil pevovodjo so ostali brez uspeha. In sedaj ne bo čudno, če bo nekdaj vigrani zbor počasi propadel.
Ni tako samo pri tem društvu. V malone vsakem večjem
POČASI PROPADLI, KER SO ZE MESECE BREZ SLABO STOJE TUDI
in manjšem kraju širom po Zasavju tožijo, da bi potrebovali pevovodje. V mnogih krajih, zlasti kmečkih vaseh, pa bi zbor radi ustanovil1, a se spet ustavijo ob iskanju pevovodje.
Zal so slabi izgledi, da bi ti zbori dobili strokovne moči. Kot je znano, se na ljubljanski Srednji glasbeni šoli šolajo le štirje dijaki iz Zasavja, in vprašanje je, če se bodo po končanem šolanju zaposlili v doiflačih krajih.
Podobno je z režiserji. Topli-
ima dobro moč, zategadelj mora
DRAMSKE DRUŽINE
tovarišica vaditi vsako delo le ob poznih večernih urah, kar prav gotovo ne vpliva kdove kaj dobro ba igralce in njo samo.
V podobnih škripcih je tudi loška »Svoboda« In našteli bi jih lahko še več. Društva pričakujejo največjo pomoč od Zveze, ki je lani obljubila začeti z režiserskim tečajem. Prav gotovo bi samo na ta način društva iz Zasavja lahko dobila potreben kader, saj ljudi, ki bi bili sposobni za to delo, a jim žal manjka potrebnega znanja, v teh društvih ni malo. (v)
iz t-boveljskega okraja. Vsi so se počutili v tej prelepi dolini, ki jo je v svojih knjigah tako slikovito opisoval Ivan Tavčar, zelo prijetno. Mnogi so tokrat prvič spoznali lepote življenja pod platnenimi strehami, v objemu šumečih gozdov in prostranih travnikov.*
V času 'taborjenja so mladi Zasavčani napravili tudi več izletov v bližnjo in daljnjo okolico. kjer so si ogledali marsikaj. Med drugim so obiskali Škofjo Loko in tamkajšnji muzej NOV, znano partizansko vas Dražgoše, ki je bila med vojno do tal požgana, in rojstno hišo pisatelja Ivana Tavčarja. Pozabili tudi niso na njegovo posestvo na Visokem. Tu so se še posebno zanimali za pisateljevo delovno sobico.
TABORJENJE PIONIRJEV IZ BREŽIC IN SENOVEGA
Zlati čas prostosti
V platnenih hišicah v prijaznih Mokricah je v dveh izmenah po 16 dni preživelo 83 pionirjev prav vesele počitnice.
Po vstajanju, jutranji telovadbi, urejanju šotorov in umi-
veselili popoldneva, ko so odšli na kopanje. Do Šmidhenskih toplic pri Samoboru so se odpeljali z • avtobusom. Kopanje je kar prehitro minilo. Nato so se še igrali in sprehajali po oko-

:
Priljubljena planinska postojanka na Kum ni noben« brez obiskovalcev. Pa tu«H med tednom ao v poletja delovni ljudje Iskat sem gori r a zvedrila
vanju so bile dopoldne še razne športne igre v taborišču ali v gozdu, prirejeni pa so bili tudi izleti v bližnjo in daljno okolico. Vsj pa so se še posebno
Je bilo v teh mesec ih vsak dan na desetine kopalcev. Zal tudi letos ni bilo kopališče tako urejeno, kot so ljubitelji vodnega športa želeli. To pa je seve razumljivo, ker tik ob tem kopališču gradijo nov, sodoben plavalni bazen in prihodnje leto se bodo kopalci lahko že v njem osvežili
lici Tudi šahirati so prav pridno, nekateri pa so v tem času prebrali tudi precej knjig.
Ko se Je spustila nad tabor noč, je zagorel taborni ogenj, ob katerem so pionirji vsakokrat pripravili tudi pisan kulturni spored. Vsem so bile še posebno priljubljene partizanske in narodne pesmi. Veselja in petja je bilo konec šele takrat, ko se je oglasila piščalka! Spanje! Mladi taborniki iz Brežic in Senovega so trudni kar hitro zaspali. Tabor je utihnil, slišati je bilo le še Enakomerne korake stražar j ev-pion ir jev. Skoro vsi so radi stražili, le nekaterim je bilo malce čudno pri srcu, ko so slišali pošastno skovikanje sov, skakanje razigranih veveric in oglašanje polhov.
Tudi nočni pohod so izvedli. Taborniki so odšli v dveh skupinah v gozd, le straža je ostala v platnenem naselju. Kako je utripalo srce nekaterim, ko bo v največji tišini hodili po temnem gozdu! Seveda se je marsikdo tudi spotaknil ali udaril, vendar — zveza je ostala. Nihče ni spustil svojega tovariša spredaj, kajti drugače ne bi znal naprej poti.
JOSIP
JOlfl
OtžTtT'
.jLOViN^Kl IVANIČ AR,
V času taborjenja je bilo prirejenih, kot že rečeno, tudi več izletov. Mladi Brežičani in Se-novčani so si med drugim ogledati Samobor, razvaline tamkajšnjega gradu ter krajevni muzej, zanimiv ga je bil tudi ogled Mokric z Gubčevo temnico.
Ob zaključku vsake izmene so taborniki tudi obiskali bližnji Kumrovec — rojstni kraj mairšala Tita. To je bilo veselja, ko so zvedeli, kam pojdejo. V Kumrovcu so obiskali Titovo rojstno hišo in se vpisali v spominsko knjigo, nato pa si še delno ogledali novo osnovno šolo, ki je zelo lepa. Kmalu je prišel čas odhoda. Vlak je zapeljal vesele tabornike nazaj v domači kraj.
*
Letos je DPM Brežice že drugič priredilo taborjenje. To delo bo vsekakor treba nadaljevati. Lani je letovala samo ena desetdnevna izmena, letos pa sta bili že dve s precej večjim šte-vflom udeležencev. Tudi povezava z DPM na Senovem se je pokazala zelo koristno. Tako se bodo društva medsebojno spoznavala, pionirji pa bodo navezali osebne stike, ki bodo trajni. Razen denarnih pomoči DPM iz Brežic in s Senovega so za to taborjenje prispevali potrebna sredstva tudi nekateri drugi forumi. Vsem tistim, ki so kakor koli pomagali pri organiziranju taborjenja, se po tej poti najlepše zahvaljujemo. Najlepše plačilo pa naj bo vsem zavest, da so 9 svojim delom in denarno pomočjo pripravili pionirjem vesele počitnice, katerih se bodo tudi pozneje radi spominjail.
Akademija slepih na Senovem
Pred nedavnim so slepi tovariši iz Stare Loke priredili na Senovem zelo uspelo prireditev, ki jo je občinstvo s Senovega in Brestanice obiskalo polnoštevilno.
Akademija je bila prirejena v počastitev 10. obletnice ustanovitve Zveze slepih Jugoslavije.* Glasbeni im pevski del kakor tudi posamezne recitacije so bile podane tako lepo, da eo bili poslušalci v resnici hvaležni slepim tovarišem za užitek, kar so dokazali tudi z nenehnim ploskanjem.
Po končani akademiji se je prirediteljem v imenu senovške občine in DPM zahvalil predsednik’ občine tov. Karel šter-ban in izrekel željo, da se slepi tovariši še kdaj oglasijo v kraju.
in je v zaanjih letih s svojimi javnimi produkcijami pokazala lepe uspehe, Iz naj-boljšh gojencev je bil sestavljen šolski mladinski orkester v Hrastniku, prav tako na Dolu pri Hrastniku; slednji je vključen v glasbeni odsek TVD »Partizana« in je s svojimi javnimi nastopi tudi pokazal lepe uspehe, za katere gre brez dvoma zahvala šolskemu vodstvu oziroma učiteljstvu glasbene šole v Hrastniku.
Vsi javni nastopi gojencev dokazujejo, da je pouk v šoli na ustrezni višini, vendar so nas rezultati ob koncu šolskega leta presenetili. Učenci violine, ki so bili ob zaključnih izpitih ocenjeni z dobrim ali prav dobrim uspehom, niso smeli prestopiti v višji razred, in to z utemeljitvijo, da niso predelali predpisane učne snovi. Tako ocenjevanje nas zelo čudi, predvsem pa postopek posameznih članov komisije, zaradi česar si zastavljamo vprašanje: Kdo pa je temu kriv? Zakaj so bili med šolskim letom nadzorni pregledi, če so sploh bili? Ce je bila gojencem predpisana snov za predelavo, zakaj se potem šolsko vodstvo ali pa Svet za kulturo in prosveto pri obč. LO nista zanimala za pravočasno preskrbo potrebnih pripomočkov? Ali Tja j za takšne ne-
rednosti plačujejo račune otroci, ki so pri stvari povsem nedolžni in ki so s svojo marljivostjo dokazali da so zreli za napredovanje v višji razred?l
Ce je bilo to delo enega samega člana komisije, kateremu mogoče ni bil všeč eden ali drugi pedagog, naj bi potem svet za prdsveto in kulturo zadevo razčistil, kar starši prizadetih otrok upravičeno pričakujemo. Prizadeti otroci naj se ponovno pokličejo pred izpitno komisijo in naj se ocenijo po stvarno predelani učni snovi. Prepričam smo, da bo večina od njih zrela za napredovanje v višji razred.
Tudi izjava •nekega pedagoga na šoli, da igranje v orkestru otrokom škodi, najbrž ne bo držala, ker smo se prav glede tega' vprašanja svoječasno pozanimali pri vodstvu Glasbene šole v Hrastniku in dobili o tem vprašanju zadovoljiv odgovor. Na osnovi te izjave, in pa da se otroci z vajami, na katerih se predeluje le snov, ki se lahko vzporedi z obvezno učno snovjo na šoli, izpopolnjujejo v tehniki in v splošnem glasbenem znanju, je bil naš mladinski orkester na Dobi ustanovljen, v kar so privolili tudi starši teh otroh. Prepričani smo, da sodelovanje otrok v našem mladinskem orkestru ne škodi pouku, če pa šolsko vodstvo pri tem vztraja, smo pripravljeni prenehati z delom tega orkestra. ' •
Končno naj omenimo Se to, da je bilo tako ocenjevanje velik moralen udarec našim otrokom tn je storjeno krivico čim-prej popraviti, da se otrokom vrne veselje do glasbenega pouka.	Prizadeti starši.
Delavski dom je zdaj bolj viden
Rešitev magičnega kvadrata iz 34. številke
Pravilna rešitev nagradnega magičnega kvadrata iz predzadnje številke našega tednika se glasi (vodoravno in navpično): 1. slak, 2. Liza, 3. azil, 4. kalo.
Žreb je prisodil prvo nagrado Danijelu Marnu, učencu I. razreda nižje gimnazije, pošta Zagorje ob Savi, Kopališka 3 — drugo nagrado za rešitev uganke pa dobi po odločitvi “žreba Romana Plaznik, učenka lil. razreda osnovne šole, pošta Hrastnik 47. Obema bomo poslali knjižno darilo po pošti.
Vsem ostalim marljivim rešiteljem uganke za njihovo pošto in pozdrave prisrčna hvala.
Uredništvo
Nov nagradni magični kvadrat za pionirje
BESEDE (vodoravno in navpično):	1. druga beseda za našo
zemljo; 2. del kravjega telesa*
3. redko moško ime: 4. živaL
1	2	3
domača
ČRKE:	EEEEE, U, LL, MM,
S, TT, VV.
Pravilno rešitev nam prinesite aH pa pošljite po pošti do nedelje, 9. septembra, opoldne. Dva izžrebanca bosta dobila za pravilno rešitev magičnega kvadrata lepo mladinsko knjigo.
Pri odgovoru ne pozabite navesti poleg svojega imena in priimka razred šole, ki ste jo letos obiskovali, nadalje pošto in kraj, kjer ste doma. •
Uredništvo
69
Za Us je manjkalo in njegova grešna, hudobije polna duša bi bila stopila na prag večnosti, ati tndi to pot mu je bilo prizanešeno.
Cigan stopi iz gošče in na mah odreže z nožem jermen, ki je Petra pripenjal na vejo, ter ga prestreže v roke. Kmalu se Peter zbrihta in voda v bližnjem potoku, kamor ga pelje cigan, ga popolnoma osvesti. --------------- -----------
20
Peter Je hotel, da ga cigan odvede na njegov grad, ali to ni bilo mogoče, kajti krog gradu je mrgolelo Turkov. Zatorej sta se rajši odpra-vUa v podzemeljsko jamo, ki leži nad Krko. skrita nepoklicanim očem. Gredoč je cigan pripovedoval, da Je med Turki, ki pustošijo deželo kranjsko, tudi Jurij, Markov sin, katerega ir Peter prodal,	. ■__—
71
Kako poldrugo uro od Stične, prav nad Izvirom Krke, je skrit V skalovju vhod v veliko podzemeljsko jamo. ki je bila v nekdanjih časih okoli bivajočim stanovalcem pribežališče in zavetje pred Turki.
V jami je ležalo za tri vasi ljudi. Veliko ognjev Je Rorelo in črne oboke ter kamniti strop, okoli njih pa so posedali kmetje.
72
Med mnogimi ognji, pri katerih so kuhali samo greli se posamezni ljudje, bil je posebn® velik ogenj najbližji pri vhodni luknji.
Okoli tega velikega ognja se je zbralo vojakov veliko krdelo, razne starosti: ta mladenl®* ta mož srednje starosti, ta starec kraj grob** Bes«*dovali so o težavnem življenju, ki Jim ** zagreni ujejo Sc Turki.	...	.