Januš Golec: 16 Po divjinah Kanade Ljudska povest po raznih virih. — (Dalje.) Lavison se je pokazal na prebridkem povratu od najboljše strani. Vedno je spodbujal tovariša k vstrajnosti in upanju na slučajno rešitev. Od ranjenja komaj nekoliko opomoglemu Francu so vidoma pojemale moči. Prve ure tavanja so se mu d&zdevale še nekako znosne, ker sta ga priganjala ik prestavljanju nog viiihar in tovariš. Po daljšem gabanju s pomočjo snežnih obročov po snegu Franc ni več znal, ali gre za hojo dveh ali 20 ur. Zašla sta v globoko kotlino, katera. jima je nudila zasilno zaščito. Lavison je obstal in pripomnil: »Franc, tukaj se bova odpočila nekaj časa. Odpočitek sva zaslužila. Ali se še spominjaš na h^iiib, katerega sva prekoračila pred ikratkem? Dobro znam, ikje da sva. Tckom 6 ur sva prodrla 40 icm daleč proti jugu. Takale hoja je že nekaj! Veter nekako pospcšuje najine korake. Kako se pa kaj počutiš?« »Izborno«, se jo glasil odgovor. »Te zebe?« »Ne.« »Si utrujen?« »Ne.« »Lačen?« »Hm — tudi ne.« »Si resnično junak in radi tega boš pojedel falad jelenjega mesa.« »Ni treba, Lavison, sedaj še ne.« Amerikanec je ugasnil žepno svetilko, da bi štedil z baterijo. Tcma ju je objela, Franc se je naslonil s hrbtom ob sneg, trudil se je, da bi si odpočil ude in njim ulil novih moči za nadaljevanje poti. Čutil je, kako se mu krčijo vsled težke in 'komaj zaceljene rane moči. Res, da sta prehodila srečno ter korajžno 40 km, pa ikoliko sto in tisoč ju je še čakalo, predno bi naletela na kako človeško bivališče. Prcpričan je bil, da bo zmogel 40 nadaljnih kilometrov še dobro. Če bo napel vse moči, bo spravil do 70 km, a konečnd bo le pri kraju s telesnimi silami. Kaj bo neki počel Lavison, če bo opešal za vsem? Uverjen jfc bil, da ga bo položil tovariš na rocne sani, katere je vlekel seboj samo radi njega. Gotovo ga bo peljal ter vlčkel naprej, dokler ne bo tudi on .. . Ko sta se podala zopet na pot, si je pniznal Gruber sam pri sebi, da ga odpočitek ni poživil, ampak še bolj utrudil. Strahoviti mraz mu je vedno bolj silil skozi obleko. Dokler se je premikal, je še nekako šlo, če pa je obstal iii si opomogel za sapo, je postal trd, da se je obdržal feomaj na nogah. Lavison je prepoznal, kako je z njim. Da bi imel dovolj luči, je položil žepno svelilko v sneg in je odrgnil tovarišu obe od mrzličnih mravljincev zasledovani nogi. »Ti dobro dene, prijatelj?« »Tisočera hvala!« »Upaš, da se boš sedaj lažje premikal ?« »Na vsak način . . .« Kobacala sta naprej . . . Nekaj ur pozneje sta bila na vrhu grebena. Lavison se je ozrl nazaj in zagledal tovariša na tolenih in si pomaga z ro&ami naprej. Bilo je Četrtič, da se je zgrudil Franc teKom pol ure, a Itokrat le ni mogel ye2 vstati. Lavison mu je pomagal kvišku in ga podprl napram vetru. »Pomilovanja vreden siromak. Brez moči in upanja si. Tako na psu še pač naisi bil, kaj?« »Ne morem zato, da sem oropan vseh moči. Pusti me v snegu in nadaljuj sam pot!« Tovariš je oprhal sneg z onemoglega in ga tolažil: »Maj>hen odpočitek in pav koscev mesa bo čudovito učinkovalo. Moral bi že bil poprej postati. Tukajle, tovariš! Sicer ni veliko, paC pa je jelenje meso močno redilno.« Čeravno je bil Francu ponujeni kosec mesa majhen, je vzbudil njegov obseg nezaupanjc. Potipal jo z roko porcijo in razkril, da mu je odstopil prijatelj šc del svojega deleža, tako da njemu samemu ni ostalo domala nič. »Lavison! To pač ne gre,