Poštnina plačana v gotovini. Leto 2. Štev. 2.
Posamezna številka stane 3 Din.
GOSPODAR*“*
Uredništvo in uprava Maribor, Slomškov trd št. 20 L M O? fl
IZHAJA VSAKEGA PRVEGA V MESECU
Cena Inseratom po dogovoru
CENA: 100 Din letno, inozemstvo 200 Din
V POUK IN ZABAVO
Pred zborovanjem vinogradnikov v Beogradu.
Dolžnost me veže, da kot praktični vinogradnik in kletar opomnim merodajne kroge v očigled vinogradniškemu kongresu v Beogradu na sledeče:
Grof Sternberg iz Čehoslovaške je izrekel leta 1910 ob priliki določitve novega zakona sledeče besede: »Negujte vino, tega odposlanca solnca, kojega potrebna kislina zanaša nebeške rože v trdo stiskana človeška srca.«
Danes bi morali reči: »Uničite tega ukletenega zajedalca, ki se je utihota-pil v obliki vode, špirita in drugih kemičnih primesi preko marsikaterih — kletnih stopnic.«
Predvsem moramo začeti pri produkciji v vinogradnik krajih s kritiko vinskega pridelovanja. In to kritiko sem skušal skrčiti v naslednje uvaževanja vredne točke:
pa južna pobočja, kjer se nikakor ne izplačajo druge poljedelske rastline. — Radi tega bi moral zabranjevati poseb. zakon rigolanje na mestih, kjer bi prav dobro uspevala pšenica, travniki, detelja ali koruza. Na teh mestih bi se naj zabranila vinska produkcija s podvojenim ali potrojenim vinskim davkom.
1.	Omejitev vinogradništva na vsa le-
2.	Kakovostna izbira sort po praktičnih, v dotičnem kraju preizkušenih strokovnjakih pri napravi vseh bodočih novih vinogradov. Le na ta način bi se dala doseči tipična, čista in bu-ketna vina.
3.	Redna opozarjanja o negi in posebno še o gnojenju vinogradov in o s tem združenim pokončevanjem raznih škodljivcev.
4.	Poduk vinogradnikov glede vino-gradnih opravil pred trgatvijo, o njiho-
Potreba snaženja
Ko posadimo drevesce na stalno mesto, si ne smemo misliti, da bo odslej popolnoma preskrbljeno od narave. — Razumljivo je, da je rentabilnost drevesa odvisna v prvi vrsti od vremenskih prilik, vendar v veliki meri more vplivati na to tudi sadjar.
Poleg raznih drugih sadjarskih opravil je jako potrebno tudi čiščenje ali snaženje sadnega drevja. Večina nasadov naliči bolj gozdu nego sadonosni-
vi moderni izvršitvi in predvsem o vrenju naprešanega pridelka.
5.	Nadaljnje ravnanje z zavretimi vini, predvsem s finimi sortnimi vini v steklenicah.
6.	Odprava luksuznega ali posebnega davka na naravno čista, sortirana vina, na z varstveno znamko zaščitena vina v steklenicah. Le v tej obliki je mogoč konzum pristnih ter zrelih vin.
7.	Gojenje namiznega grozdja in skrb za povzdigo izvoza svežega grozdja v bližini izvoznih središč. Treba izpolniti vse predpogoje za izvoz in konkurenčno zmožnost našega grozdja.
8.	Predvsem bo treba gledati na to,'da naše vinogradništvo ne bo preveč obremenjeno z davki kakoršne vrste koli.
9.	Vinski zakon se mora raztegniti in prilagoditi vinski zakonodaji sosednih držav, kamor bi se naj uvažal naš vinski pridelek.
10.	Organizacija za prodajo in reklamo naših vin v inozemstvu.
11.	Državni krediti in državne pod pore našim vzor kletem v inozemstvu. Za te kleti bodo potrebni posebni strokovnjaki in nadzorstveni organi.
12.	Železniško ministrstvo bi naj — zgradilo posebne vagone z izoliranimi stenami proti vročini in mrazu, da bo mogoče pošiljati brezalkoholne mošte, grozdje in sadje v poletnem in zimskem času.
Želeti bi bilo, da bi vinogradniški kongres v Beogradu vse pravkar navedene točke vzel v pretres in izposloval njih udejstvitev navzgor in pri navadnih vinogradnikih.
Franjo Rudi.
sadnega drevja.
ku. Veja prerašča vejo, opažajo se odrg-line, ki se v kratkem času spremenijo v bolezen raka. Če opazujete poleti drevo s pregosto krono, vidite, da listje v senci rumeni, je prejedeno in slično. Takšna pregosta krona je pravo gnezdišče škodljivcev. Tudi listje na drevesu ima velik pomen. Listje služi drevesu kot pljuča in kakor želodec človeku. Ono ustvarja hrano za človeka in živali. Delovati pa mora list pravil-
no le takrat, ako je izpostavljen svetlobi. Zato bodi naša skrb, da ima svetlo zračno krono, ker pri tem nimajo škodljivci tako ugodnega zavetišča in tudi listje lahko opravlja svojo nalogo. Sadje s pregostih dreves je popolnoma zakrzljavljeno, večinoma napadeno po škrlupu (krastavo). Takšnega sadja seveda ne spravimo lahko v promet.
Preden začnemo z delom, si moramo biti na jasnem, kaj naj odstranimo. — Prvo, kar moramo storiti, je, da odžagamo vse suhe ali napol suhe veje. — Posebno letos je to važno, ker je na posledici lanske zime odumrlo mnogo vej. Tekom poletja ste opazili, da je v najlepšem zelenju veja začela veneti — umirati. Vse to je posledica zime. To priliko so takoj porabili majhni 3 mm veliki hroščki, takozvani lubadarji. Ličinke teh hroščev vrtajo namreč med skorjo in lesom ter žrejo tisto staničje, ki se nahaja med lesom in skorjo. Rast veje je nemogoča — začne se sušiti. — Letos je opažati v sadonosniku vse polno te golazni. Posebno žolne, detelji in brglezi marljivo luščijo takšne veje, dobro vedoč, da najdejo kaj za lačni želodec. Veje, kjer se nahaja ta mrčes, je po snaženju takoj sežgati, da ličinke nimajo prilike se preobraziti v — hroščke, ki dajo zopet mladi zarod.
Nadalje je potrebno odstraniti vse one veje, ki rastejo navpično v krono in drgajo veje. Pri vejah, ki se križata, je treba brezpogojno eno odstraniti. Iz-redčiti je treba tudi veje, ki stoje pregosto, da dobi sleherna vejica dovolj svetlobe in zraka. Drevo, kjer je zagospodarila bela smola (lim), je treba pomladiti. Ako obiramo samo one zelene izrastke, ga s tem ne uničimo, ker ima korenine, zarasle globoko v les. Zato je najboljše napadene veje pomladiti, to se pravi, jih odrezati nad kakšno primerno stoječo vejo.
Pri snaženju se skoraj v splošnem ne postopa s potrebno pažnjo. Tudi še pri boljših kmetovalcih je videti po snaženju polno ziačesnjenih mest ali dolgih štrcljev. Na takšnih mestih se naselijo trohnobne glivice, nastanejo vdolbine, ki drevesu zelo škodujejo. — Vejo je treba previdno odrezati, da se nam ne začesne. Kakšen meter nad vznikom vejo odrežemo. Nato štrcelj odžagamo najprej od spodnje in še le nato od zgornje strani. Tako bo veja brez škode odrezana. Vejo je treba odžagati na onem mestu, kjer se vidi majhen obroček; tu je nakupičena rezervna hrana, zato rana lažje zaceli. Rano
moramo gladko obrezati na zunanjem robu, ker hitreje in lažje zaceli. Dobro je, če manjše rane zamažemo s cepil-nim voskom, večje, pa s katranom, da preprečimo trohnenje. Posledica puščanja prevelikih štrcljev so številne vdolbine na drevescu. Nevarnost je, da se tukaj drevo prelomi. Če že ima takšne dupline, jih zalijemo s cementom. Snažimo lahko sedaj vsa sadna plemena razen orehov.
POUIlClVl PREGLED.
Novim ministrom za javna dela je
imenovan Filip J. Trifunovič, ki je na tem polju strokovnjak.
Otvoritev naše tovarne za bankovce.
Dne 26. januarja je bila slovesno otvor-jena v Beogradu naša lastna tvornica za bankovce.
Po zaključku posvetovanj v Haagu je zborovala mala antanta. Po zaključku haaške konfernce so se sestali zunanji ministri male antante, ki so določili smernice male antante za bližnjo bodočnost z ozirom na izvajanje sklepov v Haagu. Z uspehi haaških posvetovanj je mala antanta zadovoljna in jih je dosegla le s pomočjo skupnega nastopa vseh treh držav. Prihodnja konferenca zunanjih ministrov male antante se bo vršila na spomlad v Pragi.
Razorožitvena posvetovanja v Londonu so v splošnem teku. Od te konference si obeta svet veliko glede utrditve miru. Zaključek posvetovanj bi naj bil ta, da bi nastalo razmerje oklopnih bojnih ladij med Anglijo, Ameriko in Japonsko 7:7:4. Amerika zahteva odpravo podmornic. Ako se bosta sporazumeli z ozirom na pomorsko razorožitev Angleška in Amerika, morajo pritrditi sporazumu tudi Francija, Italija in Japonska. Ako se bodo rešila v Londonu vsa razorožitvena vprašanja, ni gotovo. Vsekako pa bo rešen svet tekmovalnega oboroževanja na morju.
Italija se mora v zadnjem času braniti v svoji koloniji v afriški Tripoli-taniji proti uporom domačinov. Je prišlo že parkrat do krvavih spopadov med italjanskimi četami in uporniki.
Nevarni pojavi v Rusiji. V zadnjem času imajo sovjeti polno dela z odkrivanjem raznih tajnih protisovjetskih organizacij, kojih namen je: škodovati ruski industriji. Poleg tega povzroča sovjetskim mogotcem resne skrbi tudi gibanje kmetov, ki odklanjajo vstop v skupna gospodarstva ter obdelujejo polja samo v toliko, v kolikor je potrebno za najnujnejšo' prehrano članov družine. Opažati je tudi, da ruski kmetje v velikih množinah prodajajo živino, ali pa jo kar sami koljejo, da se na ta način izognejo plačevanju velikih davkov, s katerimi so obremenjeni vsi kmeti, ki niso člani skupnih poljedelskih zadrug. Komunisti sicer poskušajo pomiriti kmete s tem, da pošiljajo med nje svoje najboljše agitatorje, ki pa jih pavadno razjarjeni kmetje sprejemajo z vilami in kosami, ali pa se v najboljšem primeru sploh ne udeleže shodov, ki jih agitatorji sklicujejo.
Sedaj, ako ni vreme premrzlo, je pravi čas za obavljanje tega dela. Navadno se odlaša do pozne spomladi, ko čaka kmetovalca polno drugega dela, takrat pa se na to važno opravilo navadno pozabi. Potrebno bi bilo, da bi se ob času snaženja spomnili tudi obcestnih nasadov, ki delajo zlasti na tujca slab vtis. Sadno drevje ni samo znak marljivosti, ampak v njem se tudi izraža vrednost dotičnih kmetovalcev.
DNEVNE VESTI.
Za upravitelja dekanije Nova cerkev
je imenovan po umrlem vojniškem župniku in dekanu Tomanu g. župnik v Novi cerkvi Pavel Žagar.
Samomor. V soboto se je vrgel pod kolesa koroškega vlaka v Mariboru 53 letni delavec Franc Šček. Lokomotiva mu je popolnoma zdrobila glavo. Šček je rodom iz Gorice in mu je že enkrat stražnik preprečil, da ni skočil v Dravo.
Poroka na smrtni postelji. V mariborski bolnici je bil zadnji petek poročen na smrtni postelji 41 letni posestnik iz Kapele Franc Novak. 24 ur po poroki je umrl.
Bodite previdni pri ravnanju z orožjem. Neprevidno ravnanje z orožjem je zahtevalo te dni smrt komaj 30 letnega posestnika pri Št. Lenartu v Slov. goricah Martina Rojko. Ko se je vrnil zvečer domov, je naročil svoji ženi, naj mu da samokres, ker mora zopet z doma radi večje denarne svote. Žena mu je dala orožje in Rojko je začel revolver čistiti. Radi neprevidnega ravnanja se je revolver sprožil in Rojko se je zgrudil na tla s prestreljenim trebuhom in izdahnil radi izkrvavitve.
Ponarejevalec tisoč dinarskih bankovcev pod ključem. Žandarmerija v Zavrču je prijela ponarejevalca tisoč dinarskih bankovcev. Natakar Ravšl je stanoval pri posestniku Jurgecu v Turškem vrhu. Ko je prišel k omenjenemu, je pravil, da je fotograf, ki bo fotografiral ondotne mične kraje in bodo pozneje izdelali razglednice. Pri hišni preiskavi pa so dobili orožniki 15 komadov gotovih falzifikatov, 148 pa na pol izgotovljenih. Bankovci so dobro ponarejeni in jih je bilo težko ločiti od pravih. Razen denarja je bilo v Ravš-lovi sobi vse polno raznih priprav ter tekočin, katere je rabil pri potvorbi. — Ravšla in Jurgeca so zaprli in ju predali sodišču v Ormož. S to aretacijo je odkrito gnezdo potvorbe, iz katerega so se širili že dalje časa tisoč dinarski bankovci po Dravskem polju.
Nesreča. Neža Strašek iz Rodinske gorce pri Šmarju pri Jelšah je bila zaposlena pri spravljanju hlodovja. Hlod je 20 letno deklino nenadoma zadel na glavo, jej presekal kožo preko sredine lobanje in jo je potegnil z glave z lasmi vred do obraza. Ponesrečeno so prepeljali v bolnico v Celje, kjer so ji nudili pomoč.
Najstarejši Sarajevčan umrl. Te dni je
umrl v Sarajevu Nikola Božič, izdelova-telj opank v lepi starosti 110 let. Kljub izredni starosti je bil do zadnjega duševno in telesno izredno čil.
Katere Iznajdbe najbolj naprednjejo.
Živimo v dobi vedno novih — naravnost neverjetnih iznajdb. Na nobenem polju se ni izkazala iznajdljivost človeškega duha tako, kakor glede najnovejših priprav za bodočo vojno. Velesile tekmujejo med seboj, kako bi se zavarovale z najmodernejšim orožjem in z iznajdbami, ki so namenjene uničevanju človeškega življenja ter imetja.
Topovi izza let svetovne vojne spadajo danes v ropotarnico. Starejši topovi so igrače napram najnovejšim. Na Angleškem so zgradili pred kratkem tak-le kanon: Topova cev je dolga 6 in pol metra in orožje tehta 10 centov. — Kroglo porinejo v cev s pomočjo posebnega stroja. Doseže z neverjetno brzino višino 11 tisoč metrov ali dolžino 18 tisoč metrov. Mogoče je izstreliti tekom ene minute 15 dobro merjenih strelov. Najhujše pri tem topu je to, da je ogrožena okolica zelo razsežna. Eden zadetek lahko uniči celo vas.
Tanke (bojni oklopni avtomobili) so v povojnih časih izpopolnili do neverjetnosti. Amerikanci so zgradili čudeže od tankov, ki lahko vozijo z brzino 47 km na uro in premagajo z lahkoto vsako višino. Velike reke niso za te moderne pošasti nobena zapreka. Nadaljujejo lahko svojo pot po vodni gladini, da celo pod vodo. Poizkusi na ameriški reki Hudson so pokazali, da so prevozili tanki reko na mestih, kjer je najbolj globoka in široka. Oboroženi so z 10 centimeterskimi topovi, težkimi in lahkimi strojnimi puškami in se preskrbijo lahko s prehrano za več dni.
Med letošnjimi manevri severoame-riškega vojnega brodovja so preizkušali čisto nove bombe za letala. Ogromne bombe, katere so metali za poskušnjo letalci, so eksplodirale v globini 8 do 10 metrov, kjer so oklepi bojnih ladij boli tanki. Bombe tehtajo 10 do 12 centov. Eno od teh bomb so vrgli iz aeroplana na trdo zemljo, kjer je izkopala luknjo, ki je bila široka 35 metrov in 7 metrov globoka.
Na Angleškem gradijo čisto nove podmornice. Leta 1901 so gradili podmorske čolne ki so bili težki 120 ton. Danes je ponos angleškega bojnega brodovja podmornica od 3.500 ton. Njena hitrost pod vodo je tako velika, da lahko sledi glavnemu brodovju, akoravno to vozi s polno paro. Podmornica je dolga 120 metrov in 10 metrov široka. — Oborožena je s 6 15 centimeterskimi topovi. Na njej je zložljivo letalo, 12 oficirjev in 108 mož. Najnovejša iznajdba so angleške podmornice, ki tehtajo 10 tisoi ton.
Tehnika vojnih letal je zelo napredovala. Angleži izdelujejo letala iz jekla, ki so pa lažja nego druga navadna za potniški in tovorni promet. Ameri-kanski inžener Handershof je izumil motor za letalo, kojega gonilna sila je zemeljska magnetična moč. Iznajdbo prikriva ameriško vojno ministrstvo kot največjo skrivnost.
Sirile Gospodarski lisi!
GOSPODARSTVO.
Radi naznanil sejmov. Svojčas je prinašal Slovenski Gospodar naznanila sejmov. Datume sejmov je posnemal po Mohorjevem koledarju in pratiki. Večina sejmskih dni je bila v obeh omenjenih virih napačna in je priromalo na uredništvo vse polno ugovorov od strani občin, da nepravilne objave samo škodujejo in smo morali potem objavljati poprave, kar je povzročalo cele kolobocije. Ker pa nekateri naročniki želijo sejmska naznanila, jim sporočamo, da bo te dni izdala Trgovska zbornica v Ljubljani čisto pravilni in zanesljivi seznam sejmov. Ko bo imelo uredništvo enkrat ta dobri vir v rokah, ho začel Slovenski Gospodar zopet z zgoraj omenjenimi naznanili.
Nabiranje članov Kmetijske družbe — podaljšano do 15, februarja tega leta! Na željo številnih podružnic, ki še niso mogle pobrati članarine za letošnje leto od vseh priglašenih članov, je glavni odbor za letos izjemoma podaljšal prej označeni rok do 15. februarja tega leta. S tem je podana možnost, pristopiti k družbi, tudi tistim, ki dosedaj še niso imeli prilike poravnati te svoje obveznosti. Članarina znaša za celo leto 1930 le 20 Din in je ta znesek obenem naročnina za »Kmetovalca«. Opozarja se, da je sprejem člana vezan na vplačanje članarine in da se ta še le tedaj vpiše v družbene imenike, ko je družba njegovo članarino prejela. Član družbe lahko postane vsaka oseba. »Kmetovalca« 1. številko od 15. januarja tega leta so prejeli vsi lanski člani. Od letos na novo priglašenih pa le tisti, ki bodo pravočasno poravnali članarino. Pri nekaterih od teh se bo pa, pošiljate v nekoliko zakasnila, ker je bilo tehnično nemogoče vse dosedaj prijavljene člane pravočasno vpisati v imenike. Načelstva so dolžna, da nemudoma poberejo članarino od zamudnikov in jo skupno dopošljejo družbi. Ne smejo odkloniti nobenega novega člana, ki se je za to priglasil. Vsak seznam mora biti potrjen od županstva, da odgovarjajo redni člani § 5. zadružnih pravil. Vsi bivši člani zamudniki se poživljajo, da takoj poravnajo članarino pri pristojni podružnici. Vsak zaveden kmetovalec mora postati član Kmetijske družbe, ki je bila zanj ustvarjena in deluje za njegove koristi. Čim večje število pravih kmetovalcev bo ta zastopala, tem uspešnejše bo njeno delovanje. Zato je tudi dolžnost vsakega člana, da pridobiva, druge kmetovalce, še nečlane, za vstop v njih stanovsko organizacijo. — Kmetijska družba v Ljubljani.
Enodnevni tečaj za rez v vinogradu se vrši v pondeljek, dne 10. februarja tega leta v vinarski in sadjarski šoli v Mariboru. Pouk je teoretičen in praktičen ter traja od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
Otvoritev kmetijskega tečaja v Št. liju pri Mislinju, ki se je vršila na slovesen način ob prisostvovanju zastopnika glavarstva in č. g. župnika Roškarja je prav dobro uspela. Udeležilo se je je 56 poslušalcev, gospodarjev in mlädenicev ter tudi par za gospodarski napredek vnetih učiteljev in učiteljic. 43 udeležencev se je vpisalo kot stalni obiskovalci tečaja. Višji vladni pristav g. Ei-letz je v imenu politične uprave pozdravil prireditev ter je prav prepričevalno utemeljil potrebo kmetijskega tečaja. Kmetijski referent Wernig je začrtal program in obrazložil vrstni red posameznih predavanj. Upati je, da ta kmetijski tečaj tudi pri nas ne bo ostal brez uspeha in da bo našemu ljudstvu poleg
koristnih gospodarskih naukov dal predvsem pobudo in smernice za gospodarski napredek.
Slovenjgradec. V nedeljo, dne 12. januarja se je vršilo v dvorani okrajne hranilnice prav dobro obiskano zborovanje Kmetijske podružnice. Zborovanje je otvoril predsednik g. Arih, nakar so o delovanju podružnice poročali v globoko zasnovanem govoru: g. dekan Ivan Jurko, spominjajoč se na nepozabnega umrlega člana podružnice g. ravnatelja Vrečkota in g. blagajnik Vavpot. Kmetijski referent g. Wernig pa je podal in obrazložil smernice naše bodoče stanovske zastopnice — prenovljene Kmetijske družbe. Število članov slovenjgraške podružnice jo poskočilo predvsem po prizadevanju gg. Vrhnjaka, Vavpota in Ovčarja od 50 na 180.
Redni občni zbor Sadjarske podružnice v Ptuju se vrši na Svečnico, dne 2. februarja tega leta ob 10. uri dopoldne v prostorih župana Brenčiča. Na dnevnem redu je: poročilo odbora, volitve in poučno predavanje. Obenem
razdelijo odlikovanja vzornim sadjarjem. *
uvoz naše države 1.1929.
Iz uradnih podatkov posnamemo, da je izvoz naše države leta 1929 znašal 5,239.866 ton v vrednosti 7.921.7 milijonov dinarjev, je torej proti letu 1928 večji po teži za 17.7%, po vrednosti pa za 22.9%. Zadnja leta je naš izvoz znašal:
leta	milj. Din	milj. ton
1924	9534	3.92
1925	8904	4.40
1926	7816	4.88
1927	6400	4.25
1928	6445	4.53
1929	7921	5.33
K povečanju izvoza v		lanskem letu
je najbolj	prispeval izvoz koruze in	
pšenice. Ta	izvoz je lani	znašal preko
1 in pol milijarde dinarjev, dočim je leta 1928 dosegel komaj 420 milijonov dinarjev, leta 1927 pa 533 milijonov dinarjev. Preko 6ne milijarde dinarjev od skupnega presežka našega izvoza proti letu 1928 odpade na povečan izvoz koruze in pšenice. Omeniti je tudi povečan izvoz svežega sadja, sočivja in povrtnine. Kar se tiče izvoza živine, je treba ugotoviti, da je znašal v zadnjih
3 letih v milijonih	dinarjev:		
izvoz	1927	1928	1829
konj	91.1	89.5	88.8
goveje živine	354.5	283.6	279.7
svinj	518.0	323.6	334.1
drobnice	121.5	139.1	133.0
Kakor se iz tega vidi, naš izvoz živine od leta 1927 se ne žboljšuje, pa tudi bistveno ne pada. Povečal pa se je izvoz svežega mesa, in sicer od 220 milijonov dinarjev v letu 1928 na 264 milijonov Din leta 1929. Izvoz jajc pa je zadnja štiri leta v stalnem padanju, leta 1926 se je izvozilo iz naše države jajc v vrednosti 654 milijonov dinarjev, lani pa za 454 milijonov dinarjev.
Pa da Vi še niste brali?
Namreč Karl Mayevih spisov. Izšli so 3 zvezki po Din 13.— v Cirilovi tiskarni Maribor. Čitajte!
Kar se tiče lesa, smo zadnja tri leta izvozili v milijonih dinarjev:
	1927	1928	1929
drv	127.6	130.5	142.6
gradbenega lesa	885.4	1184.0	1398.0
pragov	135.0	136.6	170.8
lesnih izdelkov	62.3	91.9	118.7
Skupna vrednost izvoza in lesnih izdelkov je lani dosegla 1 milijardo 830 milijonov dinarjev. Dvignil se je tudi izvoz bakra od 275 milijonov leta 1927, odnosno 314 milijonov leta 1928 na 449 milijonov lani. Dvignil se je tudi izvoz cementa od 116 milijonov (1927), odnosno 132 milijonov (1928) na 164 milijonov v lanskem letu.
*
Cene m setmsha poročila.
Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto 25. januarja so pripeljali Špeharji 70 voz 226 zaklanih svinj. Meso so prodajali po 15 do 27 Din, slanino 18—22. Kmetje so pripeljali )8 voz sena, 12 voz otave in 4 slame. Seno je bilo po 75—95, otava 80—100, slama 65—70 Din. — Krompir 0.80, čebula 2—2.50, zelje, ena glava 1—3 Din. Česen 12—14 Din. Kokoš 35—55, par piščancev 45—75, raca 40—50, gos 80—100, puran 70—150, domači zajec 10—35 Din. Pšenica 2.50, rž, 2—2.25, ječmen 2, oves 1.25, koruza 1.75—2, ajda 2, ajdovo pšeno 5—5.50, proso 2.50, fižol 3—3.50 Din. Kislo zelje 4, kisla repa 2 Din. Jabolka 4—10. smetana 12, surovo maslo 44—48, jajca 1.25—1.50, med 16—20.
Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 24. januarja 1930 je bilo pripeljanih 85 svinj; cene so bile sledeče: mladi prašiči 7—9 tednov stari od Din 280—300; 3 do 4 mesece stari od Din 350—450; 5 do 7 mesecev stari od Din 480—550; 8 do 10 mesecev stari cd Din 600—850; 1 leto stari od Din 1000—1200 En kg žive teže so prodajali od 10 do 12.50 Din. En kg mrtve teže pn od 17 do 18 Din. Prodanih je bilo 64 svinj
Brez škode lahko perete samo z milom!
Omehčajte vodo z navadno sodo, vsled česar bodete prihranili na potrošnji mila. Izbirajte pa vedno le ono, na katero se lahko zanesete Ne pozabite pri tem na
TERPENTINOVO MILO »GAZEL A«.
omaslna nranimita marlborsfce «plasti
Centrala: MARIBOR, Trg Svobode 3. Podružnica: CEUE, Canharjeva 11, nasproti poste.
(Preje: iužnoStajersha hranilnica, Celje).
Dovoljuje vsakovrstna komunalna, melijoracijska in hipotekarna posojila, daje posojila na vrednostne papirje in v tekočem računu, eskontira in reeskontira menice, izvršuje žirovne in kontokorentne posle in vse druge v denarno stroko spadajoče transakcije.
Sprejema Vlo^e na vložne knjižice in tekoči račun od zasebnikov, ustanov in drugih denarnih zavodov ter jih ODrCStllje na Jlldodne fše Za vse obveze Oblastne hranilnice mariborske ^oblasti jam« đraVSKa baPOVlna z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
—	Zalo so naložbe v zavodu pupiiarno varne. -
Vlagateljem izven Maribora in Celja pošlje na zahtevo položnice.
662
Kupci
Konfelicijslia in manufakturna trgovina
Ivan Mastnak,,^
cesta IS
Lastna izdelava perila in oblek ter nudi ugodno priliko, da si. nakupi vsakdo po najugodnejši ceni iz prvovrstnega blaga narejena oblačila.
Velika izbira usnjatih sukenj.
Velika zaloga najlepših stolov, hlačevine, blaga za perilo, krojaške potrebščine in razne vrste drugega blaga.	1405
qnnr
1:
i
T,
Predno si nabavite zimsko blago obiščite
p®Hlrgovski dom
v Mariboru.
g Največja modna trgovina v Sloveniji meri 98'/, mtr z 36 g velikimi izložbami. Velikanska izbira vsakovrstnega blaga g nudi čudovito nizke cene. KONFEKCIJI plašče od 300 Din □ naprej kakor tudi vse blago ceneje kot drugod.
□	Modne knjige zastoni.
□
1309
Modne knjige zastonj.
Poročne prstane
kupite najceneje samo pri tvrdki
Pl. Ilger-fevemu Sinn
Maribor, Gosposka ul. 13
I	I Ure, zlatnina, očala. Popravila hitro, in po ceni.	dobro I 1444 j	I
			
Oglašutte v „Slov. Gospodarju“!
Trgovski učenec — se
sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom in deželnimi pridelki. Mora biti zdrav, iz poštene hiše ter imeti dva razreda meščanske ali srednje šole. — Franc Senčar, Ljutomer.	51
Viničarja sprejme s 4
do 5 delavskimi močmi Franc Novačan, Lajters-berg.	81
Sprejmem učenca za pekovsko obrt. Franc Geršak, Trnovlje št. 114 pri Celju.	79
Koks, kovaški premog,
oglje, trboveljski premog
najboljše kakovosti
108
najboljše
branko Mejovšek
Tattenbachova ulica 13.
Za predpust priporočam svojo veliko zalogo
poročnih vencev in šnphov,
samo popolno sveže snežnobelo blago dalje
6 šaljive čepice, hrinke, konfeti itd.
za pustne veselice TISKARNA IN PAPiRNA TRGOVINA V. BLANKE, PTUJ tik mestne cerkve.
Najvarnejše in najboljše naložite denar pri
Ljudski posojilnici v Celju
-- 	registrovani zadrugi z neomejeno zavezo	'■ ■' " =
v nnvi Instni polnči no vngnln Krelja Petre ceste in Vodnihove ulice
,il|||||||||||||!linillll!lllllllllll!lllllllll!llllllll!IIIIIIIIIIIIIIIHh.
Stanje hranilnih vlog znaša nad Din 85,000.000--. Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. ''Illlllllllillllliiiiiiililllliliilliiiillillllllllllllllllllllllllllllllli''
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov-posestnikov z vsem svojim premoženjem.
.Illllllllllllll!llllll!lllll|||||||||||||||||||j||||||!||||||||lll!illllllll.
Rentni davek plačuje posojilnica iz svojega in ga ne odteguje vlagateljem.
'iiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiniuiiiiiiiiniiiiii'
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin, Maribor. — Izdajatelj, lastnik in odgovorni urednik, France Hrastelj, novinar, Maribor.
!□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□