A l f o n z G s p an 
O P R E Š E R N O V I Z D R A V L J I C I 
Zclravl j ic i k a ž e že g l ede n a to, d a v n j e j o b s e ž e n e misl i spe t in 
s p e t t r k a j o n a ves t n e p o m i r l j i v e g a č loveš tva , češče posveča t i čas za 
p r e m i š l j e v a n j e . S a j j e m i n i l o p r a v le tos če t r t s t o l e t j a , k o j e izšla o n j e j 
p r v a in d o s l e j e d i n a š t u d i j a 1 . N a v p r a š a n j a , od k o d v n a n j a p o b u d a , d a 
j e Z d r a v l j i c a na s t a l a , k a j n a m p o v e d o inač ice o h r a n j e n i h r o k o p i s o v 
in o b j a v , t e r s l edn j i č , z a k a j P r e š e r e n pesmi ni o b j a v i l p r e d i z b r u h o m 
m a r č n e r e v o l u c i j e , Zigon ni odgovor i l . P r i č u j o č i p r i s p e v e k p a b o d i 
h k r a t i p r e i z k u s , ali v e l j a t u d i za t r e t j e d e s e t l e t j e p e s n i k o v e g a u s t v a r -
j a n j a n a s l e d n j a o z n a k a P r e š e r n o v e g a u s t v a r j a l n e g a nač ina , k a k o r g a 
j e p o d a l za d o b o 1824—1828 p o k o j n i p r o f . K id r i č 2 : » U s t v a r j a l n i d ina -
mično, v m o m e n t a n e m i z b r u h u , a m p a k j e p e s n i t v e g r a d i l s ta t ično, t a k o 
da j e n a v a d n o p o t e k e l d a l j š i čas od p r a d o ž i v e t k a d o p r v e g a zap isa , o d 
p r v e v a r i a n t e do k o n č n e r e d a k c i j e . « S r e č n o n a k l j u č j e , d a se j e p r a v 
o Z d r a v l j i c i o h r a n i l o v p e s n i k o v i zapušč in i r a z m e r o m a b o g a t o g r a d i v o , 
o m o g o č a poskus , osve t l i t i p r e z a n i m i v o v p r a š a n j e , k a k o se j e t a u m e t -
n i n a spoče la in k a k o j e d o b i v a l a od n a j z g o d n e j š e g a z n a n e g a zap i sa 
p o s t o p o m a s v o j o d o k o n č n o v seb ino in t a k o p o p o l n o ob l iko . 
I 
S r ed i 1843 j e začel i z h a j a t i v L j u b l j a n i s lovensk i časn ik , sad dol-
g o l e t n e g a b o j a p o s a m e z n i k o v s c e s a r s k i m i ob las tmi , k i so že v s a m e m 
k u l t u r n e m g i b a n j u n e n e m š k i h n a r o d o v s l u t i l e n e v a r n o s t za o b s t o j 
d r ž a v e i n f e v d a l n o a b s o l u t i s t i č n e g a r e d a . Z g o d o v i n a n a s t a n k a » K m e t i j -
s k i h in r o k o d e l s k i h novic« j e d a n e s že t o l i ko r a z i s k a n a , d a t u za n a š o 
r a b o n i n i če sa r b i s t v e n e g a doda t i 3 . Za P r e š e r n o v o d n o s d o t e g a do-
g o d k a so v a ž n a n a s l e d n j a d o s l e j že u t r j e n a d e j s t v a : 1. B le iwe is se j e 
n a i n t r i g u n t s k i nač in d o k o p a l d o u r e d n i š t v a n o v e g a l i s ta in m u d a j a l 
o d s l e j p r a v e c ko t » z a n e s l j i v in v v s a k e m o z i r u sposoben u r e d n i k « , 
besede , k i j i h j e t r e b a r a z u m e t i v smis lu M e t t e r n i c h - S e d l n i c k e g a r e a k -
c i o n a r n e i d e o l o g i j e ; 2. za t a k š e n posel t a j n i k K m e t i j s k e d r u ž b e ni b i l 
1 Dr. Avgust Zigon, Prešernova Zdravica, DS 1925, 283—285. 
' Dr. Francč Kidrič, Preščren 1800—1938. Živl jenje pesnika in pesmi. 
Biografija, L jubl jana 1938, 78. 
3 Dr. Ivan Pr i ja te l j , Ustanovitev Bleiweisovih Novic, Veda 1913, 59—65, 
161—169, 271—279; Stane Mihelič, Kmeti jska družba in ustanovitev »Novice, 
SR 1948, 27—58. 
p r i m e r e n , k e r ni imel n i k a k e g a o d n o s a d o že dosežen ih s l ovensk ih 
k u l t u r n i h p r i d o b i t e v , k e r n i t i n i o b v l a d a l j e z i k a , v k a t e r e m n a j bi bi l 
časopis p i san , in t u d i k e r n j e g o v e k a r a k t e r n e p o t e z e n iso b i l e t a k š n e , 
d a b i v e z a l e l j u d i n a n j e g o v o o s e b o i n s t e m n a n j e g o v l i s t ; 3. r a č u n , 
d a b i K o p i t a r j e v a c e n z o r s k a o b l a s t u t e g n i l a s l abo vp l i va t i n a lepo-
s lovn i de l Novic , k i m u j e b i l a že t a k o j o d z a č e t k a o d k a z a n a le po-
s t r a n s k a v loga . 
Č e j e P r e š e r e n res k a k o r ko l i p o s v o j i h z n a n c i h Samass i in Blaz-
n i k u v p l i v a l n a to, da se j e K m e t i j s k a d r u ž b a v e n d a r l e od loč i l a izda-
j a t i l i s t v s l o v e n s k e m j e z i k u , p o t e m j e še celo l a h k o r a z u m e t i p e s n i k o v o 
u ž a l j e n o s t , d a ga k s o d e l o v a n j u n i t i p o v a b i l i niso. K a k o j e l e njiogel 
u r e d n i k , k o j e r a z m i š l j a l , k d o vse bi m u l a h k o s p r i s p e v k i p o m a g a l , 
p r e z r e t i p e s n i k a , č i g a r i m e i n de lo j e vede l cen i t i že p r e n e k a t e r i n a š 
šo la r , d a ne g o v o r i m o o tem, k a k o j e b i l z ap i s an n . p r . p r i p o s a m e z n i h 
Č e h i h , H r v a t i h , Rus ih , P o l j a k i h , N e m c i h i n I t a l i j a n i h . T a k o l e j e p e s n i k 
o p r e d e l i l s v o j o d n o s d o u r e d n i k a Nov ic in vsega , k a r j e b i lo z n j i h 
i z h a j a n j e m v zvez i : 
Dr. Bleiweis je rojen Kranjčan. Poznam ga le po imenu, ne na videz; 
zato ti o n jem ne morem dati nobenih natančnejših pojasnil. Sicer je on pravi 
redaktor Novic. Njegove in večino sestavkov drugih, ki slovenski jezik le na 
pol znajo, p reva ja gospod Malavašič, ki ie večkrat nastopil kot pesnik s 
psevdonimom Milko; za to dobiva 20 gld honorar ja . Tuka j šn j i filologi se z 
nekaterimi besednimi tvorbami, zlasti z njegovo stavo besedi ne s t r in ja jo . 
Mene k sodelovanju niti niso povabili, tudi nimam nobenega tako globokega 
gospodarskega znanja , da bi mogel v tej stroki nastopiti kot pisatelj . Moje 
ime se je v slovenskem svetu izgubilo. Delam 7 ur pri dr. Crobathu. da lahko 
2 uri pri stari — Metki pijem.« (Prešeren Vrazu dne 29. jul . 1843.) 
D a se j e P r e š e r e n ze lo z a n i m a l za novi s lovensk i časn ik , č e t u d i n e 
n a j d e m o p e s n i k o v e g a i m e n a m e d n j e g a n a r o č n i k i v l e tu 1843 in 1844, 
d o k a z u j e že p o d a t e k o M a l a v a š i č e v e m h o n o r a r j u , t o r e j o d e j s t v u , k i 
j e b i lo u r e s n i č e n o s s k l e p o m o d b o r o v e s e j e K m e t i j s k e d r u ž b e d n e 
9. m a r c a 18434 in ni b i l o n i k j e r o b j a v l j e n o . Č e govor i o j e z i k o v n i p l a t i 
Nov ic in j o n e g a t i v n o o c e n j u j e , s k l i c u j o č se p r i t em n a s o d b o »neka -
t e r i h t u k a j š n j i h f i lo logov«, s t e m ni r ečeno , d a p o n a v l j a le s o d b o d r u -
gih, sum p a si o t e m v p r a š a n j u n e u p a sodi t i , k a j t i v se n j e g o v o de lo 
in l i t e r a r n a k o r e s p o n d e n c a d o k a z u j e j o , d a t a k r a t ni b i l o p r i nas m i m o 
P r e š e r n a č loveka , ki bi zna l b o l j e p re sod i t i , a l i j e s lovenšč ina , ki jo 
k d o piše, d o b r a al i ne . V b e s e d a h , d a n e r a z p o l a g a s t a k o t e m e l j i t i m 
g o s p o d a r s k i m z n a n j e m , d a bi smel bi t i s o t r u d n i k Novic , t iči le b r i d k a 
i r o n i j a , s a j j e p e s n i k do d n e v a , k o j e n a p i s a l tisti l ist V r a z u , b r a l v 
N o v i c a h že t a in oni l epos lovn i p r i s p e v e k , k i ni p r e d p o s t a v l j a l n i k a -
k e g a z n a n j a v k m e t i j s k i ali r o k o d e l s k i s t rok i . D a se j e p e s n i k o v o i m e 
v s l o v e n s k e m sve tu i zgub i lo? O d k a r j e b iva l B le iwe is v L j u b l j a n i , to 
j e o d 1841, res ni izšlo n o b e n o P r e š e r n o v o d e l o v k n j i ž n i ob l ik i a l i 
k o t s a m o s t o j e n t i sk , zas led i l p a j e l a h k o n j e g o v o ime v t e m času ne-
k o l i k o k r a t v I l i r s k e m l is tu in v C a r n i o l i j i , dobi l j e l a h k o n a k n j i ž n e m 
* Mihelič o. c. 50. 
t r g u še vse 4 b u k v i c e K r a n j s k e Čbe l i ce in t ud i n j e g o v Krs t . Da , t ud i 
v t e h b e s e d a h j e s k r i t a g r e n k a i r o n i j a , ki j o j e m o r a l a n a r a v n o s t iz-
zva t i B le iwe i sova t r d i t e v n a čelu 1. š t e v i l k e N o v i c : » . . . i n v k r a j u -
s k e m j e z i k u z v u n a j m o l i t v i c n i č p i s a n e g a n i . . . « 
Га s t r a š n i »nič z v u n a j moli tvic«, ta p o p o l n a n e g a c i j a vsega , k a r j e 
u s t v a r i l a s l o v e n s k a l i t e r a r n a v n e m a od P i san ic , od L i n h a r t a in Vod-
n ika , p r e k o J a r n i k a d o Čbe l ice , Gaze l , S o n e t n e g a venca , K r s t a in še 
d a l j e , r a z o d e v a ali B le iwe i sovo p o p o l n o i g n o r a n t s t v o al i p a — in t o 
j e m n o g o v e r j e t n e j e — n a m e r n o p r e z r t j e vsega sve tnega l i t e r a r n e g a , 
z las t i p a še P r e š e r n o v e g a de l a . 
V z r o k t e m u , d a j e u r e d n i k Nov ic p r e z r l P r e š e r n o v o ime, bi i ska l i 
p r e d v s e m v B le iwe i sovem z n a č a j u . Rež imsk i o p r o d a in f i l i s t e r noče 
pozna t i , v s a j d o k l e r v e j e t a k o o s t e r v e t e r in j e n. p r . K o p i t a r še živ, 
r e v o l u c i o n a r n e g a poe ta , r a z v p i t e g a f r e ige i s t a , v e l i k e g a Be lce -buba , 
z lega d u h a , k i j e i n s p i r i r a l d o b r e g a Č o p a zope r d u n a j s k e g a g r o m o v -
n ika , s a r k a s t i č n e g a z a f r k a n t a , b o h e m a in k à j v e m k a k š n e g a g r e š n i k a 
še vse. P a če j e šel t a za l epo to povsem g luh i mož že m i m o P r e š e r n o v e 
pesmi , j e še t eže r a z u m e t i , k a k o d a s e v t a k r a t n i m a l i L j u b l j a n i , »dolgi 
vasi«, k i ni š te la m n o g o n a d 12.000 p r e b i v a l c e v , n i s t a p e s n i k in B le iwe i s 
v dveh le t ih n iko l i s reča la , d a bi se b i l a p o z n a l a v s a j po v idezu . 
T o d a k l j u b t e m u n e p o j m l j i v e m u B l e i w e i s o v e m u o d n o s u do P r e -
š e r n a so Nov ice j a v n o posve t i l e že t a k o j v 3. š t ev i lk i p e s n i k u mimo-
g r e d e n e k a j top l ih besed , k i so b i l e p o s v o j e m k o n č n e m u č i n k u d a l j n o -
sežne j še , k a k o r bi č l ovek na p r v i pog led p r i č a k o v a l . M a t i j a V e r t o v e c 
(1785—1851), v i k a r iz v i p a v s k e g a Sen t Vida , poš ten in i zob ražen mož, 
d o m a iz K o m n a n a K r a s u , i zkušen s a d j a r in p r i d e l o v a l e c ž l a h t n i h 
v i p a v s k i h vin, j e p r iobč i l n a s l e d n j i n e p o d p i s a n i ses tavek 5 , p o vseb in i 
in ob l ik i s p o m i n j a j o č na p r e p r o s t g o v o r č e k o b sva tovšč in i ali k a k i po-
dobn i p r i l ožnos t i : 
Vinfke terte hvala 
Tvojo hvalo, shlahtna tertiza! je she ozhe Noë prepeval; kako te bom 
jef t dalej pohvalil? Zhloveku, obfojenimu nerodovitno semljo obdelovati, 
j e Gofpod tebe pokasal, in mu velil te faditi, de bi s Tvojim ladam njega 
ferzc rasvefelila, f ladko fpanie zhes-nj raslila in t rudnoft is njegovih udov 
odgnala, de bi on s novo mozhjo fhe dale j povelje Gofpodovo fpolnoval. 
Ponishna kakor fpomladanfka violiza, kteri dcTiravno pertlizhni, fe 
vfnk perkloni, de bi jo povunjal ; nedolshna kakor flavzhik, defiravno v germi 
fkri t in po v fakdan je oblézhen, nam vender nar f ladkej fh i péfmi prepeva, 
fc tudi ti draga tertiza! nikdar naprej ne filifh, nikoli ne bahafh, in nam 
vender nar shlahtnejfhi fad ponudifh. Ti Ti shiva podoba nar ferzhnej fh i 
l jubcsni, ker fvojiga blishniga, bodi fi kdorkolj , v l jubesni s rozhizami 
objamefh, in ga Tvoje shive dni vezh ne ispuft ifh. 
Kakor kôkla pitikc s perutami pred nevarnoftjo, skrivafli ti s perjem 
Tvoje grosdike pred hudim vremčnam, de bi samogla The hvalčshna skasati 
Te, in na-te obernjeno Tkerb in delo poverniti. 
Tvoji grosdiki, dopadljivi ozhém, lepodiThezhi in Tladki, k Tebi vabijo 
fleherno shivo Ttvar. Kdo je zhebelizi dopovedal, de To polni medu? kdo je 
5 N 19. jul. 1843, str. 11—12; o avtorstvu tega prvega noviškega lepo-
slovnega sestavka v prozi gl. Bleiweisov Koledarček slovenski 1856, str. 24. 
medveda poduzhil, de bi samogel na tvojimu narozhju le pogoftiti? mladi in 
f ta r i otrozi radi jagode in zhé fhn je soblejo, pa she veliko l jub fh i fo j im 
vender le tvoji grosdiki. Ta moder zelo fe The na je len sasabi, in namefti 
de bi fe po lepi poti fprehajal , po vinogradu repka, in ko grosdik najde, ga 
s vefe l jam posôblje. 
Is tvojih jagodiz, o draga tertiza! fe slate kaplize vina zedé, in vino, 
nar bol j flovezhi fad tvojiga telčfa, oshivlja berazhe pred pragam in k ra l j a 
pred n jega pre tefhko krono, vino, — ta zhudna kapl ja ! je boléhnim sdravilo, 
f ta r im mašilo in shaloftnim lék; d a j e novo mozh vtrudenimu fodniku no 
mertvizhenimu, ko poftane, pevzu, pa fhe bol j oshivi fpotniga kovazha; vino 
rasvéshe mutizu jések, omezhi terdöbo ferzâ, ga ogreje in odpira ljubesni, 
pogafi fhe zlo hude fovrafh tva in kervave vo j fke in fklépa nove per jasnof t i ; 
vino potredi dano obljubo, f to r jeno savéso in dopovedani kup. 
Vinska terta! ti boshj i dar! v kra j ih , ker te folnze sadofti greje, j ih ni 
goft j i , jo ni vefelize bres tvojih milih kapliz; v deshelah pa, v kterih te 
prevezh sébe, de tvoji fad ne dosori, ga fhe vi fhej i zené in fo fhe bol j shelni 
sh n j im fe ogréti. Kdo bi jo ne ferkal , to nebéfhko medizo! kér fhe vmira-
jozhi na pofledno uro kanzhik vina posheli! — 
V Kani j e Jezuf vinze pofvetil, in vino pof tane fhe dan danafhni na 
a l ta r ju , o zhudo! Bogu nar per je tn i fh i dar; sa torej ga mora zhlovek le po 
pameti in s hvaleshnoft jo vshivati. Svojim unukam hozhem narozhiti, de te 
imajo, draga tertiza! fhe faditi in vedno fkerb sate imeti; pa tud tvojo pra-
vizhnoft j im hozhem osnaniti, de kdor od tvojiga fadu po pameti vshiva, 
temu le ti dneve o f l adu je fh ; kdor pa ta fvèt v nemar pufti , mu j ih ogre-
n u j e f h . 
Tvojo zhaft, vinfka terta! fhe dalej povikfhovati, bom perviga pévza 
med nami, pévza ljubésni naprofil, de, kar ni meni mogozhe, tvojo hvalo, 
k vezhnimu fpominu, v lepo, vesane verft ize sloshi. 
T o p r e p r o s t o h v a l n i c o v i n s k i t r t i i m e n u j e m b r e z p o m i s l e k a o d p r t o 
p i smo, n a s l o v l j e n o p e s n i k u P r e š e r n u . K a j t i k d o n a j bi bil , č e n e p e s n i k 
S o n e t o v l j u b e z n i , Gaze l , S o n e t n e g a v e n c a in še t o l i k o d r u g i h l j u b e z e n -
s k i h pesmi , t a p r v i p e v e c m e d nami , p e v e c l j u b e z n i , k i n a j 
zna v6e d r u g a č e k a k o r M a t i j a V e r t o v e c in vsi d r u g i , k i s o t a k r a t 
s u k a l i pe ro , z laga t i misl i in č u s t v a v l epše v e z a n e v r s t i c e k a k o r P r e -
š e r e n ? D a j e P r e š e r e n t e i s k r e n o m i š l j e n e b e s e d e b ra l , j i h g l o b o k o 
d o u m e l in se o b n j i h zamis l i l , d a so — k d o ve k d a j , o b k a t e r i p r i lož -
nos t i in k o l i k o ča sa k a s n e j e sp rož i l e v n j e m t i s to u s t v a r j a l n o r azpo -
l o ž e n j e , k a t e r e g a sad j e p r a v Z d r a v l j i c a , n e m o r e m p r a v n i č dvomi t i . 
Z a t o t u d i ne vem, k a m s t i s t imi z a p l e t e n i m i zvezami m e d Z d r a v l j i c o 
in K o s e s k e g a S l o v e n i j o p r e s v i t l i m u , p r e m i l o s t l j i v i m u gospodu in ce-
s a r j u F e r d i n a n d u P e r v i m u , o b vese l im d o h o d u N j i h V e l i č a n s t v a v 
L j u b l j a n o 0 , t e m b a n a l n i m , b o b n e č i m p l a z o m neokusnos t i , h l a p č e v s k e 
mise lnos t i in ne i sk r enos t i , z a j e t e m v b o m b a s t i č n e h e k s a m e t r e , s t r i k r a t 
p o n a v l j a j o č i m se, t a k r a t v s rce s e g a j o č i m , d a n e s p a smeh v z b u j a j o č i m 
r e f r e n o m : i 
0 A. Zigon, Kronološki pregled 58—59. Koseskega Slovenija j e izšla 11. 
sept. 1844 kot posebna priloga k 37. listu Novic. — Seveda j e tudi do te pesmi 
zavzel Prešeren svoje stulišče, ko io je bral. Toda to stališče j e moralo biti 
povsem odklonilno. Le v tem pogledu, da je bila Prešernu Koseskega Slo-
veni ja šolski zgled, kakšna n a j ne bo pesem, si je mogoče predstavljat i , da je 
pesnik hotel s svojo Zdravljico popraviti Koseskegu greh zoper poezijo 
in duha. 
T v o j i m u rodu na čast, na zgubo protivnikam T v o j i m , 
Snuje v oserčju mi duh, čuka na bedri mi meč, 
Hrast se omaje in hrib, — zvestoba Slovencu ne gane! 
Y ist i š tevi lk i , k i j e p r i n e s l a o d p r t o p i s m o p e s n i k u , s t o j i n a p r v e m 
m e s t u iz n e m š č i n e p r e v e d e n a p e s e m K m e t i š k i s tan , de lo gor i -
š k e g a p e s n i k a V a l e n t i n a S tan iča . P o d č r t o j e u r e d n i k p o h v a l i l 1. 1838 
v Gor i c i t i s k a n o S t a n i č e v o ž b i t k o P e f m e sa k m e t e i n o m l a d e l j u d i , k i 
j e iz n j e p o n a t i s n j e n a o m e n j e n a pesem. O b t e j p o h v a l i se j e s t a r i 
S tan ič , s a m s k r o m n o n a z i v a j o č se m o j s t r a skazo , »še e n k r a t s p r a v i l n a 
Pegaza« in t e d e n dn i p o o b j a v i V e r t o v č e v e g a p o z i v a pos la l B le iwe i su 
i z v i r n o p e s e m z n a s l o v o m H v a l a v i n s k e t e r t e . N o v i c e t e pe smi niso 
p r ines l e , še le 12 le t p o z n e j e j o j e B le iwe is p r i o b č i l v s v o j e m Kole-
d a r č k u za 1. 1856 (str . 24—26) s p r i p o m b o , d a j e to p o s l e d n j a S t a n i č e v a 
p e s e m in r o j e n a iz » p r v e g a spisa, k i j e v n a t i s u o d n e p o z a b l j i v i g a 
V e r t o v c a p r i še l n a be l i dan« . S t a n i č si p r i z a d e v a p r e l i t i v 10 k i t i c Ve r -
tovčeve mis l i v tonu , k a k o r ga k a ž e t a t i l e z a d n j i d v e k i t i c i : 
Trta, s sladkostjo si svet veselila, 
Vdaj se pokoju, ker jesen j e tie, 
Šibkim in starim in t rudnim si bila 
Moč in tolažba in pa veselje. 
Kdor je tek spolnil dobrotlj iv ko ti, 
Zime, pokoja n a j se veseli! 
Mirno počivaj, dobrotl j iva mati, 
V zimi, ki stvarnik v pokoj j e dal, 
De boš zamogla tud h letu nam dati 
Dobriga vinca obilni bokal. 
Ako jaz, starček, v tem času zaspim, 
Tebe še v smrti hvaležen častim. 
T a k o j e t o r e j o d p r t o p i s m o M. V e r t o v c a p o b u d i l o d v e p e s m i : n a j -
p r e j S t a n i č e v o H v a l o v insk i t r t i , n a t o P r e š e r n o v o Z d r a v l j i c o . O on i se 
j e B l e i w e i s u zde lo p o t r e b n o r azp i sova t i , o t e j p a j e t a n e p o k l i c a n i 
v a r u h P r e š e r n o v e z a p u š č i n e t r d o v r a t n o molča l . K a k o r 1. 1843 ni i zgub -
l j a l besed , k o n a j b i p o v a b i l P r e š e r n a k s o d e l o v a n j u p r i Nov icah , t a k o 
ni ho te l n i k d a r j e m a t i v mise l t e pe smi in k a j p o v e d a t i o n j e j , če tud i 
j o j e p r a v on k a s n e j e pod si lo r a z m e r p r v i o b j a v i l . Vede l j e pač , d a 
p r o g r a m , k i ga p e s e m v s e b u j e , n i b i l in n e b o s t v a r , k i b i j o zas topa l 
k d a j on in n j e g o v a s t r a n k a . 
T e m u n a s p r o t i p a P r e š e r e n ? Ve l ik i d u h in č lovek g r e p r e k o t a k š n i h 
ža l i tev , k a j t i n j e m u j e v s e l e j l e d o j e d r a . Ko p i še d o b r e š t i r i mesece 
k a s n e j e (12. dec. 1843) V r a z u spet o N o v i c a h in u g o t a v l j a , d a j e n j i h 
v s e b i n a p r e m r š a v a in j e z i k p r e m a l o e l e g a n t e n , p r i p o m i n j a , d a s icer 
ne s o d e l u j e p r i n j i h , žel i p a v e n d a r l e z a r a d i s t v a r i » temu e d i n e m u 
ž u r n a l u v n a š e m m a t e r i n e m j e z i k u n a d a l j n j i o b s t a n e k « . P r i p o r o č a mu , 
n a j j i h . če b o o N o v i c a h p i sa l , p r e s o j a p r i z a n e s l j i v o , k a j t i » m o r d a b o 
s led i lo k a j b o l j š e g a « . N e z d a j , k o j e s ta l izven k r o g a nov i šk ih s o t r u d -
n ikov , p a č p a šele 1845, k o so N o v i c e že d r u g o le to p r i n a š a l e n j e g o v e 
pesmi , j e P r e š e r e n sprož i l n a n o v i č a r j e znan i e p i g r a m ; a k o n a j b i ga 
b i l o b j a v i l v P o e z i j a h , si j e p r emis l i l in ga č r t a l p a č zato , d a n e b i s 
p r e s p l o š n i m nas lovom zade l koga , k i ima p o š t e n e n a m e n e in d o b r o 
vo l j o . 
K d o bi vedel , k a j se j e god i lo v p e s n i k o v i n o t r a n j o s t i v zvezi z 
Z d r a v l j i c o o d dneva , k o j e P r e š e r e n p r e b r a l V e r t o v č e v o o d p r t o p i s m o 
v Nov icah , pa d o j e s e n i 1844, n e k a k o do M a r t i n o v e g a , d o d n é , ko p r i 
n a s moš t d o v r è v n o v o v ino? T u d i p r i Z d r a v i j i c i bo os ta l ves k o m p l e k s 
u s t v a r j a l n e g a p r o c e s a t e m a n , n e p o j a s n j e n . N i h č e ne m o r e d a n e s ve-
det i , k a k o in k d a j j e i s k r a — p a d l a v p e s n i k o v o srce, ko1 j e zvede l , d a 
n e k d o p r i č a k u j e o d n j e g a h v a l n i c o t r t i i n n j e n e m u s o k u — z a n e t i l a 
u s t v a r j a l n o r a z p o l o ž e n j e , k a k o so se misl i in č u s t v a r a z r a š č a l a , se 
u t e l e š a l a v besedi , r i t m u in r imi , se u p i r a l a in u k l a n j a l a n j e g o v i v o l j i , 
u s t v a r i t i h a r m o n i č e n o r g a n i z e m , vse d o t l e j , d o k l e r ga p e s n i k sam ni 
imel do n e k e m e r e za z re lega , n a m r e č d o k l e r n i zap i sa l pod e n e g a 
o h r a n j e n i h l a s t n o r o č n i h p r e p i s o v Z d r a v l j i c e znač i lne b e s e d e A m e n . 
T a b e s e d a n e m o r e p o m e n i t i d r u g e g a k o k o n e c s last i in boleč in , zmago-
s l a v j a d u h a n a d s n o v j o , i d e j e n a d besedo. 
E d i n i bežn i p o g l e d v p e s n i k o v o d e l a v n i c o n a m j e p r a v iz o n e g a 
časa , k o se j e p o r a j a l a Z d r a v l j i c a , o d s t r l oč iv idec M a t i j a T o r k a r 
(1832—1903), t a k r a t e n a j s t l e t n i š t u d e n t e k , p o z n e j e ž u p n i k . S v o j e m l a d e 
v t i se j e p o s p o m i n u obnov i l v e l i k o k a s n e j e t a k o l e 7 : 
Povem n a j mimogrede, kako sem jeseni 1. 1843. kot začetni prvošolec 
prav do dobrega spoznal pokojnega dr. Prešerna. Z njegovim stričnikom, 
r a jn im Ribičevim Jakopom iz Vrbe, sva namreč kot ro jaka in sošolca imela 
skupa j posebnega učitel ja in se skupa j učila. Imel j e brata Janeza, t eda j 
tretješolca, ki je pred nekoliko leti umrl kot kapelan v Ribnici. Dr. Prešern 
(tako se je podpisaval in nikoli drugače) je imel pri sebi sestro, ki je vsem 
skupa j stregla in kuhala. V njihovo hišo sem zahajal dve leti vsak dan. 
Stanovali so za one dôbe v prvem nadstropju v prvi hiši na desno roko, k j e r 
se ulica obrača proti staremu strelišču v kotu nekdanjega sejmarskega veli-
kega trga. Drugo leto pa so se preložili na sedanjo pol jansko obrežje pri 
Ljubl janic i tik sfarbarjevega« vrta, prav t je, k j e r j e pred malo leti umrl 
Levstik blagega spomina. Od todi se je potem Prešeru preselil za samostoj-
nega odvetnika v Kranj , zaka j v Ljubl juni so ga imeli vedno na piki, da bi 
j im s kako slovensko pesmijo ne preobrnil mesta. Bil je koneipijent pri 
dr. Crobathu, in bival je v svoji posebni, od nas di jakov odločeni sobi. Kadar 
j e bil v pisarni, hodili smo mi t r i j e di jaki često pogledavat v njegovo sobo 
na mizo. Imel j e namreč navado, da si j e zvečer načrtal s svinčnikom na 
kosec pap i r ja kratek zaznamek kake pesmi. Kolikorkrut smo tore j na njegovi 
mizi zasledili kak »kranjski« načrt, vedeli smo, da bo gospod doktor kmalu 
naredil zopet novo pesem. To navado, kakor mi j e Janez pravil pozneje, imel 
j e Prešern še v Kran ju in celô do smrti, kakor še jedno, da je namreč zvečer 
rad kako dovtipno uje l v krčmi. Sicer je bil mož malobeseden in vase za-
mišljen. Hodil je bolj s pobešeno glavo, nosil dolge, za ušesa sčesatie luse 
z naza j proti zatilniku pobešenim cilindrom. Na vnanjščini je bilo videti, da 
kot pesnik in modri jan ni dosti maral za nove šege v oblačilih. 
K e r se m n o g e n a d r o b n o s t i t eh spominov n a t a n k o s k l a d a j o z izpo-
v e d b a m i d r u g i h p r i č , n e m o r e m o dvomi t i v r e sn i čnos t t ega , za k a r n a m 
tu gre . K r a t e k z a z n a m e k mis l i s s v i n č n i k o m n a koscu p a p i r j a — 
t a k š e n j e m o r a l b i t i t u d i z a m e t e k Z d r a v l j i c e . L e p a na loga bi b i la z d a j 
' Matija Torkar, Neka j črtic iz mojih mladih let; DS 1895, 549. 
u g o t a v l j a t i , k a k o so vsebinsko ' p l a t t e pesmi p o g l a b l j a l e M a z z i n i j e v e 
d e m o k r a t i č n e i d e j e in r e v o l u c i o n a r n a p o e z i j a M l a d e Evrope 8 , k o l i k o 
so rodnos t i j e m e d Z d r a v l j i c o in d v e m a p r e p i s o m a a n o n i m n i h u p o r n i -
šk ih pesmi , z a p i s a n i m a od t u j i h r o k in zaš l ima k d o vé k a k o v P r e -
š e r n o v o l i t e r a r n o zapušč ino , n a m r e č H y m n e P o u r le p r e m i e r d e l ' an 
c i n q u i è m e des nos t r i o m p h e s , s u r l ' a i r »al lons e n f a n s de la pa t r i e« 9 
in p o l j s k o »Spie-w p a t r i o t o w po l sk ih . N a note pu r i t anow« 1 0 , t e r na loga , 
n a j t i zvezo m e d o b l i k o Z d r a v l j i c e t e r H y m n e in m o r d a še d r u g i m i 
h i m n i č n i m i f o r m a m i . T o d a t o p r e s e g a t u z a č r t a n i okv i r . Izhodišče n a -
d a l j n j e g a našega r a z g l a b l j a n j a n a m b o d i t a d v a r o k o p i s a Z d r a v l j i c e , 
n a m r e č t is ta, ki j u j e o b r a v n a v a l d r . A .Zigon ko t r o k o p i s a š t . 4 a in 4b 1 1 , 
o b a r o k o p i s a Poez i j 1 2 in o b e o b j a v i iz l e t a 184813. 
R o k o p i s š{. 3 p r e d s t a v l j a kos t a n j š e g a , o r u i n e n e l e g a p a p i r j a v vel i -
kos t i 24,4 X 19,2 cm. Lis t j e b i l v s a j p e t k r a t zg iban v r az l i čn ih s m e r e h : 
n a j p r e j t r i k r a t p r a v i l n o n a osminko , p o t e m še d v a k r a t n e p r a v i l n o na 
f o r m a t p r i b l . 8 X 9 cm. Za to j e p a p i r v zg ib ih d e l o m a r a z p a d e l , n a 
e n e m m e s t u j e n a r a v n o s t p r e g u l j e n , d a i m a l u k n j o , in e n a v n a n j i h 
p l a t i j e p r e c e j z a m a z a n a . Vse t o kaže , d a j e l ist m n o g o t rpe l , k o ga j e 
l a s t n i k d l j e časa nosi l p o žepih , a g l ede n a to, d a se j e list naše l v P r e -
še rnov i zapušč in i , ni mogel b i t i to n ihče d r u g k o p e s n i k sam. Besedi lo 
z a v z e m a p r o s t o r n a vseh 4 s t r a n e h in j e p i s a n o s t e m n o r j a v i m d o b r i m 
č r n i l o m . P i s m o j e d v o j n o , a o b o j n o j e p i sa la P r e š e r n o v a r o k a . P r v i , 
o snovn i zapis j e s k r b e n , l epopisen in m o r e b i t i l e p r e p i s s t a r e j š e , ne -
o h r a n j e n e p red loge , m e d t e m k o so p o p r a v k i in d o s t a v k i p i san i z 
d r o b n o , m n o g o m a n j s k r b n o p isavo , v r i n j e n i so m e d v rs t i ce nad p r e -
č r t a n e b e s e d e ali p a p r i p i s a n i n a rob, včasi celo ob počezni legi pa -
p i r j a . N a 4. s t r an i s to j i še e n k r a t nas lov , n a p i s a n počez (Sraviza) ; če 
t o ni le i g r a č k a n j e s pe r e som, p o t e m j e u t e g n i l a ta p o n o v i t e v n a s l o v a 
služit i , p e s n i k u za to, da j e l a h k o — če j e nosil več p o d o b n i h l i s tkov 
p r i sebi — b r ž ugotov i l , k a t e r o pesem i m a v r o k a h , n e d a bi m u b i lo 
t r e b a r a z g r i n j a t i ves list. N a 1. s t r a n i levo ob n a s l o v u j e zapisal p e s n i k 
•številko 12, k i ne m o r e pomeni t i d r u g e g a k o š t ev i lo g l ede n a v r s t n i 
r ed p r i r e d i g i r a n j u P o e z i j . V obeh c e n z u r n i h rokop i s ih zavzema Z d r a v -
I j i ca res 12. m e s t o v p r v e m r a z d e l k u , k i nosi s k u p n i nas lov Pesmi . 
R e p r o d u k c i j a t e g a rokop i sa , za m a l e n k o s t p o m a n j š a n a , j e izšla v D S 
1925 ko t p r i l o g a VIII . 
R o k o p i s št. 4 j e p r v e m u e n a k g l e d e ve l ikos t i l is ta, k a k o v o s t i p a -
p i r j a in č rn i l a . T u d i t a list j e bi l v s a j t r i k r a t p r a v i l n o p r e g a n j e n , en -
8 Гг. Zwitter, Narodnost in politika pri Slovencih; Zgodovinski časopis 
I, 37. 
" NUK, Ms 471, št. 23. 
10 NUK. Ms 471, št. 24. 
11 Gl. op. 1. Danes sta oba rokopisa med Prešernovo li terarno zapuščino 
v NUK. Ms 471, 4 a = št. 3, 4 b = št. 4: k ra j šam: rkp. 3 oz. rkp. 4. 
12 Cenzurno-tiskarski rokopis v NUK, Ms 788, str. 25—27: cenzurno-revi-
zijski rkp. v knjižnici NM, fotografski posnetek v NUK, Ms 700, 25—27. 
13 N 26. apr. 1848, list 17, str. 69—70; КС V (1848), str. 25—27. 
k r a t p a n e p r a v i l n o . M a n j j e p o š k o d o v a n o d p r v e g a , das i j e t u d i t e g a 
p e s n i k nosi l p o žep ih . P i s a v a j e j a s n a , l e p o p i s n o s k r b n a , be sed i lo b r e z 
k a k i h p o p r a v k o v . 1 4 
N a d r o b n e j š i op is o b e h r o k o p i s o v j e b i l p o t r e b e n zato, d a b i p r e -
ve r i l i m i š l j e n j e A. Zigona, češ r k p . 4 j e s t a r e j š i od r k p . 3. D o k a z e za 
t o v id i Žigon v tem, d a j e v r o k o p i s u 4 r a b i l p e s n i k v z a d n j i v r s t i c i 
m l a d e n i č e m p o s v e č e n e k i t i ce g lago l v a r v a t ' , m e d t e m k o j e v r k p . 3 
zap i sa l n a j p r e j i z r az b r a n i t ' in p o d v p l i v o m v a r i a n t e , k i j o p r e d -
s t a v l j a r k p . 4, z a m e n j a l b e s e d o z v a r v a t ' ; d a l j e v t e m , da s t o j i v 
r o k o p i s u 4 d r u g a k i t i c a , n a s l o v l j e n a d e k l e t o m ( L j u b e z n i s l a d k e s p o n e . . . ) , 
n a s v o j e m p r v e m mes tu , t. j . za k i t i c o Bog živi v a s . . . , m e d t e m k o j e 
v r k p . 3 d r u g a k i t i c a d e k l e t o m p r i p i s a n a n a k o n e c vse pesmi , b a j e za to , 
k e r j o j e pe sn ik , k o j e p i s a l to v a r i a n t o , že ho te l iz loči t i ; t e r s l e d n j i č 
v t e m , d a j e P r e š e r e n n a k o n e c r k p . 4 p r i p i s a l b e s e d o A m e n , a j o p o t e m 
p r i p r e p i s o v a n j u spet izpus t i l . 
Jaz sod im o r a z m e r j u m e d r o k o p i s o m a 3 in 4 d r u g a č e . P r a v to, d a 
s t o j i v r k p . 3 n a j p r e j b r a n i t ' , p o t e m v a r v a t ' , s l e d n j i č p a spe t 
b r a n i t ' , t e r b r e z d v o m a k a s n e j e v r i n j e n a k i t i c a L j u b e z n i s l a d k e 
s p o n e mi d o k a z u j e j o n a s l e d n j e : Šele, k o se j e p e s n i k v z a d n j e m 
v e r z u k i t i ce M l a d e n ' č i , z d a j s e p i j e . . . odloči l , n a d o m e s t i t i 
p r v o t n i b r a n i t ' z v a r v a t ' , in k o j e d o p e s n i l d r u g o k i t ico , posve -
č e n o d e k l e t o m , j e ime l p e s e m za zre lo , z a t o j o j e p r e p i s a l , d a j e n a s t a l 
r k p . 4, in p r i p i s a l n a k o n e c A m e n , p o d o b n o k a k o r v zap i su N e b e š k e 
p r o c e s i j e iz 1. 1845. P o s l e j j o j e b r a l z n a n c e m in j o da l celo k rož i t i 
m e d n j i m i . T a k o j e p r i š l a t a i nač i ca v r o k e I v a n u M a c u n u , d a si j o j e 
p rep i sa l 1 5 . S t a r e j š i rokop i s , n a š a št . 3, j e s luži l p e s n i k u k a s n e j e za 
p o d l a g o , k o j e p e s e m še p r e d e l a v a l , d o k l e r ni do k r a j a d o z o r e l a in 
d o b i l a t i s t e š t e v i l k e 12. T a r o k o p i s j e b i l p o t e m p r e d l o g a , k i s t a p o 
n j e j p r e p i s a n a o b a c e n z u r n a r o k o p i s a . D a j e m i m o teli d v e h o h r a n j e n i h 
r o k o p i s o v Z d r a v l j i c e in M a c u n o v e g a p r e p i s a e k s i s t i r a l v s a j še en P r e -
š e r n o v l a s t n o r o č n i p r e p i s t e v a r i a n t e n e k a k o iz 1. 1844 al i 1845, b o 
g o v o r a k a s n e j e . 
R a z m i š l j a n j e o v p r a š a n j u t e h r o k o p i s o v p r i v e d e č l o v e k a še d o n a -
s l e d n j e u g o t o v i t v e g l ede u s o d e P r e š e r n o v e zapušč ine . Vse kaže , d a j e 
imel p e s n i k še k o p o p o d o b n i h zap i sov s v o j i h del , k o j e u r e j a l P o e z i j e 
in z n j i h n a č is to p r e p i s o v a l r o k o p i s a za cenzu ro . E n e g a teh l is tov 
p r e d s t a v l j a r k p . 3. A k j e so o s t a l e dese t ine in d e s e t i n e p o d o b n i h l is t-
k o v ? J ih j e un ič i l p e s n i k s a m in o h r a n i l k d o ve z a k a j ed ino l e Z d r a v -
l j i co , a l i p a so j i h z a p r a v i l i d r u g i : K a t r a , D a g a r i n , B le iwe i s? P r v i in 
n a j h u j š i s u m leži še v e d n o n a K a t r i , k a j t i n j e n i o d g o v o r i , k a k o j e b i l o 
s »kresom« v K r u n j u , k a k o r n a m j i h j e p o L e n k i n i p r i p o v e d i sporoč i l 
14 Točen prepis besedila j e objavi l A. Zigon v DS 1926, str. 283—4. 
15 K j e je dunes ta Macutiov prepis Zdruvljice, ki ga j e imel v rokah 
dr. Zigon in ki se po njegovem zatrdilu tekstno povsem u j ema z rkp. 4, mi 
ni znano. 
T o m o Zupan 1 6 z n a m e n o m , d a b i o p r a l t a k o K a t r o k a k o r D a g a r i n a , 
K a t r o b o l j o b t o ž u j e j o k o r a z b r e m e n j u j e j o . T i o d g o v o r i k a ž e j o n a m r e č 
m u č n o z a d r e g o in p r a v n e o d k r i t o s r č n o , z a v i t o i z m o t a v a n j e . K a t r a 
p r a v i : 1. p o ž g a l a n i n o b e n i h d o k t o r j e v i h »šr i f t« , k i b i b i l e d v a p r s t a 
š i roke , k e r d o k t o r , k i j e b i l za s v o j a p i s a n j a t a k o »akl ih«, k o t a d v o k a t 
»ne b i b i l v s t a n u de la t i n a p r e j « — i z j a v a , k i se n a n a š a n a d o k t o r j e v e 
o d v e t n i š k e sp i se in se t o r e j i z m i k a o d g o v o r u ; 2. t u d i pesmi , č e j i h j e 
k a j bi lo, se n i d o t a k n i l a , n o b e n e g a l i s t a n e za d v a p r s t a š i r o k e g a — iz-
j a v a , k i j e k a j d v o u m n a , s a j d o p u š č a v e n d a r l e v e r j e t n o s t , d a j e po-
žga l a v s a j m a n j š e l is t iče; 3. k a k o bi d a l a r o k o p i s e š o l a r s k i m f a n t o m , 
k i so j o hodi l i z a n j e p ros i t , če j i h p a s a m a ni n i č ime la — i z j a v a , k i 
p o b i j a t r d i t e v , i z r e č e n o l e to d n i p r e d K a t r i n o s m r t j o , d a j e n a m r e č 
d n e 15. s e p t e m b r a 1872 iz roč i l a p r a v K a t r a I v a n u Z u p a n u P r e š e r n o v 
r o k o p i s R o m a r s k e (danes v NM) ; 4. v sega j i m j e m a n j k a l o (pesn iku 
in Ka t r i ) , b o p a še p o ž i g a l a — i z j a v a , k i t u d i m e r i m i m o v p r a š a n j a , 
s a j j e v e n d a r k a j m a l o v e r j e t n o , d a b i v t i s t ih čas ih sp loh k d o k u p o v a l 
P r e š e r n o v e rokop i se , če n i t i p e s n i k za s v o j a de la , k i so j i h o b j a v l j a l i 
t e d a n j i časopisi , ni p r e j e m a l n i k a k e g a h o n o r a r j a . 
T o d a p o v r n i m o se k Z d r a v i j i c i ! O s n o v n o besed i lo r k p . 3 in n j e g a 
p r e p i s (št. 4) p r e d s t a v l j a t a k o n e c p r v e , n a j v a ž n e j š e r a z v o j n e f a z e 
Z d r a v l j i c e , p a v z o v u s t v a r j a l n e m procesu , poč i t ek p o p r e h o j e n i v i j u -
gas t i pot i o d v n a n j e g a i m p u l z a in p r a d o ž i v e t k a , od p r v e s k i c e p r e k o 
m o r e b i t i enega , m o r e b i t i več zap isov z k d o ve k o l i k o p o p r a v k i p a d o 
t i s t e o b l i k e i n vseb ine , k i j o j e pe sem dobi la , k o j i j e p e s n i k da l ča -
sovno p o v s e m o p r e d e l j e n i p o d n a s l o v : o b n o v i n i 1 8 4 4 . K e r r o k o p i s 
4 n e v s e b u j e n ič d r u g e g a k o osnovni t e k s t r k p . 3, ga o d s l e j n e b o m o 
več p r i t egova l i k r az i skav i , m a r v e č b o m o s p o m o č j o r k p . 3 zas ledova l i 
r a z v o j pesmi , n j e n o d r u g o fazo, k o j e a v t o k r i t i č n i poe t — še v e d n o 
n e z a d o v o l j e n z u s p e h o m s v o j e g a d o z d a j š n j e g a d e l a — vzel u m e t n i n o 
spe t v r o k e in j o s l e d n j i č dogna l d o t a k š n e popo lnos t i , d a j o j e k o t 
d o z o r e l o s p r e j e l v P o e z i j e . 
S k r a j n a č a s o v n a m e j n i k a t e g a p r o c e s a v d r u g i faz i s ta p o z n a j e sen 
1844 in pomlad. 1846, t o r e j p o l d r u g o l e t n i r a z p o n . T a p a se d a sk rč i t i 
v s a j za l e to dni , t o r e j n a n e k a j mescev , če u p o š t e v a m o , d a so po-
p r a v k i v r k p . 3 vsi p i san i še z bohor ič ico . V e m o n a m r e č , d a s e j e P r e -
še ren za s t a l n o o p r i j e l novega če ško - i l i r skega č r k o p i s a po 19. j a n . in 
p r e d 16. a p r i l o m 184517, d e j s t v o , k i si ga j e s l a v o h l e p n i Ble iwe is p r ip i sa l 
v s v o j o zaslugo 1 8 , n e vedoč, d a za P r e š e r n a p r e h o d od bohor i č i ce h 
g a j i c i ni bi l b i s t v e n p r o b l e m , s a j j e pe sn ik že 1840 sode lova l p r i Smo-
l e t o v e m z a l o ž n i š k e m p o d j e t j u , k i j e i zda lo s l o v e n s k e k n j i g e , t i s k a n e 
že z nov imi č r k a m i . 
N a p o d l a g i r k p . 3 m o r e m o s ledi t i r a z v o j u Z d r a v l j i c e v n j e n i d r u g i 
f az i od s t o p n j e d o s t o p n j e , n i p a mogoče v e d n o z a n e s l j i v o določi t i ča-
10 Tomo Zupan, Kako Lenka Prešernova svojega brata pesnika popisuje, 
1933, 61—64. 
17 A. Zigon, Kronološki pregled 60. 
18 Iv. Pr i ja te l j , Bleiweis in drugi — pred policijo; ZMS 1909, 236. 
s o v n e g a z a p o r e d j a o z i r o m a sočasnos t i p o s a m e z n i h p o p r a v k o v , k e r t ega 
n e i z d a j a n i t i p e s n i k o v a p i s a v a , ne b a r v a č rn i l a , n e r a b a a k c e n t s k i h 
z n a k o v in ne k a k d r u g p r i p o m o č e k . L e n a p o s a m e z n i h k i t i c a h j e moči 
p o k a z a t i ča sovno z a p o v r s t n o s t p o p r a v k o v , z a t o se b o m o n a j l a g l j e iz-
ogn i l i h u j š i m n a p a k a m v k r o n o l o g i j i p o p r a v k o v t ako , d a o b r a v n a v a m o 
v a r i a n t e o d k i t i c e do k i t ice . T e h n i č n i p r o b l e m , k a k o s t i s k a r s k i m i 
s r eds tv i č im n a z o r n e j e p r i k a z a t i r a z v o j pesmi , ne d a bi o b r e m e n j e v a l i 
t i s k a r s k i s t a v e k z r a z n i m i znak i , s k u š a m o reš i t i t ako , da p o n a t i s k u j e m o 
v s a k o k i t i c o t o l i k o k r a t , k o l i k o r k r a t j e v posameznos t i h d o ž i v l j a l a sp re -
m e m b e . K u r z i v n i t i sk n a j opozo r i b r a l c a n a v s a k o k r a t n o novo v a r i a n t o , 
m e d t e m k o se t i s to , k a r j e o s t a l o od p r v o t n e g a z a p i s a ali od p r e j n a r e -
j e n e g a p o p r a v k a , i z r a ž a z u p o r a b o n a v a d n i h č r k . S a j j e n e k a k o t a k o 
p e s n i k po v sak i k o r e k t u r i k i t i c o t u d i b r a l . P r i p o m n i t i p a m o r a m , da 
m e h a n i č n o s t r i n j a n j e ki t ic , o b j a v l j e n i h t u na 2. [bj, 3. [ b j a l i 4. mes tu 
[ b j , v ce lo to n e m o r e p o k a z a t i v m e s n e g a s i n k r o n i č n e g a r a z v o j n e g a 
s t a d i j a . L e n a p r v o mes to p o s t a v l j e n a k i t i c a [a] p o k a ž e izhodiščni , n a 
z a d n j e mes to |c] — v a r i a n t a j e iz c e n z u r n o - t i s k a r s k e g a r o k o p i s a — pa 
k o n č n i r e z u l t a t r a z v o j a v d r u g i fazi . T r e t j o fazo, t i s to iz l e t a 1848, ob-
r a v n a v a m na k o n c u t ega p o g l a v j a . 
Naslov 
[a] [b] [cl 
Sdravîza 12) Sdravîza Zdravi jica 
ob novini leta 1844 
K a j p o m e n i š t e v i l k a 12, p r i p i s a n a k n a s l o v u v a r i a n t e b, j e raz lo-
ženo z g o r a j . P o d n a s l o v inač ice a j e p e s n i k č r t a l še le malo , p r e d e n j e 
p e s e m p rep i s a l za P o e z i j e , k e r se l e tn i ca p r e d p o l d r u g i m l e tom n a s t a l e 
pe smi ni zde la v e č važna . S m i s e l n a bi b i la , k o bi m o g l a pe sem izi t i 
n e p o s r e d n o p o n j e n e m n a s t a n k u , t o r e j z a d n j e mesce 1844 ali k v e č j e m 
v zače tku 1845. V a r i a n t a с j e plod p e s n i k o v e g a m n e n j a , d a m o r a bit i 
i z r az z d r a v 1 j i с a p r a v i l n e j š i o<l i z r a z a z d r a v i с a ; t e ž k o p a j e 
reč i , n a k a j j e P r e š e r e n s v o j e m n e n j e opr l . 
1. k i t i c a 
|al [bi 
Spet tèrte Го rodile, Spet tčrte fo rodile, 
Pr i ja t l i ! vlnze nam fladko, Pr i ja t l i ! vinze nam fladko, 
Ki nam oshivlja silile, Ki nam oshlvlja silile, 
Serzč rasjdfni in oko, Serzč ras jâ fn i in oko, 
Ki vtopi Ki vtopf 
Vre fkerbf V Го ГкегЫ 
Vefélo upanje budi. V potertih perfih up budi. 
Ici ' 
Spet tčrte so rodile, 
Perjâtlil vinzo nain sladko, 
Ki nam oživlja žile, 
Sercč razjasni in okô, 
Ki vtopf 
Vse skerbf, 
V potèrtih pčrsih up budi. 
S p r e m e m b o z a d n j e g a v e r z a j e z a h t e v a l p a č p r e d v s e m p e s n i k o v čut 
z a v e r z n o m e r o . P o p r a v e k p o m e n i ze lo s r e č e n p r i j e m , k a j t i z n j i m j e 
d o s e ž e n a m o č n a r i t m i č n a nape tos t , n a r a v n e j è p r i l e g a j o č a se j a m b s k i 
m e t r i č n i shemi 1 9 . У r e d a k c i j i a j e b e s e d a v e s e l o p o u d a r j e n a a m f i b r a -
h i č n o (u — b e s e d a u p a n j e d a k t i l s k o (—w če š t e j e m o t r e t j i zlog 
za n e p o u d a r j e n e g a , k r e t i č n o pa (— o —), če š t e j e m o ta z log k o t s t r a n s k o 
p o u d a r j e n ; t o d a p r i d a k t i l s k e m p o u d a r k u ni r e a l i z i r a n i k t u s n a šes tem 
v e r z n e m zlogu. Y v a r i a n t i b p a j e vseskozi z adoščeno me t r i čn i shemi , 
k i z a h t e v a p r i p a d a j o č e m r i t m u i k t e n a sodih z logih. Č u d o v i t o d i n a -
m i k o j e dosege l p e s n i k s tem, d a j e u p o r a b i l z a nos i lko 3. i k t a eno-
zložnico u p in j o izo l i ra l od os t a l ih be sed s p a v z o s p r e d a j in z a d a j 
(v p o t e r t i h p e r f i h / / u p / bud i ) . T a k o j e dob i l a b e s e d i c a u p , k i j e n o s i l k a 
g l a v n e g a s t a v č n e g a in m i s e l n e g a p o u d a r k a , t u d i v r i t m i č n e m p o g l e d u 
u s t r e z n o i z r a z i t o k r e p k o p o u d a r j e n o v r ednos t . — G r e p a o b e n e m za 
k r a s n o v s e b i n s k o pog lob i t ev . Vedr ino , k i j o i z r a ž a p r i d e v n i k v e s e l o , 
j e z a m e n j a l a doce l a n a s p r o t n a r a z p o l o ž e n j s k a p o d o b a : p o t r t e p r s i . 
Žalost , o b u p , t e m a so bi l i o b času , k o se j e t a p e s e m p o r a j a l a , g o t o v o 
t r a j n e j š i o s n o v n i ton i p e s n i k o v e g a d u š e v n e g a s t a n j a k a k o r bežno , le 
v t r e n u t k i h p o z a b e o b č u t e n o vese l j e . P o m i s l i m o l e n a p e n d a n t k t e j 
pesmi , na e l e g i j o V spomin A n d r e j a Smole ta , n a s t a l o n e k a k o o b i s t em 
času k o Z d r a v l j i c a in z a p e t o p r a v t a k o p r i j a t e l j e m p r i čaši v ina . T a m 
j e o s n o v n a m e l o d i j a , u s t r e z n o s p o m i n u n a p r i j a t e l j a , u m r l e g a p r e d 
š t i r imi leti , u b r a n a n a mol , t u k a j n a d u r , a za k o n t r a s t k ce lo tn i melo-
d i j i v z a d n j e m ve rzu p r v e k i t i c e t o po t r t o , o d to l iko g r e n k i h r a z o č a r a n j 
z l o m l j e n o srce , iščoče p o z a b e in to l až i l a v p i v s k i d r u ž b i . K o l i k o r j e 
d a l a p e s n i k u v s e b i n s k o V e r t o v č e v a V i n s k e t e r t e h v a l a , j e d o k r a j a 
u p o r a b i l v p r v i k i t ic i in p o v e d a l še z n e d v e m a d u c a t o m a i z b r a n i h 
b e s e d ; vse, k a r s ledi t e j ki t ic i , j e p o g n a l o iz m n o g o g l o b l j i h k o r e n i n . 
R a z l i k e m e d b in с so le p i sne (ga j i ca , š t e v i l n e j š i akcen t i , oz i r na 
e n o t e n p r a v o p i s p r i r a b i b e s e d e p e r j a 11 i). 
2. k i t i ca 
(a| 
Komii pervo sdravizo 
Napili bomo krog in krog? 
Slovčnzov porodmzo, 
Deshčlo mifho slu vi Bog, 
Brate vfe, 
Kur naf je 
Sinov. flovénfke matérel 
lb] 
Komii nar pred vefélo 
Sclravizo, bratje! zlimo sapét'? 
Bog nafho nam deshelo, 
Bog shioi oef flovenski foét, 
Brute vfe, 
Kur nnf je 
Sinov flovéz/ie matere! 
Izrazje iz starih poetik, četudi zveni spričo modernih teorij o ritmu 
žo nekuin unuhronistično, uporabl jam zuto, ker ga je uporabl ja l pesnik sam, 
sa j ga je dobro poznal iz sodobnih nemških metrik pa tudi še izza šolskega 
š tudi ja zlasti antične poezije. 
[ с ] 
Komii nar pred vesélo 
Zdraoljico, b ra t j e ! črno zapet? 
Bog našo nam dežčlo, 
Bog živi vès slovénski svet, 
Brate vse, 
Kar nas j e 
Sinov slovčče matere! 
K i t i c a j e z las t i v s e b i n s k o in i z r a z n o m o č n o p r e d e l a n a , s a j j e od 
besed , u p o r a b l j e n i h v p r v i h š t i r i h ve rz ih , o s t a l a e n a s a m a n a p r v o t n e m 
m e s t u . G o t o v o j e p e s n i k a , k o j e v n o v i č m e r i l p r v i ve rz , z b o d l a r a b a 
b e s e d e p r v o . M e t r i č n a s h e m a v e r z a z a h t e v a za v p r a š a l n i c o k o m u 
r a s t o č o p o u d a r j e n o stopico, z a t o b e s e d a p r v o — če j o p o u d a r i m o n a -
r a v n o , p a d a j o č e (— v) — t r g a ve r zini r i t em, m e d t e m k o zveni p o u d a r e k 
n a d r u g e m z logu n e p r i r o d n o . Š t e v n i k j e t o r e j p e s n i k n a d o m e s t i l s ča-
s o v n i m p r i s l o v o m n a r p r e d , k i g a p i še p o t e d a n j i r a b i z d v e m a 
b e s e d a m a in i m a p o u d a r e k n a p r v e m al i n a d r u g e m zlogu. Verz zveni 
t o r e j v p o p r a v l j e n i v e r z i j i m n o g o b o l j p o p o l n o in n a r a v n o . Z n a č i l n o 
p a j e , d a t a f o r m a l n i p o p r a v e k ni n u j n o izzva l še n a d a l j n j i h — vse-
b i n s k i h in i z r a z n i h — p o p r a v k o v , s a j b i l a h k o o s t a l e vse b e s e d e p r v e g a 
s t a v k a k l j u b z a m e n j a v i š t e v n i k a s p r i s l o v o m na s v o j e m mes tu . D v a 
m o m e n t a s t a t u d o s e g l j i v a n a š e m u u m o v a n j u . I z r a z n a p i v a t i 
z d r a v l j i c o k o m u j e go tovo j e z i k o v n o sporen , s a j v e n d a r z d r a v -
l j i ce , k i z n j i m i n a p i v a m o , p o j e m o . T o d a tu j e šlo P r e š e r n u za m n o g o 
več . M r k i ton , k i t a k o k o n t r a s t n o zazven i iz z a d n j e g a v e r z a p r e j š n j e 
k i t i ce (po t r t e prs i ) , se m o r a p r e l i t i č i m p r e j v o s n o v n o m e l o d i j o ce lo tne 
p e s m i in za to j e p r e n e s e l p e s n i k iz o n e g a v e r z a v t o k i t i c o p r i d e v n i k 
v e s e l o . Z u p o r a b o l e - t ega k o t a t r i b u t k subs t . z d r a v i c a p a j e b i l o 
t r e b a s a m o s t a l n i k p r e n e s t i v 2. v e r z ( e n j a b e m e n t ) , s t e m p a se j e 
p o d r l a r i m a (zd rav ico : po rodn ico ) in p o d o b o o m i z j a , k i g a t v o r i j o v 
k r o g u z b r a n i , n a p i v a j o č i si o d č l o v e k a d o č loveka , j e z a m e n j a l člo-
v e š k o top l i o g o v o r b r a t j e , n e d a bi b i l o t r e b a ž r t v o v a t i t a k o n a -
r a v n o u č i n k u j o č e r e t o r i č n o v p r a š a n j e . O d p a s t i j e m o r a l a z a t o v 3. v e r z u 
n e k a m i s k a n a p e r s o n i f i k a c i j a ( d o m o v i n a = p o r o d n i c a S lovencev) , k i j e 
p o p e s n i k o v e m č u t u t e r j a l a v 4. v rs t ic i r a z l a g o (deže la naša) , in n a d o -
mes t i l j o j e n a r a v e n , vse b o l j k o n k r e t e n i z r az n a š a d e ž e l a v 
t r e t j e m , a v č e t r t e m s t o p n j e v a n s p o n o v i t v i j o ž e l j e in r a z š i r j e n n a ves 
s lovensk i sve t . Al i d r u g a č e p o v e d a n o : p e s n i k n e n a p i v a le naš i dežel i , 
i z r az , k i ga j o b i lo t r e b a v t a k r a t n e m smis lu r a z u m e t i š e o z k o p o k r a -
j i n s k o , m a r v e č v s e m u s lovens tvu , vsemif, k a r j e n a š e k r v i . K o l i k o j a s -
n e j š a v i z r azu j e n o v a inač ica , č e t u d i n j e o s n o v n a mise l n i n o v a ! P r e -
p r o s t o n a d o m e s t i l o k o n c a b e s e d e v z a d n j i vrs t ic i ( s lovenske : s loveče) 
j e b i lo p o t r e b n o , d a p o n a v l j a n j e n e bi mot i lo , h k r a t i p a j e b i l a dose -
ž e n a še n a s l o n i t e v n a misel , k i j o p r i P r e š e r n u v e č k r a t s r e č a m o , n. p r . 
v 1. s o n e t u l j u b e z n i , v E l e g i j i s v o j i m r o j a k o m , v v r h u S o n e t n e g a venca , 
v K r s t u , а t u d i v Z d r a v i j i c i s ami : s k l i c e v a n j e n a n a š o n e k o č s l a v n o 
p r e t e k l o s t n a j v z b u j a v S lovenc ih n a r o d n o zavest.2 0 Z a m e n j a v a i z r a z a 
z d r a v i c a z z d r a v l j i c a v inač ic i с j e v zvezi s s p r e m e m b o nas lova . 
3. k i t i c a 
[a] [b] 
V fovrâshnike s oblakov V fovrâshnike s oblakov 
Rodu n a j imfhga t rčfhi grom! Rodu n a j nâlhga t réfhi grom! 
Proft , ko je bîl ozhâkov, Proft , ko je bil ozhâkov, 
Napre j n a j bo Slovčnzov dom, Napre j n a j bo Slovčnzov dom, 
N a j sdrobč N a j sdrobé 
Nj ih rokč Nj ih rokč 
Verige vfe, ki j im teshč! Si fpone, kjer jim she teshé! 
[ с ] 
(Kitica v cenzurnih rokopisih manjka.) 
Ze v p r v e m z n a n e m zap i su j e k i t i c a k a k o r u l i t a iz ce lega . P r e d e -
l a v a z a d n j e g a s t i ha se j e z d e l a p e s n i k u p o t r e b n a g l ede n a vseb ino . 
O p o z o r i l i smo p r i o b r a v n a v i 7. v r s t i c e p r v e k i t i ce , d a p o l a g a p e s n i k 
s t avčn i in mise ln i p o u d a r e k n e v p r v o , m a r v e č v d r u g o po lov ico v e r z a ; 
p o t e m t a k e m bi b i l o d k l o n o d t e g a p r a v i l a , če b i o s t a l o p r i v a r i a n t i a . 
B i s t vene v s e b i n s k e r a z l i k e m e d i z r a z o m a v e r i g a in s p o n a n i ; 
p r i z n a t i m o r a m o celo, d a j e p r v i i z raz n a z o r n e j š i , t o d a b e s e d a j e t r i -
z ložna s p o u d a r k o m n a s r e d n j e m zlogu, n a s l e d n j a b e s e d a (za imek v s e), 
p o s t a v l j e n a p r e d d ie rezo , p a dob i t a k š n o težo, d a p r e d p r e d z a d n j i z log 
v v e r z u k a r n e k a m onemi . G l a v n i p o u d a r e k v inač ic i b j e t o r e j p r e -
m a k n j e n spe t n a t r e t j i p o u d a r j e n i z log v v e r z u i n p r e d i z raz i t o d m o r . 
P e s n i k o v a mise l se j e s t e m t a k o l e s k o n k r e t i z i r a l a : e n a al i d r u g a su-
ž e n j s k a v e r i g a j e S lovencem d o s l e j že o d p a d l a , d a p a b o d o zdrob i l i 
p r a v vse, j e t r e b a b o j a , t o r e j b r e z o b z i r n e g a o b r a č u n a s sov ražn ik i . 
D a l j n o s e ž n o s t i t e g a n e p r i k r i t e g a k l i c a k u p o r u z o p e r t l a č i t e l j e si j e 
b i l p e s n i k p a č p o v s e m v sves t i in , če n a k a t e r o , s m e m o n a t o k i t i co 
a p l i c i r a t i T o r k a r j e v e b e s e d e : > . . . v L j u b l j a n i so ga imel i v e d n o n a 
p ik i , d a bi j i m s k a k o s l o v e n s k o p e s m i j o n e p r e o b r n i l mesta« . Z a t o j e 
b i l o v t i s t ih čas ih e d i n o modro , da j e p e s n i k že s a m izločil t o k i t i co iz 
rokop i sa , p r i p r a v l j e n e g a za P o e z i j e , če n i ho t e l d a t i M e t t e r n i c h o v i 
po l i c i j i d i r e k t n e g a d o k a z a v r o k e o s v o j e m p r e v r a t n e m m i š l j e n j u t e r 
s t e m v z r o k a za še h u j š e o s e b n o p r e g a n j a n j e . K o bi b i l p red lož i l t o 
k i t i co Sed ln i cken iu v cenzu ro , b i bi l s k o r a j d a izzval p r e p o v e d s v o j e 
k n j i g e . 
20 A. Zigon razlaga izraz s 1 o v e č o tako, da j e pesnik že tu mislil na 
vse slovunstvo, na mater Slavo (Prešernova čitanka, 97). S to razlago pa se ne 
strinjam, ker se upira celotni zgradbi pesmi. Po mojem nazdravlja pesnik 
v 2. kitici n a j p r e j k ran jsk i deželi (3. verz), potem vsej Sloveniji (4.-7. verz), 
v 3. kitici govori o svobodi še vedno slovenskega naroda, šele v 4. napiva vsem 
Slovanom, nato se v 5. in 6. obrne spet k slovenski mladini, v 7. pa k vsemu 
človeštvu; uvodna in sklepna kitica nazdravl ja ta zbrani pr i ja te l j sk i družbi. 
Mesto dokazuje, kako dopušča včasih celo tako jasna, stvarna beseda, kakor 
je Prešernova, dve ali še več razlag. 
4« 51 
4. k i t i c a 
[a] [b] 
Edi'noft, frézha, fp râva 
K nj im n a j nasâ j fe vèrnejo! 
Otrôk, kar ima Slava, 
Vfi n a j fi v rôke féshejo, 
De oblaft 
Spet in zhâft, 
Ko ble lté, bof te nafha lâf t ! -
Edinoft, frézha, fp râva 
K nam n a j nasâ j fe vèrnejo! 
Otrôk, kar ima Slâva, 
Vfi n a j fi v rôke féshejo, 
De oblaft 
In s njo zhâft, 
Ko ble rte, bofte na fha lâft! 
[cl 
Edinost, sréca, sprâva 
К nam n à j nazâ j se vèrnejo! 
Otrôk, kar ima Slâva, 
Vsi n à j si v rôke sčžejo! 
De oblâst 
In z n jo câst, 
Obilnost bôdo naša lâst. 
P r v o t n o r a b l j e n i z a i m e k 3. os. v 2. vrs t ic i , u p r a v i č e n g l e d e n a 
4. ve rz p r e j š n j e ki t ice , j e z a m e n j a l z a i m e k l . o s . , d a p r i d e d o v e l j a v e 
t u d i t u k a j a p o s t r o f a , k i j o p e s n i k n u j n o t o l i k o k r a t u p o r a b l j a p r a v v 
t e j pesmi , k o o g o v a r j a n a r a v n o s t z b r a n e p r i j a t e l j e , v se s v o j e r o j a k e , 
f a n t e in d e k l e t a . V p r e d z a d n j i v r s t i c i j e p e s n i k z n a d o m e s t i t v i j o p r i -
s l ova s p e t , s p r e m a k n i t v i j o v e z n i k a n a z a č e t e k v r s t i c e in z v s t av -
k o m p r e d l o g a z z a i m k o m (z n j o ) ods top i l od m e t r i č n e s h e m e (— v/ —: 
), z a to p a j e mise l j a s n e j e i z r a ž e n a : zveza m e d p o j m o m a 
o b l a s t i n č a s t j e b o l j p o d č r t a n a , o d p a d l o p a j e p o n a v l j a j o č e se 
s k l i c e v a n j e n a našo l epšo p r e t e k l o s t , u p o r a b l j e n o že v p r e j š n j i k i t ic i . 
V z a d n j e m v e r z u j e p e s n i k v inačic i с z a m e n j a l č a sovn i o d v i s n i k ( k o 
b l e s t e) s s a m o s t a l n i k o m o b i l n o s t . K t e m u ga ni silil oz i r n a 
r i t em, m a r v e č mu j e šlo za p o g l o b i t e v mis l i s s t o p n j e v a n j e m : ob la s t — 
čas t — ob i lnos t . D v e m a v r e d n o t a m a s p o d r o č j a p o l i t i k e in e tosa j e 
p r i d r u ž i l še t r e t j o : v r e d n o t o g m o t n e g a n a p r e d k a , opus t i l pa spomin 
n a m i n u l o s t ; n j e g o v pog led j e z d a j u p r t le v bodočnos t . 
5. k i t i ca 
[al 
Bog shivi vnf, Slovenke, 
Prelepe, shlahtne rôshize! 
Ni tâke je mladenke 
Ko nâTlie j e kervi dekle; 
Ko do sdčj 
Sanaprč j 
Slovite, drage, vekomčj! — 
[bi 
Bog shivi vaf, Slovenke, 
Prelepe, shlâhtne rôshize! 
Ni tâke je mladenke, 
Ko na fhe je kervi dekle; 
Ko do sdèj 
Sanaprč j 
Slovite, drage, vekomčj! 
Ljubésni fladke fpône 
Naj oéshejo vaf na ruifh rôd, 
V njim fklépajte saköne, 
De nikdar oizh naprej od tôd 
llzliér, finôv 
Stirod nôv 
Ne bô pajdafli fooréshnikoo! 
[bil [с] 
Bog shivi vaf, Slovenke, Bog živi vas, Slovénke, 
Prelepe, shlâhtne roshize! Prelepe, žlahtne rožice! 
Ni tâke je mladenke, Ni tâke j e mladenke, 
Ko nâfhe je kervi deklè; Ki naše je kervî deklè; 
Naj finov N à j sinôv 
Sarod nov Zarod nôv 
lis (!) oaf bo [trah foorashnikov! Iz vàs bo strâh sovražnikov! 
Ki t ica , k i v n j e j n a p i v a p e s n i k d e k l e t o m in k a k r š n o p o z n a m o d a n e s 
iz o b j a v , j e dož ive la p r a v n e n a v a d e n r a z v o j . P r v o t n o j e govor i l p e s n i k 
d e k l e t o m le v en i k i t ic i . T o d a misel , i z r a ž e n a v z a d n j i h t r e h v r s t i cah , 
n a j s l o v e n s k a d e k l e t a s l o v i j o n e le v s e d a n j o s t i , m a r v e č t u d i v p r i h o d -
nost i , j e g l ede na ce lo tno k o n c e p c i j o p e s m i v e n d a r l e p r e š i b k a , p r e m a l o 
i z raz i t a . Za to j e p e s n i k dopesn i l n o v o ki t ico , t a k o d a s t a bi l i d e k l e t o m 
posvečen i d v e k i t ic i . T o d a t u n e g r e za o s e b n o l j u b e z e n s k o i zpoved , 
m a r v e č za i z r az že l j e , d a n a j se n j e g o v e r o j a k i n j e ko t z a k o n s k e d r u -
žice t u j c e v n e o d t u j u j e j o s v o j e m u n a r o d u . K a k o r j e bi l oč i t ek s ice r 
p r a v i č e n , se j e p e s n i k m e d p r e d e l a v o v e n d a r odloči l , d a ga i zpus t i ; 
h k r a t i p a j e č r t a l t u d i z a d n j e t r i v r s t i c e p r e j š n j e k i t i c e t e r zlil o b e 
k i t i c i v eno. T u se j e p e s n i k o v a u s t v a r j a l n a v o l j a p o d r e d i l a k o m p o -
z i c i j s k e m u z a k o n u in n a s t a l o j e l epo r a v n o t e ž j e m e d t o in n a s l e d n j o 
ki t ico , p o s v e č e n o m l a d e n i č e m . T o d a p r i t e m z g o š č a n j u j e v inač ic i b ! 
p r i š lo še d o v a ž n e s p r e m e m b e . S p o č e t k a i z r ažen i z a p o v e d i v b, n a j se 
nov i r o d h č e r a in s inov, k i j i h b o d o r o d i l e s l o v e n s k e m a t e r e , n e d r u ž i 
s s o v r a ž n i k i n a š e g a n a r o d a , p o s t a v l j a z d a j t e j n a s p r o t i m n o g o b o l j 
b o r b e n o mise l : že l jo , n a j se s inovi S l o v e n k n e l e n e p a j d a š i j o z n a š i m i 
s o v r a ž n i k i , m a r v e č n a j j i m b o d o v s t r a h . S p o p r a v k o m j e dob i l a k i t i ca 
b o l j b o r b e n , dost i i z r az i t e j š i z a k l j u č e k t e r j e t a k o že z d a j p o p o l n o m a 
d o z o r e l a za P o e z i j e . K a k o lepo, n a r a v n o se m e l o d i j a p r e l i j e v n a d a l j e -
v a n j e , k o j e b i l o p r a v k a r g o v o r a o s inov ih ! 
6. k i t i 
la] 
Mladčnzhi! sdaj fe p i je 
Sdraviza vasha: vi, nafh up! 
Ljubčsni domazhîje 
Nobèn n a j vam ne vfmčrti ftriip! 
Ker po naf 
Bôde vaГ 
Jo ferzhno branit ' kh'zal zhaf 
|b,] 
Mladčnzhi! sdaj fe p i je 
Sdraviza vaflia: vi, nafh tip! 
Ljubčsni domazlnje 
Noben n a j vam ne vfmčrt i ftriip! 
Ker po naf 
Bôde va Г 
Jo ferzhno branit' klizal zhaf. 
[Ь] 
Mladčnzhi! sdaj fe p i je 
Sdraviza vasha: vi, nafh tip! 
Ljubčsni domazhîje 
Noben n a j vam ne vfmčrti ftriip! 
Ker po naf 
Bôde vaf 
Jo ferzhno Daroat' klizal zhaf. 
Mladčnči! zdéj se p i je 
Zdraoljica vaša, vi naš up! 
Ljubezni domačije 
Noben na j vam ne vsmèrti strup! 
Ker po nàs 
Bode vas 
Jo sčrčno branit ' klical čas. 
Spe t k i t i ca , k i n i p o t r e b o v a l a n o b e n e b i s t v e n e p r e d e l a v e več. 
P e s n i k j e v v a r i a n t i b poskus i l , k a k o bi se p r i l e g e l g lago l v a r o v a t i , 
a se j e r a j š i spe t p o v r n i l k p r v o t n e m u ( inačica b!), k e r m u j e b i l i z r a -
z i t e j š i , p r i m e r n e j š i b o r b e n e m u r a z p o l o ž e n j u . P o p r a v e k v r e d a k c i j i с 
p r e d s t a v l j a k a k o r v n a s l o v u t a k o t u d i v 2. k i t i c i p r a v o p i s n o i zenač i t ev . 
7. k i t i c a 
[al [b] 
Shivé n a j vfi narodi, Shivč n a j vfi narodi, 
Ki dan dozhâkat ' hrepené, Ki dân dozhâkat ' hrepené, 
De koder fonze hôdi, De koder fônze hodi, 
Ne bô pod nj im fûshne glavé! Ne bo pod nj im fushne glavč! 
Kupza ta De rojak, 
Njim velja, Tak al tak, • 
N a j Bog jim dôbro frézho dâ! — Rad drugmu roko dal bo vfak! 
Ibi] M 
Shivé n a j vfi narodi, Shivé n a j vfi narodi, 
Ki dân dozhâkat ' hrepené, Ki hrepené dozhakat dan, 
De koder fonze hödi, De köder fonze hôdi, 
Ne bô pod n j im füshne glavé! Prepir is [veta bo pregnan! 
De rojak, De rojak, 
Tak al tak, Proft bo vfak 
Rad drugmu bo pomagal vfak! — Ne vrag, le [o fed bo mejak! — 
H 
Zivé n a j vsi narodi, 
ki hrepené doèâkat' dân, 
De, kôder sonce hôdi, 
Prepir iz svéta bô pregnân, 
De ro jâk 
Prost bo vsâk, 
Ne vrag, le sôsed bo mejâk! 
Ki t i ca n u d i n a z o r e n zgled, k a k o se j e p e s n i k o v a misel m e d u s t v a r -
j a n j e m p o g l a b l j a l a , i s k a l a j a s n e j š e g a i z r a z a t e r ga s l e d n j i č t u d i naš l a . 
Y p r v e m z n a n e m zap i su (a) u p o r a b l j a p e s n i k v 4. v r s t i c i m e t o n i m i j o 
s u ž n a g l a v a in v z t r a j a p r i n j e j še dolgo. Č e t u d i j e p o d o b a j a s n a , 
j e p a zveza , k i v n j e j n a s t o p a , z a n i k a n a in za to n e u č i n k u j e t a k o 
k r e p k o , k a k o r če b i b i l a i z r a ž e n a poz i t ivno . Z a d n j e t r i v r s t i c e so b i l e 
s p o č e t k a dos t i medle , s a j n i so v s e b o v a l e n ič d r u g e g a k o n a p i t n o vošče-
n j e sreče. V a r i a n t a b hoče t o p o m a n j k l j i v o s t o d p r a v i t i s t em, d a dobi 
v 4. v e r z u z a n i k a n a b e s e d n a zveza s v o j poz i t ivn i e k v i v a l e n t v i z r a z u 
r o j a k ; t odu p o l i t i č n a mise l še v e d n o ni j a s n o r a z v i t a : r o j a k i , n a j so 
že t a k i a l i t a k i — g o t o v o j e p e s n i k t u misl i l n a r u z l i k o v m i š l j e n j u — 
n a j si v z n a m e n j u s p r a v e s e ž e j o v roke . N a n a s l e d n j i s t o p n j i (b,) s top i 
ta po l i t i čna mise l spe t v o z a d j e , mise l se p r e m a k n e n a m o r a l n o pod -
r o č j o in p o d č r t a p o t r e b o p o č l o v e k o l j u b n i h o d n o s i h m e d S lovenc i : med 
s a b o n a j si r a d o v o l j n o p o m a g a j o . Še le n a n a s l e d n j i s t o p n j i (b2) se o b e 
i d e j i z d r u ž i t a i n i zzove ta t e m e l j i t o p r e d e l a v o vse k i t i ce . S p r e m e m b o 
b e s e d n e g a r e d a v 2. v rs t ic i j e povzroč i l f o r m a l n i zakon , a n e oz i r n a 
r i t em, p a č p a oz i r na r i m o (dan : p r e g n a n ) v s p r e m e n j e n i 4. vrs t ic i , k i 
j e p r a v z d a j dož ive la s v o j o p r e o b r a z b o . I d e j a , i z r a ž e n a n a j p r e j v v a r i -
a n t i a, b in b i , d a b o d i v s a k č lovek s v o b o d e n , se p r e n e s e v 6. verz , k i 
j e b i l p r e j v s a j v inač ic i b in b j r e s n a j m a n j i z r az i t v v s e j k i t ic i . N o v a 
vrs t ica , g r a m a t i k a l n o vze to p r a v t a k o s a m o s t o j n a k a k o r p r e j š n j a v a r i -
a n t a (odvisn ik 2. s t o p n j e , k i i m a s v o j o o d n o s n i c o v 2. ve rzu ) , dob i z d a j 
p o p o l n o m a n o v o vseb ino . Č e j e s p r v a p e s n i k n a z d r a v i l n a r o d o m , k i 
h r e p e n e po svobodi , n a z d r a v l j a z d a j t i s t im, k i si že le m i r u n a sve tu . 
Misel n a svobodo j e p r e m a k n j e n a v 6. verz , a k o m p o z i c i j s k i zakon , d a 
b o d i n a j t e h t n e j š i k o n e c k i t ice , j e b i l u r e s n i č e n z r e š i t v i j o , d o z o r e l o 
t a k o v i d e j n e m k a k o r i z r a z n e m p o g l e d u : n a r o d i sve ta n a j se m e d s a b o 
n e s o v r a ž i j o , m a r v e č n a j si b o d o dobr i , v p r i j a t e l j s t v u ž iveči in k m e d -
s e b o j n i pomoč i p r i p r a v l j e n i s o s e d j e . I n k a k o j e i z r a ž e n a t a v e l i k a 
mise l? L a p i d a r n o , do s k r a j n o s t i skopo , z b o r e šes t imi b e s e d a m i . T r i j e 
s a m o s t a l n i k i n o s i j o k a k o r o p o r n i k i vso mise l . S r e d n j i v t e j t r o j i c i i m a 
še p r a v p o s e b n o silo, o s t a l a d v a p a g a smise lno p o d p i r a t a . I z r az s o s e d , 
k i j e p e s n i k v ide l v n j e g a vseb in i n e k a j p r a v p o s e b n o d r a g o c e n e g a (gl. 
z a d n j o v r s t i co 1. sone t a nesreče) , dob i s v o j o boga to , p o l n o t ežo s t em, 
d a m u j e a n t i t e t i č n o p r e d p o s t a v l j e n s a m o s t a l n i k v r a g (— s o v r a ž n i k z 
a soc i ac i j o n a p o o s e b i t e v vsega h u d e g a ) , t o r e j p o j e m , o d d a l j e n od 
p r v e g a in ležeč p r a v n a n j e g a n a s p r o t n i s t r an i . A t u d i v p o g l e d u melo-
d i j e j e v t e m v e r z u o s t v a r j e n e n k r a t n i l epo tn i u č i n e k : n e v r a g — 
t u besed i z vso s i lo u d a r i t a v zaves t , l e s o s e d — besed i z a z v e n i t a 
v n a s p r o t j u s p r e j š n j i m a m i l o in b lago , a z a d n j i d v e b o m e j a k — 
u b r a n o u r a v n o v e s i t a t o n a s p r o t j e v p o m i r l j i v o sog la s j e . P o t e j k r a s n i , 
č loveško t a k o p o m e m b n i k i t i c i — p e s n i k o v a misel , k i p o p o t u j e p o 
b l i ž n j e m sve tu , p l a n e v d a l j a v o t e r l j u b e č e o b j a m e vso z e m e l j s k o o b l o 
in n a n j e j ž iveče č loveš tvo — s ledi z a k l j u č e k : v z v a l o v a n a mise l se 
p o v r n e z r o m a n j a p o sve tu , k i g a še ni, a m o r a n e k o č p r i t i , spe t k 
z b r a n i d r u ž b i , t o r e j t j a , od k o d e r j e po le te la . 
8. k i t i c a 
Saj fmo fe vfi pobrâtli , 
Sa j êno inîfel miflimo; — 
Viföko sdaj, pr i ja t l i ! 
Kosârze sa-fe vsdignimo! 
N a j naf shivl tovarfhe vfe! 
Bog n a j te, 
Bog n a j me, 
i in : .i Ki mifel eno miflimo; — 
Bog n a j te, 
Bog n a j me, 
N a j naf shivi tovarfhe vfe! — 
[bil 
Na sadnje fhe, pr i ja t l i ! Na zadnje še, perjâtlil 
Kozarce za-se vzdignimo! 
[cj 
Ki smo za to se zbratli, 
Ki dôbro v sčrcu mislimo. Ki dôbro v ferzu nnfliino, 
Dokaj dni 
Naj shivi 
Bog, kar naf dobrih je ljudi. Bog, kar nas dobrih je l judi. 
Doka j dni 
Na j živi 
T u d i z a d n j a k i t i c a se j e zde l a p e s n i k u p o t r e b n a še p r e d e l a v . Č u -
s t v e n a nape tos t , k i v p r v i r e d a k c i j i p r e j š n j e k i t i ce (7 a) n i še p r i š l a 
t o l i k o d o i z r a z a k o v n j e n i z a d n j i o b l i k i (7 b.,), j e seg la s p o č e t k a še v 
p r v i v e r z t e k i t i ce , k a r k a ž e i z r az v i s o k o : v i s o k a misel , k i p r e v e v a 
p e s n i k a , n a j se m a n i f e s t i r a v poz ivu , da z b r a n i v i soko d v i g n e j o k u p i c e . 
S p o g l o b i t v i j o z a d n j e v r s t i ce v p r e j š n j i k i t ic i j e m o r a l a ta nape tos t 
p o p u s t i t i ; p r e h o d v to p o i n i r j e n j e j e r e a l i z i r a n t a k o , d a j e p r e j š n j i 
n a č i n o v n i p r i s l ov n a d o m e s t i l ča sovn i n a z a d n j e . T r e t j i i n če t r t i v e r z 
dob i t a nov smisel s t em, d a s t o p i t a o d v i s n i k a v v z r o č n o zvezo. P r e j le 
ugo tov i t ev , d a so se p r i j a t e l j i vsi p o b r a t i l i in d a so e n a k e g a m i š l j e n j a , 
z d a j — p r i j a t e l j i so se p o b r a t i l i z a t o , k e r so vsi en ih misl i . P o b r a -
t i m s t v o j e t e d a j n a s l e d e k t e i d e j n e h a r m o n i j e in za to še le z d a j g l o b o k o 
e t i čno u t e m e l j e n o . A p e s n i k u t a p o g l o b i t e v še v e d n o ni h o t e l a p r a v 
u g a j a t i , d o k l e r n i mis l i dopo ln i l z n o v i m p o u d a r k o m : e n a k o s t m i š l j e n j a 
še s a m o n a seb i ni e t i č n a v r e d n o t a , s a j u t e g n e b i t i t ud i n e g a t i v n o ; 
p r a v a v r e d n o t a j e p e s n i k u še le d o b r a m i s e l v č l o v e š k e m s rcu ( b j . 
Y inač ic i b2 šo dož ive l e t u d i vse z a d n j e t r i v r s t i c e v a ž n e s p r e m e m b e . 
S p r v a so ti t r i j e verz i v sebova l i le n a p i t n i c o v s a k e m u navzoč ih po-
s e b e j , s a j so si vsi t o v a r i š i , v z a d n j i r e d a k c i j i (b,) p a j e i z raz 
j a s n e j š i in spe t — k a r j e g o t o v o h o t e n o — p a d e mise ln i p o u d a r e k na 
č l o v e š k o d o b r o t o , se p r a v i : vnov ič in n a n a j b o l j p o u d a r j e n i de l 
p e s m i — n a n j e n konec . Č u s t v e n a r azg ibanos t , k i se j e n e k o l i k o u m i -
r i l a o b z a č e t k u t e z a d n j e k i t ice , z r a se v n o v v išek , r i t m i č n o dosežen 
s p r e n o s o m enoz ložn ice Bog, k i j e b i l a v p r e j š n j i h v e r z i j a h u p o r a b -
l j e n a k o t a n a f o r a v p o u d a r j e n i h v e r z n i h zače tk ih , n a z a č e t e k z a d n j e 
v rs t i ce . N a to b e s e d o p a d e s i la p o u d a r k a p r v i k r a t , z a t o o d m i k od v e r z n e 
s h e m e s p a d a j o č i m r i t m o m (uč inek j e p o d o b e n k a k o r n . p r . v 1. ve r zu 
3. s o n e t a nes reče) . Y n a d a l j e v a n j u , t ik p r e d k o n c e m ve rza se m e l o d i j a 
še e n k r a t vzpne , d a doseže s v o j d r u g i v i šek v besed i d o b r i h , a ta 
v i š ek j e od p r v e g a za s p o z n a n j e t i š j i , n j e n t ok s e u in i r i in izzveni . 
Č e bi ho te l i r azč l en i t i p e s e m p o vseb insk i z g r a d b i , b i ugo tov i l i 
s t o p n j e v a n j e , k i ga p a z d a j še b o l j e r a z u m e m o , k o smo zas ledova l i 
r a z v o j p e s n i k o v i h mis l i o d s t o p n j o do s topn je . 2 1 G l a v n i p o u d a r e k j e p r i 
51 Posebej n a j tu opozorim na zelo lepo razlago zgradbe Zdravljice, ki jo 
je podal Janko Glazer in morebiti ni bila dovolj opažena v članku Realizem 
v Prešernovih pesmih (Tovariš 8. febr. 1949, 105—106). Takole sodi Glazer: 
»Vrhova pesmi sta četr ta in sedma kitica: v četrti nazdravl ja pesnik Slova-
nom. ki n a j ,si sežejo v roke', v sedmi nazdravl ja vsem narodom, ki .hrepene 
dočakat dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan' . Vmes med ta 
dva vrhova sta postavljeni napitmei slovenskim mladenkam in slovenskim 
mladeničem. Ali ni to na tem mestu neorgansko, vrinek, ki nrekinia naravni 
potek misli in ruši s topnjevanje : slovanstvo' — človeštvo? Na videz — res. 
Л če pogledamo globlje, spoznamo, da te dve kitici nikamor drugam ne spa-
data tako nujno kakor prav na to mesto: v njih daje pesnik programu *lo-
vanstva, ki ga v p re j šn j i kitici očrtava na splošno, konkretno vsebino: vsebino 
za nas, zn ta del slovenstva, ki ga predstavl jamo Slovenci; in na naslov nj ih , 
ki so nositelji bodočnosti: na naslov mladine. Sele s to konkretizacijo dobi 
njegova misel o slovanstvu pravo vsebino, prav tako pa tudi njegova misel 
o človeštvu . . .« 
ana l i z i v e l j a l d o s l e j n a v a d n o n j e n i m po l i t i čn im mis l im. K a k o r d a s m o 
v b o j n i h v i h r a h , k o j e šlo za n a š o n a r o d n o b i t in v k a t e r i h j e p r a v 
Z d r a v l j i c a m i m o Č r t o m i r o v e g a g o v o r a o d i g r a l a t a k o p o m e m b n o vlogo,2 2 
pres l i ša l i p e s n i k o v o č loveško t a k o d r a g o c e n o mise l o dobro t i . P r a v a 
l j u b e z e n do soč loveka , do r o j a k a , domovine , n a r o d a , s l o v a n s t v a in 
vsega č loveš tva m o r e k l i t i le iz d o b r e g a , n e p o p a č e n e g a srca . Č e v s r cu 
d o b r o t e ni, p o t e m t u d i n e m o r e b i t i v n j e m l j u b e z n i , k i z b l i ž u j e in 
oč i š ču j e . N e p r a v i m , d a bi se b i lo to P r e š e r n o v o s p o z n a n j e v n j e n i še le 
spočelo o b u s t v a r j a n j u t e pesmi , b i lo j e že p r e j ses tavn i de l n j e g o v e 
mise lnos t i , k a k o r p r i č a ves n j e g o v pesn i šk i opus , t o d a z d a j , k o s m o 
p r e g l e d a l i r as t t e pesmi , s m o se u t egn i l i p r e p r i č a t i , k a k o j e P r e š e r n u 
šele m e d u s t v a r j a n j e m in p o n a p o r n e m i s k a n j u uspe lo , n a j t i t e j misl i 
i z raza . Še le o b p o s t o p n e m z o r e n j u j e b i l a o s t v a r j e n a t i s t a h a r m o n i j a 
m e d vsebino, ide jo , in fo rmo , k i d a j e pesmi z n a č a j k l a s i č n e lepote . V t e j 
d r u g i faz i j e Z d r a v l j i c a d o z o r e l a v p o p o l n o m a s k l a d n o u m e t n i n o in za to 
p o p r a v k i iz l e t a 1848 niso mogl i več p o v e č a t i n j e n e v rednos t i . 
L e t a 1848, mesec in 4 dn i p o razg las i tv i t i s k o v n e svobode v Nov icah , 
j e d o č a k a l a Z d r a v l j i c a s v o j o p r v o o b j a v o . Izšla p a j e n e k o l i k o p r e d e -
l ana . P e s n i k j o j e ho te l p r i b l i ž a t i r e v o l u c i j s k i m d o g o d k o m . T o b i b i l a 
3. r a z v o j n a f a z a te pesmi , k i p a d e v čas m e d 22. m a r e c in m a l o p r e d 
o b j a v o . 
P r v a k i t i c a se z a č n e z n a s l e d n j i m a p r e d e l a n i m a v e r z o m a : 
Prijâtli! odrodüe 
So terte vince nam sladko . . . 
D a to g l e d e n a v a r i a n t o с ni p o p r a v e k , n a m p o v e uho . K e r j e 
pe sem izšla n a p o m l a d in ne n a j e sen , se j e p e s n i k u zde lo p o t r e b n o 
p o k a z a t i to ča sovno o d m a k n j e n o s t od t r g a t v e z n e k a m n e n a v a d n i m 
g lago lom o d r o d i t i.2 ' 
Y 4. k i t ic i se j e z a d n j i verz , i z o b l i k o v a n v v a r i a n t i c, g las i l : 
Obilnost bodo naša last. 
V p r e d e l a v i p a se j e p e s n i k v rn i l p o n e p o t r e b n e m k p r v o t n i i d e j i o 
s l avn i p r e t e k l o s t i n a š e domov ine , i z ražen i v inač icah a in b, n a m r e č : 
ko préd, spet naša boste last! 
22 Stoletnici nastanka Zdravljice so se naši borci oddolžili kar s tremi 
izdajami te pesmi (pl. Prešerniana, 1946, str. 22). Med njimi zasluži izdaja 
Pokraj inskega odbora OF zu Gorenjsko s celostranskimi lesorezi Janeza 
Vidica in vinjetumi Murijuna Sorlija kot grafična umetnina svoje vrste vse 
pr iznanje . 
23 Tu mulo posrečena pesnikova besedna tvorba ima za posledico, da 
srečujemo skoraj dosledno v vseh nekritičnih ponatisih Zdravlj ice namesto 
lega med ljudstvom živi glagol o b r o d i t i . Du to v prvi objavi ni tiskovna 
napaka, kaže raba istega glagola tudi v KČ V. 
Z n a č i l n e j š i j e p o p r a v e k v 6. k i t ic i . Y r o k o p i s i h za P o e z i j e se g l a s i j o 
z a d n j e v r s t i c e 
Ker po nàs 
Bode vas 
Jo sčrčno branit ' klical čas. 
V inač ic i iz l e t a 1848 p a se j e mise l p r i m a k n i l a b l i že ča su : 
Ker zdaj Dàs 
Kakor nas 
Jo sčrčno branit kliče čas! 
M a r č n a r e v o l u c i j a n a j b i b i l a u r e s n i č i l a t i s t e i d e a l e o č lovekov i in 
n a r o d o v i svobodi , k i p o j e o n j i h Z d r a v l j i c a . T o d a ti b o d o p o p e s n i k o -
v e m p r a v i l n e m r a č u n u u r e s n i č e n i le to l iko , k o l i k o r j i h b o i z b o j e v a l a 
r e v o l u c i o n a r n a b o r b a . N a p o č i l j e t o r e j čas, d a se v s a k za b o j sposobn i 
m o š k i o d z o v e k l i c u d o m o v i n e . N e l e mi s t a r e j š i , t u d i t i m l a d i n a z d a j 
na b a r i k a d e , k o g r e za o d l o č i l n e reč i ! D a s i p e s n i k s a m v t e m času ni 
b i l sposoben za k a k r š n o kol i t a k š n o a k c i j o , j e v e n d a r l e p o k a z a l p r a v 
s t e m poz ivom, d a j e doce la r a z u m e l p o t r e b e t i s t ih v r o č i h dn i . K o bi 
j i h bi l i t a k o r a z u m e l i t u d i n j e g o v i r o j a k i in z las t i vsi n a p r e d n i d u h o v i 
t e d a n j e A v s t r i j e , b i se n e b i l e s a n j e o »pomlad i n a r o d o v « t a k o k m a l u 
r a z b l i n i l e v nič. P r a v t a inač ica , k i n a n j o d o z d a j n i s m o bi l i d o v o l j 
pozorni , 2 4 n a m j a s n e j e in n e p o s r e d n e j e k a k o r k a s n e j š a p r i č e v a n j a o 
p e s n i k o v e m o d n o s u do m a r č n e r e v o l u c i j e o s v e t l j u j e t a p r o b l e m . 
H k o n c u t ega p o g l a v j a še n a č e l n o v p r a š a n j e , k a t e r o inač i co k a ž e 
s p r e j e t i v i z d a j o P r e š e r n o v i h Poez i j . 2 5 Možnos t i so n a m r e č t r i . Al i 
o b j a v i t i Z d r a v l j i c o po t is t i r e d a k c i j i , k i j o p o z n a m o od k o n c a n j e 
2. r a z v o j n e faze , t o r e j po b e s e d i l u c e n z u r n i h r o k o p i s o v b r e z k i t i c e V 
s o v r a ž n i k e z o b l a k o v . . . , ali p o i s t ih r o k o p i s i h s p r i t e g n i t v i j o t e k i t i c e 
iz r k p . 3 o z i r o m a 4 ali iz N 1848 o z i r o m a K Č V, al i p a p e s n i k o v o z a d n j o 
r e d a k c i j o iz le ta 1848? 
D o s l e j so r e ševa l i r e d a k t o r j i P r e š e r n o v i h P o e z i j p r o b l e m t a k o l e : 
p r v a možnos t n i b i l a n i k j e r u v e l j a v l j e n a , d r u g o možnos t so u resn ič i l i 
L. P i n t a r ( i l u s t r i r a n a i z d a j a 1900, l j u d s k a i z d a j a 1901 s pona t i s i 1908, 
1914, 1921 in 1923), A š k e r c (1902 s p o n a t i s o m 1913), Zigon (1922) in 
K i d r i č (1936), t r e t j o p a L e v s t i k (1866), P i r j e v e c - G l o u a r (1929), P i r j e v e c 
( m i n i a t u r n a 1939 s p o n a t i s o m a 1946 in 1949), S l o d n j a k (1946) in R u p e l -
G s p a n (1949). P o r e z u l t a t i h g o r e n j e a n a l i z e b i se d a n e s p r i d r u ž i l G l a -
z e r j e v e m u p r e d l o g u in se od loč i l za d r u g p možnos t . 
24 Fr. Kidrič, Leto 1840 in Prešeren, LdP 8. febr. 1<M8. 
25 Tega vprašanja se je dotaknil Janko Glazer v oceni Rupel-Gspanove 
izdaje iz 1. 1949; gl. Nova obzorja 1949, 301. Njegovo mnen je je naslednje: 
»Mislim, da j e bolj prav ravnal Kidrič, ki je sprejel prvotno obliko (cenzurni 
rokopis z dodano 3. kitico), zlasti še, ker j e ta oblika boljša pesniško (za-
četek), s tvarnejša vsebinsko (4. kitica) in bol j logičnu miselno (6. kitica).« 
Č e se z a v e d a m o , k a k š n a j e b i l a a v s t r i j s k a p r e d m a r č n a c e n z u r a , se 
n e b o m o čudi l i , d a Z d r a v l j i c a n i m o g l a izi t i , d o k l e r j e t a d e k l a e n e g a 
n a j r e a k c i o n a r n e j š i h r e ž i m o v v t e d a n j i E v r o p i s k r b n o p r e ž a l a n a v s a k o 
misel , o b j a v l j e n o v t i sku . V s a k g las o č l o v e č a n s k i h in n a c i o n a l n i h p r a -
v icah , ce lo o p o t r e b i še t a k o z m e r n i h r e f o r m j e b i l b r e z o b z i r n o za t r t . 
U s o d o Z d r a v l j i c e v zvezi z i z idom P o e z i j l e t a 1846 n a m j e p o u r a d -
n i h v i r i h osve t l i l d r . I v a n P r i j a t e l j . 2 6 T o d a z a n i m a l o b i nas , a l i j e 
p e s n i k res č a k a l n a o b j a v o te pe smi vse od p o z n e j e s e n i 1844 p a do 
p o m l a d i 1846. K a j , če j e n i že k m a l u p o u s t v a r i t v i s k u š a l s p r a v i t i v t i sk? 
K l j u č za o d g o v o r n a t o v p r a š a n j e n a m d a j e j o n a s l e d n j e , do d a n e s še 
n e o p a ž e n e t r d i t v e J a n e z a T rd ine : 2 7 
Med udi [reške čitalnice] naha ja l se je i mali Spor, po nemški Š p o r e r . . . 
Ta Spor je bil v Ljubl jan i n e k d a j cenzor. Meni je dal r a jn i g. učitel j Prar 
protnik Prešernov rokopis pesmi [to besedo j e Trdina črtal in zapisal nad njo: 
Zdravljice]: Prijatli obrodile. Spodaj je bilo zapisano: Non admittitur. Sporer. 
Ta rokopis sem pokazal p r i ja te l ju Sporu in ga vprašal sarkastično, če mu j e 
znan. On pogleda, mahne z roko in veli ravnodušno: E što čete, bila su takva 
vremena. 
O z a n e s l j i v o s t i T r d i n o v i h s p o m i n o v so m n e n j a r az l i čna . Zato j e 
v p r a š a n j e , a l i s m e m o t e m b e s e d a m v e r j e t i , p o v s e m n a mes tu . L a h k o , 
d a se j e T r d i n a mo t i l v času , v i m e n i h i td . — v n a š e m p r i m e r u inu 
m o r e m o e n o t a k š n o p o m o t o res d o k a z a t i — t o d a t r d i t ve , d a j e imel 
v r o k a h r o k o p i s Z d r a v l j i c e s c e n z u r n o o p o m b o in d a ga j e p o k a z a l 
s a m e m u n e k d a n j e m u c e n z o r j u t e pesmi , t e si p a č n i moge l p r o s t o 
izmisl i t i , n i t i n i mogoče, d a bi š lo t u za z a m e n j a v o imen . L e v en i 
t r d i t v i ga j e v a r a l spomin , n a m r e č d a j e imel v r o k a h P r e š e r n o v rokop i s 
Z d r a v l j i c e z z a č e t k o m P r i j a t l i o d r o d i l e , k o v e n d a r vemo, d a 
j e t a v a r i a n t a n a s t a l a še le m e d 22. m a r c e m in 26. a p r i l o m 1848. Z m o t a 
i z h a j a od tod, d a j e T r d i n a pozna l Z d r a v l j i c o l e iz o b j a v e 1848 in m u 
j e t o r e j t a k š e n zače t ek zvene l v ušes ih . S k u š a j m o t o r e j dopo ln i t i t e 
Trd inove p o d a t k e i n j i h s p r a v i t i v s k l a d s t em, k a r s m o d o s l e j vede l i 
o usod i Z d r a v l j i c e . 
L e t a 1844 nas top i P r e š e r e n p r v i k r a t v N o v i c a h k o t s o t r u d n i k . K a k o 
j e p r i š l o do t ega , d a j e p e s n i k l e to dn i p o z a č e t k u i z h a j a n j a Nov ic 
dovol i l pona t i sn i t i B le iwe i su Krs t p r i Savic i , o s t a n e še v e d n o n e p o j a s -
n j e n o . D e j s t v o j e , d a j e začel i z h a j a t i K r s t k o t p o n a t i s d n e 17. j u l i j a 
1844 in d a j e izšel n a t o v p e t i h z a p o v r s t n i h n a d a l j e v a n j i h d o 28. a v g u s t a . 
O b j a v o U v o d a j e s p r e m l j a l a t a l e p o d č r t n a o p o m b a u r e d n i š t v a : 
No posnamo j e v k ra jn fk imu pi fmenf tvu lčpfhi sverf tene povčfti v 
versih, kakor je ->Ker[t per Saoizi«, ki jo j e na fh flavni pevez gofpod 
Dr. Prefhérin fp i fa l in v létu 1836 dal natifniti . Zhe je ravno prav veliko 
Slavijanain snana, j ih je vunder med bravzi naf ih Noviz, ki so po rasnih 
20 Literarni zapiski, IMK 1908, 57—60. 
" V njegovi zapuščini, ki je bila do nedavnega nedostopna, a je danes 
v NUK, j c ohranjen zvezek z naslovom Na Hrvaškem služboval XX. Citirano 
mesto, ki sta me n a n j opozorila prof. J. Logar in dr. A. Slodnjak, jc izpisek s 
23. pole. 
r i av janfk ih deshélah rasfhi r jane , vezh takih, kteri je fhe ne posnajo; satô 
fmo flavniga gofp. p i fa te l ja profili , de bi nam pripufti l , jo tudi v nafhih 
Novizah natifniti . Prav rad nam j e dovoljil, kar fmo ga profili. Nate jo t eda j 
na t i fn jeno in berite jo s takim vefél jem, s kakorfhnim Vam jo srozhimo! 
V vezh nafledbali Vam jo bomo podali; kdor je pa v enimu svesku shell' imeti, 
jo sna pri Janesu Giontini, bukva r ju v Ljubl jani , sa 20 kr. dobiti. — Ta po-
veft bo nafhim bravzam shiv porok, de imajo k a j pofébno lepiga od pefem 
prizhakovati, ki jih bode, kakor fmo fl ifhali gofp. Dr. Prefhérin, v kratkim 
na fvetlo dal. De bi fe to pazil prav kmalo sgodilo: gotovo veliko nafhih 
bravzov je, ki po nj ih she davnej hrepené! 
D a bi s e ponosn i P r e š e r e n , k i j e imel o Nov icah j a s n o sodbo, n j ih 
u r e d n i k u p o n u j a l , ni mogoče. T u d i j e k a j m a l o v e r j e t n o , d a b i s e b i l 
B le iwe i s po vsem tem, k a r smo p o v e d a l i s p r e d a j , s a m od sebe z a v e d e l 
n a p a k e , k i j o j e s tor i l , k o p e s n i k a n i p o v a b i l k s o d e l o v a n j u . P o b u d a 
j e m o r a l a p r i t i od d r u g o d in b i t i ze lo k r e p k a , d a s e j e u r e d n i š t v o od-
loči lo n a p i s a t i p o d U v o d h K r s t u t a k š n o r e k l a m o za pesem in celo za 
P o e z i j e , k i n iso b i l e n i t i z r e d i g i r a n e , k a j še le da bi p r e s t a l e c e n z u r o 
in š le v t i s k a r n o . I d e j n i oče te r e k l a m e ni moge l b i t i Ble iweis , p a č p a 
k a k n j e g o v v p l i v e n i n f o r m a t o r , k i j e bi l t u d i p e s n i k u b l izu . K d o bi t o 
bil , j e t e ž k o reči . Kas te l ic , Samassa , B lazn ik , Ma lavaš i č? K a k o r p a j e 
b i l o to p r i p o r o č i l o za p e s n i k a s p o d b u d n o , s a j j e o p o r e k a l o n j e g o v i 
p r e d l e t om zap i s an i tožbi , d a se j e n j e g o v o i m e v k r a n j s k i l i t e r a t u r i 
i zgubi lo , in k a k o r v z b u j a v idez o v e l i k e m z a n i m a n j u n o v i š k i h b r a l c e v 
za n a š e l i t e r a r n e p o j a v e , g o v o r i j o v e n d a r iz n j e g a s a m o ž e l j e , n e p a 
r e s n i č n a s t v a r n o s t . B le iwe i su j e b i l a t u d i t a o b j a v a dob rodoš l a , d a p r i -
s t av i k o g n j u s v o j nov i šk i l o n č e k ; r e k l a m o za G i o n t i n i j a p a si j e 
t r e b a r a z l a g a t i t ako , d a j e k n j i g a r n a r , k i j e imel vso še n e p r o d a n o 
za logo Krs t a , dovol i l s p e s n i k o v i m p o s r e d o v a n j e m p o n a t i s p e s n i t v e le 
pod p o g o j e m , da Nov ice v o p o m b i p r i p o r o č i j o n a k u p K r s t a . 
M e d i z idom 4. in 5. n a d a l j e v a n j a K r s t a v N o v i c a h j e u m r l n a D u -
n a j u s t a r i P r e š e r n o v n a s p r o t n i k J e r n e j K o p i t a r . V e n d a r si p e s n i k n i 
de l a l n o b e n i h u t v a r , d a bi m u t a d o g o d e k k a j o l a j š a l s ta l i šče p r e d 
d u n a j s k o cenzu ro , k a j t i t a k š n i h in še m a n j k u l t u r n i h c e r b e r o v j e b i l o 
v n j e g o v i b l iž in i še v e d n o d o v o l j . D a j e imel p r a v , če j e t a k o r a č u n a l , 
se j e moge l k m a l u p r e p r i č a t i , in s ice r t r i k r a t p r a v v zvezi z Z d r a v l j i c o . 
Č e j e Z d r a v l j i c a , k a k o r s m o skuša l i d o k a z a t i , dob i l a v pozn i j e s e n i 
1844 že s v o j o p rvo , za o b j a v o k o l i k o r to l iko z r e l o ob l iko , p o t e m j e ze lo 
v e r j e t n o , d a j e p e s n i k skušu l b l i zu t a k r a t , k o j e o b j a v i l v IB e l e g i j o 
v spomin A n d r e j u Smole tu , s p r a v i t i v j a v n o s t t u d i to pesem. M o r a l a 
p a j e v l o k a l n o c e n z u r o in j e t a k o p r i š l a v r o k e z d r a v n i k u in g u b e m i j -
s k e m u s v e t n i k u d r . M a t i j i G j u r u Š p o r e r j u , po r o d u i z Kur lovcu , t u d i 
h r v a t s k e m u k n j i ž e v n i k u , s l u ž b u j o č e m u od le ta 1840. v L j u b l j a n i . 2 8 
O S p o r e r j e v i h pog led ih n a s l o v e n s k o k u l t u r o in o n j e g o v e m o d n o s u d o 
P r e š e r n a n e v e m o n ičesa r . T o d a da mož ni mogel bi t i o b s k u r n n t P a v -
28 Literaturo o n jem gl. F. Šišič, O Šporerovim novinama (Gradja 7, 1912) ; 
Fr. Ilešič, Duro Matija šporer (Rad Jugoslov. akademije znanosti i umietnosti, 
knj. 218 (1918), 15f»—222) ; Branko Vodnik, Šporer Duro dr. (NE IV, 716); R. Maix-
ner, Šporerov prijevod Racinove »Fedre« (Gradja, knj. 17, 133 si.). 
š k o v e g a kova , s m e m o sk l epa t i iz tega , d a se j e n. p r . l e t a 1840 v n e t o 
in e d i n i z a v z e m a l za i z d a j o I l i r s k e g a M e r k u r j a t e r l e t a 1848 za s loven-
sko univerzo . 2 0 Š p o r e r , k i m u j e b i l a v g u b e r n i j s k e m sve tu p o v e r j e n a 
c e n z u r a Novic , j e v e n d a r l e zap i sa l p o d besed i lo Z d r a v l j i c e t i s to cen-
z u r n o k l avzu lo , k i j e p o m e n i l a p r e p o v e d o b j a v e . P r e š e r e n j e d o b r o 
p o z n a l l j u b l j a n s k e c e n z u r n e r a z m e r e , z a t o si p r e d s t a v l j a m , d a j e bi l 
n j e g o v poskus , s p r a v i t i Z d r a v l j i c o v t isk , b o l j i z z i v a n j e k a k o r p a r e s n o 
p r i č a k o v a n j e d o v o l j e n j a . P o d r u g i s t r a n i p a j e spe t d o b r o vedel , k o m u 
d a j e s v o j p r o i z v o d v p r e g l e d in od loč i t ev , n a m r e č č loveku , k i o b j a v e 
pesmi s icer n e bo smel dovol i t i , ne bo m u p a o s e b n o škodova l . N a s r ečo 
a f e r a z Z d r a v l j i c o n i p r i š l a p o p o l i c i j s k i h v o h u n i h n a u h o S e d l n i c k e m u . 
O s t a l a j e n a j b r ž s k r i v n o s t , ki j e z a n j o vede l k o m a j še k d o r a z e n pe -
sn ika , S p o r e r j a in ß l e i w e i s a . K a j t i k d o ve, k a j b i se b i l o zgodi lo 
P r e š e r n u , če bi Z d r a v l j i c o s t i s to h u j s k a š k o k i t i co z o p e r s o v r a ž n i k e 
s l ovens tva izvohal i n a D u n a j u , če j e n . p r . že Ble iweisov nedo lžn i dop is 
K o s e s k e m u z d n e 13. j u n i j a 1845, ki ga j e p r e s t r e g l a po l i c i j a , s p r a v i l 
B le iwe i sa in vse g l a v n e n o v i š k e s o d e l a v c e v p re i skavo . 3 0 R e z u l t a t p r e -
p o v e d i Z d r a v l j i c e j e b i l z a z d a j ta , d a j e P r e š e r e n p e s e m šir i l m e d 
z n a n c i v p r e p i s i h in d a j o j e k a s n e j e spet vzel pod pi lo . 
K j e j e d a n e s P r e š e r n o v rokop i s , k i govor i o n j e m T r d i n a , n e vemo. 
A k a k o d r a g o c e n d o k a z bi n a m bil , d a se T r d i n a n e mot i ! N j e g o v a 
u s o d a j e m o r a l a b i t i b r ž č a s t a k š n a k a k o r u s o d a R o m a r s k e . O s t a l j e 
v p e s n i k o v i zapušč in i , iz n j e ga j e vze la K a t r a i n ga p o d a r i l a m l a d e m u 
u č i t e l j u A n d r e j u P r a p r o t n i k u , k i ga j e po t em posodi l ali p o d a r i l T r d i n i . 
P o s l e j i zg ine za n j i m v s a k a s led. 
K o j e k r a j e v n a c e n z u r a Z d r a v l j i c o p r v i č z a t r l a k o n e c 1844 al i v 
z a č e t k u 1845, j e p e s n i k poskus i l z n j o s r e č o d r u g i č . P r e d e l a l j o j e in 
uv r s t i l v P o e z i j e . T o d a z d a j m u ni š lo več za p r e d r z n o i z z i v a n j e . I g r a 
b i b i l a p r e n e v a r n a , k a j t i v r o k o p i s b i v t a k n i l nos sam S e d l n i e k y . O p o -
z o r j e n p o S p o r e r j e v e m u k r e p u se j e z d a j sam odloči l , d a izloči 3. k i t ico , 
t is to, k i j e b i l a go tovo n a j b o l j i zz iva lna . D o g o d k i , k i so s e p o s l e j 
v rs t i l i od 14. m a j a 1846, k o j e p e s n i k p red lož i l o b a r o k o p i s a P o e z i j 
c e n z u r i in s ta le - ta p o p o t o v a l a n a D u n a j , p a d o i z ida k n j i g e , d o 15. de-
c e m b r a 1846, so p r e c e j do z a d n j e p o d r o b n o s t i o s v e t l j e n i . N a j v a ž n e j š e 
p o s t a j e v zvezi z Z d r a v l j i c o n a t e j 8 mesecev t r a j a j o č i pot i so n a s l e d n j e : 
l j u b l j a n s k i g u b e r n i j s k i sve t ni z n o b e n o ges to zav r l p e s n i k o v e g a na -
m e n a ; d u n a j s k i r e f e r e n t — n a s l e d n i k u m r l e g a K o p i t a r j a , F r . Mik loš ič — 
j e v po roč i lu S e d l n i c k e m u označ i l k i t i co z z a č e t k o m E d i n o s t , 
s r e č a , s p r a v a ko t s p o t a k l j i v o , k a r j e S e d l n i e k y sporoči l i l i r s k e m u 
g u v e r n e r j u Jože fu b a r o n u W e i n g a r t e n u z b e s e d a m i : 
Das Manuskript >Poezije Doctor ja Fr. Preščrna* ist mir von dem k. k. illy-
risehen Landesgubernium unterm 28. Mai l .J . Z. 12050 zur Censurentscheidung 
vorgelegt worden. Nachdem sich der hierortige Censor für die Zulüssigkeit 
20 Podatek glede Ilirskega Merkur ja mi j e posredoval tov. Dušan Ludvik; 
glede Sporerjeve vloge v zvezi z univerzo v Lj. gl. Janko Polec, Ljubl jansko 
višjo šolstvo v preteklosti, Zgod. slov. univerze, 1929, 56 si. 
30 Gl. op. 18. 
desselben ausgesprochen hat, jedoch unter der Bedingung, dass die bezeich-
nete Strophe pag. 25. und 26., da sie als panslavistisch inissverstanden könnte, 
und das Epigram pag. 120. . . hinweggelassen werden. 
K o j e p e s n i k p o 22. j u l i j u 1846 zvede l , d a m u j e i z d a j a P o e z i j 
p o g o j n o d o v o l j e n a , in k o j e v ide l p r i P a v š k u v r e v i z i j s k e m r o k o p i s u 
t i s to r d e č e o b č r t a n o k i t ico , j e s ta l p r e d t e ž k o od loč i t v i j o . Al i n a j Z d r a v -
l j i c o — p o t e m k o j e i z t r g a l iz n j e že e n o ki t ico , o k r n e z d a j še za n a -
s l e d n j o in p o š l j e v sve t t a k š n o v a r h i t e k t o n s k e m p o g l e d u i z m a l i č e n o 
p e s e m al i p a n a j ž r t v u j e c e n z u r n e m u m o l o h u vso u m e t n i n o ? Y t e j d i -
l e m i j e sege l p o p e r e s u in p e s e m — k a k o p a k s t e ž k i m s rcem, t oda z 
od ločn imi p o t e z a m i — p r e č r t a l cčlo. T a k o j e t o p o t a v s t r i j s k a t i r a n i j a 
s p e t s l av i l a t r i umf n a d g e n i j e m , ne d a b i se z a v e d a l a , da so j i že š te t i 
dnev i . L e d o b r o l e to p o iz idu o k r n j e n i h P o e z i j se j e t r h l a z g r a d b a 
m r a č n j a š k e g a p o l i c i j s k e g a r e ž i m a sesed la v p r a h , i z p o d k o p a l i so j o 
nosi lc i i s t ih i d e j , k a k o r j i h j e o z n a n j a l a Z d r a v l j i c a . 
N i č n i t e d a j n a r a v n e j š e g a , k o da j e p e s n i k , če tud i že t e l e sno u t r u -
j e n , p rosi ала 1 to z m a g o p r a v z Z d r a v l j i c o . T a o b j a v a p a j e b i l a h k r a t i 
p e s n i k o v z a d n j i n a s t o p v j avnos t i , 3 1 r e k l i bi , p o m e n l j i v o s lovo o d slo-
v e n s k e g a n a r o d a i n p e s n i k o v a o p o r o k a . 
A k a k o j e Z d r a v l j i c a v N o v i c a h izš la? N i k a k o r ne, k a k o r b i b i l a 
m o r a l a izit i . N e k o t p o s e b n a p r i l oga , n e s p o s e b n o p o u d a r j e n i m t i skom, 
n i t i n e n a če lu š t ev i lke , p a č p a le n a n j e d r u g e m m e s t u in t o za p e s m i j o 
k a p l a n a Jože fa H a š n i k a S v o b o d n i Lenar t , 3 2 k i n i b i l a n i č d r u g e g a k o 
31 Objava šestih pesmi v КС V pod konec 1848, časovno zadnja, ki jo j e 
pesnik še doživel, prinaša 4 pesmi, ki jih j e Kastelic izbral iz starejših Pre-
šernovih rokopisov, le 2 pesmi j e pesnik sam dodal: Zdravljico in v Spomin 
Mati ja Čopa. Tore j še enkrat Zdravljica kot labodji spev v družbi z zahvalo 
svojemu oboževanemu pr i j a te l ju in blagemu mentor ju , objavl jeno že 1846 v N. 
33 Hajsa, juhe! zda j Lenart le Vse javno posihmal bo smel 
Od zjutrej do večera uka, Od sleherniga govoriti, 
Ne vé kak staviti klabuka — Slabosti bližnjiga odkriti; 
Prisvitala svobodnost je I Al j slabo se je Lenart viel. — 
Jo počastit' se če napiti Ker brez nehanja jezik brusi 
De sam domu nc more priti. Klobas si vročih herbet skusi. 
Pa k a j mu mar? — Sa j prost je zdaj! Pa k a j mu mar? — Sa j prost je zdaj! 
Brez dela — Lenart misli — bo Zdaj vino, sol in tud dulmn 
Ko limbar tudi on oblečen. In vsaka reč bo v taki ceni, 
In kakor ptiček lahko osrečen. — De nič nam kupa več ne greni. 
Drugač prikazni pričajo: Al j Lenart plačat nič ni v stan'. 
On stergan je, kot sploh lenuhi, Pa bobni dolgi se glasijo, 
In lakot kruli po trebuhi. In ( od posestva ga podijo. 
Pa k a j mu mar r —Saj prost je zdaj! Pa k a j mu mar? — Saj prost jc zdajt 
Zdaj desetina — stari davk — še clo gosposke neče več. 
In preč bo tlaka ino kazen. In tud duhovšne nc imeti, 
Pa tudi žep jc Lentov prazen. De bo svobodnost le na sveti. 
Gotov je skušnje resni navk: Na zadnje Lenart sam je preč. 
»Lenoba da dobička malo,« Naptlli do pekla se poniža, 
»Le dolgov več se bo nabralo.« In jok je terme tužna viža. 
Pa k a j mu mar? — Saj prost je zdaj ! Kaj ima zato, de prost je bil?I 
b e d e n u g o v o r zope r o b j a v o t a k o t e ž k o p r i b o r j e n i h o s n o v n i h d r ž a v l j a n -
s k i h p r a v i c . K a k o r da b i b i l B le iwe is s t e m ho te l p o v e d a t i b r a l c e m 
Novic , d a j e p r a v Z d r a v l j i c a t a k š n o i z r a b l j a n j e d e m o k r a t i č n i h svo-
boščin , z las t i s v o b o d e t i ska . G l a s r e a k c i o n a r n e mise lnos t i , k i j o j e vcepi l 
s l o v e n s k e m u č l o v e k u s to in s to le tn i s u ž e n j s k i p o l o ž a j , n a j b i še e n k r a t 
— in t o že t r e t j i č — u b i l P r e š e r n o v o v i soko p e s e m r e s n i č n e g a domo-
l j u b j a in s v o b o d n e č lovečnost i . C e n z u r a j e b i l a o d p r a v l j e n a , Z d r a v l j i c a 
j e izšla, t o d a l j u d j e — k a k o r d a j e vse d o L e v s t i k a n i so r azume l i . 
R é s u m é 
L'étude est consacrée à la poésie »Zdravljica« (Toast) de France Prešeren 
composée en 1844, c'est-à-dire vers la fin de l 'époque de création du poète. 
Au temps où le régime féodal et absolutiste de Metternich étranglait, en 
Autriche, toute idée de liberté et, se servant de tous les moyens, s'efforçait 
à empêcher que les devises de la Révolution française eussent soulevé les 
peuples de différentes nationalités constituant la monarchie, le poème »Zdrav-
ljica« était la confession la plus sincère des idées politiques et sociales de 
Prešeren. Prenant son point de départ des louanges au vin nouveau et en 
levant sa coupe à la santé des amis réunis et animés des mêmes sentiments, 
le poète confesse son amour ardent pour le pays natal et le peuple slovène, 
incite à la révolte contre ceux qui ont réduit son peuple à l'esclavage, appelle 
les peuples slaves à la concorde, al lume dans la jeunesse slovène le feu de 
l 'amour pour la patr ie et, finalement, boit à la santé de tous les peuples du 
monde désireux de voir le jour où ils pourront vivre en concorde et amitié, 
d'égal à égal. Certainement, en ce temps-là, les idées de cette poésie embras-
saient le concept politique slovène le plus large. 
L'auteur examine cette poésie de trois côtés. Dans le premier chapitre, 
il montre les rapports entre le poète et la rédaction de la gazette »Kmetijsko-
rokodelske novice« (»Gazette de cultivateurs et artisans«). Quoique Prešeren 
fût intéressé dans ce périodique puisque celui-ci publiait aussi des contribu-
tions littéraires, le rédacteur J. Bleiweis ne l'invita pas à y collaborer. Plus 
encore, dans l'invitation à la collaboration et à l 'abonnement, publiée €;n tête 
du premier numéro, le rédacteur énonçant que l'on n'avait, jusqu'à ce temps-là, 
écrit en langue slovène sinon des prières, nia tous les efforts l i t téraires des 
Slovènes depuis la seconde moitié du 18« siècle, et surtout, passa sous silence 
tout l 'oeuvre de Prešeren paru depuis 1826. En dépit de cette att i tude envers 
Prešeren les »Novice« publièrent, dans le 3« numéro déjà (le 19 juillet 1843), 
la composition »Louange à la vigne«, sortie de la plume du vicaire de Vipava 
Mati ja Vertovec (1784—1851) qui, à la fin, s'adresse au »premier poète d 'entre 
nous«, nu »poète de l'amour«, de composer une louange à la vigne en forme 
poétique. Deux poètes répondirent, en effet, à cet appel et chantèrent à la 
gloire de la vigne et de son jus: le chanoine Valentin Stanič (1774—1847) et 
France Prešeren. Ce fut donc une incitation extér ieure insignifiante qui ré-
veilla, on ne sait ni comment ni quand, la volonté créatrice de Prešeren. En 
automne 1844, sa »Zdravljica« est terminée et prête à ê t re publiée. Voilà la 
première phase d'évolution de cette poésie. 
Suit, dans le deuxième chapitre, l 'analyse de la poésie dans sa deuxième 
phase d'évolution, c'est-à-dire, de la fin de l 'automne 1844 jusqu'au milieu 
do l 'année 1845, à base du manuscrit conservé du poète. Une suite de correc-
tions permet à observer comment le poète, insatisfait de la première rédaction, 
a approfondi la poésie du point de vue de l'idée et comment lés accents po-
litiques surtout y sont arrivés, successivement, à leur expression art is t ique 
définitive. L'auteur considère comme la troisième phase d'évolution le bref 
intervalle entre le 22 mars 1848 lorsque furent publiés les droits des citoyens 
d a n s les »Novice«, et le 26 avril de la même année, da te de la première 
publication de la poésie. Un peu avant cet te publication, Prešeren y fit encore 
deux ou trois corrections et la publia comme son salut à la révolution de mars. 
Bien que les corrections n 'eussent été d 'aucune importance du point de vue 
ar t is t ique, il y en a une, parmi elles, de très caractér is t ique et qui i l lumine 
directement l 'a t t i tude positive de Prešeren envers la révolution. Son point de 
vue quant aux événements de mars est, comme il résulte de la 6èm® strophe 
corrigée, absolument progressif et combattif. 
Le dernier chapi t re est consacré à l 'éclaircissement du destin de la poésie 
»Zdravljica« quant à la censure de cette époque-là. Selon le rapport de l'écri-
vain Janez Trd ina (1830—1905), le poète avait soumis sa poésie »Zdravljica« 
à la censure locale dé jà environ 1844 ou au début de 1845. Le ré fé renda i re 
M. G. Šporer, lui-même écrivain croate, ne permit pas la publication de la poésie. 
C'était pour cela que Prešeren se mit à copier la poésie et à la distribuer à ses 
connaissances tout en se remettant à la limer. Lorsqu'au mois de mai 1846, il 
soumit les deux manuscri ts de ses Poésies à la censure de Vienne, il avai t 
d é j à lui-même éliminé la 3è m c s t rophe de la poésie, celle où il appel le à la 
révol te contre les oppresseurs, n 'ayant pas voulu r isquer que l 'autori té eût 
défendu, à cause d'elle, la publication du recueil tout entier. Le président 
de la police Sedlnieky permit la publication des Poésies à condition toutefois 
d 'él iminer, ou t re une épigramme, aussi la 46me s t rophe de la »Zdravljica«, avec 
la motivation que l'on pourra i t l ' in terpréter dans le sens panslaviste. Prešeren, 
a y a n t appr is cette décision, ne voulut pas détruire , par l 'élimination d 'une 
a u t r e s t rophe encore, la s t ructure de la poésie et r aya la poésie tout entière. 
Ses Poésies pa ru ren t ainsi, à la fin de 1846, sans la »Zdravljica«. Lorsque 
la censure f u t anéant ie par la révolution, le poète manifes ta sa joie en pu-
bl iant jus tement cette poésie-là pour saluer ainsi la victoire des idées démo-
crat iques. Mais voici un a u t r e lait caractér is t ique: cet hymne à la l iber té 
et à l 'amour f ra te rne l et humani ta i re ne paru t pas à la place la plus visible 
de la gazette. Le rédacteur Bleiweis lui avait assigné, dans les »Novice«, une 
place simplement honteuse: il suivit une versification du vicaire Jožef Hašnik 
af in que les idées réact ionnaires que respirai t celle-ci, eussent couvert la voix 
de l ' idée progressiste de Prešeren.