DOTTORE Marjan Pungartnik DOTTORE NE VE krmar zastonj kompas vrti kontinent je naenkrat slep počepne ob bok in zavpije duše past da ni prepozno • krmarju znana ta pesem a kaj on na morju kontinent slep kam pride ta stvar zaradi mene dan in luč v grlu zastonj plapola zastava rdeča skozi zobe vse besede samo rdeč izbruh pač enakost 1038 Dottore 1039 vrag ve kam ta enakost pelje kajti vrag ve če to ni nezaupanje ko slep kontinent leži na boku slepa stvar krmar več ne ve z rokami v žep ali kam to je pač smer ko se kompas vrti v vse najpreprostejše položaje DOTTORE POČITEK V SENIKU IN A. BLOK to je važno k hudiču tuje revolucije to je važno da je prišla pravi čas moje rojstvo na lesenem pragu k hudiču moje rojstvo revolucija je prišla pravi čas tekli smo tekli smo tekli smo tisoče kilometrov zgradili smo ladjo velikanko ne umiri se še njen trup smo si rekli v množini vsak brat enostaven program • sliši se korak enak... Marjan Pungartnik 1040 zadnja vrsta naprej čas je — stražar hodi od vogala do vogala čas je stražar od vogala do vogala zadnja vrsta stoji čakaj brat tekli smo tisoče kilometrov (to so stoletja napol nasmejana in sita res-niča) zadnja vrsta stoji to-je-te-ža-od-lo-či-tve ¦ če je še kaj če čas še ni storil svojega je hiša tam je hiša tam kot v postavi ministra teža ... . v, peza časa zahotelo se nam je koruze iz let iz let vojne če ruša stoji leži če pes in lipa če daje senco stok vrat skok napete tišine o mati o mati mraz v gazi brli brli ' še tvoja brlivka v coklah še spi rej eni maček Dottore 1041 DOTTORE IN PES da ni poginil da ni poginil stran s poti jaha bolezen noč apokalipsa je garjava in utrujena mir s podgano na skednju stok privešenca zlat prah v pramenu opoldanskega napora ostati miren z rokami na hrbtu v cev v cev vojaško prvič gledati v ustje veliki strah skrit v skalah ob velikem obhodu skrije svoj hrbet ob velikem obhodu vrisne kot ranjena lokomotiva 67 Sodobnost ni strahu za življenjem je taka smrt lažja v seniku * še enkrat v strah a strah hrom na klinu privešen - o mati da je za nami vse da smo trudni in naenkrat še spati ne pusti odtrgan šop skodel prepuščeno nebo Marjan Pungartnik 1042 jaz in on ki še opazuje s skal vodo sva zašla s psom edino tolažbo in možnostjo rešitve glad za psom glad v psu polja so vojska s peso prepotena poljak s svojim psom z njim in z nama — čas potihne v mravljah v spranem večeru baltika v meni ki se spotikam po poti med otoki mahu v patrulji v zaspanosti časa ranili so kruh dottore to je tvoj prežgani smeh s psom bežiš ki si mu uničil pripadnost ranih so njivo cedi se tujec v rane veter iz nje žene pelod dim krvi ogenj smolastega vonja jelka gori udari v zobe satana ¦ za našo sled za vodo v stopinjah za poteptan mah vlak spi poljak spi pesa spi v nekem vrtu luč o-dottore v pomijah luna mislim sovražiš ta sever mi je zažrl oči požrl sem psu pleča lakota mi je dala moč v kolenih je moja moč poljaku zasadim objem v ramo s psom brez pripadnosti