Direktor NT&RCd.o.o. Jože Cerovšek	ŠT.30 - LETOS^f - CEUE, 27.7.'95 - CENA 200 SIT	Odgovorni urednik NT Branko Stameidč j
Kozjanski RobinHood
Pogovor z MilenkomStraškom, avtorjem
literarno-zgodovinske študije, o časih
razbojnika Guzeja. Stran 11.
Propadanje malih kmetov in njihovi
socialno-ekonomski obeti. Stran 5.
V Atomskih Toplicah so odprli nov bazen
z barom v vodi. Anketa med kopalci pa
kaže, da se raje kopajo v jezerih kot bazenih.
Stran 14.
V nedeljo začetek nogometnega prvenstva
z doslej najmanjšim številom klubov. Stran 16.
Ali direktorji tepejo?
Otein,kdoje kriv za telesiK) poškodbo sindikalnega zastopnika iz podjetja Pd^^	' preberite na strani 7. ■	'
Y Celju se niso odločili za njihov izklop, v Velenju vse legalno. Stran 7.
TEDNIKOV TV VODIČ
Nagradna igra ob 100 letnici filma na strani 15.
DOGODKI
2
Kupčkanje iz Kulture na cesto
Žalski svetniki so (očitno) pametnejši oti zakonov
Prejšnji četrtek so žalski
svetniki z devetnajstimi
sprejetimi amandmaji potr-
dili tudi odlok o občinskem
proračunu za leto 1995. Pro-
račun, težak milijardo in 956
milijonov tolarjev, so na seji
tudi sprejeli, vendar je po
besedah žalskega župana
Milana Dobnika izmed de-
vetnajstih sprejetih amand-
majev kar sedem protizako-
nitih.
Kljub večim opozorilom
župana o nepravilnostih so
svetniki vseeno potrdili pro-
rač\in. Milan Dobnik je
v zvezi s tem v skladu z za-
konom odložil in zadržal ob-
javo Odloka o proračunu
v Uradnem listu kakor tudi
uporabo proračvuiskega de-
narja, saj bo odlok o prora-
čunu moral še enkrat v raz-
pravo. Sicer pa proračuna
niso niti povečali niti skrčili,
so pa zato pretežno kupčkali
s proračunskim denarjem.
Pri tem so bili najbolj udele-
ženi svetniki iz strank slo-
venske pomladi, izmed teh
pa so še posebej izstopali
Janševi socialdemokrati.
Najbolj so za potrebna sred-
stva prikrajšali kulturo in
šport. Obrazložitev? Tudi sa-
mi so bili nekoč športniki in
kulturni delavci in jim ta-
krat nihče ni pomagal. Tako
ostaja po odločitvi svetnikov
Zveza telesno kulturnih or-
ganizacij brez edinega redno
zaposlenega delavca, ki je
skrbel za okoli 6 tisoč otrok,
ki so se tako ali drugače uk-
varjali s športom v 72 dru-
štvih, ki delujejo v občini
Žalec. Še več! Praktično bo
moral delavec občini vrniti
prvih šest letošnjih bruto
plač. Denar bodo porabili za
obnovo cest in javnih poti.
Podobno so storili tudi
s sredstvi, namenjenimi
Društvu prijateljev mladine,
le da bodo ta denar namenili
za investicijsko vzdrževanje
v otroškem varstvu. Prav ta-
ko so ohromili tudi delo Ob-
činske organizacije Rdečega
križa. Tej so odvzeli polovico
denarja in ga namenili Kari-
tas, zaradi česar je ob službo
prav tako en redno zaposleni
delavec. Na podoben način
so svetniki strank slovenske
pomladi prikrajšali tudi kul-
turne ustanove, njim name-
njen denar pa bodo porabili
za varovanje kulturne dediš-
čine. Vsa ta sredstva pred-
stavljajo 0,7 odstotka celot-
nega proračuna in vendar
bosta zaradi dveh prerazpo-
rejenih milijonov tolarjev
delo izgubila dva delavca,
brez denarja pa bodo ostale
številne vitalne kulturne ali
športne organizacije.
Nekateri svetniki iz opozi-
cije, predvsem iz LDS in
ZLSD, so zaradi, lahko bi
rekli načrtnega vnašanja
anarhije socialdemokratov
v delo mestnega sveta, tudi
predčasno iz protesta zapu-
stili zadnjo sejo žalskega ob-
činskega sveta, saj jim je
prekipelo, ko svetniki strank
slovenske pomladi brez raz-
prave in brez obrazložitve
niso podprli predloga za po-
novno imenovanje Emila Ri-
biča, ravnatelja osnovne šole
Braslovče, ki sodi med boljše
osnovne šole pri nas in Tanje
Cegnar za ravnateljico prav
tako priznane žalske glasbe-
ne šole. V obeh primerih so
se tako odločih za ponoven
razpis, že zdaj pa je povsem
jasno, kdo bo tm v peti pri
ponovnem imenovanju.
Očitno gre še za eno zmago
političnih interesov nad
stroko. ALEŠ LEDNIK
30 novih stanovanj v Žalcu
Ingrad VNG Celje je v soseski Žalec pričel graditi
nov stanovanjski blok za trg. V njem bo skupno 30
stanovanj, od tega 6 enosobnih, 18 dvosobnih in 6 dvo-
inpolsobnih stanovanj. V pritličju bodo trije poslovni
prostori v skupni izmeri 120 kva^atnih metrov. Odgo-
vorni pri Ingradu pravijo, da bo nov stanovanjski blok
v Žalcu vseljiv v prvi polovici prihodnjega leta. To je
prvi stanovanjski blok za trg, ki ga je Ingrad pričel
graditi letos. Na sliki: prva dela so se pričela prejšnji
teden.	X. TAVČAR
Nezadovoljni z odvažanjem smeti
Na seji ljubenskega občinskega sveta, ki je bila v petek,
21. julija, so svetniki izpostavili predvsem problematiko
pravočasnega odvažanja smeti v svojih okoljih.
Dogovorili so se, da bodo prvo septembrsko sejo (vmes
bodo namreč počitnice) v celoti posvetili obravnavi komu-
nalnega področja. Sprejeli so tudi odlok o organizaciji
občinske uprave, v kateri sta samo dva redno zaposlena,
kajti več občinarjev si zaenkrat ne morejo privoščiti. Imeno-
vali so še razpisno komisijo za asfaltiranje cest v Savini in
Trbižu. Z modernizacijo obeh cest, za kateri bodo iz občin-
skega proračuna namenili dobre štiri milijone tolarjev, bodo
predvidoma pričeli najkasneje septembra	KL
Zrcalna podoba
Prva tiskovna konferenca žalskega župana — Občinski svet Je
zrcalna podoba Državnega zbora
žalski župan Milan Dob-
nik je v ponedeljek sklical
prvo tiskovno konferenco
v svojem novem mandatu, na
kateri je predstavil delo ob-
čine v prvem polletju, odno-
se med občinsko upravo in
Upravno enoto ter komenti-
ral dogajanje na zadnji seji
žalskega občinskega sveta,
ki je bila minuli četrtek.
V uvodu je največ pozor-
nosti namenil zaposlovanju
v občinski upravi, saj zadnje
čase večkrat prihaja do na-
pačnega tolmačenja s strani
občanov. Občina po zagoto-
vilih Milana Dobnika ne širi
števila zaposlenih, pač pa se
je število delavcev porazde-
lilo med občinsko upravo in
Upravno enoto. V občinski
upravi je tako ostalo okoli 20
odstotkov prej zaposlenih,
vsi ostali pa so zaposleni
v Upravni enoti. Kot priori-
tetno nalogo si je Dobnik ob
izvolitvi zadal izgradnjo či-
stilne naprave v Kasazah in
izgradnjo kanalizacije. Či-
stilna naprava naj bi bila
zgrajena že konec prihodnje-
ga leta, zaradi dela po fazah
pa bo izgradnje kanalizacije
končana šele čez več let. Po-
leg tega si prizadeva tudi za
izgradnjo stanovanj v občini,
saj se v Preboldu in v Žalcu
že gradita dva nova stano-
vanjska bloka.
Prihodnje leto naj bi
v Žalcu s pomočjo nekaterih
domačih in tujih investitor-
jev pričeli tudi z gradnjo
obrtne cone. Dobnik je pove-
dal tudi to, da so ustanovili
posebno komisijo, ki nadzo-
ruje gradnjo avtoceste, ven-
dar pa da komisija nima no-
benega vpliva nad gradnjo.
Izvajalci del na avtocestnem
odseku doslej občine še niso
uradno zaprosili za dovolje-
nje oziroma je niso obvestili,
po katerih cestah bodo v ča-
su gradnje vozili surovine.
Zato so na nekatera ministr-
stva, inšpektorate ter inve-
stitorjem in izvajalcem že
poslali dopis, da v zvezi
s tem primerno ukrepajo.
V zvezi z delom Upravne
enote je Dobnik povedal, da
bo le-ta zaposlovala okoli 30
delavcev. Število teh pa se
bo v bodoče povečalo v skla-
du z zakonom oziroma ta-
krat, ko bodo znane tudi po-
drobnosti v zvezi z izdaja-
njem lokacijskih in gradbe-
nih dovoljenj občine. Na
kratko je komentiral tudi
delo mestnega sveta, ki je po
njegovem v nekaterih prime-
rih delovalo protizakonito.
Ob koncu novinarske konfe-
rence je Milan Dobnik tudi
dejal, da bo sprožil ustavni
spor, saj je občinski svet
sprejel statut, v katerem pi-
še, da sistemizacijo delovnih
mest v občinski upravi dolo-
ča občinski svet in ne župan,
kot je to določeno po zakonu,
ter da o izbiri delavcev v ob-
činski upravi odloča razpis-
na komisija in ne župan. Oba
sporna člena statuta, zaradi
katerih se je Milan Dobnik
odločil za ustavni spor, očit-
no protizakonito omejujeta
njegove pristojnosti. Iz tega
pa gre razbrati, da žalski ob-
činski svetniki večkrat očit-
no ne vedo kaj sprejemajo in
potrjujejo. Milan Dobnik
pravi, da je občinski svet ob-
čine Žalec zrcalna podoba
Državnega zbora. Po tistem,
kar je videti na njihovih se-
jah, ima še kako prav.
ALEŠ LEDNIK
Kdo bo varoval otroke?
starši šolarjev, ki obisku-
jejo OŠ Frana Kranjca na
Polulah v Celju so za 1. sep-
tember napovedali bojkot
pouka, če pristojni v občini
ne bodo poskrbeli vsaj za na-
josnovnejšo prometno var-
nost otrok.
Po besedah celjskega žu-
pana Jožeta Zimšica so v ob-
čini zaskrbljenim staršem
ter v občinskem svetu izra-
ženim zahtevam resno pri-
sluhnili, v pristojnih občin-
skih strokovnih službah pa
so takoj pripravili zahtevek
za ureditev prometnih raz-
mer na Polulah, ki so ga po-
sredovali državni direkciji
za promet. »Kaj več od tega.
ne moremo storiti, saj gre za
magistralno cesto, katere
urejanje je v pristojnosti dr-
žave,« pojasnjuje Zimšek, ki
meni, da v dobrem mesecu
križišče na Polulah vseeno
ne bo semaforizirano. Zato
meni, da bo v Celju treba se-
či po začasnih rešitvah, te pa
vidi v poostrenem policij-
skem nadzoru, postavitvi
prenosnih semaforjev oziro-
ma morebitnem stalnem
nadzoru križišča s strani ob-
činskih stražnikov.
Urejanja prometnih raz-
mer pa se bodo v Celju po
počitnicah spet temeljiteje
lotili. Tako so v občini v teh
dneh dobili v roke novo pro-
metno študijo, župan Zimšek
pa meni, da bo eden prvih
korakov, ki naj bi jih v pri-
zadevanjih za večjo promet-
no varnost storili v Mestni
občini Celje, izdelava nove
kategorizacije cest. Gre
predvsem za možnost dodat-
nega omejevanja dovoljenih
hitrosti na cestah znotraj na-
selij, ki jih lahko v občinah
predpišejo z odloki.
IS
Poskusna vrtanja za podvoz
v začetku prejšnjega tedna so delavci ZRMK Ljubljana nare-
dili nekaj poskusnih vrtin pri križišču železniške proge Celje-
Velenje in Mariborske ceste v Celju.
Delavci Zavoda za raziskavo materiala so odvzeli nekaj glo-
binskih vzorcev tal, ki so nujno potrebni za statične izračune
konstrukcije načrtovanega podvoza pod železniško progo.
Idejni projekti za gradnjo podvoza na Mariborski cesti so že
narejeni, projekt prav v tem času izdelujejo v celjskem podjetju
Vizura, kdaj pa naj bi se začela gradnja je zaenkrat še neznano
in odvisno predvsem od denarja.
IS
Septembra informacije za turiste
s 1. septembrom bo v pritličnih prostorih Muzeja novejše
zgodovine Celje v Prešernovi 17 začela poslovati turistično-
informacijska pisarna, namenjena turistom in vsem tistim,
ki bodo iskali kakršnekoli informacije v zvezi s prireditvami
in dogajanjem v mestu.
Turistično društvo Celje si po besedah predsednice
Danice Doberšek že dolgo prizadeva za odprtje informacij-
skega središča, jeseni pa jim bo ob pomoči Muzeja novejše
zgodovine in Mestne občine Celje to tudi uspelo. Žal pa so
morali v Turističnem društvu s ponedeljkom, 24. julija,
zapreti prostore svojega tajništva v stavbi na Glavnem trgu
7. Denacionalizacijski postopek za to stavbo je bil namreč
pred časom zaključen in kljub izredno korektnemu odnosu
novega lastnika v društvu visoke najemnine niso več zmogli.
V času do 1. septembra bo tako Celje brez kotička, kjer bi
bilo moč dobiti vsaj najosnovnejše turistične informacije.
IS
Obstrukcija
poslancev
LJUBLJKANA, 25. julija
(Delo) - Zaradi obstrukcije
predstavnikov opozicije in
SKD je moral Jožef Školč
prekiniti zasedanje držav-
nega zbora. Če bo zbor še
naprej nesklepčen, bo po
njegovem potrebna izredna
seja, na kateri se bodo po-
slanci odločili, ali so še pri-
pravljeni opravljati delo,
za katerega so bili izvolje-
ni, ali ne. Vzrok za praznje-
nje dvorane je bilo odloča-
nje o proceduralnem pred-
logu, s katerim bi sporno
točko z dnevnega reda
-	predlog zakona o začas-
nem in delnem moratoriju
na vračanje premoženja
Cerkvi, verskim skupno-
stim in redovom po zakonu
o denacionalizaciji - prelo-
žili na konec julijske seje.
Ta pa se ne more nadalje-
vati, dokler poslanci ne
sprejmejo kakiinekoli od-
ločitve o sporni točki
Evropsko posojilo
LJUBLJANA, 25. julija
(Delo) - Evropska banka za
obnovo in razvoj je Sloven-
skim plinovodom d.o.o.
odobrila 15 milijonov mark
posojila za gradnjo plino-
vodnega sistema v šestih
slovenskih občinah, kjer
ima podjetje sklenjene
koncesijske pogodbe. Gre
za prvo posojilo banke ka-
terikoli državi Vzhodne
Evrope in je namenjeno za-
sebnemu podjetju za javno
dejavnost.
Dallas v Kopru
KOPER, 24. julija (Delo)
-	Druganajvečjaladjaame-
riške obalne straže Dallas
s skoraj 180 člani posadke
je priplula v koprsko pri-
stanišče. V okviru progra-
ma Partnerstvo za mir in
izobraževalnega programa
»vojska vojski« bo sodelo-
vala s slovensko mornari-
co, pomorsko policijo in
upravo za pomorstvo pri
preprečevanju tihotaplje-
nja, 'nelegalnih prehodov
meje in onesnaževanja vo-
da in podobnih vajah.
Blizu konca
velikega R?
LJUBLJANA, 24. julija
(Delo) - Državni zbor je
končal drugo obravnavo
predloga zakona o predpi-
sani obrestni meri zamud-
nih obresti in temeljni
obrestni meri. Z zakonom
naj bi zaradi spremenjenih
okoliščin in nižjih obrest-
nih mer naredili prvi korak
k delni odpravi upošteva-
nja mesečne stopnje rasti
cen na drobno, imenovano
veliki R.
Odgovorni urednik: Branko
Stamejčič.
PomoAiica odgovornega ured-
nika: Milena Brečko-Poklič.
Uredništvo: Marjela Agrež,
Irena Baša, Tatjana Cvim, Ja-
nja Intihar, Brane Jeranko,
Ksenija Lekič, Edi Masnec, Ur-
ška Selišnik, Ivana Stamejčič,
Željko Zlile. Tehnično ureja-
nje: Franjo Bogadi, Robert
Kojterer, Igor Šarlah. Obliko-
vanje: Minja Bajagič. Tajnica
uredništva: Mojca Marot.
Naslov uredništva: Prešernova
19, Celje. Telefon: (063) 442-
500, fax 441-032.
iff. 30. - 27. iulil 1995
3
DOGODKI
KrižJ in težave turizma
na Šentjursitem_
Pogovor o bogalih možnosilh - Skupaj z ilržavnlm sekretarjem so sJ JIJi tudi ogledali
Pogovor z državnim sekre-
tarjem za turizem Petrom Ve-
setnakom, pripravili so ga
v Šentjurju, je bil namenjen
boljši organiziranosti turizma.
Med pogovorom ter ekskurzi-
jo, ki jo je pripravila domača
upravna enota, so vedno znova
odkrivali številne možnosti
izredno lepe pokrajine ter za-
nimivosti.
Pogovor ter ekskurzija, ki jo
je vodila načelnica upravne
enote, mag. Andreja Stopar, je
bila v znamenju ponudbe,
uspehov ter težav Ponikve ter
Slivniškega jezera. Predstav-
nikov mesta Šentjur ter Plani-
ne namreč sploh ni bilo. Ek-
skurzijo so začeli z ogledom
Zgončeve turistične kmetije
v Razborju pri Drami j ah, ene
najbolj urejenih na območju.
Med pogovorom na tej kmetiji
je državni sekretar povedal, da
se je želel seznaniti tudi s šent-
jursko občino, zlasti zaradi
drugačnega splošnega videnja
prihodnosti slovenskega turiz-
ma. Ta je bil pred osamosvoji-
tvijo omejen le na nekaj najpo-
membnejših krajev, ki pa so
danes v najhujši krizi. Zato že-
li drugačno videnje turizma,
pri čemer znanje in volja pri-
našata tudi razvoj.
Najprej so govorili o turiz-
mu na Slivniškem jezeru, kjer
je največja težava voda, ki je
zaradi odplak iz bližnjega na-
selja v II. kakovostnem razre-
du, je opozoril Milan Štraus,
predstavnik RTG Tratna. Ve-
lik problem je tudi uporaba
umetnih gnojil. Sicer pa je
znano, da množičnega obiska
gostov to jezero ne vzdrži. Ob
jezeru je en sam gostinski ob-
jekt, v njem so zabeležili lani
2300 nočitev, beležijo pa tudi
približno 200 dnevrih gostov.
Posebnost 86 hektarjev velike-
ga jezera je 26 hektarjev omi-
tološkega rezervata. V njem
živi nič manj kot 129 različnih
vrst ptic, med njimi jih je 86
posebno zaščitenih, na medna-
rodnem rdečem seznamu. V je-
zeru so tudi vse sladkovodne
ribe, ki jih je mogoče najti
v slovenskem prostoru. Ribiči
prihajajo že iz vseh koncev
Slovenije, pa tudi prvi Avstrij-
ci, je spomnil Franc Kodrič, iz
domače Ribiške družine. Med
pogovorom niso pozabili niti
na 109 ribnikov na območju
občine.
Med srečanjem s predstav-
niki Ponikve pri Grobelnem je
bilo mogoče spoznati, da si
v tem kraju izredno prizade-
vajo za turistično prihodnost
lepega kraja. Vlado Podgoršek
iz domačega Turističnega dru-
štva je opozoril, da imajo tre-
nutno dve turistični kmetiji,
pripravljajo še nove. Veliko
pozornost' posvečajo turistič-
nemu izobraževanju krajanov.
Simbol Ponikve je rastišče ve-
likonočnice, s krajem povezu-
jejo tudi velike rojake, Slom-
ška ter Kocena. Slomškove
ponkovske korenine odkriva
letno po 70 avtobusov obisko-
valcev, tudi mnogi zamejci ter
izseljenci. Kot je znano, bo Po-
nikva prihodnje leto, med pa-
peževim obiskom, zaradi
Slomškove	beatifikacije
v ospredju zanimanja domače
in tuje javnosti.
Posebno pozornost posveča-
jo tudi Blažu Kocenu, očetu
atlasa, o katerem je veliko pi-
sala tudi prisotna Ponkovljan-
ka. Slava Kovačič. Z znan-
stvenikom ponkovskih kore-
nin, dr. Stankom Buserjem, pa
se Slava Kovačič pogovarja
tudi o ponkovski geološki poti,
kjer bi si obiskovalci ogledali
ponikalnico ter rjizlične druge
kraške oblike. Spomnili so tu-
di na dejstvo, da je v kraju nič
manj kot 34 spomeniško zašči-
tenih stanovanjskih ter gospo-
darskih poslopij. Doslej so
uspeli urediti tudi starinsko
kovačijo, zanimiv tehniški
spomenik.
Ko so govorili o kmečkih tu-
rizmih, je Mojca Ratej, kmetij-
ska svetovalka za področje
celjske regije opozorila na dej-
stvo, da se zanimanje za turi-
stične kmetije v šentjurski ob-
čini pojavlja le na območjih
Dramelj ter Ponikve. V šent-
jurskih imajo za goste trenut-
no 270 sedežev, posteljnih
zmogljivosti pa ni.
BRANE JERANKO
Občinske mele nov kamen spotike?
Meja med ŠioramI In Celjem umešča nova poslopja šiorske železarne v celjsko občino
Poslanci Drža\'nega zbora Republike
Slovenije so s sprejemom Zakona o usta-
novitvi občin ter določitvi njihovih ob-
močij na novo začrtali občinske meje.
Zakonsko besedilo je bilo objavljeno
v Uradnem listu, na zahtevo Mestne ob-
čine Celje pa so v ministrstvu za okolje in
prostor ter Geodetski upravi Republike
Slovenije prejšnji teden Celjanom poslali
natančen opis ter grafični prikaz občin-
skih meja.
Opis občinskih meja od tromeje žalske,
vojniške in celjske občine, krožno zapi-
san v smeri urinega kazalca, natančno
opredeljuje novo razmejitev. V ponede-
ljek se bodo na zadnji seji pred poletnimi
počitnicami z njim seznanili tudi celjski
občinski svetniki, župan Mestne občine
Celje Jože Zimšek pa napoveduje, da bo
občinska razmejitev najbrž sprožila kar
precej hude krvi.
Gre predvsem za razmejitev med celj-
sko in štorsko občino, saj z zakonom do-
ločena meja med občinama umešča nova
poslopja štorske železarne v območje
celjske občine. Del meje med štorsko in
celjsko občino namreč teče »južno od
kraja Zgornje Vrhe, po meji naselij Vrhe
in Kresnike, prečka železniško progo
Ljubljana-Maribor, poteka po Godče-
vem mostu, nato po levem bregu Voglaj-
ne, obide objekt železarne Štore, do sti-
čišča mej naselij Teharje, Celje, Zvodno
in Pečovje.
« V Mestni občini Celje po županovih
besedah ne razmišljajo o spreminjanju
občinskih meja in doslej v tej smeri tudi
ničesar niso naredili. Seznanjeni so bUi
le s pobudo krajanov Svetine, ki so želeli i
priključitev k mestni občini, za natančen
opis ter grafičen prikaz meja območja
svoje občine pa so zaprosili skladno s 1.
členom Statuta Mestne občine Celje.
IVANA STAMEJCIČ
Celjska gimnazija v duiiu
novega časa
v četrtek dopoldne je bila
v okusno okrašeni telovadnici
otvoritvena proslava celjske
gimnazije z bogatim spore-
dom. Potek proslave je poka-
zal, da se ljudstvo v polni meri
zaveda demokratične miselno-
sti na kultumo-prosvetnem
polju, kajti med udeleženci
smo opazili mnogo ljudi iz vrst
delavskega in kmetskega ljud-
stva, kateremu je bil v preda-
prilski dobi dom prosvete do-
mala zaprt.
Proslava se je pričela s him-
no »Naprej zastave slave«, ki
jo je odigral dijaški orkester.
Nato je gimnazijski ravnatelj
prof. Bračko pozdravil vse
navzoče, posebej pa zastopni-
ka vojske podpolkovnika 23.
srbske udarne divizije Vaso
Pop6viča, zastopnike celjske-
ga okrožja ZSM, predstavnike
ostalih celjskih šol ter starše,
nakar je v vznešenem govoru
orisal pomen šole v novi dobi
in mladinskega dela. Poudaril
je, da ima celjska gimnazija
staro sla\Tio tradicijo, ki ni da-
la v preteklosti samo mnogo
odličnih in pomembnih mož,
marveč je iz nje izšlo v štirilet-
ni narodno osvobodilni borbi
tudi mnogo junaških borcev in
političnih delavcev, da omeni-
mo samo partizanskega pesni-
ka Kajuha in narodnega hero-
ja Ivo Ribarja-Lole. Njegov
govor so prekinili navdušeni
vzkliki slavni jugoslovanski
vojski. Rdeči armadi, maršalu
Titu, generalisimu Stalinu in
bratskemu sovjetskemu na-
rodu.
Val prekipevajočega navdu-
šenja je zajel dvorano, ko je za
govorniški pult stopil podpol-
kovnik Vasa Popovič, ki je
izročil dijaštvu pozdrave 23.
srbske udarne divizije, to je ti-
ste, ki se je junaško borila od
Timoka in Donave pa vse do
Drave in Soče. V svojem izva-
janju je tov. podpolkovnik po-
udarjal, da je naša politika mi-
roljubna, da pa ne bo nikoli
dopustila kratiti čast, neodvis-
nost in svobodo jugoslovan-
skih narodov. Nikoli ne bomo
pozabili bratov onkraj tako
zvane demarkacijske črte, ka-
kor ne moremo pozabiti kosti
1,700.000 najboljših sinov
osvobojene Jugoslavije, ki so
žrtvovali svoja življenja lepši
bodočnosti. Bratstvo in edin-
stvo na znotraj in slavni za-
vezniki z generalisimom Stali-
nom na čelu pa so nam naj-
boljše jamstvo, da bomo našo
svobodo ohranili in okrepili za
vse čase. (Vzkliki in odobrava-
nje.) Ob zaključku je pozval
mladino k udarniškemu delu
za obnovo in učenju ter ji želel
pri tem najlepših uspehov.
Sledil je govor zastopnika
OOOF Celje Tov. Polha, ki je
obravnaval nove naloge demo-
kratičnega šolstva in poudaril,
da moramo tudi na kultumo-
prosvetnem polju doseči po-
polno demokracijo. Iz naše
mladine hočemo zgraditi nove
pionirje našega javnega življe-
nja, da bomo dosegli kulturno
stopnjo bratskega sovjetskega
naroda.
V imenu okrožnega odbor
ZSM je spregovorila tov. Slav-
ka, članica Okrožnega odbora
ZSM, ki je poudarila, da mora
imeti dostop v šole tudi delav-
ska in kmetska mladina in da
se ne smejo ponoviti šolske
metode predaprilske Jugosla-
vije. Dijaki novega kova ne
smejo več poznati »zabušant-
stva«, »špricanj« in »biflanja«,
pač pa udamištvo pri delu in
učenju.
Sledile so deklamacije, pev-
ske in glasbene točke, nakar so
bile z velikim odobravanjem
sprejete pozdravne brzojavke
maršalu Titu, Glavnemu sred-
nješolskemu odboru Slovenije
in slovenskemu prosvetnemu
ministru tov. Ferdu Kozaku.
(Nova pot, 27. julija 1945)
Kajulia si iastijo
v predzadnji številki »Nove
poti« sem čitala članek »Celj-
ska gimnazija v duhu novega
časa«, ki me je v resnici vzne-
miril. V svojem govoru omenja
prof. Bračko, sedanji direktor
celjske gimnazije, med dru-
gim, koliko političnih delav-
cev in borcev je izšlo iz celjske
gimnazije, imensko pa omenja
partizanskega pesnika Kaju-
ha. Pri tem pa je g. prof. Brač-
ko popolnoma pozabil, da je
Kajuha ravno celjska gimnazi-
ja vrgla iz šole, tik pred kon-
cem 5. šolskega leta. Onemo-
gočila mu je tudi študij
v Ljubljani in mu pretila, da
ga bodo izključili celo iz vseh
šol v Jugoslaviji. Ker pa niso
bili vsi profesorji istega mne-
nja, se je Kajuhu posrečilo, da
je bil sprejet v mariborsko re-
alno ginmazijo. Tam je nada-
ljeval šolo do tedaj, ko je mo-
ral na »orožne vaje« v Ivanjico,
kamor je bilo do tedaj odpelja-
nih toliko naših najboljših
mož in fantov. Komu gre zah-
vala tudi za to naklonjenost, se
da sklepati. Vse to se je godilo
jasno zaradi tega, ker teda-
njim vodilnim gospodom ni bi-
lo po volji, da je naša mladina
mislila jasno in predvidevala
to, česar še mnogi sedaj niso
sprevideli.
Na noben način torej ne do-
voljujem kot Kajuhova mati, .
da si ga lasti celjska gimnazi-
ja, kjer je bil toliko preganjan
in to samo zaradi svojih zdra-
vih političnih nazorov. Morda
je g. prof. tudi na to pozabil,
da ga niti sprejeti ni hotel, on
in g. prof. Bitenc, češ, da nima
časa za take ljudi. Šla sem
s težkim srcem premišljujoč,
ali pride še čas, ko bomo tudi
mi ljudje in nas ne bodo gonili
ter pred nosom loputali vrat.
Če vsi pozabijo kakšne kri-
vice so delali našim študentom
razni profesorji, Kajuhova
mati ne pozabi tega nikdar
— preveč so trpeli naši sinovi.
Kajuhova mati
(Nova pot, 10. avgusta 1945)
Brez rešitve za
Bosno
v Londonu je bila med-
narodna konferenca o Bos-
ni in Hercegovini, ki jo je
britanski premier Major
sklical zaradi vse bolj dra-
matičnih razmer v tej drža-
vi. Že nekaj dni pred sreča-
njem je Francija zahodne
dišave pozvala, naj voja-
ško posredujejo proti bo-
sanskim Srbom in jim pre-
prečijo, da bi po zavzetju
Srebrenice in Žepe (za ka-
tero muslimani trdijo, da je
še vedno v njihovih rokah)
zavzeli še Goražde, ki so ga
združeni narodni prav tako
razglasili za varovano ob-
močje. Vendar je tudi to-
kratno srečanje minilo
v znamenju velikih besed,
brez konkretne odločitve
o vojaških sredstvih za po-
večanje varnosti Goražda.
V zaključni izjavi so sode-
lujoči zapisali le ohlapno
formulacijo, da bodo začeli
z obsežno in odločno akci-
jo. Mnoge države so na-
mreč poudarile resno tve-
ganje, ki je povezano
z uporabo letalstva. Po
mnenju predstavnikov
ZDA politična rešitev voj-
ne v BiH kratkoročno ni
mogoča, menijo pa še, da bi
moral Zahod nastopati po-
enoteno. Zaradi neodloč-
nosti zahodnih držav so se
države članice Organizaci-
je islamskih držav odločile,
da ne bodo več spoštovale
embarga na uvoz orožja
BiH. Pri tem pa so nekatere
poudarile, da bodo musli-
mani orožje morali plačati,
saj ne gre za človekoljubno
pomoč. O odpravi prepove-
di prodaje orožja muslima-
nom so razpravljali tudi
v ameriškem senatu. Na
razpravi, ki jo je predlagal
vodja republikancev Bob
Dole, ki se že ves čas zavze-
ma za ukinitev embarga so
se kresala različna mnenja,
končno glasovanje o tem
vprašanju pa so na prošnjo
predsednika Clintona pre-
ložili.
MIloševič popustil
Srbski predsednik Slo-
bodan Miloševič je po po-
govorih s pogajalcem EU
za nekdanjo Jugoslavijo
Carlom Bildtom sporočil,
da je pripravljen priznati
BiH v njenih avnojskih me-
jah, če mednarodna skup-
nost v zameno za priznanje
odpravi ukrepe proti ZRJ.
Člani kontaktne skupine,
ki se je ves čas zavzemala
za srbsko priznanje BiH, so
Miloševičevo ponudbo že
zavrnili. Nanjo so se ostro
odzvali tudi Srbi sami. Po
mnenju predsednika parla-
menta bosanskih Srbov
Krajišnika, je priznanje
nemogoče, ker BiH več ne
obstaja. Vuk Draškovič,
vodja najmočnejše opozi-
cijske stranke meni, da bi
se o priznanju morala izre-
či tudi zvezna skupščina in
parlamenta Srbije in Črne
Gore. Predstavnik Radi-
kalne stranke pa je izjavil,
da bo vodstvo stranke
v kratkem izdalo sporočilo
o tem, kaj nameravajo
ukreniti zaradi Miloševiče-
ve izdaje Srbov v Bosni.
Vročina ne pojenja
Vročinski val v osred-
njem in vzhodnem delu
ZDA nikakor ne pojenja.
Visoke temperature z viso-
kim odstotkom vlage v zra-
ku so doslej terjale že več
kot 700 žrtev. Največ med
njimi jih je bilo starejših in
obolelih na srcu. Žrtve so
pogoste tudi med revnejšim
prebivalstvom, ki biva
v slabo izoliranih stanova-
njih brez klimatskih na-
prav. Najhuje je v Chicagu,
zvezni državi Illinois, kjer
se število žrtev bliža števil-
ki 500. Vremenoslovci za
zdaj ne napovedujejo ohla-
ditev. O vročini pa v teh
dneh poročajo tudi iz neka-
terih evropskih držav
- Španije, Francije, Italije
in Nemčije. Najhuje je
v Španiji, kjer so že odkrili
13 žrtev. Živo srebro se je
v Cordobi in v Sevilli dvig-
nilo kar nad 44 stopinj Cel-
zija. Visoke temperature so
sicer v teh državah nekaj
povsem običajnega, vendar
je letos do rasti temperatur
prišlo izredno hitro.
BerlusconI ostaja
večinski lastnik
Italijanski medijski mo-
gotec in nekdanji predsed-
nik vlade Silvijo Berlusco-
ni se je odločil, da bo pro-
dal del svojega televizij-
skega holdinga Mediaseta.
V njem so trije nacionalni
televizijski programi, vrsta
filmov in raznih drugih
žanrov. Kljub prodaji pa
bo Berlusconi še vedno
ostal večinski lastnik. Oko-
li 20 odstotkov holdinga so
namreč kupili južnoafriški
milijonar Rupert, nemški
magnat Kirch in saudski
princ Al Valid. Drugih 20
odstotkov bodo kupile
banke, še 20 odstotkov pa
bo kotiralo na borzi. Ber-
lusconiju bo tako ostalo 40
odstotkov, kar pa je dovolj
za večinski delež. CJovori
se, da je s prodajo zaslužil
skoraj 4 bilijone lir. Ber-
lusconi je na tiskovni kon-
ferenci še menil, da bi lah-
ko bile parlamentarne voli-
tve v Italiji novembra letos,
seveda pa morajo datum
določiti politične stranke
in predsednik Scalfaro. Da
bi omogočili volitve še
v tem letu, je Berlusconi
pripravljen podpreti udi
sprejem finančnega zako-
na, čeprav mu ta ne ustre-
za. Iz Italije še to: milansko
sodišče je izdalo že drugi
zaporni nalog za nekdanje-
ga predsednika vlade Cra-
xija.
Obletnica prve
jedrske eksplozije
16. julija 1945 so Ameri-
čani v puščavi ameriške
zvezne države New Mexico
preizkusili prvo atomsko
bombo. Pri njenem petlet-
nem razvoju so sodelovali
tudi številni znanstveniki
iz Evrope, ki so v ZDA po-
begnili pred fašizmom.
Številni sodelujoči, bilo jih
je več kot 300 tisoč, niso
vedeli, da razvijajo najbolj
smrtonosno orožje na sve-
tu, saj so jim nadrejeni za-
gotavljali, da iščejo nov
energetski vir. Rezultati
poskusa so potem še isto
letu služili za ameriški na-
pad na Hirošimo in Naga-
saki in za začetek hladne
vojne med velesilami. Sov-
jetska zveza, druga največ-
ja jedrska velesila je začela
z opravljanjem poskusov
v Kazahstanu. Kmalu sta
se v »jedrski klub« vključili
še Francija in Kitajska. Po
koncu hladne vojne so te
. države začele reducirati
svoje jedrske arsenale. Le-
ta 1991 so se ZDA, Velika
Britanija in Francija dogo-
vorile, da bodo ustavile je-
drske poskuse, začele pa so
tudi pogovore, ki so vodili
k podpisu Sporazuma o ne-
širjenju jedrskega orožja.
Vse te dogovore je prva za-
čela kršiti Kitajska, ki je
izvedla vrsto jedrskih pod-
zemnih poskusov. Kršite-
lj ici se bo kmalu pridružila
še ena - Francija.
Šff. 30. - 27, iulii 1995
GOSPODARSTVO
4
V liorbo s centralizirano državo
Septembra o podjetjih ¥ Koržetovem skladu
Na novinarski konferenci
Območne gospodarske zbor-
nice Celje so predstavili no-
vo vodstvo in spregovorili
o nekaterih aktualnih gospo-
darskih problemih regije.
Novi devetnajstčlanski
upravni odbor, ki dobro po-
kriva celotno območje novih
občin na Celjskem, je za
predsednika zbornice izvolil
direktorja Komercialne ban-
ke Triglav in državnega
svetnika Franca Bana, za
dva podpredsednika pa Jo-
žeta Pušnika, direktorja Ti-
ma Laško in Zvonka Perliča,
lastnika zasebnega podjetja
Eurodas iz Celja. Za direk-
torja zbornice so ponovno iz-
volili Franca Knafelca.
Po novem bodo zasedanja
upravnega odbora javna in
to v različnih občinah, kjer
se bodo tako seznanili s pro-
blemi v konkretnih podjet-
jih. Veljavni statut daje na-
mreč večjo samostojnost ob-
močnim zbornicam, kar po-
meni, da bodo lahko bolj
energično nastopale do od-
govornih na republiški rav-
ni. Iz proračuna je namreč
treba po mnenju predsedni-
ka območne zbornice Franca
Bana pripeljati čim več de-
narja nazaj v regijo. Vsi po-
datki namreč kažejo, da je
bilo prav naše območje lani
med tistimi, ki so iz proraču-
na dobili najmanj. Pri tem
prizadevanjih naj bi v borbi
s centralizirano državo po-
magal podjetniški center, ki
bo ustanovljen v okviru
zbornice in bi pomagal po-
djetnikom oblikovati pro-
grame za pridobivanje dr-
žavnih sredstev.
Med pomembnimi naloga-
mi zbornice bo tudi jesenska
obravnava položaja Korže-
tovih podjetij v regiji, za ka-
tere ugotavljajo, da počasi
izginjajo. Franc Ban meni,
da je zadnji očiten primer
neuspešne sanacije konjiški
Konus, kamor je Koržetov
sklad poslal že tretjo sana-
cijsko ekipo. Primer Ema je
prav tako dobro znan, nekoč
bo treba pojasniti, je menil
Ban, kakšni so bili pri tem
cilji in v čigavem interesu.
Šentjurski Elegant je po Ba-
novi oceni šel v stečaj brez
potrebe, v konjiškem Ko-
stroju pa se kljub dobrim
programom mučijo brez dr-
žavne pomoči.
Spregovoril je tudi o Mer-
xovem Blagovnem centru, ki
mu prav tako grozi razpro-
daja, če ga bo dobila v roke
država. Njegovo premoženje
znaša od 12 do 15 milijonov
mark, gre za 15 tisoč kva-
dratnih metrov površin,
zgradila pa so ga podjetja
s Celjskega, delavci, trgovci
in kupci. Zato ne bi smeli
dovoliti razprodaje, pač pa
bi morali storiti vse, da bi
ostal v lasti občine Celje.
T. CVIRN
SKB kartica, ki
nadomešča
čeke
SKB banka bo v pnih
jesenskih mesecih ponudila
novo storitev — debetno kar-
tico kot prvo te vrste v Slo-
veniji. Trenutno kartico te-
stirajo.
Debetna kartica SKB
banke je instrument plačila
tekočega račima in je na-
menjena brezgotovinske-
mu poslovanju na doma-
čem trgu. Uporaba bo mož-
na v okviru pozitivnega
oziroma dovoljenega nega-
tivnega stanja na tekočem
računu imetnika. Ta bo
obremenjen takoj, ko bo
banka prejela račun.
Kartico bo lahko prido-
bil vsak imetnik tekočega
računa pri SKB banki, ki
posluje v skladu z njenimi
poslovnimi pogoji; v začet-
ni fazi pa to ne bo možno
tudi za njihove pooblaš-
čence. Pravila za izdaja de-
betne kcirtice bodo enaka,
kot za odobritev limita.
Prošnjo imetnika tekočega
račima bo obravnaval vo-
dja enote, v kateri se račun
vodi, temu pa bo sledil pis-
ni dogovor.
Posebne članarine za de-
betno kartico SKB banka
ne bo zaračunavala. Imet-
nik tekočega računa bo
plačal le stroške izdaje
kartice v višini 500 tolar-
jev. Kartica bo veljala leto
dni od dneva izdaje.
Osem milijonov prainiii strolev
30-letna zgodovina proizvajanja pralnlb strojev v Gorenju Gospodinjski aparati —
2-odstotnl tržni delež na evropskem trgu, 86'odstotnl na domačem
Letos mineva 30 let, odkar
so pričeli v Gorenju proizvaja-
ti pralne stroje. »Konkurenč-
nost ohranjamo z izjemno ka-
kovostjo, sodobnim designom,
izjemno dobrimi porabnimi
vrednostmi vode, električne
energije, pralnih praškov in
z evropskimi cenami tudi
v Sloveniji,« poudarja direktor
programa Pralno-pomivalni
aparati Franc Košec.
»Našo majhnost izkorišča-
mo kot konkurenčno prednost
in prilagodljivost, saj izvaža-
mo kar 94 odstotkov celotne
proizvodnje v 36 držav.«
Leta 1965 je Tovarna gospo-
dinjske opreme Gk)renje napo-
vedala proizvodnjo avtomat-
skih pralruh strojev po itali-
janski licenci. Že v prvem letu
so prodali 5.672 pralnih stro-
jev, v naslednjem letu pa so jih
izdelali prav toliko. A že leta
1968 se je z izgradnjo nove to-
varne pralnih strojev proiz-
vodnja povečala na 87.842
aparatov. Za tedanji čas so iz-
delovali sodobne superavto-
matske pralne stroje in jih za-
čeli že tudi izvažati. Čez štiri
leta je proizvodnja poskočila
na 361.743 aparatov, največjo
letno proizvodnjo pa so dose-
gli leta 1984, ko je s tekočih
trakov tedanjega tozda Pralni
stroji prišlo skoraj 400.000 su-
peravtomatov. V Gorenju so
sprva izkoriščali znanja tujcev
in stroje proizvajali po njiho-
vih licencah, toda kaj kmalu
so postali Gorenj evi pralni
stroji plod razvoja izdelkov in
tehnologij domačih strokov-
njakov.
V jubilejnem letu si to ve-
lenjsko podjetje utira pot na
evropskem trgu z novo genera-
cijo pralnih strojev programa
'95. Sodobni pralni stroji nove
generacije so izdelani po med-
narodnih standardih lEC 486-
94, namenjeni so za uporabo
v gospodinjstvih in ustrezajo
5-kilogramski polnitvi. Prav
z novo generacijo, prvi izdelki
so se na trgu pojavili že de-
cembra lani, je izboljšana kon-
kurenčna sposobnost na vse
bolj zahtevnem evropskem tr-
gu, kjer je Gorenje doslej dose-
glo 2odstotni tržni delež, pove-
čalo pa naj bi ga na 3 odstotke.
Tudi v Sloveniji naj bi nova
generacija pripomogla, da bi
tržni delež na slovenskem trgu
povečali od sedanjih 86 na 90
odstotkov.
HINKO JERČIČ
V torek, 18. julija, so v Gorenju Gospodinjski aparati v pro-
gramu Pralno-pomivalni aparat izdelali 8-milijonti pralni stroj
Svetla prihodnost za zreški Atras
Po dolgoletnih prizadevanjih za obstoj zreškega podjetja
Unior-Atras, njihovi poslovni rezultati zadnjih dveh let po
besedah direktorja Bojana Leskovarja kažejo velik preobrat.
V tem obdobju so v podjetju zaposlili nad sto ljudi, tako da je
trenutno zaposlenih 210 delavcev.
Podjetje je bilo ustanovljeno leta 1987 v sklopu Uniorja za
proizvodnjo homokinetičnih zglobov in naj bi pokrivalo potrebe
nekdanjega jugoslovanskega trga. Leta 1993 so kot njegovo
naslednico ustanovili samostojno družbo Unior Atras d.o.o., ki
je na področju proizvodnje in prodaje zglobnih gredi dosegel
lepe rezultate. Po mnenju direktorja bo podjetje letos poslovalo
še bolje kot lani kljub 12-odstotnemu znižanju cen v lanskem
letu in zaostajanju tečaja tujih valut za inflacijo.
B. Z.
Bo Prekoršek večinski lastnik
Pomurke?
Zasebni podjetnik Ludvik Prekoršek iz Vojnika bo naj-
verjetneje večinski lastnik Pomurke, podjetja, ki ima
zaradi zmanjšane proizvodnje samo v zadnjem času za
približno 300 tisoč nemških mark izgube mesečno.
Prekoršek o tem ni želel dati izjave, njegov zastopnik
Franc Šelih pa je pojasnil, da pogodba še ni veljavna, ker
postopek prisilne poravnave v Pomurki še ni končan.
Prekoršek naj bi se v pogodbi zavezal, da bo obdržal vseh
830 zaposlenih, čeprav bo v prvih letih občutno zmanjšalo
obseg proizvodnje. Po Šelihovih besedah pa računajo, da
jim bo v enem letu uspelo proizvodnjo dvigniti na raven iz
leta 1992. Pomurka je ohranila izvozne licence za EGS in
Združene države Amerike, dogovarjajo pa se tudi s tremi
velikimi slovenskimi kupci. Sklad za razvoj je tako
Pomurko prodal najugodnejšemu ponudniku, 45 odstot-
kov pa naj bi obdržale zadruge. Prekoršek poudarja, da je
dobro sodelovanje z zadrugami nujnost in verjame
v uspešno sodelovanje.
V. L.
V znamenju priprav
na Jesen
Pretekli teden na Borzi je bil
podoben večini poletnih ted-
nov, saj je bilo prometa zelo
malo. Še posebej je bilo to zna-
čilno za torek. Na kotaciji A in
B je bilo prometa skupno 2,5
milijonov SIT, na OTC trgu pa
8,5 milijonov SIT. Vedno zno-
va se kaže večje zanimanje za
vrednostne papirje na organi-
ziranem trgu C (OTC). To lah-
ko trdimo sedaj, ko na tem
segmentu trgovanje niso več
v ospredju nakupni boni bla-
gajniških zapisov. Vzrok za to
je vsekakor rast tečaja DEM,
ki je zmanjšal špekulativne
možnosti z nakupnimi boni.
Za ostale vrednostne papirje
na tem trgu ne veljajo dnevne
(10%) in mesečni (30%) omeji-
tve spremembe tečajev, kar je
za kratkoročne špekulante
bolj zanimivo kot vrednostni
papirji na kotaciji A in B, kjer
veljajo te omejitve. V tem ted-
nu je bilo ponovno sproščeno
trgovanje z rednimi delnicami
družbe NIKA, v torek je bil
njihov tečaj za 1,3% nižji kot
ob zaustavitvi trgovanja. Tak-
šen tečaj je približno 56% nižji
od najvišjega, ki so ga delnice
NIKA imele novembra lani.
Nekaj podobnega je tudi z red-
no delnico SKB banke (SKBR)
katere tečaj je v tem mesecu
približno 40% nižji kot njen
najvišji tečaj novembra lani.
Do p<^obnih zaključkov pri-
demo ob analizi večine delnic,
ki kotirajo na Borzi. Z ozirom
na to da so sedaj tečaji večine
delnic pod njihovo knjigovod-
sko vrednostjo, kar ni veljalo
v preteklih letih, je velika ver-
jetnost, da so nekatere le dose-
gle svoje dno. Na to opozarja
tudi borzni indeks SBI, ki je
zelo blizu svoji začetni vred-
nosti.
Z namenom oživiti promet
na Borzi smo se v torek nefor-
malno sestali direktorji borz-
no posredniških družb in vod-
stvo Borze. Mnenja o tem, za-
kaj je promet na borzi tako
majhen, so različna kakor tudi
predlogi za njegovo povečanje.
Nekateri so mnenja, da omeji-
tve sprememb tečajev delujejo
destrmulativno, drugi so
obratnega mnenja. Večina se
je strinjala s tem, da je investi-
torjem na razpolago premalo
vrednostnih papirjev s kateri-
mi se trguje na Borzi. Skupno
bomo poizkušali poiskati
vrednostne papirje, s katerimi
bi lahko trgovali. Predvsem
smo imeli v mislih prosto pre-
nosljive, ki bi jih lahko uvrstili
na C trg. Predlog znižanja
stroškov poslovanja Borze in
s tem znižanja provizij ni bil
sprejet. Na borzi nameravajo
še letos organizirati štiri do-
datne trge: terminski trg, de-
vizni trg, denarni trg in trg
med pooblaščenimi investicij-
skimi družbami (PID). Žal
imamo pri nas takšno zakono-
dajo, da bodo le banke, ki so
članice Borze, lahko sodelova-
le na vseh predvidenih trgih,
ostali člani pa verjetno le na
terminskem trgu. Vodstvo
Borze je mnenja, da bi z večjo
promocijsko aktivnostjo v tu-
jini vzpodbudili vlaganje
v vrednostne papirje. V ta na-
men bodo izdali navodila, ka-
ko lahko ob veljavni zakono-
daji tujci kupujejo vrednostne
papirje pri nas. V jeseni lahko
pričakujemo tudi trgovanje
z opcijami na SBI, podrobno-
sti še niso znane.
Proficia-Dadas in CBH sporo-
čata, da znaša vrednost enote
vzajemnega sklada Herman
Celjski na dan 26. Julij 1995
1.158,13 Sit.
Piše: Zdenko Podlesnik
Predstavitev
Zelenega Pohorja
v hotelu Planja na Rogli
so včeraj pripravili pred-
stavitev kataloga »Pohorje,
zeleni svet radosti«, ki je
izšel na pobudo medregij-
ske skupine za razvoj in
promocijo Pohorja. Skupi-
na, ki jo vodi Celjan Jože
Volfand, združuje pred-
stavnike štirih regij: mari-
borsko-podravske, koro-
ške, celjske in savinjsko-
šaleške, po izidu kataloga
pa je zdaj njena osrednja
naloga dogovor o nadalj-
njem usklajenem in stro-
kovnem delu turističnega
razvoja severovzhodne
Slovenije. O turističnih
možnostih Pohorja pa so
včeraj spregovorili tudi na
novinarski konferenci, na
katero so povabili tudi mi-
nistra za gospodarske de-
javnosti dr. Maksa Tajni-
karja.
Zanimanje za
Nacionaino
finančno družbo
Nacionalna finančna
družba je že v prvem tednu
ponovne prodaje delnic
svojih skladov zbrala certi-
fikatov za več kot polovico
druge emisije, kar pomeni,
da se uresničujejo napove-
di o napolnitvi skladov že
precej pred iztekom roka
za zbiranje certifikatov.
Hkrati v dnažbi, ki je v tem
trenutku na prvem mestu
po skupnem številu zbra-
nih certifikatov še opozar-
jajo, da je zadnja javna
dražba Sklada RS za raz-
voj z vrtoglavim zviševa-
njem cen paketov ponuje-
nih delnic pokcizala, da ne-
katere družbe za upravlja-
nje niso zadosti ščitile inte-
resov velikega števila indi-
vidualnih vlagateljev.
Kmečki deiež
v Pivovarni Laško
Po tretji dražbi Slada RS
za razvoj so Kmečki skladi
solastniki v osmih sloven-
skih podjetjih: Kolinski,
Kompas hotelih Kranjska
Gora, Tekstilni tovarni
Prebold, Semenarni Ljub-
ljana, Mlinotestu Ajdovšči-
na, Manufakturi Ljublja-
na, Tovarni elektromateri-
ala Čatež ter Pivovarni La-
ško. Kmečka družba je za
nakup deležev teh podjetij
doslej porabila okoli 1,65
milijarde tolarjev certifi-
katskih sredstev. Za nakup
deleža v Pivovarni Laško
pa so se odločili skladno
s svojo investicijsko politi-
ko, ki zagovarja naložbe
v prehrambeno-predelo-
valno industrijo. Pivovarna
Laško namreč pokriva po-
lovico slovenskega trga in
je eno od podjetij, ki dose-
gajo najvišje dobičke v dr-
žavi.
Srečanja
slovenskih
poslovnežev
v okviru Mednarodnega
kmetijsko živilskega sejma
v Gornji Radgoni priprav-
lja GZS 31. avgusta v Ra-
dencih srečanje slovenskih
in madžarskih poslovne-
žev. V Ljubljani bo med 28.
septembrom in 8. okto-
brom Bavarski teden v Slo-
veniji, v tem času pa bo tu-
di 16. zasedanje mešane
komisije Bavarska-Slove-
nija. Poslovno srečanje
z avstrijskimi podjetniki
pa bo na jesenskem gra-
škem sejmu, 3. oktobra
v tamkajšnjem Kongres-
nem centru.	jg
iff. 30. - 27. iulil 1995
5
TEMA TEDNA
Propad malih kmetov
Kakšne so soclalno-ekonomske perspektive malih kmetov ob vstopu Slovenije v Evropsko
unijo
Kljub obrobnemu položaju, ki ga ima
kmečki družbeni sloj v slovenski dr^bi, ni
mogoče spregledati strateškega pomena
kmetijstva, tako z gospodarskega kot s soci-
alnega in demografskega vi^ka razvoja
Slovenije kot celovite družbene skupnosti.
Za vključevanje v Evropsko unijo bo po-
trebno plačati ceno, toda naj bo ta cena čim
nižja, ne pa uničevalna in nasprotna s širši-
mi nacionalnimi interesi.
Glede na razmerje političnih sil ni priča-
kovati, da bi glas malih kmetov pretehtal
glasove tistih, ki v članstvu Slovenije
v Evropski uniji vidijo nove gospodarske
možnosti. Gre za prizadevanja za enakopra-
ven kooperativni odnos Slovenije z razviti-
mi državami Evropske unije. Še zlasti s ti-
stimi, ki imajo bistveno ugodnejše naravne
primerjalne prednosti pridelovanja. Vpra-
šanje je, ali si bomo sami zagotovili hrano
v zadovoljivi meri. Evropska skupnost že
vrsto let izkazuje velike tržne presežke hra-
ne, za katero so cene pogosto nižje kot pri
nas. V ta namen podpirajo kmetijstvo in
sprejemajo različne ustrezne ukrepe, celo
z namenom zmanjšanja kmetijske produk-
cije. Vprašanje, kakšni in koli^ni bodo so-
cialni pretresi zaradi nezmožnosti enako-
pravnega konkiirenčnega boja mnogih slo-
venskih kmetov, v tem trenutku še nima
večje teže. V spletu mnogih elementov real-
nega položaja pa se zdi, da je socialna in
ekonomska perspektiva množice malih slo-
venskih kmetov, ki so že sedaj povsem na
obrobju družbenega dogajanja, še bolj
vprašljiva.
Na te razlike v položaju slovenskih malih
kmetov je posebej opozoril dr. Hribemik
z Biotehnične fakultete v Ljubljani. Izsledki
so objavljeni v reviji Ib, ki jo izdaja Zavod
za makroekonomske analize.
Prve, tudi negativne izkušnje v sosednji
Avstriji, so se pokazale za njihove kmete
z vstopom v Evropsko unijo. Posledice izha-
jajo iz prostega pretoka blaga, kapitala, sto-
ritev in tudi ljudi. Upoštevaje naravne pro-
izvodne vire in človeški potencial našega
kmetijstva, je bojazen slovenskih kmetov še
toliko bolj upravičena. Predpostaviti je mo-
goče, da bo prišlo do zatona številnih malih
kmetij, socialna problematika dokaj ostare-
lega I^ečkega prebivalstva pa se bo močno
povečala. Ugodnosti, ki jih zagotavljajo za
prilagoditev svojega kmetijstva posamezne
države tržnim razmeram v Evropski uniji,
pri nas najbrž ne bo mogoče doseči zaradi
šibke ekonomske moči.
Razvitejši del Evrope se zanima za drugi
njen del bolj v smislu še neizkoriščenih
možnosti trženja svojih proizvodov, kot pa
v smislu enakovrednega elconomskega part-
nerstva. Za vstop v Evropsko unijo je po-
trebno izpolniti tako ekonomske kot tehno-
loške in socialno-politične temelje. Teh po-
gojev pa še ne izpolnjujejo države v seda-
njem prehodnem obdobju. Zdi se, da so prav
subvencije, ki jih od svojih vlad sicer zahte-
vajo kmetje po vsem svetu, ostale edino
upanje malih kmetov. Še zlasti pa tistih, ki
kmetu je jo v bistveno težjih pridelovalnih
pogojih.
Proizvodni potenciali slovenskega kme-
tijstva so v primerjavi z razvitejšimi evrop-
skimi državami močno omejeni in razdrob-
ljeni. Sedanji dezintegracijski in denaci-
onalizacijski procesi vplivajo zelo neugodno
tudi na še nekaj večjih proizvodnih enot, ki
jih imamo, in ki so po svoji tehnološki
opremljenosti in kadrih še kolikor toliko
sposobni slediti vse zahtevnejši mednarodni
konkurenci.
Glede na skupno število kmetijskih go-
spodarstev in kmetijske površine imamo na
slovenskih kmetijah najmanjše proizvodne
potenciale z močno parcelno razdroblje-
nostjo, kar povečuje stroške pridelave hrane
in zmanjšuje konkurenčnost naših kmetij.
Skupni evropski prostor ne zanimajo naše
proizvodne značilnosti, demografski poten-
cial proizvodnih enot, starostna, izobrazbe-
na, kulturna ali življenjska raven prebival-
stva, ki se ukvarja s kmetijstvom kot prido-
bitniško dejavnostjo, temveč predvsem,
kakšna je kvaliteta in končna cena pridela-
nega živeža. Živimo v času in prostoru, ko
se pojavljajo uvozni viški kmetijskih proiz-
vodov tuje, pogosto cenejše hrane. Za zašči-
to lastnih pridelovalcev pa bi morala tudi
država vplivati z instrumenti ekonomsko-
socialnega razvoja. Vprašanje, kako izbolj-
šati razdrobljeno posestno strukturo, je zato
eno od osrednjih razvojnih vprašanj sloven-
ske kmetijske politike.
Kakšna je socialno-ekonomska struktura
kmetij v Sloveniji? Po opravljenih analizah
se je pokazalo, da se zgolj s kmetovanjem
kot edinim virom pridobivanja dohodka,
preživlja razmeroma majhen delež sloven-
skih kmetij. Po drugi strani pa je dobršen
del prebivalstva, ki si zagotavlja temeljno
eksistenco z aktivnostmi zunaj kmetijske
dejavnosti, ohranja pa v svoji lasti pomem-
ben del kmetijskih proizvodnih virov. Od-
govor za takšno posestvovanje je možno
najti v tradicionalnem odnosu do zemlje in
spoznanju, da si je v kriznih časih vendarle
mogoče zagotavljati osnovno eksistenco
prav s kmetovanjem kot minimalno social-
no varnostjo.
Na podlagi analiz se ugotavlja, da je »či-
stih« kmetij z jedrom članov kmečke druži-
ne, ki se ul^arjajo izključno s kmetijstvom
kot temeljno pridobitniško dejavnostjo, le
okoli petina vseh slovenskih kmetij. Vse
ostale kmetije pridobivajo vsaj del dohodka
iz drugih virov. V preteklih štirih letih so
bili prav tisti delavci, ki imajo poleg zapo-
slitve tudi kmetijo, prvi na seznamu odveč-
ne delovne sile, ki ostaja brez redne zaposli-
tve. Gre za uporabo ukrepov ozkih socialnih
dimenzij, ki so zgolj sredstvo za gašenje
obsežnih socialnih problemov v družbi. Ob
upoštevanju dejanskih proizvodnih virov
tako »mešanih« kot »dopolnilnih« kmetij ne
dajeta ta tipa kmetovanja možnosti za pol-
no zaposlitev na kmetiji. Veča se delež
»ostarelih« kmetij, kjer so vsi družinski čla-
ni starejši od 64 let. To opozarja na dejstvo,
da poteka vse bolj pospešeno demografsko
staranje kmečkega prebivalstva, kar je raz-
vidno tudi iz grafikona v nadaljevanju. Za-
radi nezagotovitve naslednika na teh kmeti-
jah je vprašljiv obstoj ene desetine sloven-
skih kmetij. Številne »ostarele« kmetije bo-
do izginile kot samostojne proizvodne eno-
te. Smer gibanja socialno ekonomske struk-
ture kaže na zmanjševanje deleža »čistih«
kmetij in povečanje »mešanih«, »dopolnil-
nih« in »ostarelih« kmetij.
Ob tem je zelo vprašljiv cilj strategije
razvoja slovenskega kmetijstva, po katerem
naj bi bilo v doglednem času vsaj 70% kme-
tijske zemlje v obdelavi gospodarstev nad
15 hektarjev kmetijske zemlje. Gre za spre-
membo v velikostni strukturi, kar pomeni
precejšnje zmanjšanje sedanjega števila
km^kih gospodarstev in enega od najres-
nejših agramo-političnih problemov. Spre-
membe bodo najbrž počasne in jih bodo
spremljali vse težje rešljivi socialni proble-
mi - zlasti ostarelega kmečkega prebival-
stva. Še kako aktualno vprašanje je, kdo bo
tisti, ki bo dejansko prevzel glavnino bre-
mena reševanja številnih in povsem kon-
kretnih socialnih primerov. Bodo zlasti
ostareli in bolj ali manj onemogli kmetje
prepuščeni sami sebi - tako kot so to v mno-
gih primerih že sedaj? Čeprav vseskozi po-
teka promet s kmetijskimi zemljišči, ne gre
za koncentracijo močno razdrobljenih kme-
tijskih zemljišč, ki prispevajo k pozitivnim
spremembam agrarne strukture in možno-
stim cenejše pridelave.
S kakšnimi demografskimi potenciali
vslovenskem kmetijstvu razpolagamo? Gle-
de na burne povojne procese industrializa-
cije, urbanizacije in deagrarizacije, se
v kmetijstvu vitalni demografski potencial
nenehno slabša. Odhod mladih s kmetij ima
večstranske učinke tako za ekonomsko in
demografsko strukturo kmetij kot za širši
sociaino-kultumi razvoj podeželskega pro-
stora. S staranjem prebivalstva samodejno
zamirajo številne socialne funkcije, hitro iz-
ginjajo narodnostne - krajolike značilnosti,
zlasti v hribovskih kmetijah, gorskem in
kraškem svetu ter obmejnih območjih. Brez
aktivne socialne in ekonomske politike dr-
žave so ta območja obsojena na postopno
opustošenje. Spremembe pa so tudi prepoz-
navne v zaraščanju še ne tako davno kulti-
viranih kmetijskih zemljišč.
Po podatkih popisa prebivalstva iz leta
1991 je v Sloveniji 530 tisoč oseb v gospo-
dinjstvih s kmečkim gospodarstvom, kar
pomeni več kot četrtino slovenskega prebi-
valstva.
Primerjava starostne strukture iz let 1981
in 1991 kaže na naraščanje starostne struk-
ture oz. zmanjšanje deleža mlajših genera-
cij. Čeprav je očitno, da se slovensko prebi-
valstvo stara, je to še bolj značilno za kmeč-
ko prebivalstvo.
Nad 56% kmečkega prebivalstva sodi
v starostno skupino nad 50 let, delež naj-
mlajših je vse manjši. S starostjo pa je nepo-
sredno povezana delovna sposobnost in ak-
tivnost prebivalstva. Ob nadaljevanju pro-
cesa odhajanja mladih je socialna in eko-
nomska perspektiva mnogih sedanjih kme-
tij posledično vse bolj vprašljiva.
Razen demografske in delovne vitalnosti
nas zanima, kakšna je kvaliteta »človeškega
kapitala«, opredeljena z ravnijo znanja in
izobrazbe kmečkega prebivalstva. Analiza
izobrazbenih dosežkov kmečkega prebival-
stva je pokazala, da je zaostanek na tem
področju precejšen za razvitejšim delom
Evrope. Pri tem ne gre za omalovaževanje
tradicionalnih znanj, ki se prenašajo z ene
na drugo generacijo. Problem se kaže v spo-
sobnosti prilagajanja dobršnega dela ne-
ukega kmečkega prebivalstva zahtevam so-
dobnega časa, ki ga teijajo pogoji trženja
v Evropski uniji. Znanje kot izjemno po-
membna oblika kapitala ima v primeru slo-
venskih kmetov še vedno premajhno težo.
Sprememba kvalitete ravni znanja pa zah-
teva veliko časa in precejšnja finančna
sredstva. Ob naraščanju socialne diferenci-
acije v družbi, ki nastaja, je pričakovati, da
bodo ostajali na kmetijah razmeroma naj-
slabše strokovno in izobrazbeno visposob-
Ijeni ljudje. Usmerjenost v tržno kmetova-
nje pa terja ne le proizvodno-tehnološka
znanja, temveč tudi ekonomsko-marketin-
ška znanja, varovanje okolja, socialni in
kulturni razvoj tako kmetije kot podeželske
skupnosti in uveljavljanje političnih intere-
sov te kategorije prebivalstva.
Zastavlja se vprašanje, ali se res kmetje in
njihovi predstavniki v političnem življenju
zavedajo, kaj jim prinaša članstvo v Evrop-
ski luiiji in v kolikšni meri so sposobni izra-
ziti zahteve, ki bi jih morala vladna stran
zagovarjati, ko gre za obstoj in razvoj slo-
venskega kmetijstva.
BOGDAN VUNJAK
it. 30. - 27. i«lii 1995
DOGODKI
6
Predpočitniška
malha za
svetnike
Celjski občinski svetniki so
si za ponedeljek, 31. julija, na-
ložili obsežen dnevni red kar
devetnajstih točk zadnjega
predpočitniškega zasedanja.
Ker ima kar nekaj točk dnev-
nega reda še podtočke, ni pri-
čakovati, da bodo prišli
z obravnavo do konca.
Uvodoma bodo svetniki po-
trjevali mandat novemu članu
občinskega sveta Miranu Gra-
cerju, ki naj bi v občinskem
svetu zamenjal dr. Braneta Se-
moliča iz Celjske neodvisne li-
ste. Gre za imenovanje nado-
mestnega člana, saj se je Se-
molič po 6. mesecih odrekel
svojemu mandatu. Svetnike
čaka tudi paket reorganizacije
Javnega podjetja Komunale
Celje in imenovanj v.d. vodij
novih enot, ob tem pa še zaje-
ten sveženj prostorskih aktov.
V okviru občinskega sveta naj
bi imenovali tudi začasno ko-
misijo za pregled delovanja
podjetja CeljsM sejem, zlasti
z vidika upravljanja s športni-
mi in rekreacijskimi objekti,
komisijo za podelitev priznanj
Mestne občine Celje razstav-
Ijalcem na jesenskem MOS in
Obravnavali izplačevanje
sejnin.
Osrednja točka ponedeljko-
vega zasedanja bo vsekakor
drugo branje ter sprejemanje
odloka o letošnjem proračunu.
Le-ta naj bi v Celju letos zna-
šal 2 milijardi 454 milijonov
tolarjev, župan Jože Zimšek
pa že zdaj nap>oveduje, da bo-
do morali svetniki najkasneje
v roku treh mesecev dobiti na
mizo predlog o njegovem reba-
lansu, saj ostaja odprtih še kar
nekaj področij v razmerju do
države.	IS
Nov bencinski
servis v Velenju
v torek, 25. julija, so v Vele-
nju-Selo slovesno odprli nov
bencinski ser\'is družbe OMV-
Istra, skupine Istrabenz iz Ko-
pra. Servis, katerega površina
znaša 2700 kvadratnih me-
trov, po podatkih investitorjev
popolnoma ustreza evropskim
merilom kakovosti in ekološke
osveščenosti.
Poleg samopostrežne trgovi-
ne in bistroja bo na tem mestu
kupcem na voljo tudi avto de-
lavnica, v kateri bodo poskr-
beli za menjavo olja in filtrov,
montažo in centriranje gum,
optiko, kontrolo in popravilo
koloteka ter globinsko čišče-
nje notranjosti vozila. Pet vrst
goriva in vse storitve bo mogo-
če plačevati tudi s plačilnimi
karticami, novost pa je tudi
plačevanje storitev v tuji valu-
ti. Najemnik novega bencin-
skega servisa je podjetje Mabo
d.o.o.	KL
Nove prometne zadrege?
¥ TE Petro! Celje se bolUo rušenja servisa na Mariborski 88 — Nadomestna lokacija
na papirju nI problem, kratko pa bodo potegnili vozniki
Petrolov bencinski servis
(BS) na Mariborski 88 v Celju
je ^en starejših v Sloveniji,
15. avgusta pa naj bi ga poru-
šili. To zahteva dokončna iz-
gradnja prodajnega centra In-
terspar ter ureditev prometne-
ga režima v okolici, saj naj bi
Mariborska cesta v tem prede-
lu postala štiripasovnica.
Z odločitvijo so se strinjali tu-
di v Petrolu, oziroma njegovi
organizacijski enoti Inženiring
Ljubljana, kjer so podpisali
pogodbo o predvideni rušitvi
v avgustu.
V Petrolovi Teritorialni eno-
ti Celje zdaj, nekaj dni pred
koncem julija, opozarjajo, da
bo rušitev BS sprožila kar ne-
kaj problemov. Opozarjajo na
oskrbo vozil, predvsem tovor-
njakov, ki peljejo skozi Celje
v smeri jug-sever in imajo zdaj
možnost desnega uvoza le na
ta servis. Oskrba z gorivom na
servisih v Polulah oziroma na
Hudinji zaradi levega zavija-
nja ne bo mogoča, voznikom
pa bo ostala možnost oskrbe
z gorivom le na Kidričevi cesti
oziroma Ljubljanski ulici, kar
pa seveda pomeni dodatno
vožnjo po mestnih ulicah. Da
je promet na Mariborski pre-
cejšen, kažejo tudi mesečni
podatki o 400 do 450 tisoč li-
trih prodanega goriva in prili-
vu 4 do 5 milijonov tolarjev
s prodajo dodatnega pro-
grama.
Nepremlšlfena
odločitev?
Petrolov Inženiring v Ljub-
ljani je podpisal pogc^bo o ru-
šenju BS na Mariborski 88,
v kateri so opredeljeni tudi po-
goji odkupa zemljišča ter za-
gotovilo, da bo Petrol odprl
znotraj prodajnega centra In-
terspar manjši BS. Podjetju pa
naj bi v Celju zagotovili tudi
ustrezno nadomestno lokacijo
za gradnjo novega servisa.
Ciril Pirš, vodja trgovine na
drobno v Petrolovi TE Celje,
zdaj ofKJzarja, da v konkretnih
dogovorih niso sodelovali, za-
to tudi bojazen zaradi rušenja
servisa prihaja tako pozno.
Pravzaprav so jo dodatno
spodbudile šele govorice, da je
konkurenčno podjetje že kupi-
lo lokacijo za ^adnjo BS v ne-
posredni bližini, ob poslovni
stavbi Ema. V celjskem Petro-
lu se čutijo izigrane, skrbi pa
jih tudi za stranke, saj bo
oskrba z gorivom v mestu ob
Savinji po rušenju BS na Ma-
riborski 88 precej motena.
Kot so nam povedali v ve-
lenjskem Vegradu, ki gradi
prodajni center Interspar, so
dogovori jasni in rušitev BS
Mariborska 88 je predvidena
za 15. avgust, v enem mesecu
naj bi to območje dokončno
uredili in zgradili ploščad ter
predvidena parkirišča, otvori-
tev Petrolovega BS znotraj
prodajnega centra Interspar
pa naj bi bila 10. oktobra.
Začasno motena
oskrba
Oskrba z gorivom bo v Celju
za vozila v smeri jug-sever po
porušen ju BS na Mariborski
88 vsekakor motena. Kako
dolgo bo tako, je zaenkrat še
težko napovedati.
Čeprav v celjskem Petrolu
zdaj razmišljajo o upravičeno-
sti rušenja servisa, je najbrž za
spodbijanje v preteklosti skle-
njenih dogovorov in podpisane
pogodbe prepozno. Ciril Pirš
sicer opozarja na velike inve-
sticijske vložke v prenovo tega
servisa, ki je bil sredi osemde-
setih let za svojo tridesetletni-
co temeljito prenovljen, drugič
pa so ga z uvedbo samopo-
strežnega načina prodaje gori-
va preuredili v začetku devet-
desetih let.
Direktor Zavoda za planira-
nje in izgradnjo občine Celje
Peter Drozg pojasnjuje, da
s prodajo zemljišča ob poslov-
ni stavbi Ema občina ni imela
ničesar, saj z zemljišči razpo-
laga Sklad za razvoj Republi-
ke Slovenije, za gradnjo nado-
mestnega BS pa je v občini za-
gotovljena lokacija nekoliko
višje ob Mariborski cesti, med
objekti Blagovnega centra ter
križišča Mariborske in Tmo-
veljske ceste. Že v ponedeljek,
31. julija, naj bi celjski občin-
ski svetniki razpravljali
o predlogu sklepa o javni raz-
grnitvi osnutka sprememb ZN
Industrija — sever za območje
LIK ter Regijsko preskrboval-
nega centra Merx, ki vključuje
tudi gradnjo nadomestnega
BS.
Priprave na gradnjo nado-
mestnega servisa se tako šele
začenjajo, kdaj se bo zasadila
prva lopata in kdaj bo na tem
območju urejena Mariborska
ulica v sodobno mestno štiri-
pasovnico, pa je seveda vpra-
šanje časa. Vse dotlej pa bo
oskrba z gorivom za preneka-
terega voznika v Celju motena,
v celjskem Petrolu pa se bodo
seveda morali sprijazniti z iz-
padom prometa, ki ga bo do
15. avgusta še ustvarjalo 5 za-
posler^ na BS Mariborska 88.
IVANA STAMEJČIČ
Foto. EDI MASNEC
V kakšnih 3, 4 dneh po 15. avgustu, ko bodo delavci velenjskega Vegrada začeli z rušenjem BS na Mariborski 88, bo pred
prodajnim centrom Interspar vse pripravljeno za ureditev ploščadi in parkirišč ter gradnjo štiripasovnice. Vprašanje pa je, ali bo
Celje prej dobilo nadomestni BS ali sodobno mestno ulico.
Šmarski otroci so ogroženi
Svetniki so se lotili pereče problematike
v šmarski osnovni šoli je
med 745 učenci več kot polovi-
ca vozačev. Ker je denarja pre-
malo, prihaja 422 otrok v šolo
(ter se vrača) le z dvema avto-
busoma. Zato morajo vstajati
prezgodaj, v prenapolnjenem
šolskem avtobusu pa se doga-
ja, da v njem stoji tudi po
dvajset otrok. Kdaj se bo spre-
menilo?
V novi šmarski občini so
svetniki pretekli teden prista-
li, da uvedejo tudi tretji šolski
avtobus, za prevoze pa bodo
odšteli 2 milijona tolarjev več.
Gre za dosedanjo pogodbo
z Izletnikom, ki opravi z dve-
ma avtobusoma nič manj kot
254 kilometrov, po nevarnih
cestah, otroci pa morajo stati.
Zaradi prezgo^jega vstajanja
ter vračanja in nevarnega sti-
skanja v avtobvisih so se starši
pritoževali tudi na roditeljskih
sestankih.
V prejšnji občini Šmarje pri
Jelšah so šolski prevozi otrok
prestavljali tako visok znesek,
da občina šolskih zahtev
šmarske šole ni več zmogla
upoštevati. Kako pa je v osta-
lih, v novih občinah? Zlatka
PUko, vodja oddelka za druž-
bene dejavnosti šmarske obči-
ne omenja podatek, da raču-
najo v domačem proračunu za
prevoz 411 vozačev na 6,6 mi-
lijonov SIT, v občini Podčetr-
tek za 290 vozačev 13 milijo-
nov, v občini Kozje za 207 vo-
začev 11 milijonov, v Rogateu
pa, za 180 vozačev, 10 milijo-
nov SIT.
Kot je znano, skrbijo z letoš-
njim novim letom za šolske
prevoze občine. Tako je prišlo
do novih pogodb z Izletnikom,
ki je sicer dražji kot domači
zasebniki, vendar ti nimajo re-
zervnih vozil. V delu občine so
že poskušali z zasebniki, pri
tem pa je Izletnik postavil po-
goj >vse ali nič<.
Šmarski svetniki pa so na
zadnji seji sprejeli še eno po-
membno odločitev in sicer
o podaljšanju šolske avtobus-
ne proge od Ločneca do Sv.
Štefana ter Čoklca, saj ne gre
za podražitev. Tako bodo 1^-
ko ukinili šolske prevoze med
Sv. Štefanom ter slivniško šo-
lo, v šentjursko občino, kjer so
se doslej šolali tudi tamkajšnji
otroci. Prevoz so plačevali iz
Šmarja, avtobusne povezave
v Šmarje pa sploh ni bilo. Veli-
ka večina staršev iz okolice Sv.
Štefana želi, da bi se otroci
šolali v Šmarju.
BRANE JERANKO
Za trgovino v šoli ni prostora
v celjski krajevni skupnosti
Dolgo polje se je v začetku
tedna zaključila javna razgr-
nitev osnutka sprememb zazi-
dalnega načrta Glazija, ki se
nanaša na gradnjo Srednje šo-
le za gostinstvo in turizem ter
telovadnice pri Gimnaziji Ce-
Ije-Center ob Kosovelovi ulici.
Obstoječi zazidalni načrt je
na tem območju predvideval
gradnjo novih prostorov Zgo-
dovinskega arhiva, vendar so
v Celju pred časom, ko se je
prostorska rešitev za arhiv na-
šla v okviru zdajšnje lokacije,
predel ob Kosovelovi in Lev-
stikovi ulici namenili za grad-
njo nove Srednje šole za go-
stinstvo in turizem ter telo-
vadnice pri Gimnaziji Celje-
Center. Glede gradnje telo-
vadnice med krajani v času
javne razgrnitve ni bilo pri-
pomb, drugače pa je bilo za
srednješolsko novogradnjo.
Slednja namreč zahteva ruši-
tev dveh objektov - stanovanj-
ske hiše dmžine Božiček ter
trgovine Prima, ki je v lasti
dnižine Popovič, ob križišču
Kosovelove in Levstikove uli-
ce. Primemo nadomestno hišo
oziroma izplačilo odškodnine
za Božičkove bo na svoja pleča
prevzela Mestna občina Celje,
bolj zapleten pa je primer tr-
govine Prima.
Popovičevi namreč v prime-
ru rušenja njihove trgovine in
lokala pričakujejo nadomest-
no lokacijo za svojo dejavnost
v prostorih novozgrajene sred-
nje šole, v ministrstvu za šol-
stvo in šport pa o tem nočejo
ničesar slišati, saj predvidena
velikost nove šole komaj zado-
stuje potrebam učnega pro-
grama in v nobenem primeru
ne bi prenesla oddajanja pro-
stora za druge dejavnosti. Di-
rektor Zavoda za planiranje in
izgradnjo občine Celje Peter
Drozg je ob tem jasen: »Po-
godba med lastniki trgovine in
občino je jasna, saj je bilo ves
čas znano, da je ta lokacija na-
menjena drugim dejavnostim.
Trgovina je bila mišljena kot
začasna dejavnost, zato občina
tukaj ne nosi odgovornosti.
Ker pa sta se glede na obisk
v času obratovanja trgovina in
lokal izkazala za potrebna, iš-
čemo najprimernejšo rešitev,
da bi ti dejavnosti ob šolskih
prostorih vendarle ohranili.
Jasno pa je, da se bosta morali
prostorsko in tudi po izgledu
podrediti šolski novogradnji.«
V pristojnih občinskih služ-
bah bodo do ponedeljka, zad-
njega predpočitniškega zase-
danja celjskega občinskega
sveta, zbrali pripombe iz časa
javne razgrnitve in svetnikom
ob prvem branju osnutka
sprememb zazidalnega načrta
Glazija ponudili tudi možne
rešitve za nekatere pripombe.
S sprejemom sprememb za-
zidalnega načrta Glazija se
namreč kar precej mudi, saj je
začetek pripravljalnih del in
same gradnje obeh objektov
predviden še pred koncem le-
tošnjega leta.
IS
Anketa
o cerkvenem
davku
LJUBUANA, 25. julija
(Dnevnik) -- Dnevnikova
raziskovalna skupina in
agencija Ninamedia sta
opravili anketo o financi-
ranju verskih skupnosti
v Sloveniji. Odgovori 700
vprašanih so pokazali, da
okrog 70 odstotkov vpraša-
nih, ki so potrdili svojo pri-
padnost rimokatoliški
cerkvi meni, da država ni
dolžna skrbeti za material-
ni položaj Cerkve. Manj
kot 20 odstotkov vprašanih
bi pristalo na splošen ob-
vezni davek za Cerkev. Ve-
liko več pa bi plačevanje
tega davka prepustilo de-
klariranim vernikom, več
kot 77 odstotkov pa tistim,
ki ga želijo plačevati.
Zakon o obrestnih
merah
LJUBLJANA, 25. julija
(Delo) - Državni zbor je po
hitrem postopku sprejel
zakon o predpisani obrest-
ni meri zamudnih obresti
in temeljni obrestni meri.
Predpisana obrestna mera
zamudnih obresti je enaka
temeljni obrestni meri, po-
večani za 1,8-kratnik
splošne eskontne mere
Banke Slovenije. Veliki
R pa določa svet BS in je
enak aritmetičnemu pov-
prečju mesečnih stopenj
rasti cen na drobno v pre-
teklih treh mesecih, prera-
čunan na letno raven.
Prehitro
o zamenjavi
LJUBLJANA, 20. julija
(Dnevnik) - Predsedniki
treh strank vladajoče ko-
alicije Janez Drnovšek,
Lojze Peterle in Janez Koc-
jančič so govorili o pogaja-
njih z Italijo, odprtih vpra-
šanjih glede dogovarjanja
s Hrvaško in kadrovskih
rešitvah na nekaterih vele-
poslaniških mestih. Infor-
macije, da naj bi predsed-
nik vlade pripravljal zame-
njavo zunanjega ministra
Zorana Thalerja, pa so bile
menda prenagljene, saj
o tem niso razpravljali.
Omiiiii ostrino
LJUBLJANA, 20. julija
(Dnevnik) - Poslancidi^v-
nega zbora so v nadaljeva-
nju razprave omilili ostrino
v predlaganih določilih za-
kona o varnosti v cestnem
prometu. Po tistem, ko se je
večina v razpravi nagibala
k popolni prepovedi alko-
hola na cestah, je glasova-
nje pokazalo, da je večina
za 0,5 g/kg alkohola v krvi.
Tako bo vsaj ostalo do dru-
ge obravnave zakona.
Upokojenci bodo
dobiii več
LJUBLJANA, 21. juUja
(Dnevnik) - Ker se je pov-
prečna majska plača v pri-
merjavi z aprilsko povečala
za 2,6 odstotka, je upravni
odbor pokojninskega zavo-
da sprejel sklep, da je treba
za enak odstotek uskladiti
pokojnine od maja naprej.
Konec julija bodo torej
upokojenci dobili za 2,6
odstotka višje pokojnine,
zraven pa še poraom razli-
ke za dva meseca, kar bo
skupaj naneslo nekaj manj
kot 8 odstotkov več kot
v juniju.
iff. 30. - 27. iulil 1995
7
VROČA TEMA
Ali direktorji tepejo?
y Rogaški Slatini veliko govorilo o telesni poškodbi sindikalnega zaupnika Zdravka Štiha - Direktor trdi,
da se le Štib sam vrgel na tla
Kaj se je junijskega četrtka
dogajalo v upravnih prostorih
slatinske Pekarne in slaščičar-
ne, kjer je zaposlenih 51 delav-
cev ter je profitni center celj-
skega Klasja. O tem veliko go-
vorijo v Rogaški Slatini, dogo-
dek pa odmeva tudi do Ljub-
ljane. Tega dne je namreč pri-
šlo do hudega spora med di-
rektorjem Slavkom Sisinger-
jem ter sindikalnim zaupni-
kom Zdravkom Štihom, ki de-
la kot vzdrževalec.
Glasni pogovor se je končal
s Štihovo telesno poškodbo ter
šestimi dnevi bolriškega stale-
ža, kar je ugotovil mr. sci. dr.
Ivan Ratkajec. Sindikalist tr-
di, da ga je direktor udaril,
direktor pa, da se je sindikabii
zaupnik sam vrgel po tleh. Sti-
hov sindikat, v Ljubljani, je
zoper direktorja sprožil posto-
pek, dogodek pa je Štih, nato
pa tudi Sisinger, prijavil sla-
tinski policijski postaji.
Kombi za sina?
o dogajanju sem pred dnevi
povprašal oba, Zdravka Štiha
in Slavka Sisinge^a, ki sta mi
dala tudi pisni pojasnili. Njuni
medsebojni odnosi so bili očit-
no že dalj časa hladni.
Pred približno dvema leto-
ma je direktor prodal kombi
traffic, Štih" pa ve, da so bili
s tem seznanjeni le vodje de-
lovnih enot. Meni, da je bilo
vozilo vredno kar 14 tisoč
mark, saj je bilo malo pred tem
popolnoma obnovljeno. Direk-
tor je nato delavcem povedal,
da je kombi prodan za nekaj
manj kot štiristo tisoč tolarjev,
je dejal sindikalist. »Lastnik
kombija je postal direktorjev
sin.« V tem času je postala teh-
nološki višek delavka Branka
Stojnšek, ki je po šestih mese-
cih >na čakanju< ostala brez
službe. Delavka razvažanja
slaščic s kombijem ne bi zmo-
gla, je dobil odgovor Zdravko
Stih. Podjetje je nato sklenilo
pogodbo o razvažanju slaščic
z direktorjevim sinom Igor-
jem.. V podjetju naj ne bi bilo
dovolj voznikov, čeprav so
preteka leta to delo opravljali
skladiščni delavci, ki imajo si-
cer podobni, nič večji obseg
dela kot poprej. »Na vprašanja
sem dobival le delne odgo-
vore.«
Med junijskim pogovorom je
sindikalist direktorja povpra-
šal, zakaj prevaža slaščice po-
godbeni voznik (direktorjev
sin) in to z neustreznim vozi-
lom, avtomobila citroen, ki je
ostal v lasti podjetja, pa ne
uporabljajo. Najprej pa sta go-
vorila o plačah, zakaj ni več
stimulacije, o bistveno nižjem
odstotku za delovni učinek in
podobno. Direktor Sisinger je
po njunem pogovoru napisal
uradni zapisnik, ki ga je oseb-
no podpisal. Še isti dan je di-
rektor sindikalista poklical
v svojo pisarno, da bi zapisnik,
ki ga je sam pripravU, ta pod-
pisal. Štih je prepričan, da ga
zapisnik (uredništvu je prosto-
voljno dal fotokopijo spornega
besedila) prikazuje v luči ne-
kakšnega sovražnika podjetja.
Podpis je zato odklonil, kmalu
po tistem pa opazil, da se se-
stajajo vodje delovnih enot.
»Direktor me je
udaril«
Naslednje jutro, v četrtek, se
je Štih oglasil pri direktorju
ter mu dejal, da bo zapisnik
podpisal. Direktor se spomi-
nja, da mu je zato zapisnik
izročil, Štih pa je rekel, da ne
bo podpisal ter da se bosta za-
radi laži srečala na sodišču.
»Skočil sem za njim. Prijel sem
ga za žep, s kazalcem desne
roke, z levo roko pa sem prijel
rob zabeležke. Dejal sem mu:
>Če nisi podpisal, si zabeležke
tudi lastiti ne moreš.« Nato sta
se obrnila proti tajništvu. »Vr-
gel se je na tla, na roke in tre-
buh. Niti dotaknil se ga ni-
sem,« zatrjuje direktor. »Rekel
sem mu: >Kaj pa delaš na tleh,
vstani.< Po kratkem premoru
sem dejal tajnici, naj pokliče
policijo.«
Sindikalni zaupnik trdi na-
sprotno: »Začel sem teči iz pi-
sarne, on pa za menoj. Ko me
je dohitel, me je udaril po rami
in sunkovito potegnil nazaj,
tako da sem padel na tla. Taj-
nica je klicala: >Ne se tepsti, ne
se tepsti !< (Direktor mi je po-
sredoval izjavo tajnice, Marije
Antlej, ki to pisno zanika.) Ta-
krat sem zavpil tajnici naj po-
kliče policijo. Odgovorila je,
da ne bo.« TMdi direktor se do-
bro spominja, da je sindikalni
zaupnik vzel v roke slušalko,
ter hotel poklicati policiste.
Direktor je Štihu vzel slušal-
ko: »Jaz bom poklical, zato
sem jaz odgovoren,« sem mu
rekel. »Nato je Zdravko Štih
brez besed odhitel iz tajništva
in zapiistil upravne prostore.«
Ko je direktor Sisinger pokli-
cal domačo policijsko postajo,
je izvedel, da je tam že Štih.
»Nato sem se tudi jaz oglasil
tam.«
Ko se je direktor vrnil, je
prišla tehnologinja, Marija
Lesjak, po obrazec o poškodbi
na delu. »Povedala je, da je
Štih v pekamiških prostorih,
da ga boli križ, pa tudi hoditi
ne more.« Kot je razvidno iz
policijske prijave, je zdravnik,
mr. sci. dr. Ivan Ratkajec, ugo-
tovil tudi udarnino med lopa-
ticami, zvin v ledvenem delu.
K zdravniku je odšel po 9. uri.
Sindikalni zaupnik je ostal
v bolniškem staležu šest dni,
s posebno pisno izjavo pa je
obvestil generalnega direktor-
ja Klasja, Edvarda Stepišnika,
celjsko pravno službo ter se-
dež svojega sindikata Neod-
visnost, v Celju in v prestol-
nici.
Sindikat je celjskemu Klas-
ju poslal zahtevo za ugotovitev
hujše kršitve direktorjevih de-
lovnih obveznosti. Slednji naj
bi jih usodnega dne kršil kar
po petih različnih členih, ga
dolži sindikat iz Ljubljane.
Zadnjo besedo, resnico v prid
Štiha ali Sisingerja, pa bo po
policijski prijavi moral izreči
tudi sodnik...
BRANE JERANKO
Zdravnik je ugotovil tudi udarnino med lopaticami, zvin v ledvenem delu. Zdravko Štih trdi, da
ga je udaril direktor, ta pa, da se je sam vrgel po tleh.
Predstavnice Evrope v Nazar{ali
V	Nazarjah se je v soboto, 21. julija, začela mednarodna
poletna šola, ki se je udeležuje 200 žensk in več kot 50 otrok iz
16 evropskih držav.
V	kampu Savinja bo v nasledrjih dneh, vse do sobote, 5.
avgusta, prva učna konferenca naj rednih in izobraženih evrop-
skih žena.
V	taboru so se nastanile v 14 šotorih, vsak šotor pa je poleg
bivališča tudi učilnica. Čas nameravajo aktivno izkoristiti,
obravnavati aktualne teme, se posvetiti učenju jezikov, računal-
ništva, managementa in še marsičesa. Z različnih zornih kotov
bodo osvetlile tudi politično vlogo žensk pri spremembah
v Evropi. Za otroke, med njimi je največ ruskih, pa so organiza-
torji srečanja iz nemškega združenja žena pripravili poseben
program, v katerem bodo lahko najmlajši sprostili veliko
ustvarjalne energije. Med drugim bodo izdelali maskoto tabora,
velikega nilskega konja, in se lotili aktivnega učenja jezikov.
KL
Konjiški mestni trg v ognju
Gasilci konjiške zveze so minulo soboto na Mestnem trgu
v Slovenskih Konjicah izvedli vajo, na kateri so sodelovali člani
gasilskih društev Konjice, Konus, Tepanje, Loče, Žiče in Oplot-
nica. Svoje sposobnosti so naključnim opazovalcem prikazali
z gašenjem navideznega požara v središču mesta, reševanjem
ponesrečencev z lestvijo in gašenjem velikih objektov. B. P.
Tvegano predvajanje
kodiranih programov
V Cellu se niso odločili za njihov Izklop, v Velenju vse legalno
Sistem kabelske televizije je
v Sloveniji še v povojih in tudi
zakonsko zadeve niso doreče-
ne, zato ni čudno, da so lahko
do nedavnega v takšnih raz-
merah kabelski operaterji
v Sloveniji nemoteno predva-
jali najrazličnejše satelitske
programe, pa čeprav bi morali
za nekatere imeti sklenjene
pogodbe in plačevati za njiho-
vo predvajanje. Pred časom jih
je zato vznemirila vest iz Kra-
nja, kjer so kriminalisti opra-
vili preiskavo v prostorih ka-
belskega sistema in zaplenili
dekoderje za kodirane progra-
me kot so Filmnet plus, Sky
movies, Movie Chanel in Sky
one. Zanje namreč slovenski
kabelski sistemi nimajo skle-
njenih pogodb s producenti in
je vsakršno predvajanje teh
programov je nelegalno.
Kazenski zakonik predvide-
va za takšne kršitve tudi do tri
leta zapora za direktorja ka-
belskega sistema. Številni si-
stemi v Sloveniji so v teh raz-
merah izklopili kodirane pro-
grame, drugi pa čakajo, kaj bo.
Kako so na to reagirali na
Celjskem?
Združenje kabelskih opera-
terjev Slovenije je svojim čla-
nom sicer priporočilo, da iz-
klopijo kodirane programe iz
svojih omrežij, ti pa so se odlo-
čili različno. Tisti, ki nadalju-
jejo s predvajanjem, počnejo
to na lastno odgovornost.
V Celju lahko v tistih delih
mesta, kjer je iz^ajen kabel-
ski sistem, gledajo 33 progra-
mov. Po besedah Janka Tum-
ška, ki v okviru svojega po-
djetja vodi izgradnjo in uprav-
lja s kabelskim sistemom
v mestu, so kodirane programe
najprej res izključili, nato pa
so se odločili, da Skyjeve pro-
grame ponovno vključijo
v omrežje. Če bodo prisiljeni
programe izklopiti, jih bodo
na izrecno zahtevo distribu-
terjev programov. Pri Premi-
ere so to zahtevali, zato pro-
grama ni več v kabelskem si-
stemu, pri ostalih pa tega ni
bilo, zato Celjani še vedno gle-
dajo tudi nekatere Skyjeve ko-
dirane programe. Za MTV, ki
je od 1. julija prav tako kodi-
ran, pa se po besedah Janka
Tumška že pripravlja pogod-
ba, kar pomeni, da ga bo mo-
goče kmalu ponovno vključiti,
seveda proti plačilu. Izračima-
li so, da bi strošek za naročni-
ka pomenil le dodatnih 6 to-
larjev na mesec pri naročnini
za ponovno gledanje MTV. Si-
cer pa bo po Tumškovem mne-
nju v prihodnje verjetno treba
uvfesti sistem dodatnega plače-
vanja za programe, ki bodo
kodirani in jih brez plačila ne
bo več mogoče gledati. Cena
bo odvisna od tega, kako veli-
ko število gledalcev se bo za to
odločilo.
Drugače kot v Celju ravnajo
v Velenju, kjer predvajajo le
programe, za katere imajo
urejene pravice za distribuci-
jo. Med kodiranimi programi
na velenjski kabelski televizi-
ji, ki predvaja vsega skupaj 22
programov, so bili na primer
Filmnet, Sky Movies Plus in
Premiere. Od letošnjega maja
gledalci teh programov ne mo-
rejo več spremljati. Slavko
Korenič, član upravnega od-
bora kabelsko razdelilnega si-
stema d.d. Velenje je povedal,
da na velenjski kabelski tele-
viziji ta čas nimajo nobenega
kodiranega programa, za ka-
terega ne bi imeli urejenih
pravic za distribucijo. Do kon-
ca leta pa bodo uvedli tudi si-
stem individualno plačljive te-
levizije oziroma posameznih
pro^amov, ki so danes kodi-
rani. Na ta način bodo lahko
gledalci, če bodo prispevali
posebno plačilo, te programe
spremljali. Za Filmnet (multi
choise), denimo, morajo gle-
dalci v svetu, kjer imajo to
možnost, odšteti po 12 dolar-
jev mesečno. O konkretnih ce-
nah za posamezne programe se
bodo dogovorili v okviru zdru-
ženja kabelskih sistemov
predvidoma do konca sep-
tembra.
KL, TC
Vsi, ki bi radi tudi v samem
središču Celja dočakali kabel-
sko televizijo, bodo morali še
malo počakati. V tem času na-
mreč gradijo sistem v Zagra-
du, jeseni pa pride po zagoto-
vilih Janka Tumška na vrsto
središče mesta. Le na ta način
bo namreč mogoče urediti tudi
sprejem signala v Zagradu.
Naročnina RTV
1.540 SIT
LJUBLJANA, 21. julija
(Dnevnik) - Vlada jespreje-
la 9-odstotno podražitev
RTV naročnine, ki bo tako
od 1. avgusta znašala 1.540
tolarjev. Od vodstva pa je
zahtevala, da pripravi sa-
nacijski program in pred-
loge za pokritje nastale iz-
gube. Z izključitvijo sred-
njevalovnih oddajnikov
v Domžalah v dnevnem ča-
su, na Belem križu in
v Prekmurju naj bi letno
prihranili 30 milijonov to-
larjev, vendar je ta odloči-
tev vznejevoljila poslušalce
in izzvala protest dveh po-
slank v državnem zboru.
Nižje veleprodajne
cene zdravil
LJUBLJANA, 21. julija
(Republika) - Veleprodajne
cene domačih zdravil naj bi
se v prihodnjih dneh zniža-
le za povprečno 3,5 odstot-
ka, novim pravilom pa se
bodo morali prilagoditi tu-
di številni uvozniki tujih
zdravil. Vlada je namreč
omejila marže veleproda-
jalcev zdravil na 6,55 od-
stotka veleprodajne cene.
Doslej so bile namreč mar-
že desetodstotne ali višje.
Pričakovati je, da bi se mo-
rale zaradi tega znižati tu-
di drobnoprodajne cene
v lekarnah.
Zupan končal
gladovno stavko
LJUBLJANA, 24. julija
(Republika) - Darko Zupan,
ki je več kot mesec dni gla-
dovno stavkal pred stavbo,
v kateri ima prostore tudi
SDSS, je stavko končal in
prepeljali so ga v Klinični
center. Prepričalo ga je
sporočilo iz kabineta pred-
sednika Drnovška in obisk
dveh vladnih predstavni-
kov.
Sezonska dela
brez davka
LJUBLJANA, 24. julija
(Delo) - Poslanci v držav-
nem zboru so v nadaljeva-
nju jvdijske seje obdelah
petnajst od devetintridese-
tih točk dnevnega reda,
med njimi tudi štiri od de-
vetih zakonov, o katerih
odločajo po hitrem postop-
ku. Z dopolnitvijo zakona
o posebnem davku na dolo-
čene prejemke so odpravili
plačilo tega 25-odstotnega
davka za sezonsko delo
v hmeljarstvu, sadjarstvu
in vinogradništvu.
Zakonsko urediti
presajanje
organov
LJUBLJANA, 24. julija
(Večer) - Septembra čaka
poslance zakon o odvzemu
in presajanju organov. Gre
za občutljivo temo, ki naj
bi v novi zakonodaji dobila
nekaj novih rešitev. Glavni
interes pri presajanju orga-
nov naj bi bil interes živega
človeka. Zdravniki za odv-
zem organov pri mrtvih naj
za soglasje ne bi več prosili
svojcev, pač pa bi se za
odvzem lahko odločili, če
to ne bi bilo izrecno prepo-
vedano. V zakonu naj bi bi-
lo tudi izrecno poudarjeno,
da v nobeni obliki ni dovo-
ljeno trgovanje z organi.
iff. 30. - 27. iulil 1995
Sr:! VROČA TEMA
8
Bangladeš sredi Celja
Kužni odpadki celjske bolnišnice v starih sodlb - Z njibovo dezinfekcijo naj bi začeli na območju čistilne naprave r školjl vasi
»Kaj takšnega kot je te dni
videti na območju celjske
bolnišnice, še v Bangladešu
človek ne bi mogel doživeti,«
je ogorčeno opisoval skladiš-
čenje kužnih odpadkov na
bolnišničnem dvorišču eden
od okoliških stanovalcev.
Že od lanskega novembra
namreč bolnišničnih kužnih
odpadkov ne dezinficirajo
več v mobilni napravi, od-
padki pa se kopičijo in kopi-
čijo. »Dokler je bila zima, je
še šlo. Zdaj pa vse bolj nez-
nosno smr^, tropi mačk in
roji muh ob sodih v nepo-
sredni bližini bolnišnične
kuhinje pa bi morali skrbeti
še koga drugega, ne le nas,«
so ogorčeni ljudje.
Direktor Splošne bolnišni-
ce Celje mag. dr. Aleš Dem-
šar se neprimernega skladiš-
čenja kužnih odpadkov za-
veda, hkrati pa dodaja, da so
si v bolnišnici ves čas priza-
devali, da bi jih vendarle
čimprej odstranili.
Prisilna zaustavitev
dezinfelctorja
»Mobilna dezinfekcij ska
naprava ZDA, s katero je
upravljalo podjetje Eko-Plus
iz Celja in s katero smo do
lanskega novembra razkuže-
vali tudi vse naše kužne od-
padke, je bila kupljena s po-
sojilom Zavoda za zdrav-
stveno zavarovanje Sloveni-
ja. Ker bolnišnične in ostale
zdravstvene ustanove v Slo-
veniji zaradi stroškov niso
bile pripravljene svojih kuž-
nih odpadkov razkuževati
z njo, upravljalec zdravstve-
ni zavarovalnici ni zmogel
vračati posojila. Tako so mu
napravo novembra lani zase-
gli, v tistih zdravstvenih
ustanovah, kjer smo bili
z razkuževanjem odpadkov
vezani na Eko-Plus, pa smo
se znašli v zagati,« pojasnju-
je mag. dr. Demšar.
V	celjski bolnišnici imajo
za redno shranjevanje na vo-
ljo deset 1.100-litrskih kon-
tejnerjev, kar zadošča za tri-
tedensko skladiščenje kiiž-
nih odpadkov. Vsake 3 tedne
do lanskega novembra je
mobilna dezinfekcij ska na-
prava opravila svoje delo in
problema z odpadki v bol-
nišnici ni bilo. »Ko je zdrav-
stvena zavarovalnica mobil-
no napravo zasegla in prepo-
vedala njeno obratovanje,
smo se iz stiske reševali
s shranjevanjem kužnih od-
padkov v stare 200-litrske
sode, v katerih smo tovrstne
odpadke v bolnišničnih klet-
nih prostorih skladiščili že
pred nakupom naprave. Ker
je nekdanje kletno skladišče
zdaj izkoriščeno v druge na-
mene, za shranjevanje sodov
z odpadki nismo imeli druge
možnosti kot zunanji prostor
ob toplarni,« je jasen mag.
dr. Demšar.
V	Splošni bolnišnici Celje
so pri tem za osnovno var-
nost poskrbeli v toliko, da so
vse skladiščene sode z od-
padki pokrili ter dobro zapr-
li s silikonskim kitom. Sled-
nje ni bilo poceni, saj je samo
silikonski kit za vsakega od
150 sodov veljal tisoč tolar-
jev, vseeno pa to ni bila traj-
na rešitev. Vremenske spre-
membe, dež in temperaturne
razlike so povzročili pokanje
kita, to pa je seveda tudi
glavni razlog za zdajšnji
neznosni smrad.
Ministrstvo odicupilo
dezinfelctor
»Zaplenjeno« mobilno de-
zinfekcijsko napravo je od
zdravstvene zavarovalnice
odkupilo ministrstvo za
zdravstvo in jo na osnovi
razpisa oddalo v upravljanje
dvema koncesionarjema.
Zdaj je naprava v upravlja-
nju podjetij Molier iz Celja
in Aiko iz Domžal in spet
deluje. Glede na uredbo mi-
nistrstva za zdravstvo, da
morajo vse zdravstvene
ustanove poskrbeti za raz-
kuževanje kužnih odpadkov
z njo, bo imela dovolj dela.
V Celju so z njo že razkuži-
li tiste kužne odpadke, ki so
bili skladiščeni v kontejner-
jih, problem pa je razkužitev
odpadkov iz sodov. Po bese-
dah mag. dr. Demša^a so le-
ti zaradi zatekanja vode
v sode premokri in jih na-
prava ne more razkužiti, za-
to bo najverjetneje potreben
predhodni postopek preša-
nja. Kaj takega na bolnišnič-
nem dvorišču ni moč opravi-
ti, zaradi neprimerne infra-
strukture pa ne ustreza niti
lokacija na občinskem ko-
munalnem odlagališču od-
padkov.
Rešitev v bolnišnici vidijo
na območju čistilne naprave
v Škofji vasi, kjer imajo
zgrajeno ustrezno infra-
struMuro in bi do končne za-
gotovitve pogojev za obrato-
vanje mobilne naprave na
komunalnem odlagališču
lahko začasno opravljali
razloiževanje kužnih od-
padkov.
Na potezi inšpeictorli
Zdravstvena inšpektorica
Ivanka Tumšek si je skupaj
z direktorjem Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje
dr. Ivanom Erženom ter
ostalimi strokovnjaki v po-
nedeljek ogledala primer-
nost lokacije pri čistilni na-
pravi v Škofji vasi.
O tem, ali bi bilo mogoče
izdati začasno dovoljenje za
obratovanje naprave na tej
lokaciji v torek pred zaključ-
kom naše redakcije ni želela
govoriti, saj je potrebno vso
zadevo natančno proučiti.
Prav tako nam ni želela od-
govoriti, kdaj bo odločitev
znana.
Vsekakor pa bo v Celju
treba najti rešitev. Ureditev
infrastnikture na občinskem
komunalnem odlagališču ni
stvar, ki bi jo lahko zagoto-
vili v nekaj dneh, Celje pa je
s sklepom ministrstva dolo-
čeno za regijsko zbirno toč-
ko, kjer bi razkuževali od-
padke vseh regijskih zdrav-
stvenih ustanov. Direktor
Splošne bolnišnice Celje
mag. dr. Aleš Demšar ob tem
pravi, da je bolnišnica dolž-
na poskrbeti le za svoje od-
padke - bolnišnično dvorišče
je torej lokacija zgolj za naj-
nujnejše obratovanje mobil-
ne dezinfekcij ske naprave
pri razkuževanju lastnih,
bolnišničnih odpadkov - vse
druge kužne odpadke, ki se
naberejo pri delu zdravstve-
nih ustanov širom regije pa
vse do Zasavja, pa bo treba
razkužiti kje drugje.
Odgovornost?
Problem posebnih odpad-
kov v Sloveniji kljub nasta-
jajoči zakonodaji še zdaleč
ni ustrezno rešen. Žalostno
pa je, da tudi tisti poskusi, ki
so zastavljeni na ekološko
neoporečnih temeljih, že
v kali propadajo.
Najlažje je sprejeti liredbo
o obveznem razkuževanju
kužnih odpadkov vseh
zdravstvenih ustanov in do-
ločiti regijske zbirne točke
za njihovo dezinfekcijo, pa
ob tem niti preveriti, ali ima-
jo te zbirne točke tudi dejan-
ske možnosti za obratovanje
naprave. Kako bodo to reše-
vali v Celju, bo konec koncev
morala povedati tudi država.
Poglavitno vprašanje, ki
ostaja in bi ga bilo treba ta-
koj razrešiti, pa je seveda
množica neustrezno skladiš-
čenih sodov na bolnišničnem
dvorišču. Mag. dr. Demšar
pravi, da z njimi nimajo
kam. »Na komunalno odla-
gališče jih ne moremo odpe-
ljati, saj tam ni ustreznih po-
gojev za njihovo skladišče-
nje,« pravi in se hkrati zave-
da, da tudi bolnišnično dvo-
rišče ni pravšnja lokacija.
Odgovornost bi lahko iskali
v Zavodu za zdravstveno za-
varovanje Slovenije, ki je
lanskega novembra zasegel
mobilno napravo in prepo-
vedal njeno obratovanje
- a kaj, ko so imeli konec
koncev zaradi neplačevanja
dolgov tudi oni svoje ra-
zloge?
Kdo pa je tisti, ki ga bo
zaskrbelo zdravje ljudi? Se
bodo morda inšpektorji
ustavili tudi na bolnišnič-
nem dvorišču in proučili
možnosti, kako s tega ob-
močja odstraniti mačke in
muhe, ki krožijo okoli prete-
če nevarnosti v sodih? Ljudje
kaj več od tega, da opozarja-
jo na nevarnost, sami ne mo-
rejo storiti — zdravniki pa za-
radi neučinkovitosti drugih
pristojnih služb svojega dela
tudi ne bodo ustavili!
IVANA STAMEJČIČ
Foto: EDI MASNEC
iff. 30. - 27. iulil 1995
9
NASI KRAJI IN LJUDJE
Na najelitnejšem plesu
y Rogaški Slatini so pripravili Anin ples
Tradicijo slatinskega Ani-
nega plesa so 1. 1992 znova
obudili. Na plesnem odru Ro-
gaške Slatine so nekoč plesali
celo Habsburžani, Bonaparte-
jevi ter Bourboni, najimenit-
nejše evropsko plemstvo, naj-
bogatejši pariški finančniki...
Poslej se uveljavlja kot najelit-
nejši ter največji slovenski
ples.
Da je resnično tako, je potr-
dilo sobotno dogajanje pod le-
stenci Kristalne dvorane. Med
110. plesalci so prevladovali
Slovenci, nekaj gostov pa je
bilo tudi iz Avstrije. Ugledneži
so lahko po 20. uri začeli pri-
hajati po stopnicah, na terasi
so jim ponudili šampanjec
- potem so vsak par posebej
najavili - v spremstvu protoko-
la pa so jih pospremili do re-
zervirane mize. Ko so se zbra-
li, so začeli s slovesno večerjo,
ki je trajala dve uri. Na Ani-
nem jedilniku so bile najra-
zličnejše dobrote, od lososa in
dušenih polžev v vinu, do
pljučne pečenke, petnadstrop-
ne Anine torte... Med večerjo
si je zbrana elita ogledala kul-
turni program, za katerega so
poskrbeli slatinski Orkester
Musica Camerata, ki postaja
redni gost, baritonist Matjaž
Robavs, pa solista ljubljanske-
ga baleta, Andreja Hribersek
ter Viktor Isaičev.
Po večerji, ob 23. uri, so slo-
vesno odprli Anin ples in to
z letošnjim častnim gostom,
Avstrijcem Albertom Jelosch-
kom, prvim gostom 1. 1992
obujene plesne prireditve. Pol
ure pred polnočjo so se lotili
rezanja petnadstropne Anine
torte, opolnoči pa nazdravili
s šampanjcem. Ne kar tako, saj
so za obiskovalce pripravili
imenitne kozarce Steklarne
Rogaška, z letošnjo letnico
Aninega plesa. Po polnoči so
se spomnili vseh An in prisot-
ne za god nagradili z izbranim
zlatim darilom. Kmalu po za-
četku novega dne je bilo po-
sebno presenečenje na terasi
Kristalne dvorane, kjer se je
bohotil Anin rajski vrt sadja in
slaščic. Veliko plesalcev je
vztrajalo vse do 6. ure zjutraj,
v prijetnem vzdušju, z mari-
borskim Totim Big Bandom.
Povezovalka celotnega pro-
grama - vstopnica za posamez-
nika je bila 16 tisoč tolarjev - je
bila domačinka,Tanja Jurjec.
Med obiskovalci je bilo mo-
goče opaziti številna znana
imena iz vse Slovenije, prav
tako s Celjskega. Med politiki
so prišli Andrej Šter, Marjan
Podobnik, ljubljanski podžu-
pan Anton Colarič, Tea Valen-
čič, Janez Širše iz turističnih
krogov, videni so bili vodilni
gospodarstveniki iz SKB, ITO
ter drugih pomembnih podje-
tij, ugledni slovenski zdravni-
ki ter arhitekti, prof. dr. Krešo
Puharič z ljubljanske ekonom-
ske fakultete, direktorica ma-
riborskih kinematografov,
glasbenik Primož Lorenz...
Z našega območja je bil priso-
ten tudi dr. Ivan Eržen, Janez
Šelekar iz Savinjske doline, iz
Rogaške Slatine pa direktorja
GIC, Ivan Cajzek ter Unita,
Karel Ferjanič...
Cisti izkupiček prireditve so
namenili Fondaciji Ana, za šo-
lanje nadarjenih otrok.
BRANE JERANKO
Ko je Rogaška Slatina postala
v prejšnjem stoletju zbirališče
najpomembnejše mednarodne
elite, so pripravili prvi elitni
Anin ples. Bilo je 1. 1892, na
Anino, ki velja za zaščitnico
zdravilišča. Omenjeni ples je
nato postal višek zdraviliške-
ga dogajanja. Po drugi svetov-
ni vojni so na Anin ples poza-
bili, 1.1992, na stoto obletnico,
pa so ga znova obudili.
V Gaberkah so želi
v Gaberkah je bilo konec tedna tekmovanje žanjic, ki so se ga
udeležile kmečke žene iz Plešivca, Škal, Gaberk, Zibike in
Raven nad Šoštanjem. Žele so pridno in hitro, najboljše pri tem
opravilu pa so bile Gaberčanke. Seveda pa so tekmovali tudi
moški. Njihova naloga je bila, da požeto pšenico povežejo
v snope in jih postavijo v kope. Sledila je veselica, na kateri se je
zbralo skoraj tri tisoč ljudi, ki so ostali dobre volje vse do jutra.
L. OJSTERŠEK
V soboto Zreška noč
Unior Turizem Zreče pripravlja v soboto, 29. julija, ob 20. uri
tradicionalno prireditev Zreška noč.
V Termah Zreče pripravljajo ob pestri izbiri hrane tn pijače
za obiskovalce še prodajno razstavo dobrot iz kmečke kuhinje,
cvetlično razstavo na ploščadi pred Termami, velik ognjemet in
zanimivo modno revijo starih oblačil društva kmetic iz Sloven-
skih Konjic. Za zabavo bodo letos skrbeli: Helena Blagne,
Nočna izmena, 7 raj in Duo Hit.
IS
Novi zvonovi za
Vitanje
V nedeljo popoldne so šte-
vilni Vitanjčani na meji med
straniško in vitanjsko župnijo
slovesno pričakali nove zvono-
ve za cerkev Matere božje na
Hriberci v Vitanju, od koder so
jih leta 1944 odpeljali Nemci.
Denar za nove zvonove so
Vitanjčani zbrali s prostovolj-
nimi prispevki, njihovo izdela-
vo pa so zaupali avstrijskemu
podjetju Grasbmajer iz Inns-
brucka. Prihodnjo nedeljo, 30.
julija, bodo zvonove, ki jih bo
blagoslovil mariborski škof
Franc Kramberger, dvignili na
cerkveni zvonik, kjer bodo
znova zazveneli tako kot
nekoč.	B. Z.
Slikarska šola
v naravi
Projektna pisarne Celje-
zdravo mesto pripravlja od
ponedeljka, 31. julija, brez-
plačno slikarsko šolo v naravi,
namenjeno otrokom in odra-
slim, ki bo trajala do konca
avgusta pod vodstvom aka-
demskega slikarja Željka Opa-
čaka.
KL
Žlaus v Šentjurju
v salonu šentjurskega Lov-
skega doma bodo v soboto, 29.
julija, odprli samostojno raz-
stavo vojniškega slikarja Jože-
ta Žlausa. Predstaviti namera-
vajo njegove grafike o lepotah
Slovenije, abstrakcije ter lese-
ne kipe. Slovesno odprtje bo
ob 19. uri, ob tej priložnosti pa
se bodo spomnili tudi 20-letni-
ce Lovskega doma.
BJ
Za avto in ogrevanje
Gasilska društva zlasti poleti pripravijo več prireditev
z namenom, da zberejo denar za opremo ali obnovo gasil-
skega doma in nakup opreme, zlasti avtomobila. Tako je
tudi v Prožinski vasi, kjer vsako leto z zbranim denarjem
dopolnijo udobnost gasilskega doma, ki je kar krajevni
dom.
Predsednik PDG Prožinska vas Ivan Stojan je povedal,
da jih letos čakata dve večji investiciji. Radi bi napeljali
centralno ogrevanje ter kupili novo vozilo, saj je sedanje
staro že dvajset let. »Smo na prednostni listi pri Gasilski
zvezi Celje, vendar bo treba primakniti še nekaj iz naše
blagajne. Največji vir zbiranja denarja nam pomeni vsa-
koletna veselica, pred katero pripravimo tekmovanje.
Letos bo v soboto, 29. julija 9. tekmovanje za pokal Pro-
žinske vasi, nato pa veselica z nastopom Primorskih fan-
tov. Glavna sponzorja sta Hudournik d.o.o. Laška vas in
Bistro Opoka, ne smem pa se pozabiti zahvaliti kmetom,
ki nam za to priložnost odstopijo svoje travnike, kjer
ljudje parkirajo. Posebna zahvala velja kmetu Francu
Močniku, ki nam odstopi svojo zeleno površino, da sploh
lahko imamo veselico, kajti naš prostor pri gasilskem
domu je za tako prireditev premajhen.«
T. VRABL
Obnova ceste v Gorenju
Dotrajane in sanacije potrebne ceste predstavljajo osnovni
problem Gorenja nad Zrečami.
Po besedah predsednika tamkajšnje krajevne skupnosti
Antona Hrena, so projekti za sanacijo cest že v pripravi, denar
pa naj bi zagotovila država. Na pristojno ministrstvo namera-
vajo nasloviti prošnjo, da bi se cesta Zreče-Gorenje-Planina-
Padeški vrh preimenovala v regionalno, s čimer bi prešla v pri-
stojnost države. Hren je še dodal, da je v njihovem delovnem
načrtu tudi širitev pokopališča in ureditev razsvetljave v okolici
vaške cerkve.
Krajane Gorenja pa že vrsto let pesti tudi ureditev stare
štiriletne osnovne šole, katere obnova naj bi po nekaterih izra-
čunih stala približno toliko kot novogradnja.	B. F.
Končana sanacija ceste v Ziakovi
V Ziakovi, naselju tik ob meji med občinama Zreče in Sloven-
ska Bistrica, so v petek zaključili sanacijo ceste, ki jo je že vrsto
let ogrožal plaz.
Načrte za dokončno popravilo, raziskave zemljišča in
potrebne meritve je občina Zreče opravila že maja, za dokončno
ureditev pa so namenili 2 milijona tolarjev.
Naselje, ki danes šteje nad dvesto ljudi, je prej spadalo v slo-
venjebistriško občino, z uvedbo nove lokalne samouprave pa so
se tamkajšnji krajani odločili za občino Zreče. Glavni vzrok za
to naj bi bil po mnenju domačinov mačehovski odnos pri dode-
ljevanju sredstev in nerazumevanje občinskih organov za nji-
hove težave.
B. F.
Jamarji v Makedonijo
člani velenjskega jamarskega kluba Speleos bodo odšli
v ponedeljek, 31. julija, na jamarsko odpravo v Makedonijo.
Jamarji stremijo po novem in neraziskanem, ravno zato so
izbrali za cilj Makedonijo, ki predstavlja eno izmed speleološko
najperspektivnejših področij.
Ce bo šlo vse po načrtih, bodo člani ekipe Rajko Bračič,
Željko Pompe, Martin Jelenko, Primož Areh, Jože Tišler, Vojko
Bitenc in snemalec Milan Marič v sredo, 2. avgusta v vasi
Labunište postavili bazni tabor in se že naslednji dan lotili
postavitve tabora na nadmorski višini 1800 metrov na območju
Jablanice ter pričeli z raziskovanji, ki naj bi jih zaključili 15.
avgusta. Jamarji želijo doseči makedonski globinski rekord,
postaviti vabe jamski favni in kasneje s pomočjo dr. Toneta
Novaka izvesti natančno analizo, obenem pa je njihov namen
tudi ta, da bi pomagali Speleološki zvezi Makedonije pri razi-
skavah tega območja. Po zaslugi jamarskega kluba Speleos so
v zadnjih dvajsetih letih uradno registrirali številne jame na
matičnem območju Tisnika in Pečovnika kakor tudi v širšem
slovenskem prostoru.
KL
Praznik Anice Pevec
V svoji gorci blizu Dramelj je v nedeljo, 23. julija praznovala življenjski jubilej (70 let) in god
Anica Pevec iz Slatine pri Ponikvi, ki je znana tudi po tem, da je bila pobudnica za najodmev-
nejšo akcijo NT&RC 100 kmečkih žensk na morje.
Pred 23. leti je v takratnem sosvetu za kmečka vprašanja pri Novem tedniku rekla: »Zakaj ne
bi pripravili še kakega izleta za kmečke žene, ki so vezane samo na dom in kmetijo?« Jožetu
Volfandu in Juretu Krašovcu je bila ideja všeč in sta jo z nekaterimi drugimi tudi uresničila. Tako
so lahko številne kmečke žene hvaležne prav Anici Pevec, da se vsako leto stotnija udeleži
dvodnevnega izleta na morje.
Anica Pevec izhaja iz številne Kolarjeve družine, kjer je bilo trinajst otrok, sama Anica pa ima
štiri. Vse odlikuje poštenost in velika ljubezen do ohranjanja ljudskih pesmi, kjer še posebej
izstopa sestra Rozika (septembra bo dopohiila 80 let), ki ima v pripravljeni zbirki čez tisoč
ljudskih pesmi, večinoma neobjavljenih. Na nedeljskem družinskem srečanju (slavljenka Anica je
na fotografiji v sredini s šopkom, ob njej levo pa sestra Rozika) je bil ob pesmi in obujanju
spominov na lepo mladost napravljen tudi ta posnetek.
T.VRABL
Igrišče namesto prazne struge
Nekoč sta bih na tem mestu v Kavčah pri Velenju le struga in nerodovitna zemlja. Potem so se
najbolj zagnani krajani vprašali, zakaj ne bi imeU raje igrišča? Odkupili so zemljo in pričeh delati
nasipe, kar jim je vzelo skoraj dve leti časa, sedaj pa dela že počasi zaključujejo. Ko bodo gotovi,
bo namesto struge našlo prostor majhno otroško igrišče, igrišče za košarko in rokomet ter mah
nogomet. Pomladi bo na vrsti še asfaltiranje.
L. OJSTERŠEK
Šff. 30. - 27, iulii 1995
KULTURA
10
Celjski
folkloristi
na Korčuli
To nedeljo so na turnejo na
otok Korčula na Hrvaškem
odpotovali člani celjske fol-
klorne skupine Železničarsko
prosvetnega društva France
Prešeren, k svojim prijateljem.
Folklorni skupini Moreška.
Pred tremi leti so njimi na-
vezali stike, letošnjega marca
pa smo korčulansko Moreško
lahko občudovali kot goste na
nastopu celjske folklore v Slo-
venskem ljudskem gledališču,
v programu III. ljubiteljskega
kulturnega abonmaja Zveze
kulturnih organizacij Celje.
Celjska folklorna skupina
bo na Korčuli do te nedelje,
v tem času so imeli najavljena
dva uradna nastopa, seveda pa
jih pričakujejo še več. Prvi na-
javljen nastop so v tem času že
opravili v Veli Luki, jutri zve-
čer, pa bodo s spletom sloven-
skih ljudskih plesov, s svojimi
gostitelji nastopili na predve-
čeru največjega praznika na
Korčuli, to je na praznovanju
Sv. Teodorja.
2IVK0 BEŠKOVNIK
Grafični bienale tudi v Ceilu
v organizaciji Mednarodne-
ga grafičnega likovnega centra
iz Ljubljane so pripra\'ili letos
že 21. bienale grafike, katere-
ga del poteka tudi v Celju.
Bienale so prvič organizirali
leta 1955, z namenom, da pro-
movira kvaliteten vrh sočasne
svetovne in domače grafične
ustvarjalnosti. V preteklih šti-
ridesetih letih se je tako na
bienalu zvrstila nmožica
umetnikov različnih generacij,
šol in slogovnih usmeritev.
Prireditev je vsako leto ponu-
dila prerez aktualnih raziskav
in iskanj likovnikov na različ-
nih kontinentih, hkrati pa na-
šim avtorjem omogočila, da
primerjajo svoje izdelke s ko-
legi iz tujine. Na letošnjem bi-
enalu razstavljajo umetniki iz
55 držav, predvsem pa je po-
membno, da so zastopani gra-
fiki iz svetovnih središ^ to-
vrstne ustvarjalnosti, ki nare-
kujejo sodobne estetske
trende.
Celjski del 21. grafičnega
bi.enala poteka v galeriji Kele-
ia, v Muzeju novejše zgodovi-
ne. Razstava je pripravljena
kot prikaz ustvarjalnosti štu-
dentov Kraljevske visoke šole
za umetnost v Stockholmu.
Izobraževalno ustanovo obi-
skujejo predvsem švedski štu-
dentje, sicer pa je odprta tudi
za tujce in ti se nanjo pogosto
vpisujejo. V Celju razstavlja
enajst študentov, to so Andre-
as Eriksson, Gustav Hellberg,
Emma Karp, Katarina Lonn-
by, Kenneth Pils, Helen
Svensson, Charlotte Gyllner,
Triin Summatavet, Johan Wi-
king, Karin Willen ter Marja-
na Pahor, ki je Slovenka, in je
tudi organizacijsko soobliko-
vala omenjeno grafično posta-
vitev. Posamezni avtorji si iz-
birajo različne tehnike od jed-
kanice, suhe igle, lesorezov, do
novejših, kot je sitotisk. Opaz-
na je širokogrudna uporaba
najrazličnejših barv ter iska-
nje svojevrstnega likovnega
izraza, ki se praviloma nahaja
v območju individualističnih
hotenj, a z razvidnim naslo-
nom na tradicijo predhodnih
generacij. BORIS GORUPIČ
Beiartov plesni večer
Znani plesni pedagog Maurice Bejari v Portorožu
Na Primorskem poletnem
festivalu, ki je letos od 3. julija
do 15. avgusta na različnih
koncih slovenske obale, je
v začetku julija v portoroškem
Avditoriju gostovala znana šo-
la L'ecole Atelier, Rudra Be-
jarta iz Lausanne s plesno
predstavo »Zakaj ne Prevert«.
Maurice Bejart je leta 1960
ustanovil skupino z imenom
Balet XX. stoletja, deset let
kasneje pa še znamenito šolo
Mudra, iz katere je izšla vrsta
odličnih plesalcev in koreo-
grafov. Ko se je leta 1987 pre-
selil v Lausanno, je preimeno-
val skupino v Bejart Ballet La-
usanne. V zadnjem desetletju
pa je kriza v Evropi in drugod
po svetu botrovala novim
spremembam. Tako je skupi-
no, ki je štela 60 plesalcev,
zmanjšal za več kot polovico
in leta 1992 ustanovil šolo Ru-
dra Bejart Ballet, s čimer se je
začelo pedagoško obdobje de-
lavnice Rudra. Ime izvira
z Vzhoda, Rudra je namreč in-
dijski bog plesa, ujema pa se
z bogatim koreografskim sve-
tom, odprtim za različne disci-
pline in tehnike, s katerimi je
Bejart zaznamoval zgodovino
plesa 20. stoletja.
Šola predstavlja nenazadnje
tudi življenjsko filozofijo in
način, kako živeti v odnosu do
sodobnega sveta, v katerem
plesalec išče svoj družbeni po-
ložaj, meni Bejart. Plesalci, ki
prihajajo iz različnih držav,
tako iz zasebnih kot javnih
plesnih šol, se učijo klasičnega
baleta, sodobnega plesa, glas-
be, dramske igre, tudi japon-
ske borilne veščine kendo. Po-
udarek te šole je na soustvar-
jalnosti, čemur sledi tudi vsa-
koletna skupinska produkcija,
nad katero bdi direktor in
umetniški vodja Maurice Be-
jart.
Po dveh letih smo lahko
v ansamblu videli 31 plesal-
cev, med njimi jih nekaj priha-
ja tudi iz bivše Jugoslavije.
Ansambel se je v prvem delu
predstavil z različnimi koreo-
grafijami, v drugem delu pa
s predstavo »Zakaj ne Pre-
vert«. Skupina plesalcev se je
izkazala z odlično kombinaci-
jo plesa, igre, petja, pantomi-
me in gledališča, vse elemente
pa so uspeli povezati v zaklju-
čeno celoto. IGOR JELEN
Plesna šola Mauricea Bejarta
sodi v sam vrb sodobnega
umetniškega plesa.
Stare Icnjige
icončno v Celju
Pred kakšnim mesecem so
v Celju blizu tržnice odprli
nov antikvariat. Lastnika sta
Božo Mulej in Andrej Lebič,
imenuje pa se Antika. Deluje
malo drugače kot običajni an-
tikvariati, saj razen tega, da tu
komisijsko prodajajo knjige,
sodelujejo z Oxfordom, ki jim
preko centrov v Ljubljani in
Mariboru dobavlja učbenike,
slovnice, slovarje in podobno
gradivo.
Razen te, ima še nekaj sek-
cij. V eni najdemo mnogo stri-
pov, pretežno angleških, iz-
med katerih pa so mnogi ero-
tični, saj ti pri nas še niso tako
razširjeni in so zato toliko bolj
zanimivi. Druga je namenjena
umetnosti in tu najdemo re-
produkcije del znanih avtor-
jev, kritike teh del, življenjepi-
se avtorjev in podobno.
Knjige dobivajo, kot je to
v navadi, pretežno od ljudi, ki
jih prinašajo, sodelujejo pa tu-
di z nekaterimi slovenskimi
žmtikvarjati, naprimer Tru-
barjevim v Ljubljani, kjer jim
pomagajo predvsem pri oceni
knjig. Te so zelo različne, saj
so, na primer, šimd romani
o kakšni Angeliki ocenjeni na
borih 300 tolarjev, celotna
Tehnična enciklopedija bi
stanjšala vaš žep za 22500 to-
larjev, originalna Cankarjeva
dela pa za kakšnih 4000 tolar-
jev. Vendar zaenkrat posebne-
ga povpraševanja še ni, saj so
tu počitnice in je malo ljudi, ki
bi se za to zanimali. Pač pa
račimajo na konec avgusta in
začetek septembra, ko se zač-
ne šola in bo najbrž naraslo
zanimanje predvsem za ox-
fordske publikacije.
V vsakem primeru pa je tak-
šen antikvarjat dobrodošel do-
datek k celjskemu kulturnemu
dogajanju.
GREGOR STAMEJČIČ
Rokodelski mojster snubi iičer s pismom do očeta
Spoštovani moji bralci, kako je že bilo tisti-
krat, ko ste se odločili izvoljenko svojega srca
zaprositi za nežno ročico in je bilo treba stopiti
pred bodočega tasta in taščo? V preteklosti je
nemalokrat snubec zadevo opravil kar pisno,
in danes Vam nudim v branje vzorčni primerek
pisma, ki si ga lahko tiporabil ob takšni priliki.
Preberite in presodite, če bi ustrezalo tudi
Vam!
Velecenjeni gospod P.!
Znano Vam bo, da sem se pred enim letom
vrnil iz tujine, ter da sem zdaj svoj obrt na
svojo roko pričel. Smem reči, da imam še dosti
lepe dohodke.
Toda gospodinjstvo z deklami mi je začelo že
presedati, ker moram gledati toliko zanikemo-
sti in nezvestobe, da imam vsak dan jeze na
obilo in da pri tem zanemarjam še svoje delo.
Vsak dan bolj sprevidim, da mi bo treba pridne
gospodinje, katera bo prevzela skrb za hišo, da
se bom jaz le svojega dela držati mogel. Obrnil
sem svoje oči na Vašo gospico hčer, ki se mi je
s svojim lepim obnašanjem in s tem, kar sem
o njej slišal, jako prikupila. Jaz čutim, da bi
zamogel na njeni strani popolnoma srečen biti.
Pa njej še nisem nič povedal o svojih občutkih;
zdelo se mi je bolj dostojno, da prej Vas sezna-
nim s svojim namenom. Zato se obračam do
Vas gospod mojster, s prošnjo da mi brez ovin-
kov poveste, če mojo ponudbo sprejmete ali ne.
Tudi prosim, da gospodični hčeri mojo ponud-
bo naznanite. Moje premoženje ni veliko, koli-
ko pa moje rokodelstvo nese, to veste sami
presoditi. Ako torej gospodična hči po boga-
stvu hrepeni, tega jej nimam ponuditi; kar je
pa za življenje potrebno, to bomo z Božjo po-
močjo vedno imeli in si še kaj lahko prihranili
za stare dni . Moje ime je neomadeževano in
pošteno. Vendar pa nočem nobenega pritiska
od Vaše strani na Vašo gospico, ako bi se ona le
količkaj upirala, potem rajši odstopim, ker sila
ni nikjer dobra. Blagovolite jej vse povedati,
kako stvar stoji in sp>oročite meni, koliko imam
upanja. Pa prosim Vas, povejte mi vse odkrito-
srčno, naj bo za me ugodno ali ne.
S spoštovanjem Vam udani M.K.
Kulturniški elitizem
Na to, da izbiramo resta-
vracije, v katerih bomo ve-
čerjali, morda kosili, smo se
že navadili. Če smo strugarji
v Cinkarni Celje, potem si
jasno ne bomo privoščili ve-
čerje, ki nas bo stala dvesto
nemških mark po glavi. In
obratno; če smo podjetniki,
ki nam posli »laufajo« kot še
nikoli, potem se ne bomo
drenjali v vrsti samopostrež-
ne restavracije, kjer kosilo
stane pičlih recimo petsto
tolarjev. Če je naša denarni-
ca prazna, potem bomo do-
pustovali kar nekje ob Savi-
nji, če pa si polne denarnice
želimo spočiti tam, kjer nas
ne bo nihče motil, kjer ne
bomo srečali znanca iz naj-
bližje samopostrežne trgovi-
ne, kjer pod vročim jadran-
skim soncem v bitju, ki leži
poleg nas na neki ceneni pla-
ži, ne bomo prepoznali svo-
jega mesarja, bomo odpoto-
vali nekam, kamor navadni
smrtniki, žal, ne morejo.
Stvar je, jasno, pogojena
finančno. In je stvar ugleda.
Nekateri bi sicer rekli, da
gre za PR, pa vendar; eliti-
zem te vrste nas popolnoma
nič ne moti. Kot nas ne moti,
da nas na regionalki Ljub-
Ijana-Celje kot za stavo pre-
hitevajo najnovejši modeli
merc^esov in BMW-jev.
Tudi tovrstni elitizem nas
popolnoma nič ne moti. Tega
smo se v štirih letih, kolikor
se ne gremo več socializma,
že krepko navadili.
Ne moremo pa preboleti
takoimenovanega kulturne-
ga elitizma. Ali boljše; prav-
zaprav ga lahko prebolijo vsi
tisti, ki se s kulturo ne uk-
varjajo poklicno, tisti, ki pa
si s kulturo služijo/služimo
vsakodnevni kruh (ah, kako
lepa besedna zveza!) in obe-
nem celo naivno mislijo/mi-
slimo, da je biti kulturnik
neke vrste božje poslanstvo,
pa tega kar nekako ne more-
jo/moremo preboleti. Pa če-
prav jih/nas nič ne moti, če
kakšno predstavo financira
kakšno sicer ne preveč mo-
ralno zgledno podjetje. Če se
tega le nekje ne vidi. Hočem
skratka povedati, da so, reci-
mo rajši, da smo, kulturniki
tista sorta ljudi, ki še kar ne-
kako ne more preboleti izgu-
be nekdanjega režima.
Kulturniki smo bili tisti,
ki nismo znali prestopiti
praga med demokratično in
totalitarno družbo, ki smo
opevali prvo, pa obenem še
vedno stanovali v drugi
družbi. Ki stokamo, ker nam
Ministrstvo za kulturo ne
odobri tega in onega projek-
ta. Ki se razburjamo in hu-
dujemo med okostenelo bi-
rokracijo Ministrstva za kul-
turo, ker nam ne podaljša
statusa svobodnega umetni-
ka, tipičnega ostanka prete-
klega režima, hkrati pa se
hudujemo nad njihovim »so-
cialističnim delom«. Ja, kul-
turniki smo res nekaj poseb-
nega.
In, ko nam nekdo pripelje
v Ljubljano zvezdo, kakršno
predstavlja Jose Carreras in
zanjo želi od vsakega obi-
skovalca tristo nemških
mark oziroma petindvajset-
tisoč tolarjev, takrat pa za-
tarnamo, češ, kako so lahko
organizatorji tako nesramni,
da nam tako navijejo cene
vstopnic. Hja, moti nas pred-
vsem to, da nas ne bo zraven.
Ker, hej, a to nas pa nič ne
moti, ko zbrani pijemo vino
in grizemo sendviče po kaki
predstavi in se gremo kul-
turniško elito? In zraven ne
spustimo nikogar, ki ne bi
bil iz naših krogov? A ni to
neke vrste elitizem?
Jose Carreras bo Slovenijo
torej vendarle obiskal. Orga-
nizatorji bodo mastno zaslu-
žili (če bodo s tem denarjem
pokrili stroške manj komer-
cialnih prireditev, potem
prav; potem nas ne bi motila
niti cena petdesettisoč tolar-
jev), tisti, ki sicer niso redni
obiskovalci kulturnih prire-
ditev, si bodo dali duška,
privoščili si bodo ogled do-
godka, kakršnega mi elitisti
žal ne moremo biti deležni
(seveda bodo tudi tukaj zai-
grale zveze in bomo prav vsi,
ki se gremo kulturo na Slo-
venskem, le nekako prisot-
ni), mi pa se bomo potem
elitno zbrali in se šli elito
med elitami. Hja, dragi moji
kolegi, na to, da bo naša elita
vsake toliko deležna kakšne-
ga obiskovalca, novega čla-
na, čeprav zgolj začasnega,
se bomo pač morali navaditi.
Konec koncev, od njih prav-
zaprav vsi skupaj živimo.
Piše: Tadej Čater
Zbogom, sinko
Režija: Stephen Gyllenhaal; vloge: Jessica Lange, Halle
Ben^', David Strathaim in drugi.
Bela socialna delavka, ki je posvojila temnopoltega
fantka, se znajde v strastni bitki s fantovo rodno materjo
v filmu Zbogom, sinko. Jessica Lange in Halle Berry
nastopata v glavnih vlogah v drami, za katero je scenarij,
po romanu Setha Margolisa, napisala Naomi Foner.
Obupana in zafiksana mati v iskanju nove doze mamila
pusti svojega sinka na smetišču v kartonski škatli na ulici
Chicaga. Olročička najdejo in prinesejo v bolnišnico, kjer
zanj poskrbi socialna delavka Margaret Lewin (J.Lange).
Z možem (D.Strahaim) se odločita, da kljub že enemu
otroku, imata 11-letno hčer Hannah, malčka posvojita.
Zmedena, sama in prepričana, da je njeno dete mrtvo,
Khaila (H.Berry) v trgovini namenoma nekaj ukrade in se
pusti aretirati. Tri leta kasneje Khaila zapusti zapor in se
skuša postaviti na noge. Nenadoma izve, da njen sin ni
mrtev, pač pa živi pri krušnih starših v predmestju Chi-
caga.
Odvetnik Kadar Lewis (S.L.Jackson) privoli, da bo za-
stopal Khailine pravice v sodnem procesu, s katerim bo
rodna mati skušala spet dobiti svojega sinka. Margaret
Lewin, ki svojega posvojenega sinka nadvse ljubi, je
soočena z dejstvom, da lahko malčka izgubi, Khaila in
Margaret se v neusmiljenem sodnem procesu, ki bo odlo-
čil, katera bo bolje poskrbela za razvoj fantka, kot levinji
borita druga proti drugi. Spopadeta se tudi dve nasprotu-
joči si miselnosti: del prebivalstva meni, da temnopolti
otroci sodijo k temnopoltim staršem, ker se bodo le tako
zavedali, kdo so in od kod prihajajo, pa tudi marsikatero
ponižanje jim bo prihranjeno. Druga skupina pa meni, da
otroka nikakor ne bi smeli iztrgati ljubeči družini samo
zato, ker je njegova koža drugačne barve.
it. 30. - 37. iulii 1995
11
KULTURA
Kozjanski Robin Hood
Povest Razbojnik GuzeJ Ernesta Tirana prvič v knjižni Izdaji — Pogovor z Mllenkom
Straškom, avtorjem llteramo-zgoiJovInske študije o Guzejevih časih
Na Planini pri Sevnici je bi-
la minulo sredo predstavitev
knjige Razbojnik Guzaj, ki
združuje povest Emesta Tira-
na ter literarno zgodovinsko
študijo Milenka Straška o ča-
sih, ki so leta 1839 v Primožu
pri Šentjurju rojenem Francu
Guzeju omogočili, da je postal
junak slovenskega in kozjan-
skega prostora.
Prav v slednjem je še danes
živo prisoten med ljudmi in bi
ga lahko primerjali s slova-
škim Janošikom, švicarskim
WiUiamom Tellom ali angle-
škim Robinom Hoodom. Pri-
merjava s sorodnimi Uterami-
mi junaki je vključena tudi
v študijo, Id zajema še vrsto
zgodb iz takratnega sloven-
skega časopisja, zasleduje Gu-
zejevo prisotnost v slovenski
literaturi in nenazadnje vestno
beleži ljudsko izročilo o Guze-
ju širom Kozjanskega, od Pri-
moža do Košnice oziroma Pre-
vorja, kjer je na krajevnem po-
kopališču razbojniška duša
našla svoj mir.
Knjiga Razbojnik Guzaj je
izšla v nakladi 2500 izvodov
pri celjski založbi Perfekta,
v teh dneh pa jo pričakujejo
v knjigarnah, kioskih, širom
Kozjanskega pa tudi v trgovi-
nah šmarske Jelše in šentjiu"-
ske Lipe ter nekaterih gostiš-
čih. Bralci pa jo po ceni 3.900
tolarjev lahko naročijo tudi
pri založbi Perfekta d.o.o.,
Krekov trg 4, Celje. O vsem
tem, predvsem pa o vzgibih, ki
so publicista in novinarskega
kolega Milenka Straška vodili,
da se je lotU pisanja literarno
zgodovinske študije, pa v na-
slednjih vrsticah.
Sama ideja... V prvi vrsti
sem Kozjanc in že iz rosnih
otroških let življenja s praba-
bico na PUštanju se spomi-
njam številnih zgodb. V bliži-
ni, kakšne tri ure hoda proti
Sotli, smo imeh gorco, in na
poti tja ter tam je v večini
zgodb starejših ljudi kraljeval
Guzej. Od tistega časa živi tu-
di v meni. Res pa je, da sem na
Filozofski fakulteti študiral
svetovno književnost in v tem
obdobju so moji otroški junaki
od razt>ojnika Guzeja do Robi-
na Hooda, Janošika in Willi-
ama Telia, zaživeli še v drugi
dimenziji. Naš Guzej ni prav
nič manjši fenomen, kot so-
rodni razbojniški junaki — in
malo za šalo, malo za res lju-
dem, ki me sprašujejo o tem,
navržem tudi dejstvo, da je vsa
zadeva nastala tudi zara^ na-
šega silnega hitenja v Evropo,
saj k temu lahko primaknemo
še dodaten kamenček podob-
nosti. Drugim evropskim na-
rodom smo podobni tudi s tem,
da smo imeU svojega razboj-
nika.
Si publicist in predvsem vse
svoje življenje novinar. Novi-
narjenje te je veliko vodilo po
Kozjanskem — je s tem Guzej
v tebi dobival še močnejšo po-
dobo?
Normalno, da je bilo veUko
zgodb o Guzeju tudi v tem ča-
su. Predvsem v pogovorih
s preprostimi ljudmi se je ta
podoba krepila in morda je bi-
la še dodaten vzgib zavest, da
vedenje o tej figuri kljub zgo-
dovinski odmaknjenosti še
vedno živi. Ne poznajo ga sa-
mo ^ri, poznajo ga tudi
mladi...
Lik Guzeja zadnja leta oživ-
ljajo številna kulturna dru-
štva, Guzej postaja vodilo kra-
jevnih družabnih prireditev...
Pri tem bi te popravil - ne
samo zadnja leta, Guzej je bil
ves čas prisoten. Zlasti Petan-
čičeva dramatizacija je bila
med ljudmi še kako zasidrana,
saj se je od sredine tridesetih
let do danes odigrala preko
petdesetkrat.
Predstava je trenutno spet
živa.
Na Planini pri Sevnici so jo
domači gasilci igrali konec mi-
nulega tedna, ob predstavitvi
knjige pa smo razmišljali tudi
o tem, da bi s predstavo veljalo
gostovati in jo jeseni še ponav-
ljati.
Praviš, da Guzej živi v tebi
od otroštva, konkretno si se
raziskovanja njegovega časa
in življenja lotil kasneje. Mo-
tiv poznamo, zanima pa me,
kaj je z razbojnikovim priim-
kom. Enkrat je Guzaj, drugič
Guzej?
Študija govori o času in pro-
storu, o socialnih vzgibih, ki so
našega jimaka vodili k temu,
kar je počel. Vedeti je treba, da
je bil mit o Guzeju rojen šele
po njegovi smrti. Ljudje so se
že za živega identificirali
z njim, z njegovimi dejanji, si
ga prisvojili ter vzeli za svoje-
ga. Bil je svetla luč, vse tisto,
kar drugi niso bili. V tem času
so slovenske kmetije na veliko
propadale, v slovenskem pro-
storu se je začel oblikovati
srednji sloj in biiržoazija, bil je
čas zemljiške odveze, sUn^
vrenj v Evropi - od vsega tega
pa majhen Imet ni imel niče-
sar. Guzej s svojim uporom,
vsem tistim, kar je in ni nare-
dil, pa je bil ljudstvu ideal. In
po smrti se je njegova podoba
idealizirala, dobivala nova in
nova jvmaštva, ki jih zmore le
zdrava pamet, brez cinizma,
a z zvrhano mero žlahtne aro-
gance. O priimku sem veliko
razmišljal in raziskoval — v ju-
nakovem rojstnem Ustu je za-
pisan z roko in črka bi bila
lahko tako a kot e. Vseeno pa
mislim, da je bil v Primožu ro-
jen Guzej, njegova razbojni-
štva pa so ga vodila širom
Kozjanskega, ki je znano po
svoji pojoči, razvlečeni govori-
ci. In v tej besedni melodiji je
še kakšen e slišati kot a. Zato
sam dosledno uporabljam pri-
imek Guzej, Tiran pa je napi-
sal povest o Guzaju.
Guzej ne živi le v zavesti in
pripovedi ljudi. O njem je bilo
v preteklosti vendarle nekaj li-
terarnih zapisov, Tiranovo po-
vest je pred kakšnim poldru-
gim desetletjem poobjavil tudi
Novi tednik, ti pa si se takrat
podal po Guzejevih sledeh...
Osnova za študijo mi je bila
vsekakor takratna spremna
beseda k podlistku Po Guzeje-
vih sledeh, res pa, da je bila
tisto samo osnova, ki sem jo
dopolnil z novimi spoznanji in
podatki. Še vedno pa precej
manjka, denimo listine iz sod-
nega procesa v Celju, ki jih
verjetno hranijo v Gradcu,
Guzejeva pisma, o katerih je
pisal duhovnik in pisatelj,
urednik predvojnega Sloven-
skega gospodarja Januš Goleč,
so verjetno prav tako hranjena
v cerkvenih arhivih, pa mi do
njih ni uspelo priti... O Guze-
ju pa se je pred tem že precej
pisalo, a to pisanje je med
ljudmi malo poznano. O njem
je sprva fragmentarno pisala
kozjanska rojakinja Anna
Wambrechtsammer v Kroniko
trga in gospoščine Planine, le-
ta 1925 pa je izdala pri založbi
Leykam v Gradcu knjigo Der
Guzej. Drobce njenih pripove-
di o Guzeju sta za svoji literar-
ni deli kasneje uporabila tako
Januš Goleč kot Emest Tiran.
Oba sta po Guzejevih dejanjih
brskala nekako sočasno, ven-
darle je Goleč kasneje tožil Ti-
rana, da mu je snov ukradel.
Zadeva se je zaključila z opro-
stilno sodbo, saj je kraja lite-
rarne snovi nemogoča, gre le
za umetniško prevrednotenje.
Tiranov tekst je ostal v tipko-
pisu, pojavil se je med ljudmi
in kasneje so ga poobjavljali
časopisi. Omeniti pa velja še
dramatizacijo Davorina Pe-
tančiča.
Študija obsega 70 strani,
vendar menim, da si imel teža-
ve bolj kot z zbiranjem, s se-
lekcijo materiala.
Res je, samo če bi se nekoli-
ko bolj razpisal o avtorjih, ki
so obdelovali Guzeja, analizi-
ral odtenke istega dogodka
v različnih pripovedih, bi bilo
vsaj še 20, 30 strani.
Material, ki ostaja?
Bo ostal kar takšen kot je,
svojo energijo bom zdaj usme-
ril v kaj drugega.
Najprej pa te čaka najbrž še
promocija knjige.
Začeli smo minulo sredo na
Planini pri Sevnici, kjer je bilo
izredno prijetno. Najbrž tudi
zaradi tega, ker je šlo za »na-
šega« človeka. Ponudbo ima-
mo iz brežiškega muzeja, vabi-
jo nas v Atomske TopUce,
v šentjursko knjižnico. Usme-
rili se bomo predvsem na Koz-
jansko.
IVANA STAMEJČIČ
Stare igrače v muzej
Muzej novejše zgodovine
Celje vabi vse, ki imajo doma
stare, izvirne igrače, da jih
odstopijo za razstavo, ki jo
pripravljajo prihodnje leto.
Leta 1996 bodo namreč v Ce-
lju praznovali 40 let dela in
obstoja WZ Anice Čemeje-
ve in 20 let sejma Vse za
otroka, oba jubileja pa bodo
med drugim počastili tudi
z razstavo v Muzeju novejše
zgodovine.
V slovenskih muzejih sicer
imajo stare izvirne igrače,
a zvečine se izgubijo v skup-
nih razstavnih zbirkah ali pa
ostajajo v depojih. Celjska
razstava bo tako priložnost,
da na enem mestu vidimo ve-
liko tistega, kar pomembno
sooblikuje otrokovo in dru-
žinsko življenje. Ravnatelji-
ca VVZ Anice Čemejeve Ana
Četkovič-Vodovnik pravi, da
so z internim razpisom v vrt-
cu že zbrali nekaj igrač, ki
sodijo med razstavne ekspo-
nate, v sodelovanju z muze-
jem pa seveda pričakujejo
širši odziv.
»Ob razstavi igrač bomo
v muzeju izdali tudi zbornik
o igračah in njihovem pome-
nu, hkrati pa bo v tem času
v našem Otroškem muzeju
gostovala zbirka igrač iz
Berlina, tako da bomo lahko
potegnili nekaj vzporednic,«
pojasnjuje ravnateljica mu-
zeja Andreja Bihter.
V Celje bi radi pritegnili
tudi stalno zbirko igrač, ki
so v preteklih letih dobile
priznanje »dobre igrače«.
Zbirka je zdaj hranjena v ne-
ustreznih prostorih Pedago-
ške akademije v Ljubljani,
zato je po besedah Ane Čet-
kovič-Vodovnik kar precej
možnosti, da jo dobi celjski
muzej. »In tu^ prav bi bilo
tako, saj je pobuda za oce-
njevanje igrač zrasla z našim
sejmom Vse za otroka, ki bo
prihodnje leto praznoval 20-
letnico,« meni Četkovičeva.
Ob tem v muzeju računajo
na pomoč Celjskih sejmov,
hkrati pa dodajajo, da bo
morda prav priprava razsta-
ve igrač in postavitev stalne
zbirke dobrih igrač po-
membna vsebinska vzpod-
buda podjetju, ki je organi-
zator sejma Vse za otroka.
IS
Muzejska zbirka na
računalniškem ekranu
Pred počitnicami nas je prijetno prese-
netila izdaja CD-roma Slovenski ban-
kovci in kovanci 1918-1995. Izdal ga je
Muzej novejše zgodovine v Ljubljani, ki
nam na tem vedno bolj priljubljenem
mediju predstavlja bankovce in kovani«.
Gre za prvi miizejski CD-rom oz. prvi
tovrsten slovenski katalog, pa tudi
v mednarodnem merilu je eden redkih, ki
tako natančno in s tolikimi podatki
obravnava bankovce in kovance neke de-
žele. CD-rom daje celovito sliko o zgodo-
vini denarja, ki je bil v obtoku od leta
1918 do danes na Slovenskem. Katalog je
dvojezičen (slovenski in angleški),
v spremnem gradivu pa najdemo kratek
prikaz zgodovine našega denarja, nave-
deni so tisti, ki so sodelovali pri pripravi
in izdaji kataloga ter navodila za name-
stitev programa in zahteve glede potreb-
ne strojne opreme.
In k^o so muzealci sploh prišli do
zamisli o tovrstnem CD-romu in jo tudi
izpeljali? Bogata denarna zbirka Muzeja
novejše zgodovine iz Ljubljane, ki obse-
ga okrog 4000 bankovcev, 1200 kovancev
in 100 vrst nadomestnega denarja je bila
povod, potem pa je sledilo dolgotrajno
projektno delo muzejskih strokovnih de-
lavcev v sodelovanju z uveljavljenim slo-
venskim numizmatikom Vitomirjem Čo-
pom in cele skupine ljudi, ki so vsak na
svoj način prispevali h končnemu rezul-
tatu.
Osnovni menu je razdeljen na nasled-
nje možne izbire: bankovci, kovanci, iz-
dajatelji in valute. Za poiskane bankovce
ali kovance pa najdete kar precej podat-
kov: osnovne (kataloška številka, izdaja-
telj, nominala, tip, primerjalni katalogi,
čas obtoka, plačilna moč posameznika
ali države, naklada, obUkovalci, objava
v lu-adnem listu, opombe) in tehnične
(dolžine in višina bankovca oz. risbe,
barve, vrsta tiska ipd). Poiskani posne-
tek pa lahko tudi povečate. Prav nič ni
potrebno, da bi bih numizmatik — vsebina
vas bo takoj pritegnila, poiskani podatki
pa marsikaj naučili. In tako mimogrede
— se še spomnite bankovcev naše nekda-
nje domovine, na katerih je pisalo
1.000.000 dinarjev?
CD-rom Slovenski bankovci in kovan-
ci 1918-1995 lahko naročite v Muzeju
novejše zgodovine. Celovška 23, Ljublja-
na, cena pa je 3.950 SIT.
MELITA AMBROŽIČ
PRIREDITVE
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v ponedeljek ob 20.30,
koncert violinistke Petre Arlati-Stoleski iz Maribora in Djordja
Manojloviča iz Zagreba.
Na velenjskem gradu bo jutri, v petek ob 20.30, nastop flavtista
Mateja Zupanca in harfistke Nicolette Sanzin iz Italije.
V	Savinovem likovnem salonu v Žalcu bodo jutri, v petek 28.
julija ob 19. uri, odprh razstavo Tanje Divjak z naslovom
Narava v tkanini.
V	Laškem dvorcu je na ogled razstava ob 170-letnici Pivovarne
Laško.
V	galeriji AC v Žalcu je na ogled stalna prodajna razstava
likovnih del Aca Markoviča iz Žalca.
V	Muzeju grafičnih umetnosti v Rogaški Slatini bo do 9. sep-
tembra odprta razstava grafičnih Ustov z naslovom Angleška
karikatura.
V	knjižnici v Šentjurju so na ogled fotografije Toneta Golnarja
z naslovom Utrinki iz popotovanj, z izborom najlepših fotogra-
fij iz njegovih potovanj po svetu.
V	hotelu Dobrna bo do 11. avgusta razstavljal slike Viktor
Rožanc.
V	Pokrajinskem muzeju v Celju bo do ponedeljka še na ogled
razstava Pojdimo skupaj v Muzej, do 31. oktobra pa razstava
Meščanstvo v provinci.
V	Galeriji sodobne umetnosti v Celju je odprta razstava Genera-
cija 82.
V	Muzeju novejše zgodovine v Celju je na ogled slovenska
zobozdiavstvena zbirka, v njihovi galeriji Keleia razstava gra-
fični bienale, v otroškem muzeju pa je na ogled razstava Her-
man Lisjak spoznava denar.
V	butiku Steklar in na Celjski koči razstavlja Vlado Geršak.
V	jedilnici Cinkarne Celje razstavlja akvarele Oskar Sovine.
V	hotelu Merx do konca julija razstavlja Rajko Mlinarič.
V	jedilnici Bolnišnice Celje razstavlja Alica Javšnik.
Union od 27.7. do 2.8. ob 18.30 in 20.30 ameriški film Podli
fantje; Metropol od 27.7. do 2.8. ob 19. uri ameriški film Pred
zoro, ob 21. uri pa ameriški film Zbogom, sinko, v letnem kinu
pa bodo od 27.7. do 3.8. pa ob 21.30 vrteU ameriški fihn Pregon.
(Kinopodjetje Celje si pridržuje pravico do spremembe pro-
grama).
Kino Dobrna 29. ob 19. uri in 30.7. ob 17. uri ameriški film
Inteligenčni kvocient.
Kino Žalec 28. ob 19. uri, 29. ob 21. uri in 30.7. ob 20.30 ameriški
film Bradyjeva klapa ter 28. ob 21. uri, 29. ob 19. uri ter 30.7. ob
18.30, pa ameriški fihn Knjiga o džungli.
Kino Rogaška Slatina 28. in 29. ob 18. in 20. vui ter 30.7. ob 20.
vui, ameriška komedija Butec in butec.
Na ploščadi pred Zdraviliškim domom na Dobrni bo danes ob
20. uri, nastop folklorne skupine KUD Dobrna.
V	Kristalni dvorani v Bc^aški Slatini bo jutri, v petek ob 20.30,
plesna revija v standcirdnih in latinskoameriških plesih, plesne
skupine LiAec.
Na Marija Gradcu pri Laškem bo v soboto ob 16. uri, tekmova-
nje v košnji, grabljenju sena, sestavljanju voza in pajsanju
hloda.
V	Dobju pri Planini bo v nedeljo, 30. juhja ob 15. uri, 23.
prireditev Pokaži kaj znaš.
Šff. 30. - 27, iulii 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
12
Zdravnik z vso odgovornostjo
Dr. l¥an Urbane: Pri Hlagnostlclraniu ¥ splošni praksi Je Intuicija Izjemnega pomena
Nad našim obiskom ni bil
ravno navdušen. Dejal je, naj
raje izberemo koga drugega.
A tokrat smo se odločili pred-
staviti mladega zdravnika
s tremi leti delovnih izkušenj
v splošni praksi, dr. Ivana Ur-
banca, iMŠtanjčana, ki je
zdravnik v velenjskem zdrav-
stvenem domu.
Medicini se ni zapisal zelo
zgodaj, že v otroštvu, kot to
naredijo mnogi možje v belem.
Dolgo ni slutil da si bo nadel
zdravniško haljo. Po končani
gimnaziji ni vedel, kaj bi. Lah-
ko bi postal ekonomist, zani-
mali sta ga tudi biologija in
psihologija... A življenje je
hotelo drugače.
Večino časa mu pobere me-
dicina, vendar kljub temu naj-
de čas še za druge stvari. Že od
petnajstega leta je navdušen
čebelar. Lani je imel kar dvaj-
set panjev čebel in pridelal ve-
liko medu, vendar mu je več
kot polovico pridnih živalic
zdesetkala bolezen. Velikokrat
je zdravnik tudi v svojem pro-
stem času, tudi takrat, ko raz-
mišlja o svojih pacientih. Ka-
ko likrepati v določenem pri-
meru? »Medicina je ena tistih
znanosti, ki se hitro spremi-
nja,« meni dr. Urbane, »bazič-
na spoznanja ostajajo nespre-
menjena, vendar pa z novimi
raziskavami marsikaj dopol-
njujejo in nadgrajujejo.« Rav-
no zato je treba nova dognanja
dosledno in redno spremljati.
Napake si kot zdravnik ne sme
privoščiti. In vendar ne prebi-
ra samo resnih strokovnih
člankov, pač pa tudi stripe, ki
so njegova velika ljubezen.
Asterix, pravi mladi doktor, je
najboljši strip na svetu... Ve-
liko časa posveča tudi svojemu
belemu pirenejskemu psu. Ve-
liki dolgodlaki živali je nadel
ime Obelix.
Če bi se dr. Urbane že ravno
moral odločiti, kam bi uvrstil
zdravje kot vrednoto, ga ne bi
postavil na prvo mesto. Na če-
lu bi bili poštenost in pravič-
nost. Takšna kombinacija pa
ob poznavanju stroke obljub-
lja dobrega zdravnika, četudi
je to postal menda zgolj po
naključju.
Študij in staž
Njegova študijska leta so še
zelo blizu: »Študij medicine je
težak zato, ker se je treba veli-
ko učiti, ogronrmo časa prese-
deti pri'knjigah. Dokler se ni-
sem navadil vsakodnevnega
študiranja, mi ni bilo lahko.«
Štipendiral ga je Zdravstve-
ni dom Velenje, zato je bilo že
bolj ali manj jasno, da se bo po
zaldjučku šolanja vrnil v Šale-
ško dolino. Sicer pa mu Ljub-
ljana tako ali tako ni nikoli
prirasla k srcu. Stažiral je
v bolnišnicah v Topolšici in
Celju, nekaj časa pa tudi v ve-
lenjskem zdravstvenem domu:
»Študij in obvezne vaje, ki jih
opravljaš na fakulteti, vse to je
zelo dmgačno od praktičnega
dela. Zelo malo je prave odgo-
vornosti, tudi pri stažiranju.
Kajti vedno je ob tebi izkušen
starejši kolega, ki te ščiti in
popravlja morebitne napake.
Stažist dela izključno v okviru
dovoljenj, torej niti ne more
ničesar zakriviti, pokvariti.«
A staž ne more trajati večno.
Praksa
Pred kakšnimi tremi leti je
sprejel prvega pacienta v svoji
ordinaciji, prepuščen pridob-
ljenemu znanju, iznajdljivosti
in odgovornosti: »V prvih še-
stih mesecih ni bilo lahko, ve-
liko je bilo negotovosti. Pre-
mostiti moraš tudi razliko, ki
je med delom v bolnišnicah,
kjer prej vadiš in se učiš, ter
med delom v splošni ambulan-
ti. V bolnišnicah običajno
zdravijo eno bolezen, ki je
glavna, medtem ko je v sploš-
nih ambulantah vse preplete-
no. Bolnika, ki poišče pomoč
zaradi nastalih zdravstvenih
težav, je treba najprej pravilno
uvrstiti, določiti diagnozo ali
ga napotiti na pravi naslov.
Splošni zdravnik je marsikdaj
v zagati. Pacient pride prvič
na pregled po, denimo, desetih
letih... Težko je odkriti pravo
diagnozo. Na začetku imaš
manj pacientov, torej več časa
za razmislek ob vsakem bolni-
ku. Kasneje te lovi čas. Res je
vsak dan lažje, odgovornost pa
je.vedno večja.«
Neprespane noči
Vsak človek, ki stopi skozi
vrata njegove ordinacije, si za-
služi enako skrbno obravnavo,
kajti: »Prav vsak primer je ti-
sti, ki se lahko zalomi. Veno-
mer si pod pritiskom. Pri
zdravljenju je venomer enako:
nikoli ne moreš biti stoodstot-
no prepričan. Negotovost je
vedno prisotna. Nikoli ne mo-
reš biti dovolj samozavesten,
češ, sedaj sem dovolj pameten
in izkušen, saj že veliko vem.
Kot splošni zdravnik nimam
veliko možnosti natančne di-
agnostike, kakršno izvajajo
specialisti in subspecialisti.
V splošni praksi se moramo
marsikdaj opreti na instinkt.
Pri vsakem zdravniku, seveda
tudi pri specialistu, je intuicija
zelo pomembna. Veliko razi-
skuješ, premlevaš in skušaš
odleti bistvo, zato je splošna
medicina zame veliko bolj pri-
vlačna kot kakšna ožja speci-
alizacija.«
Zadovoljstvo
Zdravniški poklic mu odgo-
varja, četudi bi na trenutke
skorajda raje bil ekonomist,
biolog ali psiholog, se je poša-
lil dr. Ivan Urbane. Vendar pa
je v zdravniškem plašču doži-
vel tudi take trenutke, ki so
mu za vedno sedli v srce: »Ko
uspeš pomagati hudo bolnemu
človeku in ga spraviš izven
življenjske nevarnosti, si storil
tudi zase veliko. Zavedaš se.
da človek morda sploh ne bi
preživel, če bi poiskal pomoč
le kakšne pol ure kasneje.«
Lanskoletno dežurstvo na no-
voletno noč si bo dobro za-
pomnil: »Pripeljali so majhne-
ga dojenčka, ki je imel hudo
dihalno stisko. Življenjsko je
bil močno ogrožen, saj skoraj-
da ni bilo več mogoče zaznati
dihanja. In vendar smo ga
obudili v življenje, še preden je
prispel na p^iatrični oddelek
v bolnišnico. Malo je zajokal,
začel dihati in postajal je ved-
no bolj topel... Čez približno
pol leta sem ga ponovno srečal
in bil je zdrav.«
Mimo človeka ne
moreš
Zdravnike učijo, da se mo-
rajo navaditi bolečine in trp-
ljenja drugih, sicer lahko na
račun preobčutljivosti trpi
strokovnost. Vsak dan vidijo
preveč bolezni in stisk, da bi
lahko vse nosili v sebi: »Dosti-
krat me pretresejo rakavi bol-
niki, ki so zaključili zdravlje-
nje v bolnišnici. Poslali so jih
domov, ker zdravljenje ni več
smiselno. Potem so bolniki so-
očeni s počasnim imiiranjem
na domu. Skoraj vsakega paci-
enta, ki mu ob dežurstvih da-
jem analgetike tudi po dvakrat
ali trikrat dnevno, dobro poz-
nam, saj so že od prej moji
bolniki. V takih situacijah ob-
čutim nemoč, saj vem, da ne
morem prav ničesar narediti.
Z bolečinami in usodami dru-
gih se zdravnik ne sme preveč
obremenjevati, saj bi ga to
lahko uničilo. A povsem neob-
čutljiv tudi ne sme biti. Mimo
človeka ne moreš kar tako...«
KSENIJA LEKIČ
»Splošna medicina je zame veliko bolj privlačna kot kakšna
ožja specializacija,* pravi dr. Ivan Urbane.
Na Mirosanu 2500 ton Jabolk
Na plantažah Sadjarstva
Mirosan pridelujejo jabolka
na sto hektarjih, v polni rod-
nosti pa je približno osemdeset
hektarjev. Večina nasadov je
gostih, sodobnih, kjer je mož-
no z vestnim delom doseči zelo
dobro kakovost.
Imajo preko dvajset sort ja-
bolk, glavnino pridelave pa
predstavljajo idared, jonagold,
zlati delišes, gloster, elstar,
gala, matsu in melrose. Imajo
tudi zgodnje sorte julyred in
jerseymack, ki ravno zdaj pri-
čenjata z zorenjem. Vodja pro-
izvodnje, inž. ■^ado Korber je
povedal, da letina kaže glede
kvalitete zelo dobro. »Padavin
je dovolj in so tudi primemo
razporejene. To je garancija za
dobro notranjo kvaliteto plo-
dov in s tem tudi dobro skla-
diščno sposobnost. Morda je
takšna napoved še malo pre-
\iranjena, vendar običajno me-
sec avgust ni več tako proble-
matičen glede suše kot julij.«
Letos pričakujejo pridelek
okoli 2.500 ton. Glede integri-
rane pridelave sadja pa je '^a-
do Korber dejal: »Tudi letos
smo vključeni v Slovensko in-
tegrirano pridelavo sadja, ka-
tere zaščitni znak je stilizirana
sinička. Sadje pridelujemo na
naravi prijazen način, kar po-
meni, da je poraba kemičnih
sredstev zmanjšana na mini-
mimi in skrbno odbrana.
Takšna pridelava je dražja,
vendar mislimo, da je to dobra
naložba za bodočnost, saj se ta
oblika pridelave že širi po več-
jem delu Evrope.«
Na sliki: dipl. ing. Vlado
Korber v mladem nasadu ja-
bolk.
TONE TAVČAR
Dan bmeljarjev
v Braslovčab
Turistični delavci v Braslov-
čah se z vso zagnanostjo pri-
pravljajo na tradicionalno pri-
reditev Dan slovenskih hme-
ljarjev. Letošnja prireditev, ki
12. in 13. avgusta, bo že
triintrideseta po vrsti.
Po besedah predsednika Tu-
rističnega društva Braneta
Strojanška, že imajo okvirni
progreim. 12. avgusta se bo do-
poldan in popoldan zvrstilo
nekaj športnih prireditev, pK)-
poldan bo gasilsko tekmova-
nje za pokal hmeljarske kobu-
le, zvečer pa bo na prireditve-
nem prostoru veselo z ansam-
blom Štajerskih sedem. V ne-
deljo dopoldan bodo ob 10. uri
odprU razstavo kmetijske me-
hanizacije na dvorišču KZ
Braslovče, ob 15. uri se bo pri-
čela tradicionalna povorka
skozi trg Braslovče na priredi-
tveni prostor. Tam bodo pred-
stavili novega starešino in
spremljevalko, to dolžnost bo-
sta na svečan način prevzela
Vlado Marovt iz Topovelj pri
Braslovčab in Ksenija Rovan
iz Brod pri Vranskem. Prika-
zali bodo stara hmeljarska
opravila in še kaj. Program
bosta povezovala strašna Jo-
žeta, za veselo razpoloženje pa
bo poskrbel ansambel Zasavci.
T. TAVČAR
Pokaži kaj znaš
Zadnja nedelja v juliju je
v Dobju pri Planini že po tra-
diciji rezervirana za prireditev
Pokaži kaj znaš, ki jo domače
Prosvetno društvo Franc
Vrunč pripravi na prostem in
ki vedno privabi veliko število
obiskovalcev, tudi več kot
1.000 jih je že bilo.
Tako bo tudi to nedeljo, 30.
julija ob 15. uri pred kultur-
nim domom v Dobju, ko bodo
pripravili že 23. Pokaži kaj
znaš. Prijavilo se je kar 30
skupin (ansamblov), glasbenih
triov ter harmonikarjev na po-
pularni frajtonerici. Kot je po-
vedala glavna tn že vsa ta leta
neumorna organizatorka Joži-
ca Salobir je razveseljivo to,
da je za letošnjo prireditev po-
večano zanimanje prav med
mlajšimi izvajalci! Izvajalci
bodo prišh od blizu in daleč: iz
šentjurskega in šmarskega
konca, iz Celja in njegove oko-
lice, Laškega, celo iz Cankove
v Prekmurju. Vsak se bo pred-
stavil z dvemi skladbami, nji-
hovo izvajanje pa bo ocenjeva-
lo občinstvo, kot tudi strokov-
na komisija, v kateri bodo di-
rigenti: prof. Franc Klinar,
prof. Marjan Lebič in Matjaž
Brežnik ter dolgoletni franko-
lovski pevec Tone Gregorc.
F*rireditev bo ob vsakem vre-
menu, saj jo bodo v primeni
dežja pripravili v kulturnem
domu.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Popravek
v prispevku »Zdaj je čas za
spomine« novinarke Marjele
Agrež, objavljenem 20. julija
v 29. številki Novega tednika,
je prišlo do neljube napake.
V zapisu smo Laško vas nad
Štorami preimenovali v Loško
vas, za kar se prizadetim kra-
janom opravičujemo.
Uredništvo
Ponikva: nov gasilski dom
Za gasilce in ostale krajane KS Ponikva v žalski občini
je bila nedelja velik praznik. Po skoraj trSh letih gradnje
novega gasilskega doma so ga v nedeljo predali namenu.
Na slovesnosti je o pridobitvi zbranim govoril predsed-
nik GD Ponikva Marjan Žibret, ki se je zahvalil vsem, ki
so kakorkoU v teh letih pomagali in poudaril, da so dobili
lep in sodoben gasilski dom, v katerem bodo poleg gasil-
cev našli svoje prostore še krajevna skupnost, kulturno in
športno društvo. Opravili so kar 12 tisoč prostovoljnih ur,
kar je gradnjo doma vsekakor pocenilo. V imenu KS je
govoril njen predsednik Ivan Jelen, podelili pa so več
priznanj tn odlikovanj zaslužnim gasilcem. Dom je s pre-
rezom traku predal namenu najstarejši in častni član
domačega gasilskega društva Franc Tk^avc, dom pa je
blagoslovil še župnik Tone Krašovec iz Vinske Gore.
V kulturnem programu so nastopili domači pevci in
učenci podružnične osnovne šole Ponikva.
Slovesnost pa so v nedeljo imeli tudi gasilci iz Ločice ob
Savinji. Po tekmovanju so namenu predali obnovljen
gasilski dom.
T. TAVČAR
TIsočpetsto ton zelja
Med zelenjadnicami, ki jih pridelujejo savinjski kmetje, zav-
zema zelje pomembno mesto, saj ga bodo letos pridelali kar
1500 ton. Zgodnje zelje gre predvsem v predelavo v kislo zelje,
precejšnji del pa seveda za svežo uporabo. Kisama v Šempetru
odkupi vsako leto 600 ton zelja, ki ga skisa z njim pa zalaga del
Štajerske. Na sliki: Cajhnovi s Polzele pri sajenju poznega zelja.
T. TAVČAR
iff. 30. - 27. iulil 1995
13
NASI KRAJI IN LJUDJE
Za prijazno starost
Nove pridobitve Lambrechtovega doma v Slovenskih Konjicah
Lambrerhtov dom za osta-
rele v Slov. Konjicah je eden
najstarejših namensko graje-
nih tovrstnih domov na Slo-
venskem. Zaradi zavzete skrbi
zaposlenih, ki se nenehno tru-
dijo za njegovo posodabljanje
in izpopolnjevanje, pa sodi tu-
di med najbolj urejene.
Dom so zgradili leta 1870
kot ubožnico Franca Lam-
brechta, ki je leta 1863
v Gradcu sestavil ustanovno
listino in s tem dal ime ustano-
vi, za katero so leta 1902 spre-
jeli statut. Dom je bil tako re-
koč vedno premajhen in so ga
večkrat dozidavah. Leta 1938
so zgradili še eno nadstropje in
s tem povečali kapaciteto na
35 mest. Istega leta se je usta-
nova preimenovala v Občinsko
zavetišče Franca Lambrechta.
Občutno so dom razširili leta
1976 in leta 1980, ko se je nje-
gova zmogljivost povečala že
na 120 postelj. Pred petimi leti
pa so začeli s popolno prenovo
doma, ki so jo financirali iz
državnega proračuna, sredstev
bivše občine Slovenske Konji-
ce ter lastnih sredstev. Čeprav
z deli še niso zaključili, je dom
že kar težko prepoznati.
»S prenovo smo želeli poso-
dobiti opremo in zvišati stan-
dard, torej omogočiti ne le
boljše delovne pogoje, temveč
predvsem lepše in bolj funkci-
onalno življenjsko okolje
vsem, ki v domu živijo,« po-
udarja cilj obsežnih del direk-
tor Anton Leban. Tako so po-
polnoma preuredili kuhinjo in
naredili funkcionalne prosto-
re, ki jih prej ni bilo. Uredili so
zdravniško ambulanto, frizer-
ski salon, novo fizioterapijo in
delovno terapijo. Prenovili so
jedilnico in jo uredili tako, da
je primerna tudi za prireditve,
ki jih ne manjka. Uredili so
tudi avlo za obiske z recepcijo.
V njej je sedaj tudi telefonska
govorilnica, v kateri je tudi te-
lefon za naglušne. Obnovili in
predvsem posodobili so kopal-
nice, v katere so vgradili vso
potrebno opremo za nego sta-
rejših ljudi. V novejšem delu
stavbe pa so sanirali streho in
dogradili nove kapacitete (s
tem so pridobili 15 postelj
v sedmih enoposteljnih in šti-
rih dvoposteljnih sobah). V ce-
loti so zamenjali dotrajano
opremo v stanovanjskem delu,
v katerem domuje preko sto
varovancev. Popolnoma pa so
prenovili tudi bolniški odde-
lek, v katerem so posodobili
sobe in poskrbeli za večjo var-
nost. K tej zdaj prispeva tudi
na novo narejen sistem za hi-
tro odkrivanje požara ter pro-
tivlomni sistem.
K večjim pridobitvam sodi
tudi kombi, s katerim se več-
krat odpeljejo na izlete, pikni-
ke in, če je potrebno, peljejo
kakšnega varovanca k zdrav-
niku ... V načrtih imajo pred-
vsem preureditev dotrajane
pralnice, a bodo za to morali
sredstva zbrati «ami.
Po prenovi je v domu pro-
stora za 156 ljudi, ki imajo na
razpolago skupno 3500 kva-
dratnih metrov površine. Za-
poslenih je 52 delavcev, veči-
noma žensk. Oskrbovanci pa
prihajajo iz različnih delov
Slovenije, večina jih je iz oko-
lice. Povprečna starost oskr-
bovancev v domu je 78 let.
PRIMOŽ POKLIČ
Kamor stopi glavna sestra Marija Medven, jo spremlja
prijazna beseda, pozdrav, spodbuda, smeh.
Pokopane pravice mobilizirancev
Mobiliziranci v nemško voj-
sko, državljani Republike Slo-
venije, ki jih je nemški okupa-
tor prisilno mobiliziral v svoje
enote, smo izpolnili eno izmed
naših obljub iz programa, za
kar smo se organizirali, tj. da
smo vsem padlim in umrlim
mobilizirancem postavili spo-
minsko obeležje na celjskem
pokopališču. Z odkritjem obe-
ležja padlim in umrlim na silo
mobiliziranim Slovencem ča-
sovno sovpada odločanje v Dr-
žavnem zboru RS ob drugi
obravnavi zakona o vojnih ve-
teranih, zakona o žrtvah voj-
nega nasilja in zakona o vojnih
invalidih, ki vsi obravnavajo
pravice mobilizirancev. Pravi-
ce, za katere bi človek prise-
gel, da so že dodeljene mobili-
zirancem, so poslanci DZ za-
vrgli in pokopali.
Ko izhajamo iz Ustave RS,
so v čl. 50 kot posebna ustavna
kategorija zagotovljene pravi-
ce veteranov in žrtev vojnega
nasilja. V skladu s temi določi-
li Ustave RS je Vlada RS dne
1.10.1992 sprejela sklep, da se
strinja z zahtevo mobiliziran-
cev po statusu »žrtev vojnega
nasilja«. Ustanovila je poseb-
no medresorsko komisijo, ka-
tere naloga je bila ugotoviti in
zbrati relevantne osnove za iz-
dajo predpisov, po katerih se
bodo uzakonile pravice pred-
vsem žrtvam vojnega nasilja
vseh kategorij. Pri tem je vla-
da posebej poudarila, da so po
njenih dotakratnih ugotovi-
tvah najbolj likvidne pravice
mobilizirancev.
Medresorska komisija je
v skoraj dveh letih dela pred-
lagala DZ RS zbrano gradivo,
ki naj bo podlaga za odločanje
o pravicah zlasti mobiliziran-
cev. Državni zbor je na svoji
17. seji dne 9.2.1994 sprejel
sklep o naših pravicah.
Vlada je medtem na svoji 59.
seji dne 9.12.1993 določila be-
sedila za predloge zakonov
o vojnih veteranih, o žrtvah
vojnega nasilja in o vojnih in-
validih, ki jih je pripravilo Mi-
nistrstvo za delo, družino in
socialne zadeve RS in jih po-
slala v skupščinsko proceduro
za prvo odločanje. Vsebinsko
so bili predlogi zakonov se-
stavljeni tako, da zakon o voj-
nih veteranih ni zajel mobili-
zirancev, enako tudi ne zakon
o vojnih invalidih. Pravice
mobilizirancev je vseboval sa-
mo zakon o žrtvah vojnega na-
silja in to ugotovitev, da smo
mobiliziranci po statusu »žr-
tve vojnega nasilja«, da nam
gredo pravice iz varstva in
prizna posebna doba v dejan-
skem trajanju.
Državni zbor RS je na svoji
20. seji dne 3.6.1994 obravna-
val vse tri predloge zakonov in
se strinjal^ da so primerna
podlaga za drugo obravnavo,
s posebnim naročilom Vladi
RS pod tč. 10 stališč in skle-
pov, ki jih je sprejel ob obrav-
navi zakona o vojnih invalidih
in glasi: »Predlagatelj zakona
naj pri pripravi besedila za
drugo obravnavo in v zakon
vključi tudi mobilizirance
v nemško, italijansko in mad-
žarsko vojsko med drugo sve-
tovno vojno«.
Spričo naročila Vlade RS, ki
ga je dobila medresorska ko-
misija že 1.10.1992 in sklepa
Državnega zbora RS z dne
9.2.1994, smo bili zaprepašče-
ni, da se tako pri vladi, kakor
tudi pri državnem zboru ni
upoštevalo sklepe, ki so jih sa-
mi že sprejeli glede priznanja
pravic mobilizirancem.
Da bi rešili uganko, kaj se
dogaja z našimi pravicami,
smo se obrnili najprej na Vla-
do RS za pojasnilo. Odgovorila
je, da bo Vlada RS za drugo
obravnavo pripravila predlog
zakona o žrtvah vojnega nasi-
lja, v katerega bo v kar največ-
ji meri vključila stališča in
sklepe DZ RS, sprejete ob prvi
obravnavi, ne da bi pri tem
spremenila temeljna izhodišča
in usmeritve, ki so bile ob tem
potrjene.
Ker smo ugotovili, da »te-
meljna izhodišča in usmeri-
tve«, ki jih je DZ RS sprejel na
svoji 17. seji dne 9.2.1994, niso
upoštevana, smo se obrnili na
predsednika DZ RS s prošnjo,
da nam pojasni, ali je sklep DZ
RS sprejet na 17. seji dne
9.2.1994, deklarativne ali kon-
titutivne narave. Dobili smo
odgovor kabineta predsednika
DZ RS. Verjeli bi, da ima ka-
binet predsednika DZ RS
prav, ko pravi, da sklepi iz 9.
2. niso mogli vplivati na bese-
dila zakonov, saj so bili spreje-
ti ob obravnavi poročila o od-
prtih vprašanjih vojne škode,
če ne bi razpolagali s pisno
dokumentacijo, iz katere je
razvidno naslednje:
DZ RS je sprejel temeljna
izhodišča in usmeritve glede
naših pravic na svoji 17. seji
dne 9.2.1994 na podlagi poro-
čila Vlade RS o odprtih vpra-
šanjih vojne škode. Ko je tedaj
DZ predloge zakonov, ki zade-
vajo naše pravice, sprejel za
prvo obravnavo, bi moral pred
svojo 20. sejo dne 3.6.1994
ugotoviti, da besedila predlo-
gov zakonov, ki jih je sprejela
Vlada RS na svoji 59. seji dne
9.12.1993, ne upoštevajo te-
meljna izhodišča in usmeritve
DZ RS, ki jih je sprejel na svoji
17. seji dne 9.2.1994 in jih ta-
koj vrniti predlagatelju, da jih
popravi za prvo obravnavo. Iz
obvestila kabineta predsedni-
ka DZ RS pa izhaja edina res-
nica, da mora Vlada RS upo-
števati sklepe DZ RS pri pri-
pravi besedU zakonov za dru-
go obravnavo!
Vlada RS je tudi za drugo
obravnavo pripravila predloge
zakonov, ne da bi upoštevala
ta temeljna izhodišča in usme-
ritve, ki jih je DZ RS sprejel
dne 9.2.1994. Tudi to je DZ RS
po svojih poslancih spregle-
dal! Še več, pozabil je, kaj je
doslej sklepal, pozabil je na te-
meljna izhodišča in usmeritve
z dne 9.2.1994 in ob drugi
obravnavi zakona o žrtvah
vojnega nasilja enostavno
spremenil dosedanji status
mobilizirancev kot »žrtve
vojne«.
Laično bi rekli, da tu ni ra-
zlike. Vendar so pravice po za-
konu o žrtvah vojnega nasilja
dane samo »žrtvam vojnega
nasilja« v obeh besedilih za-
konskih členov in se ne nana-
šajo na pravice oseb z nekakš-
nim statusom »žrtve vojne«.
Žrtvam vojne (mobiliziran-
cem) gre po tem zakonu samo
pravica pri2aianja posebne do-
be, nič več!
Tako je Državni zbor RS po
naših poslancih v drugi obrav-
navi zakonov o vojnih vetera-
nih, o žrtvah vojnega nasilja in
o vojnih invalidih (v tem zako-
nu je DZ spremenil besedilo
Vlade RS in črtal člen, po ka-
terem bi šle pravice vojnega
invalida tudi invalidom-mobi-
lizirancem) pokopal pravice
prisilno mobiliziranih Slo-
vencev !
Zanimivo je, da je prišlo do
takih sprememb v navedenih
zakonih, tj, da se spremeni
status žrtve vojnega nasilja
v status žrtve vojne in da se
v zakonu o vojnih invalidih čr-
ta člen, po katerem bi šle pra-
vice vojaškega vojnega invali-
da tudi mobilizirancem nem-
ške, italijanske in madžarske
vojske, na pobudo poslancev iz
Združene liste, seveda ob
znatni podpori poslancev De-
mokratske stranke. Ti in vsi
ostaU poslanci so pozabili, da
so o naših pravicah že glasova-
li in izglasovali z veliko večino
glasov prisotnih že omenjeni
sklep na 17. zasedanju dne
9.2.1994, ko so sprejeli svoja
»temeljna izhodišča in usme-
ritve«.
Pri vsem tem pa je para-
doksno, kako poslanci odloča-
jo o naših pravicah na svojih
skupnih sejah. Ko smo govorili
s poslanci različnih strank,
smo dobili njihova zatrjeva-
nja, da seveda moramo dobiti
naše legitimne pravice, saj je
že zadnji čas, da se popravijo
te krivice, saj bomo sicer že vsi
pomrli. Če je temu tako, zakaj
smo mi mobiliziranci morali
sami postaviti spominsko obe-
ležje padlim Slovencem iz^h
časov in zakaj ob 50. obletnici
konca druge svetovne vojne
prav poslanci DZ RS pokop-
ljejo pravice, ki so nam jih
priznali že na svoji 17. seji chie
9.2.1994?
Društvo mobiliziranih
Slovencev v nemško
vojsko 1941-45, Celje
predsednik društva
RUDI MARKOVIČ
Tekmovanje
oračev
Društvo podeželske mla-
dine Spodnje Savinjske do-
line in Zavod za živinorejo
in veterinarstvo Celje,
Enota za kmetijsko sveto-
vanje Žalec, bosta pripra-
vila v petek 4. avgusta, na
parcelah Hmezada Kmetij-
stvo Žalec na Bregu pri
Polzeli 3. občinsko in 22.
regijsko tekmovanje ora-
čev. Tekmovanje bo ekipno
in posamezno, pričelo pa se
bo ob 9. uri.
T.T.
Živinorejska
razstava
v Škalali
Šaleška kmetijska zadruga
in govedorejsko društvo orga-
nizirata v si^elovanju z Zavo-
dom za živinorejo in veteri-
narstvo Celje živinorejsko raz-
stavo, ki bo v soboto, 29. julija,
v Škalah, na območju Konje-
niškega kluba Velenje.
Razstava, ki jo prirejajo ob
85-letnici živinorejskih zvez
za rjavo pasmo na Slovenskem
in 45-letnici rejskega dela za
rjavo pasmo v Šaleški dolini,
bo prikazala napredek živino-
reje na področju Šaleške doli-
ne, saj si bodo obiskovalci lah-
ko ogledali eno najboljših čred
na Slovenskem.
KL
Zastonj do zdravja ali bolezni?
Bazen na Zbelovem ponovno buri duhove
v krajevni skupnosti Zbe-
lovo je bazen, ki ponuja ko-
panje zastonj. Že lani je bilo
sicer slišati, da je bazen higi-
ensko vprašljiv, umazan, vo-
da pa naj bi povzročala celo
kožne bolezni. Bazen res ni-
ma urejene okolice. Pravza-
prav nima ničesar, kar mora
imeti urejeno kopališče.
Navsezadnje nima niti
upravljavca.
O tuših, sanitarijah, celo
o urejenem, higienskem do-
stopu, lahko obiskovalci sa-
mo sanjajo. A to domače
mladeži prav nič ne moti, ko
se v vročini veselo namaka,
plava in igra. Kot je povedal
predsednik KS Zbelovo
Franc Štefanič, so zbelovski
mladinci na začetku leta oči-
stili bazen. Sami tudi skrbi-
jo, da je voda čimbolj čista in
to kar po naravni poti, saj
vodo zamenjajo vsak dan.
Pravih podatkov o higienski
oporečnosti oziroma neopo-
rečnosti ni, saj celjski Zavod
za zdravstveno varstvo vzor-
cev vode za analizo v tako
majhnem bazenu, ki je povr-
hu brez upravljavca, ni
jemal.
Kljub skrbi za kolikor se
pač da čisto vodo, pa je v ba-
zenu kar precej trave in ne-
kaj alg. To seveda ne prese-
neča, saj je okoli bazena
travnik, splakovalnika za
noge pa ni. Na očitke ene iz-
med obiskovalk bazena, Ide
Malec iz Celja, češ da je ba-
zen skrajno higiensko opore-
čen in nevaren za zdravje
kopalcev, pa Štefanič odgo-
varja: »Pa bi še gospa prišla
pomagat čistit vodo. Sicer pa
vsi njeni očitki izvirajo iz te-
ga, da gospe Idi ni uspelo
kupiti bazena, kot je želela.«
Zemljišče, na katerem je
bazen, je najprej odkupil
Sklad republike Slovenije,
nato pa so ga prepisali na
občino Slov. Konjice. Čeprav
se na Zbelovem vsi po vrsti
postavljajo v bran svojega
bazena, kakršen koli že je,
pa se zavedajo njegovih po-
manjkljivosti. Le vsega na-
enkrat ni mogoče narediti,
pravijo. V načrtih krajevne
skupnosti je tako popolna
preureditev in prestavitev
bazena v letu 1996. To pa
nameravajo narediti s sred-
stvi samoprispevka in s svo-
jim delom. Tako kot so
v kraju navajeni. Do takrat
se pa vsak kopa v njem na
lastno odgovornost.
PRIMOŽ POKLIČ
Šff. 30. - 27, iulii 1995
NASI KRAJI IN LJUDJE
14
Z barom v vodi
OdprU so no¥ bazen v Atomskih Toplicah
v Atomskih Toplicah, tik ob
zimskih Termah, so v soboto
odprli nov bazenski kompleks,
ki pomeni bistveno obogatitev
ponudbe. V novem kopališču
morajo sicer v tem tednu opra-
viti še nekatere malenkosti,
kljub temu pa so ga v soboto
odprli. Pred vrati se je namreč
pojavilo preveč kopanja ter
privlačnega kopališča željnih
obiskovalcev.
Sandi Renier, vodja marke-
tinga Zdravilišča Atomske To-
plice ugotavlja, da so v soboto
ter nedeljo našteli, v primerja-
vi s tednom poprej, kar za 80
odstotkov več obiskovalcev.
V novem bazenu so bogatejši
za različne vodne zanimivosti,
od slapa do podvodnih masaž.
Posebnost je Aqua bar, kjer
strežejo kopalcem kar v vodi,
ti pa lahko plačajo s posebni-
mi, nepremočljivimi boni.
Z novo naložbo, v vrednosti
3 milijone mark, imajo zdaj
v okviru Term skupno več kot
2 tisoč kvadratnih metrov
vodnih površin, rešili pa so se
tudi prevelike gneče. Vstopni-
ca za ves dan stane za odrasle-
ga 1100 tolarjev ter za otroka
(od 5. do 12. leta) 700 tolarjev,
popoldansko kopanje po 16.
uri pa 900 oziroma 500 tolar-
jev. Za družinsko kopanje so
pripravili posebno ugodnost.
Posebne slovesnosti v sobo-
to niso pripravili, sicer pa bo-
do prihodnji teden odprli tudi
veliki hotelski prizidek, v zna-
menju štirih zvezdic. Tam bo
za eno tretjino novih postelj-
nih zmogljivosti.
BRANE JERANKO
Ohuleni spomini na Guzeia
Na Planino so privabili množico obiskovalcev
Na Planini pri Sevnici je
med gasilci veliko kulturne
tradicije. To se je izkazalo pre-
tekli petek, soboto in nedeljo,
ko si je ljudsko igro o razboj-
niku Guzeju, na ruševini pla-
ninskem gradu, ogledalo kar
1200 gledalcev. Na Planino so
uspeli privabiti obiskovalce
s širšega Kozjanskega, Celja,
Savinjske doline ter Dolenj-
skega.
Planinski gasilci so dve leti
pred drugo svetovno vojno
igrali igro domačinke Anike
Wambrechtsammer, Za staro
pravdo, po tridesetih letih pa
so jo ponovili. Pred dvema le-
toma, za svojo 100-letnico, so
se spomnili Domna, tokrat pa
še razbojnika Guzeja. Znano
je, da gre za resnično osebo, ki
ostaja v ljudskem spominu kot
nekakšen kbzjanski Robin Ho-
od. Zato se ga dobro spominja-
jo tudi na planinskem koncu,
kjer jih je večkrat obiskal.
O svojevrstnem junaku, ki po-
čiva na prevorskem pokopališ-
ču, je tamkajšnji kaplan, Da-
vorin Petančič, pred dolgimi
leti napisal ljudsko igro. Na
planinskem gradu so jo tokrat
igrali v režiji prizadevnega do-
mačega kulturnika, bivšega
ravnatelja Ferda Žagarja.
V vlogi razvpitega Guzaj a
(gre za ljudsko ime, v resnici se
je pisal Guzej) je nastopil San-
di Kovačič, njegova ljubica
Barbka je bila Nevenka Bo-
bek, mati pa Frida Gračner.
Na odru se je zvrstilo kar 25
igralcev, članov domačega
Prostovoljnega gasilskega
društva. Celjsko SNG jim je
pomagalo po tehnični plati
- z masko, razsvetljavo ter del-
no s scenografijo, predstavo pa
je omogočilo 12 različnih po-
kroviteljev. Nastop sta posneli
dve televizijski ekipi, kritike
poznavalcev pa so ugodne.
Mnoge, ki so slišali za lepo
doživetje, zanima ali si bo igro
planinskih igralcev mogoče
znova ogledati. »Gostovali ne
bomo,« pravi predsednik ga-
silcev, Rihard Stopinšek, ki si
je za privlačni dogodek najbolj
prizadeval. »Naš namen je lju-
di privabiti na Planino, da bi
kraj predstavili Sloveniji.«
Znova jih bodo privabili na
avgustovsko ponovitev, ko bo
tudi osrednje praznovanje
650-letnice trških pravic sta-
rodavne Planine.
BRANE JERANKO
Uttarnišico do nove streiie na gasilsicem domu
Leta 1972 je velenjsko ^adbeno podjetje Vegrad zgradilo gasilski dom, na katerem so gasilci
že tedaj želeli imeti klasično streho, vendar je projektant temu nasprotoval. V 23 letih pa se je
pokazalo, da so imeh gasilci prav, kajti streha je kmalu po dograditvi pričela spuščati. Novo
klasično streho so v gasilskem domu že nujno potrebovali. Podali so se v akcijo, najprej do
kmetov, ki so darovali les, nato so vse uskladiščili in se spoprijeli z delom. Ker imajo velenjski
gasilci med svojimi člani zastopane zelo raznolike poklice, so se dela lotili kar sami. Izdelali so
ostrešje in vse, kar sodi zraven. Čez tri leta bodo praznovah svojo stoto obletnico, udarniška
akcija pa je bila ena izmed pomembnih nalog, ki so jo uspešno zaldjučiU.
L. OJSTERŠEK
Raje ob jezero
Možnosti je pravzaprav ma-
lo: bazen, reka ali jezero. Ko-
panje na bazenu je postalo že
prav draga zadeva, saj stane
dnevna vstopnica za odrasle
400, za otroke pa kar 350 to-
larjev.
Tako ni čudno, da vse več
ljudi zahaja ob jezera, čeprav
je tam vprašljiva kakovost vo-
de. Analize vode rek in jezer so
mnogokrat neustrezne, kopal-
ci se namakajo na lastno odgo-
vornost.
Naključne kopalce ob Sliv-
niškem in Šmartinskem jezeru
smo povprašali, zakaj se kljub
temu odločajo za kopanje ob
jezeru.
Čerima Skelič, begunka: Za
kopanje v jezeru smo se odlo-
čili, ker za kaj drugega nima-
mo denarja. Bazen je predrag,
pa tudi manj ljudi je tukaj.
Trdno sem prepričana, da je
voda v jezeru tudi precej manj
onesnažena. Z možem prihaja-
va sem zaradi vnukinje, da se
osveži in naigra, sama pa raje
počivava v senci. Mislim, da
jezero sploh ni tako nevarno
za kopalce, kot pravijo. Sicer
pa se otroci tako ali tako ko-
pajo le ob obali, kjer jih lahko
starši nadzorujejo.
Petra Škoflič, prodajalka:
Na Šmartinskem jezeru smo se
še pred leti radi kopali, danes
pa je voda že tako onesnažena,
da se raje le sončim. Kolikor
vem, so biološke raziskave za
Šmartinsko jezero pokazale,
da voda za kopanje ni najbolj
primerna, medtem ko je Sliv-
niško jezero manj onesnaženo.
Sicer je v vodi precej mulja in
račje zeli, vendar pa je vse to
del narave, ki ga ne moremo
spremeniti. Tudi za kopalce je
tam bolje poskrbljeno, saj so
narejeni pomoli, možna pa je
tudi izposoja čolnov. Na baze-
nu sem letos že bila, a le v do-
poldanskem času, ko še ni bilo
gneče. Voda je, kot sem tudi
pričakovala, precej umazana,
sicer pa imaš zato tuše, da se
po kopanju lahko oprhaš.
Ferdinand Špan, upokoje-
nec: Najbolj onesnažena voda
je po mojem nmenju v bazenu,
saj je to edini bazen v Celju.
Voda je preveč klorirana, "gne-
ča je neznosna. Onesnaževanje
vode v bazenih bi lahko pre-
prečili na takšen način, kot ga
poznajo v Nemčiji, kjer se vo-
da ob stiku z urinom obarva.
Pri nas pa ljudje brez kakršne-
koli slabe vesti ponemarjajo
vodo. Ne strinjam se tudi s ti-
stimi, ki trdijo, da je kopanje
v jezeru tvegano. Vrtincev ni,
pazljivost je potrebna le pri
potapljanju v globine, kjer so
izmenični pasovi ledeno hlad-
ne in tople vode. Vendar pa to
velja le za globine nad tri me-
tre. Ob obaU takih pasov ni, je
prijetno, čisto, in obenem za-
stonj. Toži se mi po časih, ko
so bile Savinja, Hudinja in
Ložnica še čiste reke in se je
bilo v njih užitek kopati. Sedaj
je vse to uničeno, onesnaženo
in popolnoma zanemarjeno.
Res škoda.
Klavdij Rop, dijak: Na ba-
zenu je preveč >folka<, tukaj pa
se lahko v miru kopaš, čeprav
je na lastno odgovornost. Voda
je sicer nekoliko umazana,
vendar pa se vseeno raje ko-
pam v jezeru kot na bazenu.
Previden je treba biti le pri
potapljanju, saj nikoli ne veš,
kaj je na dnu.
Jožica Vanovšek, kemijski
inženir: Jezero nam je še naj-
bližje, pa tudi zastonj je. Ne
vem, kje je voda bolj onesna-
žena, dejstvo pa je, da je voda
v bazenu preveč klorirana tn
kisla. Glede vrtincev in drugih
nevarnosti si ne belim las, saj
se kopamo zlasti ob obali.
BOJANA JANČIČ
Jez bo Icmaiu dograjen
še ta in prihodnji teden bodo delavci celj-
skega Nivoja opravljali zaključna dela pri
gradnji spodnjega jezu na Savinji v Celju. Jez
bo drugi, tako imenovani mehki jez na Savinji,
pri katerem pretok vode uravnavajo gumijaste
vreče.
Naložba Nivoja bo stala okoli deset milijo-
nov tolarjev. I*rvo vrečo so že namestiU v tečbiu
od 3. do 10. julija, ko so začeli dela na desnem
polju. Dela bodo predvidoma končali ta teden,
preden pa bo jez pričel dokončno delovati,
bodo morali priključiti še vse električne inšta-
lacije in opraviti preizkus, ki naj bi bil prihod-
nji teden.
Po dograditvi zgornjega jezu (leta 1983) je
zmanjkalo denarja in je morala posredovati
republika, tako da so betonski del spodnjega
jezu dogradili šele leta 1991. Projekt so začeli
zaradi kolektorja in velja kot poskus stabiliza-
cije rečnega dna in zvišanja gladine vode. Dela
so p>oskušali končati že v lanskem oktobru,
a jim je to preprečila visoka voda.
Z dograditvijo jezu bo postalo bolj prijetno
tudi kopanje v naši reki, vendar pa kljub mno-
gim koristim ta jez za kopalce predstavlja tudi
nevarnost.
GREGOR STAMEJČIČ
Šff. 30. - 27, iulii 1995
15
NASI KRAJI IN LJUDJE
Darilo za 90. rojstni dan
Žoharjevega ata smo obiskali prav na njegovo veliko slavje
Ko smo v soboto prišli k na-
šemu zvestemu naročniku Ja-
kobu Zemetu v Trobni dol, je
bilo pri njih veliko slavje. Dan
prej, natanko na petek 21. juli-
ja, pred devetdesetimi leti, je
namreč na isti domačiji, kjer
preživlja jesen svojega življe-
nja, privekal na dan kot eden
izmed desetih otrok mame Ane
in očeta Franca Zemeta.
Jakob Zeme je bil spričo ta-
ko^ častitljivega jubileja v sre-
dišču pozornosti. Zbralo se je
okrog sto sorodnikov po nje-
govi strani, prišli pa so vsi, ki
so bili povabljeni. Čestitat so
mu prišli sosedje od blizu in
daleč, obdarili so ga predstav-
niki Krajevne skupnosti in
Krajevne organizacije Rdeče-
ga križa Šentrupert, pel mu je
zborček, župnik Izidor Pečov-
nik pa je njemu na čast in
vsem zbranim pripravil tudi
slovesno mašo. Celo njegov
zdravnik, dr. Tisel, ki ga je na-
zadnje zdravil, je prišel. Tako
lepo kot na ta dan, pa mu seve-
da vedno v življenju le ni bilo.
Oče, mati in
gospodinja liicrati
Leta 1937 se je poročil z že-
no Treziko, s katero sta zatem
tudi prevzela kmetijo in sku-
paj gospodarila 10 let. V tem
času se jima je rodilo šest
otrok. Prva je bila Fani, druga
Mici, zatem sta se jim rodila
dvojčka Milan in Vinko, nato
pa še Geli in kot zadnja, Dra-
gica. Februarja leta 1947, ko je
bil na poti sedmi otrok, so mo-
rali ženo in mamo Treziko po-
ložiti v veliko prezgodnji grob.
Tako je Jakob čez noč ostal
sam s šestimi majhnimi otroci
in prevzel vlogo očeta, matere
in gospodinje hkrati. Nikoli
jim ni iskal mačehe, vse je po-
storil sam in jim bil trdna opo-
ra v dobrem in slabem. Vse-
skozi je zanje vzorno skrbel in
jih spremljal skozi njihovo
mladost, dokler si niso spletli
vsak svoje novo gnezdo. Vzgo-
jil jih je v poštene in delovne
ljudi, da so mu še danes vsi
v veselje in ponos. »Veliko
odrekanja in trdega dela je bi-
lo potrebno«, je priznal, pa
vendar se kljub težkemu po-
vojnemu času in vsemu po-
manjkanju navkljub, rad spo-
minja svoje in mladosti otrok.
Ziati tast in sosed
Bojda je Jaka človek, ki be-
sede prepir sploh ne pozna.
Sosedje in sovaščani vedo po-
vedati, da se nikoli z nikomer
v življenju ni sporekel ali ko-
mu kaj žalega storil. Vsi ga
poznajo le kot dobrega in ne-
sebičnega človeka.
Ko je prišla k hiši snaha,
žena sina Vinka, s katerimi še
danes živijo složno pod isto
streho, ji je bil prav tako v ve-
liko pomoč. »Morda se smešno
sliši,« pravi snaha, »toda, ko
sem jaz rodila in rodila sem
petkrat, mi je nudil vso pomoč
in oporo. Kot mama ali še več
kot to. Pekel je kruh, kuhal,
celo perilo je pral, in to na
roke... ne, tega se ne da poza-
biti«, je bila solzna snaha Mi-
rica. Upa tudi, da bo tako
ostalo in da mu bodo zdaj, na
starost, lahko z ljubeznijo in
nego ona in ostali domači vso
dobroto, povrnili. Sam Jakob
pa pravi, da je najbolj srečen,
ko pridejo domov in se skupaj
zbero vsi otroci z njegovimi 21
vnuki in 19 pravnuki vred.
Če bi ne biio
bolezni...
Da, če bi je ne bilo, bi Jakob
verjetno še danes hodil nao-
krog, pomagal pri opravilih
v hlevu in razveseljeval svoje
vnuke in pravnuke s tekanjem
naokoli. Pa je prišla nesreča
tudi nadenj. Lani, 8. avgusta si
je nalomil nogo in to tako ne-
srečno, da je zdaj le še na inva-
lidskem vozičku.
»Škoda,« pravi, »ko sem pa
včasih tako rad tudi plesal«.
Še vedno pa mu dobro služijo
oči. Nekatere članke v našem
časopisu bojda še danes prebe-
re brez očal. Novi tednik je pri
hiši odkar pomni, tako da je
zanje kot del življenja. Če ga
ne bi bilo, bi ga vsi, ne samo
Jakob, hudo pogrešali. Njego-
va skrita želja je že dolgo bUa,
da bi bil v časopisu slikan sku-
paj s svojimi šestimi otroci.
Zeljo smo mu izpolnili in upa-
mo, da je to zares najlepše da-
rilo za njegov 90. rojstni dan.
MOJCA MAROT
Foto: VLADO MAROT
Jakob Zeme med svojimi šestimi otroci in z edinim še živečim bratom Alojzem.
Kmalu bodo udri! tlos
35. flosarski bal na Ljubnem ob Savinji bo oU 29. julija iJo 6.
avgusta - Številne športne In kulturne prlreilJtve
Na letošnjem, že petintride-
setem flosarskem balu na
Ljubnem ob Savinji, ki se bo
začel v soboto, 29. julija, zak-
ljučil pa z znamenitim udira-
njem flosa in flosarskim kr-
stom v nedeljo, 6. avgusta, se
obeta vrsta zanimivih kultur-
nih in športnih prireditev.
»Pri organizaciji letošnjega
flosarskega bala skušamo iz-
boljšati programski del z ne-
katerimi novimi prireditvami,
obenem pa smo se lotili tudi
dodatnih investicij,« je pove-
dala Darja Dobovičnik, pred-
sednica organizacijskega od-
bora, zadolženega za pripravo
bala. »Preuredili smo >preužit-
karsko hišo<, ki smo jo skušali
čim bolj približati takemu
okolju, v katerem so nekdaj ži-
veli vlcarji. Na novo pa smo
postavili tudi dve bnmarici,
s katerima bomo dopolnili go-
stinsko ponudbo.«
Prireditve ob flosarskem
balu se bodo pričele s športni-
mi tekmovanji v tenisu, malem
nogometu in smučarskih sko-
kih za pokal Flosarja. Zvrstila
se bodo tudi vsa ostala, zelo
raznolika dogajanja, na pri-
mer predstavitev 150 let stare
vinske trte na kmetiji Fluder,
ki bo v torek, 1. avgusta, že
naslednji dan, v sredo, pa bodo
v OŠ Ljubno odprli likovno
razstavo Urbana Jakopa in
razstavo akvarelov zgomjesa-
vinjske ljudske noše, ki jo je
upodobila akademska slikar-
ka Jana Dolenc. Zanimivo in
poučno bo v četrtek zvečer, 3.
avgusta, ko se bodo v gostišču
Petrin zbrali poznavalci starih
običajev in spregovorili na te-
mo »Vlcarji in flosarji«. No-
vost letošnjega bala pa je tudi,
da praznik občine Ljubno sov-
pada s to tradicionalno kra-
jevno prireditvijo. Občinski
svet z županjo A^o Rakun na
čelu je namreč odločil, da bo
občinski praznik vsako leto na
prvi petek pred flosarskim ba-
lom, ki je že po tradiciji prvo
avgustovsko soboto in nedeljo.
Svetniki se bodo ob letoš-
njem prazniku zbrali v petek,
4. avgusta, na slavnostni seji.
Še isti dan popoldne bodo na
Ljubnem odprli nove gasilske
garaže.
Flosarski bal se bo zaključil
v nedeljo z domiselnim prika-
zom vlcarske hiše in domačih
običajev. Predstava, ki se bo
pričela s prikazom spravila le-
sa, bo na posebnem prizorišču.
Organizatorji bodo med dru-
gim poskrbeli tudi za postavi-
tev >riže<, poti iz lesa, po kateri
so vlcarji spravljali les v doli-
no. Sledilo bo udiranje flosa in
flosarski krst, ko bodo izkuše-
ni flosarji sprejeli medse naj-
mlajšega člana. Obiskovalci
pa bodo lahko prisluhnili še
pogovoru županje Anke Ra-
kun z enim izmed najstarejših
flosarjev.
Pri organizaciji flosarskega
bala so trčili na precej težav, je
še povedala Darja Dobovičnik,
saj je v kraju pripravljenost za
sodelovanje iz leta v leto
manjša. Ravno zato si želijo,
da bi uspeli ustvariti dovolj
zanimivo in pristno flosarsko
prizorišče, ki bi sčasoma po-
stalo kar stalna razstava. Ta
čas je na Ljubnem le še en sam
flosar, ki zna narediti takšen
flos, kakršnega so v njegovih
časih res poznali in uporab-
ljali.
K. LEKIČ
Med Zibiko
In Ponilivo
Zakonca Košak sta slavila biserno
poroko
»Služila sem pri župniku
v Zibiki, tam me je Martin vi-
del. Verjetno si je mislil: >Tole
pa bi bilo za mene.< Tako se je
začelo,« pripoveduje biseropo-
ročenka Ana Košak. Pri svojih
devetih križih je še vedno pol-
na humorja, zato biseroporo-
čencu Martinu ni nikdar dolg-
čas. »Ponudil mi je roko, če bi
skupaj potovala. Strinjala sem
se.« Od takrat potujeta skupaj,
že šestdeset let.
Biserna poroka Ane in Mar-
tina Košak je bila konec tedna
velik praznik Ponikve pri Gro-
belnem ter šentjurske občine
nasploh. Na Ponikvi živita od
leta 1962, ko se je družina pre-
selila iz Zibike. Priprave na
veliko-slavje so trajale že me-
sec dni, ko so šli osebno pova-
bit mnoge sorodnike.
»Težko je potovati, a lepo je
prispeti do praznovanja 60-
letnice poroke,« je pisalo na
vizitkah, s katerimi so vabili
svate. Tudi na Švedsko, kjer
sta družini dveh Košakovih si-
nov, Martina in Ivana, so jih
seveda poslali. V začetku
prejšnjega tedna, pred velikim
sobotnim finalom, so še po-
slednjič povabili starešino, Jo-
žeta Pevca s Slatine. Izvedeli
so, da bosta na poroki v občin-
ski stavbi tudi župan ter na-
čelnica upravne enote, pa tudi
o velikem cerkvenem slavju.
V	torek je prišlo doma do
predpraznovanja, ko je četrt
stotnije sorodnikov počastilo
biseroporočenkin rojstni dan,
slavljenca pa sta tudi plesala.
V	sredo je bilo nekaj zatišja,
časa za frizerja, v četrtek pa je
sin iz Švedske slavljenca peljal
na gorenjsko Brezje.
»Veseliva se dobrih, skrbnih
otrok,« je ganjen biseroporo-
čenec Martin. Hudomušna, se-
gava soproga Ana pa je bila
v dneh preden sta se tretjič
odpravila k matičarju, posebej
previdna. Bala se je, da ji ne bi
mož pred soboto ušel, se je ša-
lila. »Še vedno opažam, da
gredo na cesti ženske za njim
ter pred njim,« je stresala šalo
za šalo.
»Dolgo je to potovanje, in
brez pomoči otrok in snahe, ki
je kot najin otrok, ne bi šlo,« se
veselita Košakova. Štiri otro-
ke imata, sedem vnukov ter
eno pravnukinjo. Hči Marinka
in sin Franci sta z njima na
Ponikvi, sinova Martin in Ivan
pa veliko mislita na starša tudi
na daljnem Švedskem. Ana in
Martin Košak sta ju pred leti
obiskala v Skandinaviji.
»Švedska je čudovita dežela.
Nikjer ni po tleh smeti, vse je
v cvetju. Sploh ne veš, kje ima-
jo ljudje hleve,« se spominjata.
Med spomini, ki so v teh
dneh najbolj živi, je njuna pr-
va ohcet v Zibiki, v času ko so
se ljudje poročali ob ponedelj-
kih. Ana je bila iz Zibike, Mar-
tin iz Sv. Štefana. V Zibiki sta
nato ustvarjala na zahtevni
zemlji, ki jo je Ana dobila za
doto. Tam sta biseroporočenca
doživljala najtežji čas skupne-
ga potovanja, gorje druge sve-
tovne vojne. Sicer pa je Ana
kmetovala, Martin pa je uspel
najti službo v Ljubljani, na že-
leznici, pozneje pa v hrastniški
tovarni. Leta 1962 so se prese-
lili na Ponikvo, kjer so imeli
sorodnike. Zibika je bila ta-
krat preveč odročna, danes pa
se jima še vedno sanja o tej
lepi dolini.
Biseroporočenca sta razme-
roma zdrava, čila. Žena Ana
kuha, peče kruh, pere, dela
v vrtu ter na njivi, mož Martin
pa kosi, pripravlja drva, skrbi
za brajde... V prostem času
prebirata že štiri desetletja tu-
di naš časopis. Slavljenko po-
sebej veseli igranje kart, >šarf
dureka< in >lažnivca<, pa mlin,
rada >lovi lisico<... Vstajata
zgodaj, po šesti uri zjutraj,
spat pa gresta s kurami, kot
pravita. O svojem skupnem
potovanju govorita, da je med
njim vsega po malem, od vese-
lja do žalosti, pa tudi čisto
brez jeze ni. Njun recept za
dolgo in uspešno zakonsko
zvezo? »Skromno življenje,
molitev in veliko ljubezni,«
priporočata.
BRANE JERANKO
Ana in Martin Košak se posebej veselita svojih otrok ter njiho-
vih zakonskih tovarišev. Na slavje so prišli tudi iz daljne
Švedske.
Najlepši filmi
Na naslovnici Tedniko-
vega TV vodiča je bil prizor
iz slovenskega fihna Deseti
brat, igralec na sliki pa
Radko Polič. V poštev za
žreb je prispelo 21 ku-
ponov.
V naš oglasni oddelek se
naj tokrat po sodček laške-
ga piva oglasi Robi ROBIČ
iz Slatine 8 a, Dobje pri
Planini, prav tako pa se naj
po torbo NT&RC oglasita
Zdenka HOFMAN iz Založ
19, Polzela in Leopold ŽU-
REJ iz Hrast j a 21, Loka pri
Žusmu.
Vljudno prosimo, da se
izžrebanci po nagrade
oglasite osebno v naš
oglasni oddelek!
Kupone z rešitvami to-
kratne uganke pošljite do
torka, 1. avgusta.
Šff. 30. - 27, iulii 1995
ŠPORT
16
Nogometna ruleta desetih
y nedeljo začetek nogometnega prvenstva z doslej najmanjšim številom klubov - Publlkumova prošnja za Igranje ob petkih zavrnjena
Nogometna zveza Slovenije
je zavrnila Publikumovo zah-
tevo, da bi bila v Celju večina
tekem že ob petkih in novo pr-
venstvo se bo v celoti začelo
v nedeljo.
»Klubi so dolžni spoštovati
tekmovalni pravilnik. Igralni
dan je nedelja, premiki na so-
boto pa pridejo v poštev le
v primeru potreb reprezentan-
ce ali pred evropskimi pokali,«
je odločitev pojasnil generalni
sekretar NZS Dane Jošt.
Publikum: Igra na
rezultat
Borut Jarc ne pozna milosti.
Denarne kazni so v zadnjih
tednih v celjskem taboru zelo
pogoste in predvsem posledica
nediscipline v igri. Kaznivo je
že odvečno preigravanje, kajti
Jarc ima pred sabo le en cilj:
z novim točkovanjem bo vsaka
zmaga štela dvojno, zato ne bo
več umiranja v lepoti, marveč
bo primarna igra na rezultat.
»Startamo na čimvišjo uvr-
stitev, z Evropo za vsako ceno
pa si ne razbijam glave. Ekipa
še ni dovolj kvalitetna, proble-
matična je predvsem klop,« je
konkreten Jarc, vodstvo Wuba
pa razmišlja drugače. Jesen
končati v zgornjem delu pr-
venstvene lestvice in se v po-
kalu uvrstiti v polfinale, v bolj
sproščenem okolju pa je naj-
pogostejša beseda - Evropa.
V najboljši enajsterici je
opaznih nekaj korektur. Ba-
imian se je iz zvezne vrste pre-
selil v konico, kjer ga vse bolj
ogroža novinec Kamberovič.
»Spomladi se je zaradi slabe
konkurence že vnaprej vedela
napadalna formacija, zdaj je
drugače. Izbiram lahko m^
štirimi kvalitetnimi napadalci,
zanje bodo edino merilo goli,«
pravi Jarc, ki ob nekaterih
igralcih počasi izgublja potrp-
ljenje.
Največji problem je zvezna
vrsta. Čelič, Sešlar in Usnik
nimajo pravih zamenjav, Kot-
nik je bil predrag tn zadnje
upanje je Savo Komar. Brat
velenjskega golgeterja Slavka
je bil zadnje dni na preizkuš-
nji, toda v vsakem primeru je
zanj prvenstveni start izgub-
ljen. Drugi minus se vleče že
dlje časa: skromen igralski ka-
der in na klopi ni nogometaša,
ki bi bil sposoben preobrniti
potek igre.
»V Celiču smo dobili prave-
ga liderja ekipe, v Bašiču avto-
ritativnega >šefa« obrambe, od
domačih pa je najbolj napre-
doval Sešlar. V ligi ni več slabe
ekipe, vsaka tekma bo težka in
zato je formo nemogoče tempi-
rati,« pravi Jarc, ki si za uvod
nadvse želi zmage proti >svoje-
mu< Mariboru. Spomladi je
v pokalu že zrušil dve tradiciji,
v nedeljo je priložnost za novi
podvig: v državnem prvenstvu
prva zmaga z vijoličastimi.
1 Zupan, 2 Turk, 3 Ulaga,
4 Križan, 5 Bašič, 6 Bulajič,
7 Usnik, 8 Čelič, 9 Kambero-
vič, 10 Štancar, 11 Rakovič, 12
Kračman, 13-D. Romih, 14
Bajraktarevič, 15 Kos, 16 Koc-
jančič, 17 Cugmas, 18 B. Ro-
mih, 19 Sešlar, 20 Bauman, 21
Goršek, 22 Mujčinovič, 23
Ademovič.
Rudar: še višje
»ŽeUmo si še več kot lani:
zgornjo polovico in morda
vključitev v boj za evropski
pokal,« umirjeno pravi Rudar-
jev trener Bojan Prašnikar, ki
ima pripravljeno tudi drugo,
bolj >realno< varianto. »Sp<^-
nja meja je 5. mesto, zgornja je
uvrstitev v Evropo!«
Priprave za novo sezono so
bile pogojene s pokalom Inter-
toto (v Luzemu 1:1, strelec
Cvikl; Kobi-Tottenham 8:0;
končni vrstni red: Koln, Lu-
zem 8, Osters 7, Tottenham 3,
Rudar 1), ki se je raztegnil na
tri tedne in v nadaljevanju se
nihče ne boji morebitne utru-
jenosti ali zasičenosti igralcev.
»Priložnost je dobilo 18 nogo-
metašev, ki bodo tudi v doma-
či konkurenci najbolj na uda-
ru. Bolj skrbijo poškodbe ne-
katerih ključnih igralcev, po
drugi strani pa je bil pokal In-
tertoto prvenstveno tekmova-
nje in zato najbolj ustrezna
priprava za sezono 1995/96,«
meni Prašnikar.
Pred prvenstvom še noben
slovenski klub ni bil v podob-
nem položaju, toda ekipa
v primerjavi s spomladansko
polsezono ni utrpela bistvenih
novosti. Dodatno uigravanje je
bilo tako olajšano, dodaten
optimizem pa je ob izrazito
napadalni igri vlilo novo toč-
kovanje in v začetku tedna še
prihod odličnega vratarja
Volka.
»Z napadom je še nekaj te-
žav, toda Komar, Ekmečič in
Cvikl se bodo samo z goli bori-
li za mesto v začetni enajsteri-
ci. Z učinkovitostjo je bilo
v Intertotu nekaj težav, vendar
samo Kolnu nismo zabili gola,
pa še ugled posameznih klu-
bov je treba upoštevati,« ve-
lenjski trener zavrača nekate-
re dvome, čeprav z realizacijo
še vedno ni zadovoljen.
Po nekaterih Stankovičevih
spodrsljajih je prihod Vovka
logičen, četudi vratarja niso
posebej iskali. Bolj je šlo za
srečno naključje, da je Vovk
prost in si želi bližje domu,
obenem pa bo pokrita še zad-
nja vrzel. Doslej je bil drugi
vratar mladinec Jovanovič,
v prihodnje bo konkurenca
močnejša in dodaten zalet za
nedeljsko gostovanje pri Olim-
piji je zelo pomemben: zeleno-
čmi so s prvaki doslej izgubili
vseh osem tekem drfavnega
prvenstva.
1 Stankovič, 2 Mernik, 3 Pa-
vič, 4 Šoštar, 5 Sillo, 6 Polov-
šak, 7 S. Javomik, 8 J. Javor-
nik, 9 Komar, 10 Cvikl, 11 Ek-
mečič, 12 Jovanovič, 13 Pra-
njič, 14 Pavlovič, 15 Doler, 16
Ratkovič, 17 Hudarin, 18
Oblak, 19 Balagič, 20 Žurman,
21 Pešič, 22 Volk, 23 Mujano-
vič, 24 Kovačič, 25 Kraljevič,
26 Vučenovič.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Če bi že lani zmaga veljala tri
točke, bi v pokalu UEFA igra-
la Gorica, v krogu za pokal
Intertoto bi z enakim številom
točk bila Rudar in Publikum
(ne tudi Beltinci), Korotan pa
bi si neposredni obstanek za-
gotovil zaradi večjega števila
točk kot Primorje.
Zmaga bo veljala tri točke, re-
mi pa eno. Kazen neigranja na
eni tekmi bo šele po štirih ru-
menih kartonih, v naslednjem
primeru po treh, nato dveh in
nazadnje po vsakem javnem
opominu. Igralci bodo skozi
vso prvenstvo imeli iste števil-
ke, ki so predpisane samo za
vratarje - 1, 12 in 22.
Borut Jarc
Dejan Bauman se je iz zvezne vrste preselil v konico napada.
Državna prvenstva 1991-1995
Brez denarja ni iger
Namesto Kočevja In Jadrana nova drugollgaša poraženca
kvalifikacij — DerbI Era Šmartno-Šentjur že 20. avgusta
Drugoligaško prvenstvo se bo začelo 13.
avgusta, NZS pa je lanska prvoligaša Ko-
čevje in Jadran zaradi neplačanih obvezno-
sti poslala v najnižjo ligo in prosti mesti
zapolnila s poražencema kvalifikacij Želez-
ničarjem in Črnučami. Neposredno bo na-
predoval samo prvak, drugouvrščena ekipa
pa bo igrala kvalifikacije z devetim iz prve
lige.
Za novo sezono so klubi dobili naslednje
številke: 1 Naklo, 2 Rudar (T), 3 Železničar
(Mb), 4 Koper, 5 Piran, 6 Šentjur, 7 Mengeš,
8 Drava, 9 Cmuče, 10 Nafta, 11 Domžale, 12
Era Šmartno, 13 Železničar (Lj), 14 Vevče,
15 Radeče, 16 Zagorje. Za uvod bodo Šent-
im-čani gostili Vevče, lanski prvak Era
Šmartno bo startal v Kopru, moštvo Radeč
pa v Mengšu. Prvi lokalni derbi bo že 20.
avgusta s tekmo Era Šmartno-Šentjur.
Novo vodstvo Steklarja
Ponovljena letna skupščina Steklarja je
vendarle prinesla več optimizma v klub, ki
v svoji bogati in uspešni zgodovini preživlja
najtežje obdobje. Novi upravni odbor bo
vodil Albin Šrimf, osnovna naloga pa bo do
začetka prvenstva sanirati slab finančni po-
ložaj.
Klub ima veliko dolgov še iz minulih se-
zon, ko je bilo poslovanje prikazano povsem
napačno. Ena izmed rešitev je odrekanje na
vseh ravneh, za jesensko polsezono pa bo
potrebnih najmanj 70.000 mark. S treningi
je začelo le deset igralcev, drugi pa še vztra-
jajo pri plačilu zaostalih obveznosti. Po
daljši odsotnosti so se vrnili Počivavšek ter
Horvat in Prevolšek, ki sta zanesljivo naj-
boljša Steklarjeva nogometaša prvoligaške-
ga obdobja in zato je razpoloženje nekoliko
boljše. (J.T.)
Osem klubov v prvenstvu MNZ
Za podzvezno prvenstvo se je v predpisa-
nem roku prijavilo osem ekip: Tim Laško,
Krško, Kovinar Usnjar, Kiv Vransko ter
novinci Odred, Šmarje in Brežice. Tekmo-
valna komisija MNZ Celje je izvršnemu od-
boru predlagala štirikrožni sistem, zato naj
bi se prvenstvo začelo že 19. avgusta.
Pokalno tekmovanje naj bi vključno
s polfinalom odigrali že jeseni, v mladinski
ligi bo samo pet ekip (Šentjur, Radeče in
novinci Brežice, Unior in Mons Claudius),
v kadetski deset, v dveh enakovrednih pi-
onirskih ligah pa 18 moštev. Zaradi nepo-
ravnanih denarnih obveznosti sta pionirski
ekipi Publikuma in Žalca še naprej v su-
spenzu in jim v najslabšem primeru grozi
izključitev iz tekmovanja.
Ž. Z.
Kučer še tretjič
Lanski in letošnji državni prvak v preskakovanju
zaprek Andrej Kučer je v Velenju z Leokadijo dobil
tudi tretjo tekmo pokala Slovenija, ki je bila obenem
druga za pokal Samsung. Kučer je bil v osrednji tekmi
v parkurju L najboljši v baražu ter tudi v parkurju Ma
z višino zaprek 130 cm.
Košarka: start s pokalom
Večina najboljših košarkarskih ekip je že začela s pripra-
vami za novo sezono, ki bo že po tradiciji startala s pokal-
nim tekmovanjem. Prijavljenih je 34 ekip, v 1. krogu pa bo
15. avgusta deset tekem. Med drugim tudi Rogla-Bistrica,
Zagorje-Celje in Podčetrtek-Kemoplast.
V 2. krogu bo Comet v gosteh igral z zmagovalcem tekme
Zagorje-Celje, boljši iz dvoboja Podčetrtek-Kemoplast
z zmagovalcem tekme Maribor-Slivnica, košarkarji Rogle
pa v primeru uspeha proti boljšemu iz dvoboja Radenci-
^nart. Moštvo Pivovarne Laško se bo v tekmovanje vklju-
čilo šele v 3. krogu, v zaključnem delu pa sta na osnovi
lanske prvenstvene uvrstitve že Kovinotehna in Rogaška.
Polzelani so v skupini s Postojno, moštvo Rogaške pa z BWC
Maribor.
Prijateljski nogomet
Publikum-Inker 2:1, Publikum-Unior 10:1 (Bauman 3, S.
Komar, Sešlar, Kamberovič 2, Goršek 1 za domače, Kokol
za goste), Rudar-Dravograd 11:0 (Žurman 4, Pešič 3, J.
Javornik, Komar, Pranjič, Cvikl po 1), Olimpija-Era
Šmartno 5:1 ^ajdiga), Šentjur-Era Šmartno 2:2, Aluminij-
Šentjiir 2:2 (Žibiik, Drobne), Šentjur-Radeče 3:0, Radeče-
Zagorje 1:5 (Kapušin), Unior-Radeče 1:2.
Dvojna zmaga
letalcev
Na mladinskem državnem
prvenstvu jadralnih letalcev je
v Mariboru prepričljivo zma-
gal Uroš Kočevar, srebrno ko-
lajno je osvojil Uroš Štuklek,
četrti pa je bil Aleksander Hri-
bovšek. Ze prvi dan tekmovanj
je imel hujšo nesrečo Sebast-
jan Ramšak (vsi Celje), ki je
kmalu po vzletu strmoglavil,
a se rešil brez težjih poškodb.
Nedelja, 30. 7.
Nogomet
Celje: Publikum-Maribor,
Ljubljana: Olimpija-Rudar (1.
krog I. lige, obe 17).
Sreda, 2. 8.
Nogomet
Velenje: Rudar-Beltinci,
Koče\ie: Kočevje-Publikum
(1. krog pokala Slovenije, obe
17).
Šff. 30. - 27, iulii 1995
17
ŠPORT
Poker za prihodnost
Na mlaainskem evropskem prvenstvu v atletiki tudi štiričlansko zastopstvo Kladivarja Cetisa
— Matulova odpovedala zaradi poškodbe
v madžarski Nyiregyhazi se bo danes začelo
mladinsko evropsko prvenstvo v atletiki, na
katerem bo do nedeljo nastopalo tudi 14 slo-
venskih reprezentantov.
Najbolj množično bo zastopan celjski Kladi-
var Cetis, ki bo imel na startu Sebastijana
Groska, Elizabeto Randželovič (oba kopje), Ti-
no Jurčak (4x400 m) in Anjo Valant (troskok),
medtem ko je Tina Matul zaradi poškodbe
odpovedala nastop.
Sebastijan Grosek: kapitai za
Uubliano 1997
Disciplina: met kopja. Osebni rekord: 64,94
m (Bath, 13. 7.1995). Norma za MEP: 65,00 m.
Norma za finale: 64,00 m.
»Pred začetkom sezone sem imel v mislih
mladinsko evropsko prvenstvo, po poškodbi
pa sem Madžarsko odpisal. Tudi po kolajni iz
Batha nisem pričakoval takšen preobrat, vse
se je zgodilo nenavadno hitro in tudi zato ni-
mam posebnih želja,« pravi mladi metalec
kopja iz Štor.
Forma Sebastijana Groska je bila na vrhun-
cu pred dvema tednoma na olimpijskih dnevih
mladih, po srebru pa je seveda nujno sledil
tudi psiMčni padec. »Mladinec bom tudi še
leta 1997, ko bo prvenstvo v Ljubljani in šele
takrat bodo moja pričakovanja večja. Zadnji
treningi so bili kar solidni, kopje je nekajkrat
poletelo blizu 60 metrov in nekaj podobnega bi
moral ponoviti tudi na Madžarskem. Kvalifi-
kacije bodo šele v popoldanskih virah, kar mi
ne ustreza preveč, a se seveda niti najmanj ne
želim vnaprej opravičevati za morebitni slabši
rezultat. Običajno so daljši uvodni meti, pravi-
loma v drugi seriji in zato s precejšnjo goto-
vostjo upam na soliden nastop,« pravi Grosek,
ki se je na pot znova podal brez kopja in
računa na pomoč organizatorjev.
Tina Jurčak: samo v štafeti
Disciplina: 4x400 m. Norma za finale: po
uvrstitvi in času.
Štafete nimajo predpisanih norm za prven-
stva, seštevek rezultatov štirih najboljših teka-
čic s teka na 400 metrov pa je bil za strokovni
odbor AZS zadosten kriterij za prijavo in tako
je med potnicami za MEP nepričakovano tudi
Tina Jurčak.
Doslej je v mladinski reprezentanci tekla le
na 800 metrov, v klubu pa je v pokalu prvakinj
tudi v štafeti svoje mesto morala odstopiti
okrepitvam od drugod. Krhki, 18-letni atleti-
nji je večji del sezone nagajala poškodba noge,
ki še ni povsem zaceljena, toda na državnem
prvenstvu je na 400 metrov vseeno tekla enega
svojih najboljših rezviltatov in osvojila brona-
sto kolajno. »Nikoli nisem pomislila na MEP,
toda trenerji so izračvmali, da bi za štafeto
seštevek posameznih rezultatov zadostoval za
finalni nastop. Najbrž bom tekla kot prva in
nimam nobenih posebnih želja, saj je že start
med najboljšimi mladinkami iz vse Evrope ve-
lik uspeh,« je bila skromna Tina Jurčak.
Eiizabeta Randžeiovič: vsakič
boije
Disciplina: met kopja. Osebni rekord: 52,24
m (Celje, 16. 7.1995). Norma za MEP: 48,00 m.
Norma za finale: 50,00 m.
Bronasta s predlanskih evropskih olimpij-
skih dnevov mladih je pred dobrim tednom dni
izboljšala osebni rekord, kar je seveda odlična
napoved za Nyiregyhazo. »Forma se vzpenja,
v prvi sezoni med mladinkami pa je moj edini
cilj finale,« je zadržana atletinja iz Rimskih
Toplic.
Normo je izpolnila že maja in se je s trener-
jem Jožetom Kopitarjem lahko v miru osredo-
točila na priprave. »Forma se vzpenja, najbolj-
ša potrditev pa so rezultati. Tudi po psihološki
plati sem lahko optimistka, saj najboljše rezul-
tate praviloma dosegam v prvih treh serijah, ki
so odločilne v kvalifikacijah in v finalu za
uvrstitev med najboljšo osmerico ter pravico
do dodatnih treh metov.« Na treningu je bila
>kvalifikacijska tekma< porazna, nič boljši niti
>finale<. Kopje ni šlo prek 50 metrov, toda
praviloma so rezultati na trening^ slabši kot
prave tekme in na Madžarskem bi moralo biti
boljše.
Anja Vaiant: morda na Harvard
Disciplina: troskok. Osebni rekord: 13,22
m (Velenje, 10. 6. 1995). Norma za MEP: 12,70
m. Norma za finale: 12,80 m.
Državna prvakinja v troskoku je lani v Liz-
boni za nekaj centimetrov zaostala za uvrsti-
tvijo v finale mladinskega svetovnega prven-
stva, pozimi je bila v Barceloni udeleženka
dvoranskega SP in imela pred prehodom na
prosto med vrstnicami četrti najboljši rezultat.
»Novih lestvic ni, toda vseeno odkrito priča-
kujem najmanj uvrstitev v finale. Zdaj sem
močnejša v prvih serijah, s trenerjem Hrvojem
Fižuletom sva zadnje tedne pospešeno trenira-
la tehniko troskoka in z manjšimi popravki
sem sposobna za skoke okrog dvoranskega re-
korda - 13,49 m. Predvsem Barcelona je bila
zame dragocene izkušnja, saj so na velikih
prvenstvih veliko strožja pravila okrog prijave
in zato se bom lažje osr^otočila na obe tek-
mi,« je samozavestna Anja Valant, ki dodaten
pogvun črpa v odločitvi, da jo na Madžarskem
spremlja tudi trener. Za dijakinjo 3. letnika
Gimnazije Lava bo Nyiregyhaza morda ena
pomembnih življenjskih prelomnic, saj je še
vedno aktualno vabilo za študij na harvardski
tmiverzi in odločitev bo v veliW meri odvisna
tudi od rezultatov petkovih kvalifikacij ter
nedeljskega finala.
ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Kladivar Cetis že več let ne premore vrhunske-
ga kopja, po zadnjih uspehih pa je trener Jože
Kopitar dobil zagotovilo, da naj bi klub še
ieseni kupil orodje, ki stane okoli 800 dolarjev.
Na MEP bo v teku na 1500 m nastopila tudi
Jolanda Steblovnik iz Velenja, ki računa vsaj
z uvrstitvijo v finale.
Sebastijan Grosek
Elizabeta Randželovič
Tina Jurčak
Anja Valant
Petič prvakinja
Na veteranskem svetovnem prvenstvu
atletov v Buffalu je Nataša Urbančič-
Bezjak v metu kopja še petič zmagala.
V konkurenci atletinj do 50 let je bila
najboljša z rezultatom 41,58 m. Drugi
celjski udeleženec veteranskega SP
Branko Vivod je v skoku v višino zasedel
4. mesto.
Nlonaco brez Strašicove
Na torkovem atletskem grand prix mitingu
v Monte Carlu bi v metu kopja morala nastopi-
ti Renata Strašek, a se je zaradi slabih promet-
nih zvez odpovedala startu.
V Monaco bi morala z avtomobilom, kar bi
bilo v zadnji fazi priprav za SP preveč naporno
in zato se je odločila za trening v Logarski
dolini. Miro Kocuvan je bil ves minuli teden na
Brdu in bo do odhoda na Švedsko treniral
v Celju, skakalec v daljavo Gregor Cankar pa
še vedno računa z nastopom na nedeljskem
mitingu v Sestrieresu.
Pošicodba zaustavila
Tino Matul
Šprinterka reprezentančne članske
štafete Tina Matul — mladinka bo tudi
naslednje leto - si je pred desetimi dnevi
v polfinalu državnega prvenstva poško-
dovala levo nogo in morala odpovedati
prvi nastop na MEP, potem ko kontrolni
tek neposredno pred potjo na Madžarsko
ni prinesel olajšanja.
»S trenerjem Kocuvanom sva načrto-
vala tek pod 12 sekundami in državni
rekord za starejše mladinke, ki je zdaj
11^88. Veliko sem pridobila predvsem na
hitrosti, potem ko so bili lanski rezultati
povsem enaki predlanskim. V šprintu
sem hitrejša za štiri desetinke, letos bi se
lahko zaustavila okrog časa 11,70,« je
prvi del sezone ocenila 18-letna Konji-
čanka, ki je na boljše rezultate upala
v teku na 200 metrov. »Prehod iz zavoja
v ravnino sem popravila, toda med sezo-
no se je zgodilo drugače. Na vsaki tekmi
so bile razmere slabe, skoraj vedno je
pihal nasprotni veter in normo sem iz-
polnila na najkrajši progi. Vseeno sem po
lanskem zastoju v napredku z doseženim
zadovoljna, saj sem pionirskemu držav-
nemu rekordu v šprintu dodala še mla-
dinskega.«
Tina Matul
Št. 30. - 27. iwii| 1995
ŠPORT
18
Veliki finale Roševe
Celjska plavalka ¥ najualjšl disciplini šesta na mladinskem EP ¥ Žene¥l - Matej
Kolčan d¥akrat ¥ malem finalu. Ajda ValcI ¥ mejah prlčak0¥anj
Veliki finale Urške Roš na
800 m prosto ter mala finala
Matjaža Kolčana v obeh hrbt-
nih disciplinah sta celjski iz-
kupiček 22. mladinskega
evropskega prvenstva v plava-
nju, Ajda Valcl iz Velenja pa je
bila malemu finala najbližja
na 100 m hrbtno, ko je bila
v kvalifikacijah prepočasna le
za 22 stotink sekunde.
V naši reprezentanci je bila
največje presenečenje komaj
14-letna Urška Roš, ki se je
v predtekmovanju na 800
m kravi z 9:13,62 kot osma
uvrstila v veliki finale in oseb-
ni rekord izboljšala za 5,69 se-
kunde. V finalu je bila še za
skoraj tri sekimde hitrejša in
zasedla 6. mesto, v svojem let-
niku pa je bila četrta.
»Zadovoljna sem, a bi bilo
lahko še bolje. Še nikoli doslej
nisem garala tako kot v finalu
MEP in zato mi je najbrž proti
koncu šlo na bnihanje,« je fan-
tastičen nastop, ki je bil vseh
devet minut prežet z neverjet-
no visoko frekvenco zamahov,
ocenila Urška Roš.'»Po kvali-
fikacijah so me grozno bolele
roke, načrtovani rezultat
okrog 9:11 pa sem vseeno iz-
polnila,« je dodala mlada re-
prezentantka Neptuna.
Urška Roš je prva celjska
plavalka v finalih MEP, potem
ko je poprej enak dosežek
uspel Daniju Verhovšku, De-
janu Tešoviču in Gregorju Ju-
raku. Nekoliko je bila razoča-
rana in jezna le po tekmi na
p)olovico krajši progi, ko je sa-
mo za tri stotii^e zaostala za
malim finalom. V finalu na
800 metrov prosto je z vmes-
nim časom izboljšala osebni
rekord in seveda računala na
nov uspeh, pri čemer nikakor
ni račimala z utrujenostjo.
Matjaž Kolčan se je dvakrat
uvrstil v mali finale, v pred-
tekmovanju na 100 m hrbtno
izboljšal osebni rekord na
1:00,73 in v štafeti 4 X100 m so-
deloval pri novem mladinskem
državnem rekordu. »Na sto-
metrski progi sem bil nekoliko
utrujen, a bi vseeno lahko pla-
val še pol sekimde hitreje.
Z rezultati in uvrstitvami sem
zadovoljen, saj so v mejah pri-
čakovanj,« je bil kratek
Kolčan.
Oba celjska reprezentanta
sta zaradi hladne vode v celj-
skem bazenu opravila le osem
treningov, zato sta večinoma
plavala v Velenju. Najbolj
kvalitetna je bila skupna vad-
ba v francoskih Pirinejih,
z obema pa je bil zadovoljen
tudi trener Mijo Zorko. »Kol-
čan je potrdil kakovost in per-
spektivnost, Roševa pa je pre-
senečenje celotne ekipe. Njena
borbenost na 800 m in 6. mesto
sta bili navdušujoči, na polo-
vico krajši progi pa v preveliki
želji ni bila kos zahtevni na-
logi.«
Ajdo Valcl je v uvodnih na-
stopih zdelala trema, saj je na
200 m hrbtno za svojim naj-
boljšim rezultatom zaostala za
dve sekundi. V nadaljevanju
prvenstva je plavala za spoz-
nanje bolje in v štafeti 4x100
m mešano sodelovala pri no-
vem mladinskem državnem
rekordu. ŽELJKO ZULE
Foto: EDI MASNEC
Matjaž Kolčan: 100 m hrbtno
-	16. (1:00,93), 200 m hrtbno
-	13. (2:11,33); Urška Boš: 200
m prosto - 33. (2:23,13), 400
m prosto - 17.- (4:32,23), 800
m prosto - 6. (9:10,62); Ajda
Valcl: 200 m prosto - 22.
(2:12,24), 100 m hrbtno - 18.
(1:07,95), 200 m hrbtno - 23.
(2:27,90).
Urška Roš
Matjaž Kolčan
Deitova šola
uspela
Deitove košarkarske šole
se je v organizaciji Rogaške
in pod vodstvom štirih tre-
nerjev v Ankaranu udeleži-
lo več kot 60 mladih. Stro-
kovni vodja Srečko Žgaj-
ner je bil z razmerami za
delo zadovoljen, nekoliko
pa ga je motila le večja od-
daljenost do igrišč. Zato so
bili treningi z žogo le v ju-
tranjih urah, preostali čas
pa je bil zapolnjen z zabavo
na plaži in v taboru, kjer so
mladi gledali filme s košar-
karsko tematiko. Otrokom
so starši prvič v celoti pla-
čah bivanje v Deitovi šoU,
a je bila udeležba vseeno
množičnejša kot leuii.
J. T.
Na drugem turnirju poletne vaterpolske lige je v celjskem bazenu Neptun (na sliki) premagal
Gorico s 16:9 (2:2, 1:4, 9:0, 4:3) m Kamnik z 12:11 (5:0, 2:1, 2:4, 3:6) ter izgubU z vodilno ekipo
Kopra n s 6:9 (3:2,1:2,1:3,1:2).
Celjski vaterpolisti so po ugodni rešeni pritožbi dobili prvo tekmo z Gorico s koprskega
turnirja in so že drugi (Koper 12, Neptim 8, Zustema 7, Kamnik 3, Gorica 2, Tivoli 0), s čimer so
že blizu izpolnitve cilja. »Proti Koprčanom smo igrah nezbrano, z Goričani s preveliko tremo
zaradi poraza v Kopru, Kamničane pa smo p>odcenjevali,« je celjske nastope ocenil najboljši
igralec Marko Glavan. Do konca sta še turnirja v Novi Gorici in Kamniku, celjska ekipa pa
v zadnjih nastopih z Neptimovim imenom pričakuje podobne usp>ehe. Foto: EDI MASNEC
Vaterpolisti že drugI
Gorenje z dobropisom
Velenjski rokometaši ¥ pokalu pokalnih zmago¥alce¥ hrez k¥allflkaclj - H/ložnl
nasprotniki: Teka, OM VItrolles, Lemgo, Drott, Borba,..
Velenjski rokometaši bodo v novi se-
zoni v evropski konkurenci igrali v po-
kalu pokalu pokalnih zmagovalcev,
v katerem naša država še ni imela vid-
nejšega uspeha. Pomurka je izpadla že
v predkolu, Slovan in Prevent v 1. kro-
gu in zato je izhodišče Gorenja zelo
nizko, povrhu pa evropska zveza pri
rangiranju ne priznava klubskih uspe-
hov, marveč upošteva zgolj dosežke
države v posameznem pokalu.
V pokalu pokalnih zmagovalcev je
prijavljenih 35 klubov (prav tako v po-
kalu prvakov in pokalu EHF, v pokalu
mest pa eden manj) in ni veliko mžinj-
kalo, da bi Gorenje moralo v predkolo.
Reprezentančni uspehi in lanska uvr-
stitev v polfinale pokala EHF sta bila
argumenta v prid Velenjčanov in ob
enakem številu točk so v kvalifikacije
morah Ciprčani.
V predkolu bodo 2. in 9. septembra
igrali Halkbank (Tur)-Baku (Aze), Cr-
vena zvezda (ZRJ)-Nicosia (Cip) in
Vama (Bol)-Tbilisi (Gru), na avgu-
stovski žreb pa čakajo naše Gorenje
ter Bruck (Avs), Antweipen (Bel), Kar-
lovac (Hi^), Banik (Ceš), Roskilde
(Dan), OM Vitrolles (Fra), Lemgo
(Nem), Athens (Grč), ETO Gy6ri
(Mad), Akiu-ejoi (Isl), Hapoel (Izr), Ru-
biera (Ita), Riga (Lat), Varena (Lit),
Esch (Lux), Pelister (Mak), Sittardia
(Niz), Stavanger (Nor), Iskra (Pol),
Porto (Por), Baia Mare (Rom), Volgo-
grad (Rus), Teka, Vigo (oba Špa), Drott
(Šve), Borba (Švi), Košice (Svk) in Ki-
jev (Ukr).
ŽELJKO ZULE
SAMOVŽIG SENA
OPOZORILO OBČANOM
Po analizi vzrokov požarov Zavarovalnica Triglav
v sodelovanju s kriminalistično službo UNZ Celje
ugotavlja, da je bilo nekaj požarov zaradi samov-
žigov sena. Zagorelo je seno, ki je bilo posprav-
ljeno pred tremi do štirimi tedni in to v dneh, ko je
bilo vreme precej muhasto in marsikje seno ni bi-
lo dovolj suho ali pa seje tudi nezadostno dosuši-
lo v gospodarskih poslopjih.
V	pogojih, ko seno ni dovolj suho in je natlačeno
ali zbito, se pričnejo v senu ustvarjati posebni pro-
cesi (razvoj termofilnih bakterij). Te se pričenejo
razvijati ob navedenih pogojih že med 45 do 65
stopinj C, zatem pa se temperatura sena dvigne
krepko čez 200 stopinj C. kar ima za posledico
samovžig sena in ves trud vsega poletja gresta v
nič.
Za preprečitev požarov zaradi samovžiga pred-
lagamo edine učinkovite ukrepe:
V	kupih sena je potrebno spremljati stanje tem-
perature s termometrom na sondi, ki se potisne
dovolj globoko v seno na večih mestih. Če ugoto-
vite, daje temperatura povišana nad nomialno, je
potrebno seno kar se da previdno razkopati, pre-
metati in presušiti.
Enako opozorilo velja-po spravilu krme vseh
ostalih košenj.
Občane opozarjamo, naj preverijo tudi zamaka-
nje streh in brezhibnost električnih napeljav.
ALEA d. o. o. Ceije
Glavni trg 12, Celje
NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV
V	strogem centru Žalca razpolagamo s kom-
pleksom nepremičnin, in sicer 5.000 m^ odpr-
tih površin in 2.500 m^ pokritih površin bivše-
ga avtomobilskega servisa VW.
V	kompleksu so tako pisarniški kot poslovni
prostori (trgovska - servisna dejavnost).
Pisarniški prostori so takoj vseljivi, poslovni pro-
stori pa bodo na voljo predvidoma do konca
leta 1995.
Navedene nepremičnine oddajamo v najem.
Zaradi zbiranja ponudb vabimo interesente, da
nam posredujejo pisne ponudbe na naslov:
Alea d. o. o. Celje,
Glavni trg 12, Ceije, s pripisom
POSLOVNI PROSTORI - PONUDBA.
Ponudba naj obsega:
predvideno dejavnost, potrebe po površinah,
ponudbo za plačilo najemnine, boniteto in za-
varovanje plačila.
Za vse dodatne infomriacije pokličite telefon-
sko številko 25-957, g. Korošec.
O izbiri bomo ponudnike obvestili v roku
45 dni.
iff. 30. - 27. iulil 1995
19
RADIO
»Igra ljudskih množic«
na 95,1 Mhz v sezoni 95/96
Proil Evropi tUdI z medUsklm zanimanjem za nogomet
Za novo državno prvenstvo
v nogometu, ki bo letos prvič
kot elitna »Liga desetib«, ni
bilo doslej še nikoli toliko za-
nimanja, tako med gledalci
kot med mediji. Nova dolgo-
trajna sezona nogometa se za-
čenja že to nedeljo 30. julija,
s tem pa tudi nova sezona
spremljanja nogometa na Ra-
diu Celje.
Nova sezona bo sezona der-
bijev, ta bo pravzaprav v vsa-
kem krogu, pravi super derbi
pa bo v Celju na Skalni kleti že
to nedeljo, ko se bo Biostart
Publikum pomeril z Maribor
Branikom. Obe ekipi sta lani
odigrali npkaj navdušujočih
srečanj, celjskim ljubiteljem
nogometa pa je seveda najbolj
ostalo v spominu polfinalno
srečanje slovenskega pokala
v Ljudskem vrtu v Mariboru,
ko je Celjanom uspel senzaci-
onalen izid 1:1, ki jih je pope-
ljal v finale, tam so žal izguDili
z Muro.
Prav gotovo bo to nedeljo
največ medijske pozornosti
usmerjeno na Skalno klet, kjer
lahko pričakujemo največ
akreditiranih novinarjev med
vsemi srečanji prvega kroga.
Sicer naj bi se letos nacionalni
in drugi elektronski mediji te-
meljito pripravili na projekt
spremljanja nogometa, ki je
tudi v Sloveniji eden najbolj
priljubljenih in gledanih špor-
tov. Dotlej pa bo potrebno re-
šiti še nekaj statusnih oziroma
sistemskih vprašanj. V razvi-
tem športnem svetu so te rela-
cije jasne: televizija ali kakšna
pooblaščena agencija mora
klubom plačati pravice za ne-
posredni nogometni prenos ali
kakšno drugo obliko spremlja-
nja nogometa, k takšni pogod-
bi pa je lahko dodana tudi po-
godba za trženje reklamnega
prostora na stadionu.
Za Nemčijo, ki je evropska
nogometna velesila, velja po-
datek, da celotna pravica do
oglaševanja za en reklamni
dio in lokalne radijske postaje,
predvsem tiste, ki imajo v ne-
posredni bližini svojega domi-
cila tudi prvoligaški Mub. Ra-
dio Celje je v lanski sezoni
nedvomno bil med tistimi ra-
dijskimi postajami, ki je imel
največ neposrednih prenosov
srečanj Biostarta Publikuma.
Za ligo desetih bo kot kaže ve-
liko večji interes kot doslej po-
kazala nacionalna komercial-
na televizija, prav tako pa tudi
novoustanavljajoča se televi-
zija Pro Plus, ki zdaj pospeše-
no »raste« v Stegnah pri Ljub-
ljani in bo začela, tudi na os-
novi ameriškega kapitala in
»know howa«, poslovati pred
začetkom leta. Nogometni me-
dijski prostor se torej »norma-
lizira«, začel se bo namreč tudi
boj za pravice do neposredne-
ga prenosa, ekskluzivna jav-
ljanja itn. Pogajalska stran
v slovenskem nogometu do
medijev in pooblaščenih agen-
cij je zaenkrat Združenje no-
gometnih prvoligašev, ki ga
zastopa Darko Klarič, pod-
predsednik Združenja in pred-
sednik NK Biostart Publikvun
Celje.
In končno kako bo elitno
»Ligo desetih« in nastope Bio-
starta Publikuma v sezoni
1995/96 spremljal Radio Celje.
Radio Celje se bo priključil
skupnemu programskemu
projektu nacionalnega Radia
Slovenija na osnovi katerega
bo Radio Celje imel pravico do
prevzema spremljanja nogo-
metnih tekem Biostarta Publi-
kuma na gostovanjih in z vseh
ostalih igrišč, s tem, da bo
v zameno orevzel del stroškov
za omogočanje javljanj s Skal-
ne kleti v Celju, kar bodo seve-
da naši poslušalci prav tako
lahko spremljali. V času vrto-
glavega naraščanja stroškov je
to sprejemljiva rešitev, poslu-
šalci Radia Celje pa bodo tako
lahko spremljali nastope celj-
skih nogometašev na gostova-
njih, ki za našo radijsko posta-
jo predstavljajo največji stro-
šek, prav tako pa neposredno
tudi dogodke na drugih igriš-
čih. Po koncu pomembnejših
srečanj bomo pripravili tudi
izjave iz obeh taborov, v dru-
gem delu prvenstva, ko bo šlo
za odločilna srečanja, pa bomo
pripravili tudi neposredne
prenose celotnega srečanja Bi-
ostarta Publikuma. Vmes, še
zlasti pa med polčasom in
koncu nogometnih srečanj, pa
bomo ljubitelje športa sezna-
nili tudi z drugimi športnimi
rezultati ekip in posamezni-
kov s Celjskega.
Nogometni spektakel se za-
čenja, tudi na 95,1 Mhz.
ROBERT GORJANC
Naporna pogajanja za pravice nogometnih prenosov in trženje nogometa. Direktor Studia
Publikum Darko Klarič in podpredsednik Združenja nogometnih prvoligašev v pogovoru
z avtorjem teksta. Levo direktor Mlekarne Celeia iz Arje vasi Zdravko Počivalšekjti je prepričan,
da je z denarjem v športni marketing (Mlekarna Celeia je sponzor Biostarta Publikuma in
celjskega atleta Gregorja Cankarja) mogoče odlično tržiti blagovne znamke.
V Nemčiji je nogomet najbolj priljubljen šport, stadioni so polni, zanimanje medijev in oglaševal-
cev izjemno. Podobno je v Italiji, Španiji, Franciji in drugih nogometno razvitih državah
Zahodne Evrope.
Operna pevka
v slovenski pop glasbi
Pred dobrim tednom dni
smo lahko spremljali edini za-
bavno glasbeni festival pri nas
Melodije morja in sonca, ki se
je odvijal v Kopru.
Mnenja in kritike so, kakrš-
ne pač so, v sobotni oddaji
Glasba je življenje pa bo gost-
ja zmagovalka festivala Marta
Zore. O Marti ste zadnje čase
veliko izvedeli, mi pa bomo iz
nje izbrskali še kaj več.
Kot veste, je Marta kar ne-
kaj let prepevala v ljubljanski
Operi, a želja po dru^ glasbe-
ni zvrsti jo je potegnila na za-
bavno glasbeno področje. Gle-
de na to, da sta bila v Operi
kolega z Nacetom Junkarjem,
bomo morda slišali tudi duet
Junkar-Zore? No j a, če bo Na-
cetu dovolila Helena
Blagne...
Dirigent ljubljanske Opere
Lovrenc Amič nosi na zavihku
svojega suknjiča priponko, na
kateri piše:
»I j a bih mnogo volio operu,
da nema onog pjevanja.«
Vprašali smo ga, kaj misli
s tem.
»To, kar piše,« je odvrnil
resno. Se vam še zdi čudno, da
Lovrenc Amič ni več dirigent
v ljubljanski Operi?
SIMONA H2O
pano stane približno 90 tisoč
DEM. Če si samo predstavlja-
te, koliko teh reklamnih pano-
jev je posejanih na stadionu,
tu pa so seveda še napisi na
dresih, spoti in telopi med pre-
nosi itn, potem ni težko ugoto-
viti, koliko denarja se obrača
v evropskem nogometu. Samo
za primer še nekaj podatkov iz
Bundeslige: za napis na dresih
je sponzorstvo avtomobilskega
giganta Opel pri Bayemu
vredno 5 milijonov DEM, izde-
lovalca zdravil Talcid pri Bay-
er Leverkusnu 4,5 milijonov
DEM ali pa podjetja Conti-
nentale pri novem državnem
prvaku Borussiji iz Dortmun-
da 2,5 milijona DEM.
Za slovenski nogometni
oglaševalski trg so to seveda
fantastične vsote. Samo za
primerjavo, za pravico do tele-
vizijskega prenosa in trženja
finalne tekme slovenskega po-
kala, sta morala Biostart Pu-
blikum in Mura NZS plačati
vsak po 10 tisoč DEM. Slove-
nija je seveda premajhna in
kakovost njenega nogometa ni
na taki ravni, da bi se vrtelo
toliko denarja. Vendarle pa bo
večje zanimanje medijev za
nogomet imelo za posledico
tudi večji oglaševalski interes.
Največ zanimanja za nepo-
sredno spremljanje nogometa
so doslej med elektronskimi
mediji pokazali nacionalni ra-
Odgovomi urednik: Mhja Umnik.
Pomočnik odgovornega urednika: Robert GoijaiK.
Uredništvo: Simona Brglez. Nataša Gerkeš, Vesna Lejič. Sergeja Mitič. Mateja
Podjed, Vida Tanko, Janez Vedenik m Tone Vrabl.
Glasbeni urednik: Stane Špegel.
Vodja tehnike Bojan Pišek.
Naslov uredništva: Radio Celje. Preišemova 19, Celje.
Telefon: 442 - 500.
Studio: 441-310, 441-510.
iff. 30. - 27. iulil 1995
REPORTAŽA
Prijatelj, lep dan je bil
Turizem na kmetUl na Zreškem Pohorju
»Kdaj ste nazadnje obne-
meli ob ptičjem koncertu,
kdaj prisli^nili orglanju ve-
tra skozi nešteto smrekovih
vejic? Ste že začutili nežnost
lokvanjevih cvetov v miru in
lepoti gorskega jezera? In ali
veste, da na Lovrenških jeze-
rih legendami divji petelin
še vedno poie svojo pesem
o ljubezni? Želite od blizu
potipati skorjo najstarejše
evropske jelke — 43 kubičnih
metrov lesa v enem drevesu?
ste že opazovali mesojedo
rastlino pri malici? Želite
morda na lov s fotografskim
aparatom namesto s puško?«
Takšna in podobna vpra-
šanja zastavljajo zreški turi-
stični delavci prijateljem na-
rave, ki seveda vse bolj ceni-
jo čisto in neokrnjeno naravo
in se v to zeleno zakladnico
Slovenije v vse večjem števi-
lu tudi vračajo. Kmetije, po-
sejane po številnih bregeh
Zreškega Pohorja dajejo svoj
čar in domačini, katerih je
ena sama prijaznost, so kaj
kmalu spoznali, da si lahko
tudi sami s turizmom odre-
žejo svoj večji kos kruha.
Vsako leto zraste kakšen
»nov« kmečki turizem, tako
da je sedaj že okrog 20 takš-
nih, ki v svoje ognjišče, lepo
opremljene sobe in ob oblo-
žene mize z domačimi do-
brotami, sprejmejo goste.
Nekaj smo jih obiskali in str-
nili v naše zapiske.
Pri Ramiakovih
Na cesti proti Rogli nas na
odprti planjavi, od koder se
pogled razprostira na morje
hribov in planin, zbode po-
gled na številne rože velike
kmetije Toneta in Jožice
Ramšak, pa še smerokaz nas
dodatno prepriča, da je tam
turistična kmetija.
»Do sedaj smo se ukvarjali
z gozdarstvom in živinorejo,
boljši zaslužek pa smo videli
v turizmu, ki je seveda do-
brodošla dopolnilna dejav-
nost v dneh, ko smo seno že
pospravili. Naša kmetija ima
kar 62 ha. Seveda je večina
gozdov in pašnikov, na kate-
rih trenutno 9 molznic daje
mleko tako za potrebe go-
stov kot za oddajo v zbiral-
nico. Imamo 6 sob s 17 ležišči
in gostje so z našo >tovamo<
zdravja zadovoljni, saj ne le
da uživajo v domači in bio
hrani, Pohorje jim je tudi iz-
točnica za številna doživetja.
Sami izdelujemo sir, skuto,
suhomesnate izdelke. Skrat-
ka vse iz jedilnika, je pride-
lano doma. Tudi svoj vino-
grad z 250 trsi imamo neko-
liko nižje. Začeli smo lani,
letos smo seveda z obiskom
bolj zadovoljni, saj imamo
zasedeno do sredine avgusta.
Za pol penzion je treba od-
šteti 36 DEM, za polni 45
DEM. Pomembno je tudi, da
imajo s takšnim načinom de-
la na kmetiji veselje otroci,
in starejša hči se je že odloči-
la za šolanje v turizmu. Rože
so res dodaten motiv, da so
gostje zadovoljni, veliko dela
z njimi pa ima žena Jožica«,
pripoveduje Tone Ramšak.
Pri Kovšetovih
Nekoliko višje, tam, kjer
se cesta odcepi priti Resniku,
je pred tremi leti začela s po-
dobno dejavnostjo družina
Kovše.
Tam se ustavljajo tako
naključni turisti, kot tudi
okoliški vikendaši, ki dobro
vedo, da bodo v vsakem tre-
nutku lahko dobili svežo ze-
lenjavo na velikem vrtu, do-
mače mleko, jajčka iz gnez-
da, kislo zelje, domač kruh,
domač jabolčni sok iz neš-
kropljenih sadežev... Imajo
15 ležišč v štirih sobah.
»Junija, ko je delo zunaj,
gostov seveda še ne spreje-
mamo, sedaj pa so seveda
dobrodošli. Dobro je, da lah-
ko doma prodamo svoje pri-
delke, še posebno mlečne iz-
delke, čeravno te tudi odpe-
ljemo v zbiralnico. Nekaj
prostora še imamo, gostje pa
odštejejo od 30 DEM za pol
penzion in 36 DEM za polni
penzion. Dobro bi bilo, da bi
še bolj uredili označbe - mar-
kacije, ki bi olajšale turistom
dnevne sprehajalne ture. Le-
tos se pritožujejo nad turi-
stičnim centrom Rogla, ker
je menda slaba postrežba.
Vsekakor bomo vsak po svo-
jih močeh morali poskrbeti,
da bo gost odšel zadovoljen
z našega lepega Pohorja«,
pravi Ivan Kovše.
Pri Ločniicarleviii
Na skoraj tisoč metrih
nadmorske višine na poti
proti Skomarju, pa je v breg
prislonjena iglična kmetija
Ločnikar, ki je med prvimi
pričela s turizmom na kme-
tiji.
»Prejšnja leta ni bilo toli-
ko turistov, lani in letos jih
je ogromno. Zanimiv je pri-
mer para iz Nemčije, ki smo
ga lani v največji gneči ko-
maj >stiščali< v eno od sob.
ReMa sta, da bosta ostala le
nekaj dni, dva ali tri, potem
pa sta odšla vsa zadovoljna
šele po treh tednih. Vsak dan
sta delala ture in nista mogla
verjeti, da Slovenija skriva
toliko lepot. Večinoma pri-
dejo domači gostje, največ
Primorci, kot rečeno, je ne-
kaj tudi tujcev. Prav v teh
dneh pričanjemo Italijane.
Imamo samo pol penzione po
35 DEM, saj obilni zajtrki
večinoma zadoščajo za ak-
tivnosti do 17. ali 18. ure, ko
jih običajno ponovno čaka
dobro pozno kosilo ali zgod-
nja večerja. Za oddajo mleka
ni računa, zato delamo sir,
skuto. Ker je kmetija na str-
mem pobočju, jo na nekate-
rih predelih ne moremo po-
kositi, zato smo tam pričeli
tudi z ovčjerejo, in če si gost-
je zaželijo jagenjčka v krušni
peči, ga tudi dobijo. Lani je
bilo gobje leto in gostje so
zelo veliko nabirali tudi
gozdne sadeže. Letos rastejo
lisičke, ki jih lani ni bilo.
Skratka idej za »dober krož-
nik« pri nas nikoli ne zmanj-
ka, kot tudi ne naravnih le-
pot, ki jih skriva Zreško Po-
horje,« pravi Slavko Loč-
nikar.
Če smo si odgovorili na za-
stavljena vprašanja iz uvo-
da, če smo jih doživeli, po-
tem človek nekako lažje sede
k pohorski večerji, prelomi
kos hrustljavega domačega
kruha, si z drugačnim og-
njem pogleda v oči in reče:
»Prijatelj, lep dan je bil...«
EDI MASNEC
Pri Kovšetovih
Pohorska idila
Tone in Jožica Ramšak
Marica in Slavko Ločnikar
Med i
In cvi
Raziskovalci velenjsket
Na znani Kavčnikovi domačiji v 2
ki je pravi biser slovenske kmečke i|
in ji pripisujejo celo evropske razs^
je do danes obveljala za najjužneji^
primerek dimnice v evropskem alp
štoru, se lotevajo tudi oživljanja in d
turalizacije njenega okolja. Skrbnici
no zanimive domačije, ki prihajajo j
nega centra Ivana Napotnika, so zaj
nino med domačijo in okoljem, pi|
dali pobudo, da bi na travnike vrnili
vilna zelišča. S to nalogo so se spog
štitutu za ekološke raziskave Erico,
Kavčnikova domačija je edinstv(
preteklosti, tistih usedlin časa, ki so
roke uspele ohraniti do danes. Njen;
del, dimnica, je po ocenah poznaval
približno pred štirimi stoletji. Do
ostalo vse tako, kot da je gospodi
prišel z dela, odvrgel škornje pod k
telovnik na stol in odšel v hlev nakn
Takšna je stavba, okolje pa kot i
nekako ločeno od starih zidov. A t«
nike bodo skušali vrniti nekaj sta
življenja, takega, kakršnega je pozn
zavodenjska zeliščarka Ančka Sami
kove domačije se še danes drži slg
nostne starodavne tradicije. Stara
je namreč poznala številne zdravilu
lezni je znala celo zagovoriti, aU ki
»ureke dou modht«. Nekaj tistih rai
je gojila v svojem zeliščnem vrtu,»
ponovno našlo prostor na kmetiji.
Posicusni zeliščni nasad
v Zavodnjah, prikupni vasici o
njem, so v preteklih letih občutili h
šice posledice, nastale zaradi dimnj
šoštanjske elektrarne, ki so se leta i
kali naravnost v naročje zavodenjsli
Posledice so že manjše, saj so v
poskrbeli za razžvepljevalnp napnr
še vedno niso docela odpravljene. A
smiselno vračati zdravilne zeli v y
bodo ugotovili strokovnjaki Erica vj
treh letih. Do takrat naj bi v termo
dokončali izgradnjo še ene, manjkaj
ne naprave, kar se bo odrazilo tudi
njah.
»Rekonstrukcija arhitektvimega (
mko^e domačije je v glavnem že kon
stavljenim projektom pridelovanja
zelišč pa pričenjamo s fazo oživljaj
renaturalizacije neposrednega ok<^
kove domačije,« je povedala magi
ških znanosti Nives Kugonič, razii
Erica, ki vodi projekt, katerega plai
moelektrama ^štanj, pri izvedbi p
ta še Inštitut za hmeljarstvo in pivo
Lekarna Velenje.
V enem delu programa naj bi p<
razvoj naravnega travnika in skuša
prvobitno travniško združbo. To pn
meni, da bi morali povečati število
rastlin. »Zeleno puščavo bomo skuši
niti v cvetoč travnik,« pravi Niv«
V drugem delu programa pa so se t
na razvoj zeliščnega vrta: »Služil i(
osnova za proučitev možnosti pri {tf
zdravilnih zelišč na večjih kmetijsi
nah, obenem pa bomo z nekaterin«
rastlinami spremljali učinke razži
dimnih plinov šoštanjske termoele!
območju Zavodenj.« Ce bodo ugot
pridelovanje zdravilnih zelišč možn
ski proizvodnji, bi skozi tako spoJ
etnografski spomenik dobil možn(
vključitve v razvojne možnosti oko
Rože iz liožje lekarne...
v poskusnem zeliščnem nasadu I
kovi domačiji zaenkrat uspeva 11 z«
h so samo take zdravilne rože, ki jih
Ijala že zeliščarka Kavčela, torej v
dobro uspevajo. Prve tri sodijo me<
korenovke. Navadni regrat deluje
grenčica, pospešuje izločanje žolča
maga kot sredstvo zoper bolečine
sicer pa so regratovi mlajši listi ifl
solata. Naslednji je baldrijan, najb<
sredstvo za pomirjanje živcev. SIct
zaščitno blažilno sredstvo, uporaW
leznih mokril in prebavil, še poseb«
nih grla in dihalnih poti. Naslednje
med zdravilne zehke. Na primer pV
odlično sredstvo za uravnavanje tol
skega ciklusa, za blažitev razlik,
predvsem ženskih bolezni, priporCj
sečnicam. Rman je tista zel, ki usta*
nje, pomirja krče, pomaga pri žend
in odganja vetrove. Šentjanževka i*
mirjevalno, pri dolgotrajnem uživ*
protidepresivno, pospešuje tudi oi
iff. 30. - 27. iulil 1995
REPORTAŽA
20,21
leno puščavo
ičim rajem
poskusno golilo zdravilna zelišča na KavčnIkovI domačin
de, deluje proti krčem in bolečinam v želodcu.
Vrtni timijan preprečuje razvoj kužnih kali,
deluje antiseptično in pomirja bronhialno
vnetje. Znan je tudi kot začimba. Sledita dve
rastlini, ki jih uvršamo med zdravilne listovke.
Ozkolistni trpotec deluje v obliki čaja kot do-
bro sredstvo za izkašljevanje. Vinska rutica je
znano sredstvo proti krčem, spodbuja zaostalo
mesečno čiščo, zato je nevarno tudi za sproži-
tev splava, zbuja tek in blaži premočno bitje
srca. Uporabna je kot čaj ali namočena v vino
in žganje. Med zdravilne cvetovke sodita ami-
ka in ognjič. Na vrtu raste gojena oblika ami-
ke, ki vsebuje manj eteričnega olja in je zato
manj nevarna pri uporabi, saj vemo, da lahko
ob nepravilni uporabi povzročimo več škode
kot koristi. Pospešuje delovanje srca, ob zima-
nji uporabi pa deluje proti krčem in blaži vnet-
ja. Ognjič je po učinku podoben amiki, uničuje
razvoj kužnih kali in je uporaben pri različnih
kožnih boleznih.
... če bo okolje dovolj prijazno
s poskusnim vzgajanjem zelišč želijo v Ericu
preveriti pogoje pridelovanja in obenem kako-
vost pridelanih zelišč. Ko bodo vsa zelišča po-
želi in posušili, bodo analizirali vsebnost učin-
kovin. Na ta način bodo ocenili tudi stanje tal
in vegetacije na območju Zavodenj, saj bodo
natančno določili vsebnost težkih kovin v rast-
linah. Trpotec, ki najbolj vsrkava težke kovi-
ne, je Nives Kugonič vključila kot indikator-
sko rastlinsko vrsto za določitev stopnje ones-
naženosti. »Na osnovi rezultatov raziskav se
bomo odločili, s pridelovanjem katerih rastlin
lahko nadaljujemo,« pravi mag. Kugoničeva in
pojasnjuje tudi idejo, da bi zdravilne zeli radi
uporabili kot izvirne spominke na Kavčnikovo
domačijo. Pripravili bi namreč zdravilne čajne
mešanice, prav takšne, kakršne je uporabljala
Kavčela. FttpravUi bi lahko tudi različna ma-
zila, na primer ognjičevo, ali pa zelišča, namo-
čena v žganje... Ideja bo zaživela le, če bo
okolje dovolj prijazno. Čez nekaj let, ko bodo
vidni učinki razžvepljevanja dimnih plinov, bo
morda tudi v Zavodnjah omamno zadišalo po
zeliščih. Tako kot je dišalo včasih, ko je s ča-
robnimi uroki zdravila stara Kavčela.
KSENIJA LEKIČ
Pri okopavanju šentjanževke. Vrt je treba skrbno vzdrževati, da plevel ne zaduši sadik. Trpotec
in ognjič so že pobrali, ta teden bodo poželi lepo razraščeno šentjanževko, ostale rastline pa bodo
na čas žetve še nekoliko počakale. Na skoraj 100 kvadratnih metrih uspeva 11 zdravilnih zelišč.
Mag. Nives Kugonič: »Poskusni zeliščni nasad, ki smo ga oblikovali na Kavčnikovi domačiji, bo
pokazal, ali je pridelovanje zdravilnih zelišč možno v kmetijski proizvodnji.«
Dekle zajemala z vedrom vodo.
...ob bistrem studencu
vodico hladno,
na vejci pa droben
je ptiček sedel,
takole je deklici pel:
Če voda v potoku
skali se kedaj,
gotovo si drugo
fant zbira tedaj...
(narodna)
Dva ljudska pregovora naj
bosta za uvod: »Dobro je biti
tam, kjer je dobra voda.« »Raje
gre voda tri dni naokoli kakor
en dan v reber.
Celo to pravi ljudski rek, da
je bolje tam, kjer je dobra vo-
da, kakor tam kjer je dober
kruh. To je dandanes večini
ljudi težko dojeti, ker pač eno-
stavno odvrnemo vodovodno
pipo in voda nam priteče tam,
kjer jo največkrat rabimo,
v kuhinji, kopalnici, v straniš-
ču na izplakovanje. Celo živi-
na v hlevu potisne gobec v na-
pajalnik in se odžeja kadar že-
li. Čeprav smo vedno bliže ča-
som, ko bo užitna voda spet
čedalje hujši problem, niso ta-
ko daleč nazaj razmere, ko je
bila lastna voda na dosegu ro-
ke pravo blagostanje. Še ko se
je preseljeval kot nomad, zla-
sti pa ko se je za stalno naselil,
je človek vedno iskal bližino
vode. Vsak ve, da je brez hrane
moč zdržati mnogo dlje kot
brez moče. Tudi vasi, zlasti pa
trgi in mesta so nastala ob
Vodnih virih in tokovih, pred-
vsem zaradi življenjske in po-
sredno tudi gosp<xiarske nuje.
Ko so šli na oglede, je zlasti
nevestine najbolj zanimalo,
kje je in koliko je vode ter
kakšna je. Pravo razkošje je
bil izvir pri hiši ali vsaj blizu
doma. Pretresljiva je pripoved
pisatelja Prežihovega Voranca
*Koplji pod brezo«. Pri vsej
revščini je bajtarska družina
najbolj pogrešala svojo vodo.
^ajgrša je bila tista pogolt-
'lost, če je kdo bližnjemu odre-
kal dostop do vode. Zaradi vo-
de je bilo (in je še) veliko spo-
rov, sodnijskih pravd, sovra-
štva - tudi nasilja in celo ubo-
jev. Kot služnostna pot, je bil
tudi dostop do naravnega vod-
nega vira glavna točka dedo-
valne ali kupoprodajne pogod-
be. Kjer pa se je okoli vode
zapletalo, so od volje sosedov
odvisni iskali lasten vodni vir.
Za iskanje usposobljeni ljudje
so z »bajalico« iskali vodo in
kjer je ta čudežna palica moč-
no zanihala, tam so kopali za
vodnjak. V ravninskih prede-
lih so imeli vodnjake na vsaki
kmetiji, če p<^površinskih
vodnih žil ni bilo, so uredili
vsaj osrednjega, vaškega, ki je
bil Vselej nekakšno vaško sre-
dišče, ob njem perišče in vaška
lipa, hrast, oreh ali kostanj.
Tam se je odvijalo marsikaj,
predvsem pa so bili vaški vod-
njaki in studenci kraj pretaka-
nja novic, ogovarjanj, tudi pr-
vih ljubezenskih pogledov,
majhnih kavalirstev, a tudi
prepirov.
Po raztresenih, predvsem
hribovskih domačijah, so bili
mnogim studenci kar precej od
rok. Iz gozdnih globeli in trav-
niških mlak so morali vodo
nositi v lesenih brentah, ne-
redko tudi po četrt ure daleč,
marsikje še dlje. Nošnje vode
so morali biti vajeni, do tega
pa so prišli tako, da so si od
dne do dne zlili manj tekočega
in mrzlega tovora za vrat.
Brenta za vodo je navadno
imela pri vrhu varovalno de-
sko, ki je ustavljala »klopun-
canje«, a še vseeno je največ
odnesla zložna hoja. Ženske,
ki so nosile vodo v škafih, so si
poprej posadile na glavo obroč
iz cimj, potem pa vzravnano
šle svojo pot, vajene vsake sto-
pinje. Ob nedeljah se je kar
poznalo, katera od žensk in
deklet prenaša vodo na glavi.
Po pokončni drži in drseči ho-
ji. Na večjih kmetijah je bila
za vodo navadno zadolžena
katera od dekel ali pa so se
vrstile hišne hčere po vzrasti
in starosti. No, tudi vodonosci
niso bili redki. Predvsem so za
nošnjo brent z vodo in košev
z žitom v mlin in moke iz njega
imeli pri hiši kakšnega »srote-
ja«, ki za druga, bolj zahtevna
opravila, ni bil sposoben.
Menda je razimiljivo, da pri-
mera ne bom imensko navajal,
vendar vem za enega, ko je ne-
vesta na te vrste težaven grunt
pripeljala s seboj nekohko za-
ostalega, vendar pridnega in
zelo zvestega hlapčiča. Tega si
je v »kontrohtu« posebej izgo-
vorila. Ko so si na tej kmetiji
čez leta omislili lastno vodno
zajetje in vodovod, je bil rev-
ček ves iz sebe v bojazni, da bo
na stara leta odslovljen. Seve-
da se to ni zgodilo.
Posebej težavni so bili dnevi
velike žehte. Ob potokih, kjer
so bila oerišča, je veljal dolo-
čen red. Čeprav je veljalo pra-
vilo, da je voda, ko preteče čez
devet kamnov spet čista, je ob-
zirnost narekovala, da so lju-
dje vedeli za pralne dneve, zla-
sti če so se iz teh potokov oskr-
bovali tudi s pitno vodo. Stu-
denci in vaški vodnjaki so bili
večidel urejeni takole. Pri viru
ali »štimi« so smeU natakati
vodo za odnašanje. Malo dlje
je bUo korito za napajanje ži-
vine, še dlje proč pa perišče.
Zlasti je bUo več reda pri vod-
njakih, kjer bi se lahko upo-
rabljena voda vrnila vanj.
Živino so napajali dvakrat
na dan, ko so ji pokladali hra-
no. Nekateri kmetje so imeli
živali tako navajene, da so sa-
me odšle do napajališča. No,
večidel so jo vodili, da bi spo-
toma ne zahajala v škodo.
Prav zanimivo bi bilo vedeti,
zakaj so govedu pri napajanju
pomenljivo žvižgali? To žviž-
ganje je bilo na moč podobno
oglašanju ptiča, ki mu pravijo
pivka. Menim, da to sploh ni
bilo potrebno. Živali pijejo sa-
me od sebe, če so žejne!?
No, pri vseh skrbeh, sitno-
stih in delu z vodo, je bilo svo-
je čase veliko manj potrate
z njo. Če so jo morali nositi
v brentah in škafih, so porabo
gospodarno nadzorovali. Vse
kar jo je ostalo od kuhe in poz-
neje od pomivanja posode, so
zlili med svinjsko pičo. Kak
pljusk, če ni bila omaščena in
bi se pasel mrčes, so ženske
privoščile tudi rožam na oknih
in v vrtu. Celo strešnico so
prestregli, ker je bila zaradi
mehkobe prav primerna za
pranje. Ob deževju so znali
usmerjati odtok vode tako, da
so bile njive in travniki oslorb-
Ijeni. Če je bil naliv hujši, hu-
douren, so prekopavali odto-
ke, da je čim hitreje odtekala
in ni delala škode ne posev-
kom, ne stavbam, ne potem.
Leta in leta ne vidim več skrb-
nih gospodarjev, ki bi ob nali-
vih z motikami šli prekopavati
odtoke. Nasprotno. Zdaj, ko
voda priteka k hišam po ceveh,
puščajo pipe odvrte, voda pa je
kot dober sluga, tudi slab go-
spodar. NikoU ni bilo toliko
zemeljskih plazov, kot jih je
dandanes zaradi slabega go-
spodarjenja z vodo.
Kako dolgo še?
Vedno več vode je že pri iz-
viru onesnažene. Nekateri stu-
denci so stoletja sloveli po
izredno okusni, hladni vodi.
Otroci so ob košnji, žetvi in
mlačvi stali kar v vrstah pred
žlebovi teh izvirkov. Zdaj se
voda več ne izčisti, ko preteče
čez devet kamnov. Zdaj priha-
ja v njo kemija, zato tudi stu-
denčki niso več, kar so bili.
In z izvirki dobre vode izgi-
njajo tudi verovanja, da lahko
ob magičnih jutrih dekle v zr-
calu tolmimčka obraz prisoje-
nega ljubega uzre.
Foto: EDI MASNEC
.. .in nazadnje še zvrne. Prizor s prikaza veUke žehte v Škofcah.
iff. 30. - 27. iulil 1995
PISMA BRALCEV
22
Sindikat na cesti
V	Metki Tekstil so bile legi-
timno opravljene volitve in s
tem je bilo legitimno izvoljeno
vodstvo sindiicataNeodvisnost-
KNSS Metka Tekstil d.o.o. Pri-
stop je bil pravi. Sindikat smo
postavili pred vrata na cesto,
kajti gosp(^ direktor Janez Gla-
dek ni nasprotoval, da pred švi-
carsko večinsko nepremičnin-
sko lastnino stoji premični sin-
dikat demokracije.
Ta se je pozneje selil po vsej
Metki Tekstil, z njo pa tudi sin-
dikalna demokracija, ki jo je
imenovani direktor vesel. Kot
taka, se pravi demokratična, se
bo selila po vsej regiji in cilj, ki
ga ima sindikat predvsem v
Metki Tekstil v teh vročih po-
letnih mesecih, je realizacija že
dogovorjenega in priprava za
pogovore v izoblikovanju zau-
panja in sodelovanja. Neodvi-
snost-KNSS je za sedaj edini
sindikat v tej družbi, ki ga ne-
kateri želijo drugače predstavi-
ti.
V	nadaljevanju pa moramo
vsekakor opozoriti te, ki o nas
in Metki Tekstil tako pišejo in
javno komentirajo, daje najprej'
potrebno poizvedeti kaj več pri
odgovornih v vodstvu tako pod-
jetja kot sindikata. Smo za to,
da pride resnica na dan in da o
njej izvejo tudi tisti, ki še ved-
no mislijo, da ne bomo skupaj
uspeli. Uspelo nam bo.
DUŠAN SIMONČIČ,
sekretar celjske regije
Neodvisnost- KNSS
Biohrana in črni
zakol
Pred nekaj tedni se je ekipa
TV Tednika (ga. Vida Petrov-
čič) z veliko sl^bjo in dušebriž-
ništvom lotila skupine mladih
ljudi, ki v Zgornji Rečici pri
Laškem proizvajajo sojin sir in
pšenično meso. Opravičilo, kije
sledilo v nalsednji oddaji, ni iz-
ključilo nekaj vprašanj, ki so jih
izpostavili v predhodni oddaji.
Zanima me, če davkoplače-
valce, ki so oddajo financirali,
zanima, koliko priimkov ima ga.
vodja skupine iz Zg. Rtečice in
v kakšni skupnosti živi. Ob tem
se ml postavlja vpašanje, če je
morda ekipa TV Tednika hote-
la opozoriti, da ni tako daleč, ko
so bile večkrat poročene in lo-
čene ženske, nezakonske mate-
re in njihovi otroci manj vredni
ljudje.
Kako to, da se tako eminen-
ten medij kot je osrednja TV hi-
ša, pri strokovnih vprašanjih
opira na "ekspertize" laikov in
njihove medsebojne odnose?
Zakaj ekipa TV Tednika za-
pravlja denar davkoplačevlacev
za kritiko skupine mladih ljudi,
ki si je ob približno 140 tisoč
nazaposlenih Slovencev sama
pouiskala vir preživljanja, ob
mnogo številnejših aktualnih
problemih in dogajanjih v Slo-
veniji?
Če ekipa TV Tednika nima
idej, kaj predstaviti svojim gle-
dalcem, ji lahko sugeriram ne-
kaj tem. Npr. koliko je resnice
v "baje" zelo razširjeni goveji
trakuljavosti (pri ljudeh) na Go-
renjskem kot posledice črnih za-
kolov. Kolikšna je vrednost ti-
stega, kar ostane v konzervi
(prašičje pleče), uvoženi iz Bel-
gije, ki jo grosisti prodajajo
predvsem picerijam po ceni 525
SIT/kg, ko odštejemo stroške
skladiščenja, distribucije, zaslu-
žek grosista, uvozne stroške, ca-
rino, zaščitno carino, stroške
pločevinke ali ovitka, stroške
belgijskih delavcev, zaslužek
belgijskega kapitalista in ceno
kapiatala. Dober tek! Mačke bi
kupile Wiskas.
Ce je ekipe TV Tednika kaj v
hlačah, naj se ob dejstvu, da
Slovenci pojemo 50 odstotkov
junčjega oziroma govejega me-
sa, vzrej enega v republiki Slo-
veniji, iz črnega zakola, loti te-
me "črni zakol - slovenski fe-
nomen." Zlasti ob prikazu po-
teka zakola pod hruško ali ko-
zolcem (ob čašici domačega) v
spomladanskih in poletnih me-
secih bi bili gledalci fascinirani
tudi ob prijetnem brenčanju ne-
štetih muh. Marsikdo pa bi ob
tem dobil realnejšo podobo in
občutek, koliko smo Slovenci in
naša dr^va še zastrašujoče od-
daljeni od Evrope.
LEONID ANTON
ŽELEZNIK,
Radeče
Ali nas čaka
velika žeja?
Zagotavljanje pitne vode po-
staja vse bolj ključno za preži-
vetje človeštva. Če se bo vses-
plošen razvoj nadaljeval z do-
sedanjo hitrostjo, bodo leta
2025 tri milijarde od skupno
osem milijard ljudi na Zemlji tr-
pele pomanjkanje vode. V mno-
gih predelih sveta bodo nihanja
zaloge vode vzrok političnih
prepirov, ali drugače povedano,
naslednje vojne se bodo borile
za podtalnice, reke in jezera. Po-
pulationAction International je
izdal knjigo Sustaining Water
and Population, ki nas opomi-
nja na zanimiva dejstva.
Na našem planetu, katerega
dve tretjini površine pokriva vo-
da, iluzija preobilja vode prekri-
va dejstvo, daje pitne vode ved-
no manj. Sedemdeset odstotkov
sladke vode je vezano v polar-
nih kupolah in ledenikih. Novi
način pridobivanja vode ne bo-
do zmogli slediti naraščanju šte-
vila prebivalcev. Za pridobiva-
nje pitne vode iz morja je po-
trebno veliko energije in za ve-
čino ostaja predrago in nedoseg-
ljivo. Dandanes ni na razpola-
go več pitne vode kot pred dva
tisoč leti, ko je število Zemlja-
nov znašalo manj kot tri procen-
te današnjih 5,7 milijard. Rast
prebivalstva v naslednjih dvaj-
setih letih bo z vprašanji zago-
tavljanja zadostne količine pit-
ne vode soočila najmanj dva du-
cata držav in nekaj sto tisoč lju-
di. Že danes morajo v nekaterih
predelih Afrike dnevno prepe-
šačiti več kilometrov za osnov-
no družinsko potrebo po vodi.
Ob sušah v Indiji vlada z želez-
nico prevaža vodo v notranje
predele dežele.
Univerzalnih rešitev ni, kajti
pitna voda po našem planetu je
neenakomerno razporejena.
Medtem, ko imajo severni pre-
deli, kot naprimer Švedska, za-
dostno količino vode skozi vse
leto in se nekateri predeli v
monsunskem času dobesedno
utapljajo, imajo drugi predeli
čez vse leto komaj kaj padavin.
Nekatere države, kot Botsvana,
uvažajo hrano, da bi varčevali
z vodo, ki bi bila potrebna za
namakanje polj. SaudskaArabi-
ja pa spet neutrudno črpa svoje
fosilne zaloge za zalivanje žit-
nih polj, katerih žito potem pro-
daja za petino cene na svetov-
nem tržišču. Če bodo s tem na-
daljevali, si bodo v nekaj letih
izčrpali vso vodno zalogo.
Na svetovni konferenci 1992
v Riu de Janeiru se je 178 držav
strinjalo, da moramo ohraniti
zaloge vode. V ozadju avtorji
knjige vidijo predvsem izhod,
kako preprečiti vojne v prihod-
nosti. Poleg osveščenosti in od-
govornega odnosa do vode pa
vidijo avtorji omejene raziska-
ve tudi srednjeročno strategijo
planiranja družine, da bi se
izognili kolapsu v naslednjih
desetletjih.
Tudi v Sloveniji smo prišli do
točke, ko se moramo vprašati,
koliko izvirov pitne vode še
imamo? Glede populacijske
strategije za sonaravni razvoj v
Sloveniji zaradi nizke natalite-
te Slovenci nehote že prispeva-
mo (lahko bi jo kvečjemu še zvi-
šali), vprašanje pa je, če se za-
vedamo naravnega bogastva, ki
ga imamo. Nam je dano, a naš
modri planet, tak kot je sedaj,
ni dokončen in neskončen; (ob
velikih idejah o prestrukturira-
nju gospodarstva in okoljevars-
tveni politiki) pomislimo na to
vsakič, ko pustimo teči vodo v
prazno, pa naj bo to pri umiva-
nju zob ali pranju avta.
DR. EVITA LESKOVŠEK,
Slovensko ekološko gibanje
Ljubljana
Koliko ljudi je
bilo na
Teharjah?
čeprav je minilo že mesec
dni, lar je bila obletna sveta ma-
ša na Tehaijah v Bukovžlaku za
pobite domobrance, njihove do-
mače in ostale žrtve povojnega
nasilja, ne morem razumeti, ka-
ko so mogli novinarji poročati
o tisoč petsto udeležencih. Raz-
ni obiskovalci tega kraja trplje-
nja me kar naprej sprašujejo, če
je res bilo samo tisoč petsto ude-
ležencev. Odgovarjam jim, da
so redarji parkirali okrog tisoč
osebnih avtomobilov, dvajset
avtobusov, da je bilo pri sveti
maši razdeljenih tisoč petsto
svetih obhajil. Na podlagi teh
podatkov je bilo udeleženih na
obletni sveti maši 18. junija le-
tos na Teharjah od štiri do pet
tisoč udeležencev. Samo "Dru-
žina" je realno poročala o tej ob-
letni maši. Kaj res ni mogoče pi-
sati in govoriti po resnici?
župnik
MARJAN ROZMAN,
Župnijski urad
sv.Martina Teharje
Vsi drugačni, vsi
enakopravni?
Kampanja proti nestrpnosti,
rasizmu in ksenofobiji je v Slo-
veniji zgrešila svoj namen in se
je prelevila v svoje nasprotje.
Naš položaj na robu Balkana
ima značilnosti, ki popolnoma
zanikajo in ironizirajo sporoči-
la, ki jih poudarja ta kampanja.
Glavni namen osamosvojitve
Slovenije je bil v potrebi Slo-
venk in Slovencev, da se osvo-
bodijo izpod tiranije balkanske
"drugačnosti" in da po tisoč le-
tih siaivnih sanj zaživimo svo-
je istovetnost. Proces osamos-
vojitve pa poteka nenavadno
počasi, z mnogimi namernimi
ovirami, zato še nismo dosegli
stopnje zadostne identitete in
stabilnosti, ki nas bo postavila
ob bok evropskim nacionalnim
državam. Še vedno smo preveč
"drugačni" in premalo samo
svoji. Dejstvo, da se Slovenija
nahaja na civilizacijski prelom-
nici in na meji med tremi religi-
jami, lahko popolnoma spreme-
ni učinek sicer poštenih in do-
brohotnih sporočil borbe proti
nestrpnosti. Dve ekspanzioni-
stični civilizaciji, pravoslavna in
muslimanska, se prav nič ne bri-
gata za vsebine naših kampanji.
Kjer dobita priložnost, vskoči-
ta in v prah in ruševine pomen-
drata vse, kar ni njihovo, sku-
paj z drugačnimi, strpnimi in
dobromislečimi. Prav ti "dru-
gačni" civilizaciji sta v pravem
pomenu besede nestrpni in ne-
tolerantni, Slovenci pa smo ved-
no bili prekomerno odprti, strp-
ni in dobrohotni do tujcev, kar
se nam sedaj vrača kot nehva-
ležnost in celo grožnja za naš
obstoj.
Tudi na osebni ravni ima ve-
lik del Slovenk in Slovencev ze-
lo bridke izkušnje z "drugač-
nostjo" in multikulturnostjo.
Nasilje v mešanih družinah, ne-
tolerantnost do slovenskih za-
konskih partnerjev, nasilje na
ulicah in na delovnih mestih,
poslabšanje kvalitete našega
življenja je nazorno pokazalo,
kako različne učinke ima strp-
nost in toleranost. Sporočilo ra-
dijskega propagandističnega
slogana: "... bom muslimanka
..."je grozeča napoved za ljudi,
ki si želijo biti svobodni in za
narod, ki hoče biti svoj na svo-
jem. Pretepene Slovenke, suž-
nje zaprtih dvorišč, skrite pred
pogledi sosedov in uporabljene
za narojevanje in širjenje tujih
nestrpnih narodov, ne more biti
v uteho zdravemu umu.
Nosilci pričujoče kampanje
se seveda z usodo Slovenije ne
želijo ukvarjati, njih zanima le
lastna korist. Odkriti je treba,
koliko in čigav denar so pora-
bili za to obsežno in dolgotraj-
no kampanjo, koliko bančnih ra-
čunov so si ob tem napolnili in
kakšen je resničen namen za to
kampanjo skritih političnih in-
trig in spletk, saj je očitno, da
se ob tem koritu napajajo prav
določeni krogi, ki so nam znani
že iz neštetih "zgodb o uspehu".
S čigavimi pooblastili pred-
sednik države, skupaj s prive-
ski LDS in ZL, vedno pogum-
neje razglaša, da je naš ideal
multinacionalna država? Do-
godki so pokazali, da je multi-
nacionalna država drug naziv za
"splet nesrečnih okoliščin." Slo-
venija ima še vedno možnost, da
postane stabilna nacionalna dr-
žava. Ni slučaj, da so nosilci te
kampanje isti ljudje, ki so stro-
go kaznovali vse drugačne in
svobodoželjne; tisti, ki so na-
polnili jame s trupli poštenih
Slovencev.
Bivši partijski eksekutorji nas
s svojim sovraštvom in nestrp-
nostjo ne morejo učiti strpnosti.
SAŠO LAP,
predsednik SND
Bogati Laščani
Objemajo nas lepi sončni
dnevi poletja. Pravi čas za raz-
lične kulturne pa tudi veselične
prireditve. V mislih imam izred-
no popularno in množično sha-
janje ob pivu in cvetju v zna-
menitem Laškem. Za to izjem-
no organiziranost vseh gre ve-
liko priznanje. Od čudovito os-
krbovanega cvetja vsepovsod se
oko težko loči.
Grad se ponosno ozira na
bleščečo Savinjo. Mladi, še bolj
starejši si želimo bogastva, po
imenu zdravje. To nam deli
vzorno zdravilišče, ki se za svo-
je oskrbovance nesebično trudi.
Dragi Laščani, Laščanke!
Lahko trdimo, daje ta kraj med
najlepšimi na naši ljubljeni Šta-
jerski. Da, na vse to ste lahko
ponosni! Vendar se mi zdi, da
še nekje tiči vaše bogastvo. Poz-
nano je daleč naokrog, le priz-
nanje je vprašujoče. Številni
smo naročniki Novega tednika.
Domala vsi poslušamo radio,
zlasti radio Celje. Žal se vmes
vrinejo tudi škodljivci našega
slovenskega jezika. Med njimi
politiki niso izvzeti, grmada
iff. 30. - 27. iulil 1995
23
PISMA BRALCEV
tujk. Zavedni se bojimo, da se
bo naš jezik znašel v breznu.
Naše oko se zazre v "Stare šege
in opravila". Če vmes pade kak
ocvirek, nam še bolj tekne ob
krožniku. To sta vzorca, katera
sprejemamo kot lepo darilo. Le
tu še najdemo pristnost izraža-
nja besed, ki na nas toplo vpli-
vajo. Dragi bralci, poslušalci,
gotovo poznate Jureta Krašov-
ca, ki z neverjetno požrtvoval-
nostjo zbira čas preteklosti v pe-
smi in besedi. Kdo ve, če bi nje-
govo delo tako pristno lahko
kdo nadomeščal. Ne pustimo,
da bi na tega Laščana pozabili.
Pred desetletji novinar na "bi-
ciklu", danes naš duševni do-
brotnik, zato je prav, da bi Ju-
retu Krašovcu v imenu mnogih
podelili priznanje.
S.M.,
Dobrna
Gasilska šola v
naravi na Kopah
v gasilskem društvu Šentjur
je že nekaj let ena glavnih na-
log vključevanje v nže vrste ga-
silsko mladino. Tudi letos smo
že spomladi začeli z gasilskimi
vajami za mlade. Odziv otrok je
bil zelo velik,.tako, da smo lah-
ko pripravili kar tri pionirske in
tri mladinske ekipe za občinsko
tekmovanje. Rezultati na tek-
movanju so bili izredni, kar pa
je dokaz marljivosti in požrtvo-
valnosti otrok in mentorjev.
Vodstvo gasilskega društva
se je odločilo, da tudi letos na-
gradi naše otroke s šolo v nara-
vi. Dve leti smo bili na Resev-
ni, letos pa smo se odločili za
Grmovškov dom na Kopah. Šo-
la v naravi je trajala od 7. do 9.
julija, v njej paje sodelovalo 48
otrok in 10 mentorjev. Temati-
ka šole je bila gasilska, poveza
na z družabnimi igrami, pozna-
vanjem narave in usposablja-
njem mladih gasilcev na po-
dročju ekologije.
Že pot na Kope smo izkori-
stili za obisk gasilskega muzeja
v Velenju, ki je last Mihe Va-
lencija. Otroci so videli veliko
zanimivih pripomočkov za ga-
šenje še iz časov, ko so gasili
naši stari starši.
Na vrhu so se otroci z vese-
ljem naučili orientacije s kom-
pasom in zemljevidom, še bolj
pa so bili srečni, ko so se podili
za mentorji, ki so seveda z veli-
ko manj energije kot jo imajo
otroci, kmalu omagali. Pot na-
zaj v Grmovškov dom smo iz-
koristili za ogled okolice, pred-
vsem pa za pogovor o nevarno-
stih, do katerih lahko pride v
primeru požara v gozdu. Izdali
smo tudi bilten, po opoldan-
skem počitku pa smo vadili ga-
silsko štafeto, ki smo jo pripra-
vili za nedeljski prihod staršev.
In žeje bil tu za otroke verjetno
najlepši dogodek šole v naravi.
Pripravili smo namreč karaoke.
Vse je potekalo v živo, vodite-
ljica je bila zelo podobna Deji,
pa tudi njen sovoditelj je bil
skoraj pravi Sašo. Tudi snema-
nja in slikanja ni manjkalo, saj
je bilo potrebno posneti vse fri-
2ure,'ki so nastale v frizerskem
salonu.
V	nedeljo zjutraj smo se pred
kočo začeli pripravljati na pri-
hod staršev. Najprej smo jim
pokazali, kaj smo se naučili v
gasilski šoli, postali smo namreč
Že pravi mali gasilci. Tekmova-
li smo v gasilski štafeti, ki sojo
z malo treme premagali prav vsi.
Za zaključek gasilske šole v na-
ravi smo pripravili piknik s star-
Si in člani gasilskega društva.
V	imenu mentorjev in otrok
bi se rada zahvalila staršem in
sponzorjem, ki so nam pomagali
izvesti šolo v naravi. To so bili:
Eurostil Šentjur, Alpos Cevar-
na, pekama Jager Šentjur, Go-
stišče Bohorč Šentjur, Bistro
Zdravko Čretnik Šentjur, Trgo-
vina Kruhek Šentjur. Klasje Ce-
lje, Bistro Tik-tak Šentjur, Tr-
govina Jošt in Malgaj Šentjur,
Gostilna Vaški hram Šentjur,
Bistro Jurček Šentjur, Okrepče-
valnica Bak Šentjur, Trgovina
Zvonček Šentjur, Škoda Av-
toimpex Ljubljana, Alpos Opre-
ma, Resevna Šentjur, Petrol,
Ahac Stopče, Bistro Rifnik
Šentjur, Gostinstvo in trgovina
Kajzler Šentjur, Trgovina in bi-
stro Kea Šentjur, Maks Bukov-
šek. Bistro Peron Šentjur in Me-
sarstvo Jurij.
MELITA KOVAČIČ,
Gasilsko društvo Šentjur
Ponovno skupaj
na pikniku
Že tretje leto so delavke Cen-
tra za socialno delo Laško orag-
nizirale piknik za rejence in rej-
nike na Marofu pri Jurkloštru.
Gre za otroke, ki iz raznih dru-
žinskih in drugih razlogov ne
morejo živeti v matični družini.
Piknik je tako zanje in za nji-
hove rejnike prijetna spremem-
ba in sprostitev ter tudi medes-
bojno spoznavanje.
V letošnjem letu so se jim pri-
družili starši, otroci inm prosto-
voljci v programu pomoči pri
učenju, ki je prav t^o potekal
v organizaciji Centra za social-
no delo Lašico.
Na pikniku je bilo veselo, bi-
la je dobra glasba, množično so
nastopali v petju in plesu. Naše
karaoke so se dobro odrezale in
dobile tudi nagrado. Tekmova-
nje v teku okoli jezera na Ma-
rofu je bilo prav zabavno, prav
tako je bil uspešen tudi ribolov
s trofejo velikega krapa. V poz-
nih popoldanskih urah smo se
razšli, siti kulinaričnih dobrot in
utrujeni od plesa, iger in špor-
ta.
Da smo lahko piknik pripra-
vili, se tudi letos zahvaljujemo
našim sponzoijem in sicer sa-
mostojnim podjetnikom g. Sto-
janu Zoru, Marjanu Rogaču,
Ivanu Vudragu in Antonu Vo-
dišku ter Pivovarni Laško,
Kmetijski zadrugi Laško, Roko-
metnemu klubu Radeče ter Kul-
turnemu centru Laško.
Posebna zahvala gre Ribiški
družini Laško, ki nam je omo-
gočila prostor za bivanje za ta
dan.
MARIJA ŠMAUC,
TEA MUNIH
Tkanje
prijateljskih
vezi v Šmihelu
Ljudje živimo drug ob dru-
gem, premalo pa drug za dru-
gega. Mislimo, daje vse drugo
bolj pomembno kot življenje v
ljubezni. Tega se niti ne zave-
mo, če si ne vzamemo dovolj ča-
sa zase, za svoje notranje obli-
kovanje.
Vodstvo velenjskega in pol-
zelskega Doma upokojencev se
je dogovorilo za skupno sreča-
nje, ki je bilo v Šmihelu nad
Mozirjem v četrtek, 22. junija.
Zamisel je bila posrečena in
učinkovita. Saj nismo mogli mi-
mo drug drugega, ne da bi si po-
gledali v oči, se pozdravili in
spregovorili k^šno prijazno be-
sedo. In kako smo se razveseli-
li, ko smo po dolgem času za-
gledali znan obraz in objeli so-
rodno dušo.
Tudi skupno vstopanje v cer-
kev je pozitivno delovalo na na-
ša čustva. Cerkvena vrata so bi-
la odprta za vsakogar. Nikjer ni
pisalo, daje vstop komu prepo-
vedan. Tudi tiste stopnice pred
vrati niso bile tolikšna ovira, da
je kdo ne bi mogel premagati.
Vrie socialne delavke, medicin-
ske sestre, negovalke in druge
prostovoljke so pomagale tistim
na vozičkih in napol pokretnim.
V cerkev smo krenili z name-
nom, da bi svoje izsušene du-
hovne posode vsaj za silo zamo-
čili, če že ne do vrha napolnili.
Koliko se nam je posrečilo, naj
presodi vsak sam zase. Razpo-
loženje se je občutno dvignilo,
ko so se oglasile orgle in nas bo-
žale z mehkimi melodijami.
Hvala gospodu Acmanu, naše-
mu prijatelju, da si je vzel toli-
ko časa za nas.
Vsak obiskovalec cerkve se
navadno zanima, koga predstav-
lja tisti kip tam zgoraj na glav-
nem oltarju. Tako smo se tudi
mi zazrli v podobo svetega Mi-
haela, ki drži v desni roki oster
meč, v levi pa tehtnico. Zami-
slili smo se, kaj če bi sedajle za-
čel tehtati naše misli, želje, čus-
tva, dejanja? Bi bil končni re-
zultat pozitiven? Z zanimanjem
smo prisluhnili pripovedi, koli-
ko je vreden en Očenaš? Toliko
kot zlatnik, širok kot Zemlja in
visok, kot je nebo. Tako velike-
ga zlatnika ne zmorejo skovati
vsi kovaški mojstri s celega sve-
ta je skoraj na glas vzkliknila in-
validka na vozičku tik ob dari-
tvenem oltarju.
Drugi del našega prijetnega
izleta seje odvijal v gostoljub-
ni kmečki hiši pri Atelškovih.
Za vsakega seje našel primeren
prostor. Ko smo se tudi okrep-
čali in trčili na zdravje vseh nav-
zočih iz Šaleške in Savinjske
doline, sta muzikanta segla po
svojih instrumentih. Peli in ra-
jali smo, da se je hiša stresla.
Dobro, da stoji na trdnih tleh in
ima še močne zidove. Čeprav je
deževalo in nismo mogli ven na
gmajnico, smo vseeno ohranili
dobro voljo. Mogoče je bilo ta-
ko še bolj prav. Ob slovesu smo
se zahvaljevali vsem, ki so nam
omogočili tkanje novih prijatelj-
skih vezi in si zaželeli ponovno
snidenje.
JANEZ BRAČIJN,
Dom upokojencev Polzela
S turističnim
krožkom v
Vintgar
v petek, 16. junija, smo se že
navsezgodaj odpravili na pot.
Naša prva postaja je bilo leta-
lišče Brnik. Imeli smo srečo in
videli vzlet in pristanek letal. Tu
smo se malo okrepčali in nada-
ljevali pot proti Bledu. Med pot-
jo smo ob razlagi tovarišice opa-
zovali lepo pokrajino. Na Ble-
du smo se peljali okrog jezera.
Potem smo se peljali na grad.
Tu nismo imeli sreče z ogledom,
ker je neka televizija snemala.
Končno smo se odpeljali do
naše glavne točke - soteske
Vintgar. Še zdaj slišim in čutim
šumenje soteske, ki Sumi in z
vso svojo lepoto pada po mo-
gočnih slapovih. Ves čas smo
uživali in se ustavljali, čeprav
nas je malo orosil tudi dež. Na
cilju smo si kupili kartice. Tudi
po [Mti nazaj nismo mogli hite-
ti mimo čiste vode, v kateri uži-
vajo prelepe ribice. Ugotovili
smo tudi, daje prav prijetno sre-
čati nasmejane in prijazne turi-
ste v tako čudoviti soteski. Mi
smo se morali nato odpraviti na
avtobus, saj nas je čal^la še kar
dolga vožnja do doma.
Naš izlet pa se še ni končal.
Ustavili smo se še v bližnji Vr-
bi in si ogledali rojstno hišo naj-
večjega slovenskega pesnika.
Tudi k cerkvici sv. Marka smo
se odpravili, kjer smo uživali ob
pogledu na gore. Nazaj smo se
vračali preko Beunj in Tržiča.
Naša zadnja postaja so bile Tro-
jane, kjer smo se posladkali še
s krofi in sladoledom.
Domov smo se pripeljali utru-
jeni, a dobre volje in polni le-
pih vtisov. Upam, da bom še
lahko kdaj šla na podoben izlet.
To je bil nagradni izlet krožka,
ki ga je poklonilo Turistično
društvo Vitanje za izdelano ra-
ziskovalno nalogo. Društvu se
naj v imenu krožkarjev in men-
torice Brede Jakop prav lepo
zahvalim za tako lep izlet.
METKA VIVOD,
3. razred OŠ Vitanje
Zahvala
mariborskemu
urološkemu
oddelku
Kot pacient sem bil več kot
60 dni na oddelku Urologije
bolnišnice Maribor. Tega, kar
sem kot pacient doživel, še ni-
sem bil deležen v nobeni od slo-
venskih bolnišnic. Tako prija-
zen odnos vseh zaposlenih do
pacienta, pa naj bo to čistilka pa
vse do zdravnikov specialistov
in glavne sestre. Pacient niina
nikoli občutka, daje odveč, stal-
no ga vse osebje prijazno
spremlja, posluša njegove teža-
ve, ima skrb za stalen stik s svoj-
ci ipd.
Posebna se zahvaljujem dr.
sp. urol. Alojzu Kolencu, ki me
je operiral in hvala za njegov re-
snično človeški odnos, pogovor
pred operacijo, ko mi je razlo-
žil vse do potankosti o operaci-
ji sami in me potolažil, češ da
se nimam česa bati. Hvala tudi
Torokalnemu oddelku, ki je so-
deloval pri operaciji, ekipi ana-
stezistov, ki so s svojim prijaz-
nim odnosom storili veliko.
Hvala dr. Zabavniku in vsem v
intenzivi 3., kjer sem bil po opa-
raciji, predno sem se vrnil na
oddelek.
Ni čudno, da je bolnišnica
Maribor stalno v napredku in se
dopolnjuje z novimi oddelki in
predvsem znanjem. A na prvem
mestu je prijazen odnos do pa-
cienta, v tem pa je je njihovo
največje bogastvo.
Če bi obstajalo podeljevanje
za korekten odnos do pacienta
v bolnišnici, bi si Mariborska
bolnišnica zaslužila prvo mesto,
z njim pa urološki oddelek z
vsem osebjem: od vseh sester in
medicinskih tehnikov, čistilk in
nenazadnje do vseh zdravnikov
specialistov.
Hvala Vam za resnično hu-
man in prijazen odnos do vseh
pacientov.
DUŠAN GORKIČ,
Vojnik
iff. 30. - 27. ivlif 1995
KRONIKA
24
•	V torek je nekaj pičilo
Boštjana V., da je začel do-
ma razgrajati. Ker ga starši
niso mogli obvladati, so na
pomoč poklicali policiste.
Ti so ugotovili, da je Bošt-
jan zares razgrajal in raz-
bijal, imiiril pa ga ni niti
pogled na policiste. Zato so
ga le-ti odpeljali v prostore
za treznjenje, starši pa so
mu priskrbeli napotnico za
psihiatrično bolnišnico
v Vojniku, ker so sumih, da
ima Boštjan samomorilske
mish.
•	Vročina pomešana z al-
kom je huda stvar. To je na
lastni koži v torek občutil
Henrik iz Glinskega. PoU-
ciste je poklical na pomoč,
ker ga je doma nekdo bojda
udaril. Policisti ob prihodu
storilca niso našli, Henrik
pa tudi ni vedel povedati
kdo in kje bi bil.
•	Stanko H. je velik ljubi-
telj rac. Že dalj časa je raz-
jarjen opazoval Romana Č.,
ki je streljal race na bliž-
njem ribniku. V sredo pa
mu je prekipelo in je o tem
obvestil policiste. Ukazal
jim je, naj strelsko razpolo-
ženega Romana lunirijo.
•	Mini spektakel se je iste-
ga dne odvijal v Celju, na
Milčinskega ulici 1. Tam je
Drago J. negentlemantsko
ravnal s Tanjo A. Primazal
ji je eno okoli ušes. To je
razjarilo njenega brata
Alena. Ta je s plinsko pi-
štolo ustrelil Draga
v obraz. Drago se je razjo-
kal, ker pa so bili o prepiru
obveščeni policisti se bosta
morala oba moška zago-
varjati pred sodnikom za
prekrške.
•	Nekateri opozorila celj-
skih kriminalistov, da je
treba dobro zavarovati
svoje domove pred vlomilci
ne jemljejo resno. Drugi pa
pretiravajo. Tako je Ce-
Ijanka Ana minuli petek
poklicala policiste, češ da ji
je iz stanovanja izginilo tri
tisoč tolarjev in hranilna
knjižica. Policisti so ugoto-
vili, da ima ekstremno va-
rovana vhodna vrata, na
njih so našteli kar tri klju-
čavnice, pa tudi sledov
o vlomilcih v stanovanju
niso našli.
•	Pravijo, da smo ljudje
vedno bolj odtujeni, zato si
lahko le želimo imeti tako
skrbnega soseda kot je Al-
bert iz Zagrada. Ta je mi-
nuU petek sporočil, da po-
greša soseda Franca ter da
živina v njegovem hlevu
otožno muka, ker je žejna
in lačna. Policisti so zadevo
vzeli resno, prihiteh v Za-
grad in pomirili skrbnega
Alberta. Soseda Franca so
namreč našli zleknjenega
v njegovi hiški, kjer je
omamljen od vinskih hla-
pov sanjal lepe sanje.
•	Aleksander T. iz Celja
prav gotovo ni princ na be-
lem konju. To je spoznalo
njegovo dekle Zlatka iz
Kajuhove vdice prejšnjo so-
boto, ko jo je v njenem sta-
novanju pretepel. Poklica-
la je policiste, ki so nasil-
nega Aleksandra odpeljaU
na policijsko postajo, ko so
ga izprašaU in nato izpusti-
U, pa se je zopet odpravil
naravnost k Zlatki in jo
prebiuikal še enkrat. Za to
bo odgovarjal.
•	Ženska čast ni kar tako.
To ve Žalčanka Jožica, ki je
v nedeljo, leta Gospodove-
ga 1995 prijavila, da jo je
14. juhja lani posilil Ljuba
S. In zakaj je s prijavo ča-
kala kar celo leto? Bojda so
ji pričele presedati govori-
ce, da je z Ljubom legla
prostovoljno. Naši južni
sosedje so za takšno deja-
nje imeU dober pregovor,
v smislu posle j. nema k.,
zato tudi Ljuba leto kasne-
je za svoje dejanje, pa če je
bilo izvedeno nasilno ali
ne, ne bo odgovarjal.
N.G.
Vročina In samovžigi
Samovžigi sena so v teh vro-
čih dneh kar pogost pojav in
prejšnji ponedeljek se je v pe-
pel spremenil tudi veUk ske-
denj Danila Štimulaka nad
Dobrno (na sliki). Zgorelo je
preko 80 ton sena in kmetijski
stroji, gasilci, ki so prišli iz
vseh okoliških krajev, Vojni-
ka, Škofje vasi in Celja, pa so
imeli za vso noč dela.
»Ko sem reševal živino, sem
se tudi sam rahlo poškodoval,
vendar je to prava malenkost
glede na žulje, ki so se v hipu
izgubili v plamenih. Predvsem
sosedje in znanci so nam takoj
priskočili na pomoč, tako
z materialom, kot z lastnim
delom in takoj smo tudi pričeU
z obnovo ske^ja. Tudi vojni-
ški župan nas je obiskal in n£ts
razveselil z denarnim prispev-
kom, tako da bomo kmalu lah-
ko spet nemoteno nadaljevali
s kmetovanjem, ki je vsaj za-
me, edino sredstvo za preživ-
ljanje,« pravi Danilo.
V	torek popoldne je zaradi
samovžiga baliranega sena iz-
bruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Alojza B. iz
Draže vasi.
V	požaru je zgorelo ostrešje,
sto ton sena, 25 ton baUranega
sena, poškodovanih pa je bilo
tudi več kmetijskih strojev in
orodja. Požar so pogasili gasil-
ci iz Tepanja, Slovenskih Ko-
njic in Draže vasi. Domači so
uspeli iz hleva še rešiti živino
ter več strojev in orodja. Kljub
vsemu je ob požaru nastalo za
2,5 milijona tolarjev gmotne
škode.
Drugi požar, ki je nastal za-
radi samovžiga sena se je pri-
petil v sredo popoldne, na go-
spodarskem poslopju Milana
V. iz Jurkloštra. Domačini so
požar že pred prihodom gasil-
cev pogasili sami, zgorelo pa
g "m je 300 kilogramov sena.
kode je bilo za okoU 15 tisoč
tolarjev.	^
Zaradi večjega števila poža-
rov, ki jim je botroval samov-
žig sena, iz Urada kriminali-
stične službe pri UNZ Celje
pojasnjujejo, da je skoraj pra-
viloma zagorelo seno, ki je bilo
pospravljeno pred tremi ali
štirimi tedni in sicer v dneh,
ko je bilo vreme precej muha-
sto in zato seno marsikje ni
bilo dovolj sviho aU se je neza-
dostno dosušilo v gospodar-
skih poslopjih.
V pogojih, ko seno ni dovolj
suho in je natlačeno ah zbito,
se pričnejo v senu ustvarjati
posebni procesi, gre za razvoj
termofilnih bakterij. Te se pri-
čenjajo razvijati ob takšnih
pogojih že med 45 in 65 stopi-
nji Celzija, zatem pa se tem-
peratura sena dvigne preko
200 stopinj Celzija, zaradi če-
sar pride do samovžiga sena.
Foto: EDI MASNEC
Hrastllavi
crack
Mamilo crack je dobilo
ime zaradi prasketanja,
ki se pojavlja pri kajenju.
Nekateri mu pravijo
ročk, ker je podoben
majhnim kamenčkom.
Crack je poceni in smrtna
oblika kokaina. Zasvo-
jenci pravijo, da je nava-
den kokain močnejši od
heroina, crack pa je še
trikrat močnejši.
Je bela ali rumenorjava
usedlina, ki nastane ob
»kuhanju« kokaina. To
usedlino posušijo in zlo-
mijo na majhne koščke,
ki se prodajajo. Inhalira
se prek posebne pipe.
Crack učiiikuje že po ne-
kaj minutah. Ker je to
očiščeni kokain, dostavi
veliko dozo mamila
v možgane v manj kot de-
setih sekundah z močjo,
ki je pet do desetkrat več-
ja kot pri inhaliranju ko-
kaina.
Njegovi učinki so oja-
čani, ostrejši in smrtnejši.
Napad na telo, možgane
in živčni sistem je hitrejši
in globlji. Evforičnemu
občutku sledi veličastna
depresija, ki ustvarja po-
trebo po ponovnem kaje-
nju, da bi pridobil novo
evforijo in dobro počutje.
Ta ciklus evforije in de-
presije pripomore k od-
visnosti in jo krepi.
Redna uporaba cracka
lahko povzroča nespeč-
nost, živčni nemir in hu-
do paranojo. Uporabniki
postanejo kronično zelo
depresivni, samomorilci
ali celo morilci.
SLED, marec-april 1995
Blatnik le kriv za
vse
v torek je okoli 17. ure vozil
Samir B. iz Trbovelj osebni
avto po regionalni cesti Mozir-
je-Velenje. Pred njim je vozil
osebni avto, registracije CE
42-07H. Nenadoma se je pred
njim vozeči avto ustavil. Iz
' njega je izstopilo Samirju nez-
^ nano bitje moškega spola, ki je
brcnilo v levi blatnik Samirje-
vega vozila tako močno, da je
nastalo škode za okoh sto tisoč
tolarjev.
Oskrbel se Je
s plinom
Minuli torek, ali pa morda
že v ponedeljek, je neznanec
odstranil ključavnico vhoda
v skladišče plina v Preboldu.
Iz skladišča je odnesel pet pol-
nih plinskih jeklenk, Savinj-
sko trgovsko družbo pa olajšal
za okoli 29 tisoč tolarjev.
Razgalil tovorni avto
v začetku minulega tedna,
ne ve se natanko kdaj, je nez-
nanec prišel do tovornega av-
tomobila, parkiranega na ma-
kadamskem parkirnem pro-
storu pri stanovanjski hiši
Polzela 33. Z ostrim predme-
tom je razrezal ponjavo na to-
vornem avtu in prikoUci ter
lastnika Igorja H. iz Šešč
oškodoval za okoli 240 tisoč
tolarjev.
Zahrtitne deske
v torek popoldne je Franc
H. iz Slatine pri Ponikvi sku-
paj s sodelavcem opravljal
v domačem kraju krovska dela
na strehi vikenda, last Edvar-
da R. iz Celja. Med delom mu
je spodrsnilo na mokrih de-
skah. Iz višine sedmih metrov
je omahnil na tla, kjer je oble-
žal hudo telesno poškodovan.
Olalšal Čebelico
v sredo, preko noči, je nez-
nanec vlomil v bistro Čebelica
na počivališču hitre ceste
v Dramljah. Iz objekta je od-
nesel večjo količino pijač, ci-
garet, plinski jeklenki, glasbe-
ni stolp in še nekaj predmetov
ter lastnico, Ljudroilo G. iz
Celja oškodoval za okoli 250
tisoč tolarjev.
Palero na udaru
Preko noči v sredo je nezna-
nec izvršil tatvino osebnega
avtomobila znamke pajero.
Avto je bil parkiran na parki-
rišču Pod lipami v Celju, nje-
gov lastnik, Jože P., pa je bil
oškodovan za 3,5 mihjonov to-
larjev.
Kovintrade brez
kombiniranega
vozila
v četrtek, preko noči seve-
da, je neznanec odpeljal v nez-
nano kombinirano vozilo
znamke Volkswagen Tran-
sporter, ki je bilo parkirano
pred stanovanjskim blokom
na Ulici frankolovskih žrtev
v Celju. S tatvino je podjetje
Kovintrade oškodovano za 3,5
miUjona tolarjev.
Mali veliki plen
v četrtek doi>oldne, ko so
ljudje večinoma v službah,
vlomilci pa tudi, je neznanec
vlomil v stanovanjsko hišo Jo-
žefa G. v Radečah, ter iz me
odnesel 15 tisoč tolarjev. Ce
preračunamo, je skromni plen
kljub vsemu velik. Redko kdo
tc^iko denarja zasluži v osmih
virah.
Igral si bo
v noči s petka na soboto je
neznanec vlomil v osebni avto
znamke yugo na Miklošičevi
uUci v Celju. Iz vozila je de-
montiral avtoradiokasetofon
in lastnico Danielo L. oškodo-
val za okoh 40 tisoč tolarjev.
Žeia le huda stvar
v soboto, preko noči, je žejni
neznani storilec napadel hla-
dilnik na Petrolovem bencin-
skem servisu v Vojniku. Ko ga
je uspel odpreti, je odnesel
večjo količino različnih pijač
v vrednosti 38 tisoč tolarjev.
Ima daijinca, kal pa
televizor?
čez vikend, ne ve se natanč-
no kdaj, je neznanec vlomil
v stanovanje na Stari Dečkovi
v Celju, last Bojana J. Iz stano-
vanja je odnesel lovski nož,
zlato verižico, videoplayer in
daijinca za televizijski spre-
jemnik. Vrednost ukradenega
blaga je okoh 50 tisoč tolarjev.
Glasba je življenje
v nedeljo je neznanec vlomil
v Ski bar v Velenju. Ukradel je
manjšo količino denarja ter
več cd-jev z glasbo razhčnih
izvajalcev. Lastnico Darjo je
oškodoval za okoh 20 tisoč to-
larjev.
Davorin bi imel
kadeta
v zgodnjih jutranjih nedelj-
skih urah si je šestnajstletni
Davorin D. iz Celja zaželel
vožnje s tujim vozilom. Zato je
na Trubarjevi uhci v Celju vlo-
mil v vozilo Opel kadet. Ko je
vozilo spravljal v pogon, so ga
prijeh celjski policisti in zoper
njega napisah kazensko
ovadbo.
Bogat plen
v noči na nedeljo je nezna-
nec s parkirnega prostora tr-
govine Vegro v Slovenskih Ko-
njicah odpeljal tovorni avto
znamke iveco. Hkrati z njim je
odpeljal še 160 kuhinjskih
nap. Lastnika Ivana H. iz Ko-
njic je s tem oškodoval za do-
brih 6,5 mihjonov tolarjev.
Kradel na hitri cesti
Minuli teden je neznani sto-
rilec ukradel orodje iz ^ad-
bišča podjetja SCT Ljubljana,
ki opravlja gradbena dela pri
tunelih na hitri cesti v Pleto-
varju. Storilec je ukradel vr-
talni stroj hilti ter dve pnev-
matski kladivi s konico. SCT
je s tem oškodoval za 450 tisoč
tolarjev.
Zlati plen prvič
v ponedeljek dopoldne je
neznanec vlomil v stanovanj-
sko hišo na Brodarjevi uhci
v Celju. Odšel je z zlatim ple-
nom in oškodoval lastnika
Uroša K. za okoh 200 tisoč to-
larjev.	n.G.
Direktor celjske banke bo v sedmih
ietih odsiužii poi miiilona din
Pretekli teden se je pred
okrožnim sodiščem v Ljub-
ljani zagovarjal bivši direk-
tor Narodne banke v Celju
Jože Steinpihler ter sokrivca
Jože Plahutnik in Anton
Grobelnik. Aretacija direk-
torja celjske banke je pred
meseci vzbudila v Celju
mnogo govoric in ugibanj.
Naši čitatelji nam radi za-
merijo, češ da sličnih stvari
ne pišemo, naši nasprotniki
in hudobni jeziki pa so celo
namigovali, da se izogibamo
takim objavam. Tem prena-
petežem lahko danes odgo-
vorimo. Sicer nas je dnevno
časopisje prehitelo. Mnenja
smo bili, da aretacija še ne
pomeni dokazane krivde in
kakšna sploh je krivda.
Uredništvo je iz tega razloga
počakalo končnoveljavne
besede sodišča.
Očitanje, da smo Steinpi-
hlerja kot »funkcionarja«
nekako »pozabili«, ne drži,
ker prvič nimamo nikoli na-
mena »ščititi« kogarkoli, ki
si ožigosanje zasluži. Gotovo
pa ni bil Steinpihler nikak-
šen »viden« fvinkcionar, pač
pa je bil eden od tistih, ki se
radi rinejo v ospredje da bi
se za vsak slučaj zavarovah.
Leta 1951 se je direktor
Steinpihler domenil z Jože-
tom Plahuto, da bi uresničila
vloge v posojilnici, pri kate-
rih je bOo malo verjetno da
bi vložitelji kdaj zahtevali
povračilo denarja. Bil pa je
Steinpihler tudi predsednik
likvidacijskega odbora biv-
ših bank in posojilnic in
predsednik li^idacijskega
odbora bivših kreditnih za-
drug. Okoriščal se je s svoji-
mi položaji in pritegnil š«
oba sokrivca k sodelovanju,
da sta mu pomagala pri fal-
sificiranju raznih finančnih
tiskovin itd. Steinpihler je
poleg tega prisvojil veliko
denarja na račvm potnih na-
logov in preprodaje zencdjišč,
ki so bila last banke, pri na-
bavi raznega inventarja itd.
Vsota nakradenega denarja,
katerega je direktor prisvo-
jil, znaša okoli pol milijona.
Nekaj je pri vsej zadevi res
čudno. Kako je bilo mogoče,
da njegovi predstojnild in
okolica v kateri se je kazal
vedno dobro založenega
z denarjem, niso že prej za-
sumili, da z njegovo denarno
blaginjo nekaj ni v redu.
Istočasno se pridružujemo
mnenju sodne kronike v Slc^
venskem poročevalcu, ki oči-
ta premajhno kazen. SedeiH
let, ki jih je dobil kot kazen
je v primeri s tistimi, ki v sti-
ski izmaknejo manjše vsot<
in dobijo po nekaj let ječe, K
vsekakor premalo za človeld
ki je na račun skupnosti ži-
vel kot magnat.
Savinjski vestnik, 21.7. 195)
ii. 30. - 27. iwlli 1995
25
KRONIKA
Prijatelj je bil za vroče
V torek se je Mariborčanka M.V. odpravila na štop
v smeri proti Celju. Ustavil ji je prijatelj G.B. V Celju sta si
žejo hladila v enem od številnih gostinskih lokalov in tam
pričakala poznonočni hlad.
Po drugi uri zjutraj v sredo sta hlad iskala še v celjskem
Mestnem parku. Tam pa se je G.B. razgrel in pričel prija-
teljico spolno nadlegovati. Prijateljica ni bila za vroče,
zato je raztogotila prijatelja. Ta jo je vrgel na tla, kjer sta
se pričela pretepati, G.B. pa jo je zgrabil za glavo in z njo
udarjal v tla ter ji grozil, da jo bo posilil in nato vrgel
v Savinjo. Zaradi udarcev v glavo je M.V. za krajši čas
izgubila tudi zavest. K sreči sta bila v bližini policista
celjske policijske postaje, ki sta postala pozorna na glasen
prepir. Ko sta prispela k M.V. in G.B. sta bila le-ta že
v spodnjem perilu.
M.V. je ob prihodu v prostore UNZ Celje naznanila
kaznivo dejanje poskusa posilstva, zaradi vidnih poškodb
pa so jo napotili na zdravniški pregled v celjsko bolnišnico
kjer je ostala na zdravljenju. Zoper G.B. pa so zaradi
poskusa posilstva podali kazensko ovadbo.
Z isto granitno
kocico v Lečnika
Da je življenje vlomilcev pe-
stro in razburljivo, si lahko
mislimo, včasih pa se pripeti
tudi kakšno zanimivo naključ-
je. Tako smo že poročali o vlo-
milcu, ki je specializiral krajo
ur in je med drugim vlomil tu-
di v lokal urarstva Lečnik
v celjski Aškerčevi ulici. Ni pa
vedel, da bo s svojim dejanjem
še isti večer postal vzornik 32
letnemu Bogdanu B. iz Ve-
lenja.
Ta je torej še isti večer vlo-
mil še v drugo vitrino, ki je
bila polna zlatega plena, pri
tem pa je kot delovno orodje
uporabil isto granitno kocko
kot njegov urarsko specializi-
rani predhodnik.
No, Bogdan specializiral še
ni. Celjski policisti so ga malo
• potipali in ugotovili, da je
zadnjih mesecih vlomil v tr-
govino Nadi v Šmarjeti, v bife
Sindipol v Gledališki ulici
v Celju, v konobo Dalmacija
v Celju, v urarstvo Kragolnik,
Hartman in Lečnik, v Centro-
merkur, v eni od celjskih mes-
nic pa je neki nakupovalki od-
tujil denarnico. Toda Bogdan
ni od muh. Če ga ne bi prej
prijeli celjski policisti, bi se
morda specializiral na krajo
zlatih izdelkov, saj je v Inki
Impexu ukradel precizno teht-
nico za tehtanje zlata. Fant pa
je tudi pozoren, saj je v isti
trgovini izbral še žensko spal-
no srajco, le da je zanjo poza-
bil odšteti denarce. Tista, ki jo
nosi, če jo nosi, bo na Bogdana
morala malo počakati, saj Bo-
gdan zdaj spi v objemu pra-
vice.
N.G.
S kolesom
z motorjem v Jarek
Na lokalni cesti v Klancu se
je v četrtek popoldne pripetila
prometna nesreča, v kateri sta
bili dve osebi hudo telesno po-
škodovani. Na kolesu z motor-
jem je nastala gmotna škoda
v višini okoli 20 tisoč tolarjev.
David R.(14) iz Dobrne je
vozil kolo z motorjem po lo-
kalni cesti iz smeri Hudičeve-
ga grabna proti Dobrni. Na
ravnem delu ceste je zapeljal
na levo čez vozišče v obcestni
jarek, kjer je trčil v betonski
propust. Pri trčenju sta oba
s sopotnico, Manico K. (18) iz
Dobrne padla in se hudo teles-
no poškodovala. Z reševalnim
vozilom so ju prepeljali na
zdravljenje v celjsko bolniš-
nico.
Z avtom v drevo
V petek popoldne se je na
regionalni cesti v Stenici zgo-
dila prometna nesreča, v kate-
ri je bila ena oseba huje ena pa
lažje telesno poškodovana.
Gmotna škoda na vozilu znaša
okoli milijon tolarjev.
Ana Marija S. (59) iz Misli-
nje je vozila osebni avto iz
smeri Vitanja proti Stranicam.
V Stenici je v blagem levem
ovinku zapeljala v muldo in
nato trčila v drevo, kjer je vo-
zilo obstalo. V nesreči se je
voznica lažje telesno poškodo-
vala, njena sopotnica Liljana
S. (27) iz Mislinje pa je bila
hudo telesno poškodovana.
Ugasnilo mlado
življenje
Na lokalni cesti v Rečici ob
Paki se je v zgodnjih nedelj-
skih jutranjih urah pripetila
prometna nesreča, v kateri je
ena oseba izgubila življenje,
štiri so bile hudo, ena pa lažje
telesno poškodovane. Na vozi-
lu je nastala gmotna škoda za
okoli sto tisoč tolarjev.
Boštjan A. (20) iz Velenja je
vozil osebni avto po lokalni
cesti iz Letuša proti Šmartnem
ob Paki. V bližini stanovanj-
ske hiše Rečica 22 je z vozilom
zapeljal v desno čez rob voziš-
ča in trčil v drevo. Pri trčenju
je voznika vrglo iz vozila, tako
da je na kraju nesreče poškod-
bam podlegel. V vozilu so se
hudo telesno poškodovali so-
potniki Aleš P. (16) iz Gavc,
Bernard L. (15) iz Gorenja,
Damjan B. (17) iz Letuša in
Matjaž H. (21) iz Šoštanja. So-
potnik Andrej S. (18) iz Paške
vasi pa se je lažje telesno po-
škodoval. Vse so odpeljali
v celjsko bolnišnico.
Boštjan A. je tako že štiriin-
trideseta letošnja žrtev na ce-
stah na Celjskem. Suhoparna
statistika kaže, da je bil lani
v enakem obdobju cestni krvni
davek na Celjskem za štiri ose-
be večji.
Prehitro v ostri
ovinek
v zgodnjih nedeljskih jutra-
njih urah se je na ulici Franko-
lovskih žrtev v Celju zgodila
prometna nesreča, v kateri se
je ena oseba hudo telesno po-
škodovala. Na vozilu in objek-
tih je bilo za okoli 170 tisoča-
kov gmotne škode.
Igor V. (23) iz Celja je vozil
osebni avto po ulici JVanko-
lovskih žrtev v smeri proti
Šmarjeti. Ko je v bližini trgo-
vine Lipa pripeljal v desni
ostri ovinek, ga je zaneslo v le-
vo tako, da je zapeljal čez rob
vozišča ter trčil v vodni pro-
pust in žično ograjo. V nesreči
se je voznik hudo telesno po-
škodoval.
Izsiljevanje
prednosti
v nedeljo dopoldne se je
v križišču lokalne ceste v Med-
logu zgodila prometna nesreča
med voznikom osebnega avto-
mobila in voznikom kolesa
z motorjem. Pri trčenju je bila
ena oseba hudo telesno poško-
dovana. Na vozilih je nastala
gmotna škoda v vrednosti oko-
li 80 tisoč tolarjev.
Štefan L. (50) iz Medloga je
vozil kolo z motorjem po lo-
kalni cesti iz Babnega proti
Zaloški Gorici. Ko je pripeljal
v bližino stanovanjske hiše
Medlog 33, v križišče z lokalno
cesto Medlog-Lopata, je zavi-
jal levo v smeri Medloga.
V tem trenutku je iz medloške
smeri proti Ostrožnem pripe-
ljal voznik osebnega avtomo-
bila Roman P. (28) iz Liboj in
kljub zaviranju trčil s pred-
njim levim delom avtomobila
v Štefanovo levo stran.
Zaspal na tirih
V	soboto, v zgodnjih jutra-
njih urah, je vozil tovorni vlak
iz smeri železniške postaje
v Rogaški Slatini proti Celju
strojevodja Peter V.
V	neposredni bližini preho-
da železniške proge s Kidriče-
vo ulico je na tiru pred seboj
zagledal soimenjaka iz Roga-
ške Slatirie. Kljub temu da je
zaviral, je s plugom lokomoti-
ve zadel v ležečega Petra B.,
tako da ga je obrnilo v smeri
vožnje vlaka, nato pa je oble-
žal med tiri. Preko njega je za-
peljala celotna vlakovna kom-
pozicija. Peter B., ki se hudo
poškodovan zdravi v celjski
bolnišnici je bil ob prihodu
policistov še pri zavesti.
S ceste v potok
v nedeljo zvečer se je na ma-
gistralni cesti v Frankolovem
zgodila prometna nesreča med
voznikoma osebnih avtomobi-
lov. EIna oseba je bila hudo po-
škodovana, gmotne škode na
vozilih pa je za 450 tisoč to-
larjev.
Janko J. (25) iz Nove Cerkve
je vozil po magistralni cesti iz
Stranic proti Frankolovem.
V	bližini stanovanjske hiše
Frankolovo 1 ga je pričelo
v zaporednih ovinkih zanašati,
tako da je bočno drsel proti
levi polovici vozišča po kate-
rem je iz smeri Frankolovega
pripeljal Srečko M. (29) iz Slo-
venskih Konjic. Po trčenju je
Jankovo vozilo odbilo s ceste,
kjer je trčil v drevo in pristal
v potoku Tesnica. V nesreči se
je Janko J. hudo telesno po-
škodoval in je iskal pomoč
v celjski bolnišnici.
S kolesom
z motorjem
prehiteval avto
v ponedeljek zjutraj je po
Ljubljanski cesti iz Levca pro-
ti centru Celja vozil kolo z mo-
torjem David M. (15) iz Svete-
ga Lovrenca.
V	bližini bencinskega servi-
sa je pričel prehitevati osebni
avto, vozil ga je Sahit M. (49)
iz Sevnice, ki je z vozilom za-
vijal levo na bencinski servis.
V	trčenju vozil sta voznik ko-
lesa z motorjem in sopotnik
Uroš G. (15) iz Globokega
padla po vozišču. David se je
hudo telesno poškodoval, Uroš
pa lažje.
Osemnajstletnik po
levi
v ponedeljek popoldne je
Martin R. (43) iz Strenskega
pri Laškem vozil osebni avto
iz Strenskega proti Rimskim
Toplicam.
V	Globokem mu je na nepre-
glednem delu vozišča nasproti,
po levi, pripeljal s kolesom
z motorjem Robert S. (18) iz
Strmce, ki je trčil v osebni av-
to in padel po vozišču. V ne-
sreči se je Robert hudo telesno
poškodoval in so ga z reševal-
nim vozilom odpeljali v celj-
sko bolnišnico.	N.G.
iff. 30. - 27. iulil 1995
GLASBA
261
Ljubezen in Aiica Vuica
Alka Vuica, dekle, ki nas
preganja s svojim moško zve-
nečim glasom, je po naravi ve-
sela, toda od znotraj žalostna,
kot vsi pesniki. V njej je neka
realna žalost. Meni namreč, da
je svet žalosten, čeprav ima
svojo lepoto. Najpomemnješa
pa je ljubezen.
Alka piše tekste za različne
izvajalce; Josipo Lisac, Bebe-
ka, Masima Saviča, Tajči, Vla-
da Kalembera, Borisa Novko-
viča in mnoge druge. Delala je
z veliko ljudmi in bila vedno
blizu glasbenih dogajanj. Ved-
no je sanjala, da bo naredila
svojo ploščo in uspelo ji je. Na
plošči Alka je deset pesmi, ki
jih je Alka napisala skupaj
z nekaterimi bolj ali manj zna-
nimi hrvaškimi glasbeniki.
Mešanica pesmi je zelo modna,
tako da je na plošči ponudila
nekaj od vsakega sloga.
Alka, verjameš v pravljice?
»Tako kot vsa dobra dekleta
verjamem v pravljice. Spomi-
njam se pravljice o Trnuljčici,
Sneguljčici in o tem, da so se
njihove ljubezni vedno konča-
le srečno. Tako sem rasla v ve-
ri, da bo prišel princ, ki me bo
rešil, prebudil in to bo to. Žal
se te sanje vedno bolj podirajo.
Mislim, da sem jaz tista, ki
bom morala prebuditi kakšne-
ga princa. To pomeni, mojega
princa.«
Trenutno je tvoj največji hit
iz kompaktne plošče s prepro-
stim imenom Alka, skladba
z orientalskim pridihom Laži
me. Kako je nastala ta pesem?
»V pesmi je en poseben de-
tajl. To je Ljubljana. Pesem je
namreč nastala deloma
v Ljubljani, deloma v Istri. Jaz
sem sicer iz Umaga, zelo bhzu
slovenske meje in sem zelo po-
gosto v Sloveniji. Ta pesem je
torej nastala v Ljubljani. Kako
in zakaj, o tem ne bom govo-
rila.«
Tvoje pesmi večinoma pri-
povedujejo o nesrečni Ijul^z-
ni. Zakaj?
»Sem zelo nesrečno zaljub-
ljena. Tudi v tem času. Pravza-
prav mislim, da je ljubezen ne-
srečna in da so vse velike lju-
bezni nesrečne, čeprav se zelo
trudim, da bi bUe srečne.«
Kako nastajajo tvoje pesmi?
»Ponavadi ponoči, ob kozar-
cu hladnega vina in ob nečem,
kar me je izvalo, da jih na-
pišem.«
Katera pesem ti je najbolj
všeč?
»Rada imam tudi nekatere
pesmi, ki niso tako popularne,
kot je na primer Veter z nove-
ga albuma. Rada imam tudi
Winetoua. Ne morem reči, da
mi Laži me ni všeč. To je moja
najuspešnejša pesem, za kate-
ro sem naredila tekst in glas-
bo. Všeč mi je, da je tako, ker
sem od samega začetka sode-
lovala pri aranžmaju, pri sne-
manju, skratka imela sem vizi-
jo, kako želim, da pesem izgle-
da. Hotela sem, da ima harmo-
niko, in zares je uspelo to, kar
sem želela, tako da je ta pesem
največja uspešnica.«
Za katerega izvajalca najra-
je pišeš?
»Zelo rada delam za Borisa
Novkoviča in Josipo Lisac.
Rada delam z vsemi izvajalci,
ker mi je to izziv. Nikogar ne
morem posebej izpostavljati,
s tem, da dejansko najraje de-
lam za sebe, ker takrat nisem
v službi, ampak delam tako,
kot to sama hočem oz. kot si to
zamišljam.«
Kako dobro poznaš ljudi, za
katere pišeš?
»Vedno vztrajam na tem, da
ljudi, posebno tiste, ki jih ne
poznam, spoznam in da se po-
govarjam z njimi pred tem, ko
pišem za njih. Pomembno je
poznati izvajalca, ker je po-
vsem drugače pisati za Tajči
ali pa za Josipo Lisac. Pri Josi-
pi gre za poseben odnos, saj ni
omejevanj in komercialnih
meja. Pišem kot bi pisala za
sebe. Tako na primer tudi ne
moram napisati isti tekst Vla-
du Kalemberu ali pa Borisu
Novkoviču. To poznanstvo je
zelo pomembno in vedno
vztrajam na tem, da pesmi na-
stanejo med druženjem in da
mi oni povedo, kaj bi želeli.«
Kdo te je vpeljal v svet
glasbe?
»Ko sem bila majhna, sem se
učila klavir. Končala sem niž-
jo glasbeno šolo. Zasluge pri-
pisujem mojim staršem in se-
veda tudi tistim ljudem, ki sem
jih poslušala kot otrok. Vedno
sem imela rada svet glasbe in
vedno sem se gibala okrog
odrov. Verjetno se človek s tem
rodi.«
Kakšno je tvoje mnenje
o hrvaški glasbeni sceni?
»Menim, da je bila bolj moč-
na v 80. letih, vsaj kar zadeva
dobre skladbe. Danes pa so
pevci privedeni v zaprt krog,
v katerem morajo kar naprej
promovirati nove hite, kot da
so p>eki. Če nimajo svežega
kruha, so propadli. Ljudje pa
niso peki, še posebej takrat, ko
se ukvarjajo z umetnostjo. Mi-
slim, da trend hitov ne bo dol-
go obstal in da tisti, ki razen
hitov nima kaj ponu^ti, prav-
zaprav nima nobene glasbe.
Mislim, da se bo hrvaška scena
morala obrniti h kvalitetnej-
šim skladbam in ne proizvod-
nji hitov.«
Kaj pa meniš o slovenski
glasbeni sceni?
»Zelo cenim Anjo Rupel in
razmišljala sem že, da bi nare-
dili nekakšen duet. Najnovejše
scene ne poznam, bilo pa je tu
veliko kakovostnih izvajalcev
za katere na hrvaškem ne sliši-
mo več. Na primer Laibach,
Videosex, Lačni Franc...«
Trenutno večinoma nasto-
paš po diskotekah?
To je za začetek samo po-
skus, da vidim, kako ljudje
v diskotekah sprejemajo mojo
glasbo. Moja največja želja pa
je, da naredim en pravi kon-
cert, ki bi bil malo drugačen,
nekaj novega, s pravimi glas-
beniki. Šla bi od Zagreba po
nekaterih velikih mestih in ra-
da bi to naredila tudi v Slove-
niji. Rada bi ljudem ponudila
dnigačen občutek, občutek, na
katerega jaz doživljcim glasbo.
Tisto, kaj jaz delam, ni samo
Laži me, niti Od kad te nema,
ampak je tu še veliko drugih
stvari.«
Kakšni so tvoji načrti?
»Pripravljam CD s štirimi
novimi skladbami, ki bi mora-
le najaviti album, ki bo ugle-
dal luč sveta nekje jeseni. Pri-
pravljam tudi nekakšen spre-
hod po Sloveniji, ker v tem
uživam. Zares sem čakala ta
čas, da začnem nastopati po
Sloveniji. Ljubim slovensko
publiko in veseli me, da so mo-
je pesmi tu doživele uspeh.«
Kaj je zate bistvo življenja?
»Ljubezen. Vedno ljubezen
in samo ljubezen. Ljubezen do
sveta, glasbe, ljubezen do mo-
jega sina, ljubezen do moške-
ga, ki ga ljubim, skratka abso-
lutno ljubezen. Ljubezen do
boga, do vsega.«
SIMONA BRGLEZ
Na Ptuju devetnajst ansamblov
26. Ptujski festival domače
zabavne glasbe je letos doži-
vel nekaj sprememb, saj so
ga razdelili v tri dele. Dva
dela sta že bila in sicer pri
sv. Andreju v Zmincu pri
Škofji Loki in v Slovenski
Bistrici, kjer so se ansambli
pomerili za zlate, srebrne in
bronaste Orfeje.
Z novim sistemom so se na
letošnji finalni del na Ptuju
1. in 2. septembra uvrstili sa-
mo tisti ansambli, ki jim je
komisija za njihovo dobro
igranje podelila zlatega ali
srebrnega Orfeja. Komisija
je ista, kot bo tudi na Ptuju.
Pri sv. Andreju se je v finalni
del uvrstilo enajst ansam-
blov, v Slovenski Bistrici pa
osem ali skupaj devetnajst.
Zlatega Orfeja so v Slo-
venski Bistrici osvojili La-
ufarji iz Cerkna, Krim iz
Ljubljane in Ekart s Pripolja
ter Vigred iz Laškega, kar je
izredno pozitivno preseneče-
nje za skupino, ki se zelo le-
po razvija. Vigred obstoja
slaba štiri leta, je stalni gost
Vurberka in delno Ptuja,
zlati Orfej pa je za njih do-
slej prav gotovo največji
uspeh.
Srebrnega Orfeja so v Slo-
venski Bistrici dobili Slo-
venski odmev iz Radeč, Ro-
bert Praprotnik iz Ljubljane,
Rubin iz Novega mesta in
Podkrajski fantje iz Velenja,
kar je razočaranje, saj so na
zadnjih dveh festivalih fant-
je osvojili zlatega Orfeja in
so letos startali na tretjega
zaporednega, kar bi jim pri-
neslo tudi nagrado. S to tako
ne bo nič.
Vseh devetnajst ansam-
blov se bo prvi večer 26.
Ptujskega festivala potego-
valo za posebne nagrade,
drugi večer, 2. septembra, pa
bodo predstavili dvajset no-
vih viž avtorjev, ki so prejš-
nja leta osvojili zlatega Orfe-
ja. »S tako organiziranostjo
želimo Ptuj razširiti po vsej
Sloveniji, finalu pa zagoto-
viti kvaliteto,« je mnenje
predsednika organizacijske-
ga odbora in šefa Tednika in
Radia Ptuj, Franca Lačna.
TONE VRABL
Crucifixion iz
trdega metaia
Že kar 23 let sem član ko-
mercialnega pop-benda Ču-
dežna polja, vendar se vedno
rad nostalgično spominjam
svojih glasbenih začetkov, ko
sem bil totalni pristaš progre-
sivnih glasbenih tokov na pre-
lomu v sedemdeseta leta. Ta-
krat sem prepeval v skupinah
Gift in Alaom, ki sta obe slo-
veli po svoji rokerski brez-
kompromisnosti, ko niti za
trenutek nisem pomislil, da bi
se kdaj znašel v komercialnem
bendu a la Čudežna poljsf. Ker
pa sem se preživljal sam in to
z glasbo, mi potem, ko sem bil
večkrat lačen kot sit, ko si ni-
sem mogel privoščiti ogleda
koncerta v Londonu in še mar-
sičesa, enostavno ni preostalo
drugega, kot da sem žrtvoval
svoj rockerski image. Skupaj
z Zdenkom, ki je bil podobna
duša kot jaz, sva tako leta 72
prestopila v komercialne glas-
bene vode.
Takšen uvod sem naredil za-
radi tega, ker se dnevno sreču-
jem z mladimi glasbeniki, ki
želijo ustvarjati glasbo po svo-
jem okusu in bolj je ta progre-
sivna in oddaljena od okusa
širokih ljudskih množic, večje
so finančne pa tudi druge te-
žave. Sočustvujem z njimi, na
žalost pa je Slovenija pre-
majhna, da bi lahko konzimii-
rala vse zvrsti, ki sicer v svetu
lahko prosperirajo. Torej osta-
neta glasbenim dušam dve va-
rianti in sicer, da se zaposliš in
obdržiš svoj princip ali pa se
skomercializiraš. Niti eno niti
drugo ni najboljše, vendar je
tudi na tem mestu potrebno iti
v kompromis.
Tipičen primer nekomerci-
alnega, svojim principom zve-
stega benda so Crucifixion,
metalci iz Gornje Radgone.
Skupina obstoja že pet let,
zadnji dve leti pa so se v za-
sedbi ustalili Kristjan Š. (bob-
ni), Marjan K. (solo kitara), Si-
rAon M. (bas) in Boris P. (vokal
in druga kitara). Njihova ožja
usmeritev je tvash metal, ki je
pozitiven, saj se ukvarja s te-
matiko, uperjeno proti vojnam
in ekološkim svinjarijam, ki
jih počne človeštvo. Uspelo
jim je narediti dva studijska
posnetka, pesmi »Egony« in
»Killing is fucking bussines«,
za snemanje pa imajo priprav-
ljenih še kar nekaj pesmi, ven-
dar se sponzorji slabo odziva-
jo, kar je logično, saj ne vidijo
svojega komercialnega efekta.
Mislim, da bi v takšnih prime-
rih morali biti založniki tisti,
ki bi iz komercialnih progra-
mov vsaj delno pokrivali tudi
metalno sceno pri nas. Besedi-
co »tudi« sem uporabil zato,
ker se iz komercialnih progra-
mov kakršen je naš, Čudežni-
ški, finančno pokriva npr. kla-
sična glasba. Spet pa gre tu za
ljubljansko domeno ozkegi
kroga ljudi, kar pa je spet dru-
ga tema, ki se nanaša na pro-
bleme v zvezi s vsesplošno
centralizacijo Ljubljane. Kot
sem že omenil je glasba skupv-
ne Crucifixion pozitivno
usmerjena in prav žalostno je,
da večkrat nastopajo v Avstriji
in Nemčiji kot pa doma, kjer
so na tovrstnih festivalih po-
brali že kar nekaj nagrad. Za-
to tudi pesmi opremljajo z an-
gleškimi teksti, ker so prepri-
čani, da bodo prej uspeli v tu-
jini kot doma, ker je marketin-
ška sposobnost glasbenih
urednikov in založb na psu.
Podobno se je že dogajalo
z Laibachom, pa Lačnim
Francem in še kom, ki je naj-
prej moral uspeti v tujini, da
so ga potem pričeli tudi doma
kovati v zvezde. Temu pravim
zakompleksanost majhnega
naroda, ki se zelo odraža tudi
pri neljubljanskih provincial-
nih glasbenih urednikih, ko je
npr. njihova lestvica, sestav-
ljena iz sanuh rockerskih izva-
jalcev, na vrhu pa kraljujejo
Čuki (za vsak slučaj pač, da ne
bi napram >centru< izpadli kot
tisti, ki se ne spoznajo na glas-
bo - s tem pa dokazujejo ravne
obratno!).
Po srcu sem še vedno stari
rocker in zato mi ni vseeno
kaj se dogaja s skupinami, kd
so Crucifixion, obsojam pa ti-
ste, ki jih bodo morda kasnej«
kovali v zvezde, če jim bo zu-
naj slučajno »ratalo«, zdaj ps
ne vedo zanje, čeprav bi pf
svoji profesionalnosti morali
poznati že vsaj tista dvs
»štiklca«, ki so jih uspeli doslej
posneti. Sicer pa, čas bo poka-
zal in upam, da bo potem tudi
pri nas »krucifiksnahamal« pa
še kakšnih trideset kilovatov
zraven, da se bodo glasbeni
uredniki ozrli še tudi kam dru-
gam, ne samo v mesto vina in
kaj jaz vem česa še vse
- v Ljubljano.
SLAVC L. KOVAČI^
PRED 5. LETI:
1.	SACRIFISE................................ELTONJOHN
2.	NESSUMDORMA .................. LUCIANO PAVAROm
3.	MONA................... CRAIG McLAGLAN & CHECK 1-2
PRED 10. LETI:
1.	FRANKIE........ ......................SISTERSLEDGE
2.	AXEL F .........................HAROLD FALTERMAVER
3.	CRAZY FOR YOU.............................MADONNA
PRED 15. LETI:
1.	XANADU........................OLIVIANEWTON-JOHN
2.	JUMP TO THE BEAT.................. STACEV LATTISLAVV
3.	CRVING ..................................DONMcLEAN
PRED 20. LETI:
1.	TEARS ON MY PILLOVV....................JOHHNV NASH
2.	MISTY...................................RAY STEVENS
3.	THE HUSTLE ...............................VAN McCOY
PRED 25. LETI:
1.	ALRIGHTNOVV................................... FREE
2.	IN THE SUMMERTIME.....................MUNGOJERRY
3.	ITS ALL IN THE GAME ...................THEFOURTOPS
iff. 30. - 27. iulil 1995
27
GLASBA
Prejšnji ponedeljek je Robbie Willson le 14 dni pred začetkom
svetovne turneje zapustil najpopularnejšo britansko pop
zasedbo TAKE THAT. Willson se je omenjeni skupini pridružil
leta 1990 in bil, poleg Garya Barlovv^a, s svojimi ekstaravagant-
nimi oblačili in obnašanjem, najzaslužnejši za uspeh tega teen
pop kvinteta. Zaradi njegovega odhoda je precej najstnikov že
vrnilo vstopnice, ki so jih kupili za prihajajočo turnejo, na
kateri bodo Take That nastopili kot kvartet. Robbie se seveda ne
misli posloviti od show-bussinesa; še pred koncem leta bo izdal
svoj prvi solo album, konec poletja pa bo mogoče kupiti tudi
njegov prvi single, ki ga bo posnel skupaj z Luise, ex-pevko
skupine Etemal.
Zaradi vročinskega vala, ki
je zajel južni del ZDA, je irska
pevka SINEAD OTONNOR
preložila začetek svoje ameri-
ške turneje, odpovedala pa je
tudi sodelovanje na največjem
potujočem ročk festivalu Lol-
lapalooza. Sinead je v tretjem
mesecu nosečnosti in pričaku-
je svojega drugega otroka.
Če Bili Berry marca letos ne
bi uspešno prestal možganske
operacije, bi po besedah Mikea
Stipea skupina R.E.M. zagoto-
vo prenehala delovati. Kakor-
koli že, removci spet turajo
s polno paro, pred kratkim pa
je na single formatu izšla tudi
skladba Tongue. To je že nji-
hov peti single z albuma Mon-
ster, katerega naklada je sre^
tega meseca presegla 7 mio
kopij.
S pripravo materiala za novi album pa te dni zaključuje tudi
METALLICA, ki jo bo konec avgusta mogoče po dolgem času
spet videti na evropskih odrih. Najprej seveda na mega-metal
žuru Monsters Of Ročk, kjer bodo ena izmed glavnih atrakcij
tudi vedno populamejši WHITE ZOMBIE, ki trenutno rovarijo
po svetovnih lestvicah z albumom Astro Creeps: 2000 Songs
Of...
Irski rockerji U2 skupaj
s producentom Brianom Enom
v Londonu pripravljajo mate-
rial za kar dva LP-ja. Prvi, ki
naj bi pod naslovom »Music
For Films« izšel že novembra,
bo po besedah Bona in Adama
Claytona (na sliki) zapolnjen
z underground soundtracki, ki
jih bo bend nato ponudil film-
skim režiserjem. Datum izida
drugega albuma, ki bo narejen
bolj v klasično rockerskem sti-
lu, še ni znan, znano pa je že,
da irskih superzvezdnikov še
najmanj leto dni ne bo mogoče
slišati v živo - skoraj tri leta
trajajoča turneja Zoo TV in
neprestano snemanje sta fante
precej izčrpala.
Ameriški verbalni teroristi, raperji PUBLIC ENEMY, so
prejšnji teden v Londonu odigrali svoj zadnji koncert. Po osmih
letih skupnega dela se ta skupina namreč razhaja, čeprav se
njihova založba Def Jam, ki letos praznuje deseto obletnico
delovanja, na vso moč trudi, da bi Chuck D, Flavor Flav,
Terminator X in njihovi spremljevalci, posneli še vsaj eno stu-
dijsko ploščo.
STANE ŠPEGEL
■ S prvega mesta lestvice naj-
bolje prodajanih plošč s fihn-
sko glasbo je prejšnji teden so-
untrack filma Bad Boys izrinil
LP Batman Forever. Poleg
uspešnice DIANE KINO »Shy
Guy«, ki je ta teden prav pri
vrhu lestvic na obeh straneh
Atlantika, bo s plošče Bad Bo-
ys v prihodnjih mesecih zago-
tovo slišati še kakšno uspešni-
co. Producentom je uspelo na
CD uvrstiti kar 16 skladb, ki
jih izvajajo nekateri v Ameriki
zelo popularni glasbeniki;
Warren G, 2Pac, Ini Kamoze,
Xscape, Inner Circle, 69 Boyz,
Da Bart...
Mitja Ozis - mladi up
siovensice dance scene
V Sloveniji, kaj šele v Celju,
ni nobenega pravega ustvar-
jalca, ki bi delal plesno glasbo
za diskoteke. Tega se očitno
dobro zaveda dvaindvajsetlet-
ni Celjan Mitja Ozis.
Že pred leti je na radijske
valove spravil lokalno uspeš-
nico Ne oziraj se za njo, ki bi jo
lahko označili celo za neke vr-
ste prvi slovenski rap komad,
ki je potem končal na kakšni
zabavi ali pa v Casableinci, če
se je D.J.-u zasmilil. Mitja, ki
je v bistvu sam sebi producent,
je kmalu ustanovil skupino Q-
Bass, v kateri je še pevec To-
maž Lajbaher. Fanta, ki vse
projekte delata v studiu Life,
sta lansko leto splavila velik
hit z naslovom Have you ever
seen teh rain, ki sicer ni prišel
na nobeno lestvico ali pa na
MTV, a se je vseeno zelo pri-
ljubil Celjanom, ki so ga med
drugim lahko slišali tudi na
MM2. Ko sem Mitjo povprašal,
kako to, da ne dela slovenskih
pesmi, je odvrnil, da nima si-
cer nič proti temu, da bi jih,
a če hoče priti še na evropsko
tržišče, pač mora uporabljati
angleščino.
To seveda drži, saj se je sku-
pina Q-Bass že mudila v tujini,
recimo v Italiji, kjer se je do-
govarjala za izzid dolgo priča-
kovane premieme kompaktne
plošče in za kakšen majhen
koncert, ki se ga je dosedaj da-
lo videti v Casablanci ter na
lanskem Pivu in cvetju v La-
škem. Njegov zadnji projekt je
bil techno rave komad Pizza,
ki bo verjetno izšel v Italiji in
pa pesem Come together, ki se
je dokaj dobro prijela pri po-
slušalcih.
Mitja Ozis, ki producira še
projekte drugih skupin, je ta-
ko hočeš nočeš postal pionir
slovenske dance scene in Ce-
ljani smo lahko nanj zelo po-
nosni.
IZTOK GARTNER
Pop loto
Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel, lahko glasu-
jete v sredo, 2. avgusta ob 18. uri.
Kupone na dopisnicah pošljite na naslov: Radio Celje,
Prešernova 19, Celje.
iff. 30. - 27. iulil 1995
ZA AVTOMOBILISTE
28
Ugodno junija in v šestili meseciii
Posel z avtomobili na Slo-
venskem ni nekaj, kar bi kaza-
lo prezreti, še posebej zaradi
tega ne, ker je bil letošnji junij
rekorden in ker je letošnja
šestmesečna prodaja za dobrih
deset odstotkov ugodnejša od
lanske.
Do konca junija so namreč
prvič registrirali več kot 31 ti-
soč avtomobilov, junija pa
7395, kar pomeni, da je bil to
najuspešnejši letošnji mesec.
Največ avtomobilov je Sloven-
cem doslej prodal Renault, ki
ima v rokah tudi nekaj več kot
21 odstotkov tržnega deleža
Na drugem mestu je italijanski
Fiat, ki je uspešen predvsem
s puntom, njegov tržni delež
pa je 12 odstotkov. Na tretjem
mestu sledi Volkswagen (10-
odstotni tržni delež), pri čemer
drži, da bi bil njegov položaj še
nekaj ugodnejši, če bi imel ta
hip na voljo VW polo. Lestvica
najbolje prodajanih avtomobi-
lov v juniju je prav tako zani-
miva in se nekoliko (pa ne
prav dosti) razlikuje od najbo-
lje prodajanih avtomobilov
v letošnjih šestih mesecih. Ta-
ko je bil junija najbolje proda-
jani avtomobil renault clio, ki
dovolj prepričljivo vodi pred
fiatom punto. Na tretjem me-
stu je bil VW golf, ki si očitno
znova pridobiva staro slavo,
na četrtem pa renault 5, sicer
najbolje prodajani avtomobil
v letošnjih šestih mesecih.
Škoda felicia zaseda peto me-
sto, na šestem je renault 19, na
sedmem opel astra in na
osmem ford escort. Med dese-
terico sta še opel corsa in seat
cordoba, zanimivo pa je, da sta
se med petnajsterico najbolje
prodajanih avtomobilov v ju-
niju uvrstila kar dva južnoko-
rejska avtomobila, in sicer hy-
undai accent in daewoo racer.
Na sliki: renault clio, najbolje
prodajani avtomobil v juniju.
Pred rojstvom je novi opel vectra
Leta 1998 je nemški Opel
pripeljal na trg srednjelimu-
zinsko vectro v limuzinsko-
kombijevski in limuzinski iz-
vedenki. Doslej so prodali 2,5
miUjona vozil, kar pomeni, da
spada vectra med tržno dovolj
uspešna vozila.
Opel pa se je sedaj odločil za
temeljito prenovo tega avto-
mobila, ki naj bi v novi podobi
na trge pripeljal pozno jeseni
ali morda že v začetku okto-
bra. Za začetek bodo ponudili
limuzino s štirimi vrati in
kombi limuzino s petimi vrati.
Vse vectre bodo serijsko
opremljene s protiblokimim
zavornim sistemom ABS, sa-
mozategovalniki varnostnih
pasov in boljšimi oziroma
učinkovitejšimi zavorami. Po
drugi strani bo imel novi avto-
mobil tudi za 40 milimetrov
daljšo medosno razdaljo, kar
bo prispevalo k še večji notra-
nji udobnosti, pa tudi kakšnih
70 odstotkov sestavnih delov
bo pocinkanih in zato bolj od-
pornih proti rji, medtem ko to-
varna napoveduje tudi večjo
karoserijsko čvrstost (kar za
42 odstotkov). Nova vectra, ki
jo bodo prvič uradno predsta-
vili na septembrskem avtomo-
bilskem salonu v Frankfurtu,
bo na voljo s tremi vrstami
opreme (GL, CD in CDX) in
kar s šestimi motorji z gibno
prostornino od najmanj 1,6 do
največ 2,5 htra. Na sliki: novi
opel vectra.
Mercedes Benz uspešen
na Kitajsifem
Veliki in skoraj izjemno obetavni kitajski
avtomobilski trg je seveda sestavni del strate-
ških načrtov vseh avtomobilskih tovarn. Prav
zaradi tega so pri nemškem Mercedes Benzu
toliko bolj veseli, ker se je kitajska vlada odlo-
čila njim podeliti koncesijo za izdelavo avto-
busov, luksuznih kombijev in avtomobilskih
motorjev.
V bistvu bo šlo za mešana podjetja, pri če-
mer naj bi po sedanjih napovedih na leto izde-
lali kakšnih 60 tisoč kombijev in 100 tisoč
dizelskih motorjev. Mercedes Benz naj bi imel
v tem podjetju 45-odstotni delež, posel pa bo
vreden milijardo dolarjev. Druga pogodba bo
omogočila sodelovanje te nemške avtomobil-
ske hiše v projektu, katerega vrednost je sicer
nekaj manjša, vendar se bo tovarna trikrake
zvezde uveljavila na trgu avtobusov. Sicer pa
drži, da se je Mercedes Benz prvič na Kitaj-
skem pojavil že leta 1936 in vse tudi kaže, da se
mu dobro piše še pri nekaterih drugih načrtih.
Na sliki: mercedes benz razreda C.
Posebna talcsa podražila uvoz
rabljenih avtomobilov
že nekaj časa je uvoz rabljenih avtomobilov nekaj draž-
ji, vendar to dejstvo očitno prav posebej ne vznemirja
kupce. S 1. julijem se je namreč s 15 na 25 odstotkov
povečala posebna taksa, ki jo je treba plačati pri uvozu
tujega rabljenega vozila.
Vse to pomeni, da so se precej povečale tudi končne
dajatve, kajti ob temeljnem prometnem davku, ki je pri
avtomobilih z motorjem do prostornine 1,8 litra 20 odstot-
kov, je treba plačati še 27 odstotno carino. Seveda so
zaradi te posebne takse, ki, kot že zapisano, velja samo
julija, dražji tudi tisti avtomobili, ki imajo motor z gibno
prostornino nad 1,8-litra. Pri tem je temeljni prometni
davek 25 odstotkov, carina enaka (torej 27 odstotkov),
zraven pa je treba prišteti še posebno, sedaj 25-odstotno
takso. Kaj se bo zgodilo 1. avgusta, ko se izteče veljavnost
te dodatne takse, ta hip še ni znano. Zdi pa se, da to ne bo
zgolj začasna odločitev in bodo odslej rabljeni tuji avto-
mobili vendarle dražji.
VW golf podira rekorde
Pred slabimi štirinajstimi
dnevi so imeli v Volkswagnu
manjši jubilej, kajti s tekočih
trakov je pripeljal že 16-mili-
jonti VW golf, pri čemer je bU
jubilejni avtomobil v izveden-
ki RoUing Stones Collection in
motorjem s 44 kW. Vsak dan
v različnih tovarnah tako re-
koč po vsem svetu izdelajo
3700 golfov, vendar je očitno,
da so nad avtomobilom najbolj
navdušeni prav Nemci. Slednji
so doslej pokupili 39 odstot-
kov vseh teh avtomobilov.
Dobra prodaja
pri Harlev
Davidsonu
Sloviti ameriški izdelovalec
motociklov iz San Diega, Har-
ley Davidson, je v drugem le-
tošnjem četrtletju prodal za
486 milijonov dolarjev motoci-
klov in vsega drugega.
To je za dobrih 21 odstotkov
več kot lani v tem času, kar
med drugim pomeni, da pov-
praševanje po teh motociklih
presega trenutno ponudbo.
Harley se lahko tako le megle-
no spominja časov, ki so bili
povsem dnigačni (v začetku
sedemdesetih) in ko je bilo ve-
liko vprašanje, kako preživeti
v močni japonski konkvuenci.
Dan odprtih vrat v Avtohiši
Jakopec
v soboto so v Avtohiši Jakopec v Velenju pripravili dan
odprtih vrat, poseben poudarek pa so namenili predstavi-
tvi Oplovih modelov tigra in frontera. Avtohiša Jakopec je
sicer uradni prodajalec in serviser za vozUa Opel, ki so jih
lahko obiskovalci na dnevu odprtih vrat tudi testirali. Po
besedah direktorja avtohiše, Jožeta Jakopca, nameravajo
tudi v prihodnje pripravljati tovrstne predstavitve, saj se
želijo kupci pred nakupom dobro seznaniti z vozilom.
Poseben problem pa predstavlja dejstvo, da Oplova vozila
v Sloveniji nimajo generalnega uvoznika, kar povzroča
razdrobljenost trga in prekomerni sivi uvoz, Jože Jakopec
tudi meni, da bo model tigra postal priljubljen med mla-
dimi, saj gre za neke vrste športno vozilo, ki ga v Oplovem
programu do sedaj ni bilo medtem ko bi frontera lahko
s svojim terenskim značajem resno ogrozila konkurenco,
zlasti z Japonske.	P.Š.
Sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju je to
soboto gostil 600 prodajalcev vozil. Sreča je bila naklonjena le
šestnajstim, organizatorji pa so izdali še 80 kompletov kupoprodajnih
pogodb.
iff. 30. - 27. iulil 1995
29
NASVETI
V MODNEM
VRTINCU
Pripravlja:
VLASTA CAH - ŽEROVNIK
Počitnice so v polnem raz-
cvetu in če ves dan čofotate kje
ob morju ali v bližnjem baze-
nu, bi morda prosti čas izkori-
stili za aktivnost, ki združi
prijetno s koristnim. Preberite
si današnje modne ideje in
morda boste preizkusili vašo
ustvarjalnost, nemara celo sli-
karski talent kar na stari
majčki, bratovi beli srajci ali
zdelanih belih hlačah...
Pa ne pozabite poslati
v uredništvo NT&RC našega
kupona - žrebanje nagrad za
mesec julij bo že v ponedeljek,
31. julija.
Uredništvo
Črno-bela brezčasnost
če bi zdajle, ko nas sonce
razveseljuje (ali pa tudi obre-
menjuje) s svojim najbolj vro-
čim obrazom, izbirali »miss«
med letošnjimi naj barvami, bi
si laskavi naslov najlepše ver-
jetno prislužila bela.
Barva, ki je znamenje svet-
lobe, sijaja in sreče, simbolizi-
ra brezčasnost in same vzviše-
ne reči. Ker pa letošnja moda
želi, da bi bUe sodobne dame
in gospodične kljub počitni-
škemu vzdušju z obema noga-
ma na trdnih tleh, ji je dodala
njeno skrajno nasprotje - črno
barvo.
Cma seveda sploh ni tako
grozeče negativna barva, da bi
lahko z njo, kot njega dni, iz-
ganjali uroke. Simbolizira na-
mreč začetek, kaljenje, še pre-
den pride do svetle eksplozije
rojstva. Morda še ne veste, da
predstavlja čmo-bela kombi-
nacija notranjo dvojnost sle-
hernega bitja?
Tisti, ki se tega zavedajo, ali
pa jim je preprosto všeč, nosijo
to najbolj oboževano barvno
nasprotje vseh časov ne glede
na modiie trende. Letošnji so
jim vsekakor naklonjeni - naj-
bolj »in« pa je bela kot osnova
in črna kot akcent.
Pa poglejmo, kako izgleda
ta filozofija še v praksi oziro-
ma na oblačilih in modnih do-
datkih.
Bela obleka ali poletni ko-
stim s črnimi obrobami je vse-
kakor ena izmed najelegant-
nejših izpeljank. Črnim vzor-
cem kot aplikacijam na beli
osnovi, črnim gumbom ali za-
vezalkanim detaljem bi lahko
rekli kar modna Masika.
Atraktivnim mladenkam pa
eminentna kreatorska imena
prip>oročajo mikro oblačila
v belo-čmih vzorcih, ki spomi-
njajo na batik, in ročno posli-
kane op tičal efekte v stilu 60.
let. Taljen vzorec si lahko na-
slikate tudi same s čopičem in
barvo za tekstil. Pazite le, da
črna pri prvem pranju ne zata-
ji in spremeni belo v sivo-pisa-
no žalost. Zato izberite pravi
material oziroma barvo, pa
navodil na lončku se držite!
Tudi na čmo-bele modne
dodatke; od očal, pasov, čev-
ljev in celo torbic bi nemara
kazalo pomisliti.
VLASTA
Nagradno anketno vprašanje meseca julija:
NA OBIČAJNI PLAŽI STE, OPAZUJETE KOPALCE, KAJ
VAS PRI NEKATERIH NAJBOLJ MOTI?
a)	ženske s povešenimi prsmi, ki ne nosijo nedrčka ali je ta
neustrezen;
b)	če se dame na skalnati plaži opotekajo v natikačih z zelo
visoko peto;
c)	mošM s »pivovskim« trebuščkom, pod njim pa hlačke-mini-
malke;
d)	kaj drugega (vpišite)..................................................
Gornik
Gornik (Arctostaphylos
uva-ursi L.) Spreng spada
v družino vresnic, ki zajema
skoraj 2000 vrst. Večina jih ra-
ste na revnih, peščenih in za-
kisanih tleh v zmerno toplem
pasu severne in južne poloble.
Najpogosteje so to grmi ali gr-
mički, včasih tudi drevesa in le
redkokdaj ovijalke.
Tudi rod gornikov zajema
okrog 50 vrst in jih večina ra-
ste v Severni in Srednji Ame-
riki. Edino naš zimzeleni gor-
nik raste po vsej severni polo-
bli. Iz kratke razrasle korenine
zraste do 100 cm dolg, polegel
grmiček. Njegovi lističi so
zimzeleni, majhni, narobe jaj-
časti in njihov listni rob je
drobno napiljen. Zgoraj so
temno, spodaj pa sivozeleni
z mrežasto razpredenimi rjav-
kastimi žilicami. Beli, rožna-
toobrobljeni vrčasti cvetovi so
zbrani v visečem gozdu. Iz njih
se razvijejo škrlatno rdeče ja-
gode s trdimi koščicami.
Cveti od aprila do maja in
pri nas raste po močvirjih,
peščenih iglastih gozdovih, po
ravnem in v gorah, uspeva pa
tudi kot vrtna rastlina. Pone-
kod tvori velike, strjene se-
stoje.
^ gorniku nabiramo liste,
ki jih moramo posušiti v tanki
plasti v senci na prepihu. Pri
tem morajo lističi ohraniti
svojo tenmozeleno barvo. Listi
so brez posebnega vonja ter
aromatičnega okusa.
Gk>mikovi listi vsebujejo hi-
drokinonski spojini arbutin in
metilarbutin, čreslovine, kver-
citrin, miricitrin, urson, flavo-
noide in triterpene.
Gkjmikove liste že stoletja
uporabljamo kot cenjeno
zdravilo proti vsakovrstnim
boleznim ledvic in mehurja.
Antibakterijski učinek ima ar-
butin, ki v alkalni sredini
sprošča hidrokinon. Zato pri
uporabi ursi čaja ne smemo
uživati kisle hrane. Za čaj vza-
memo žličko droge in jo popa-
rimo s 150 ml vrele vode ali pa
prelijemo z mrzlo vodo in se-
grejemo do vrenja. Seveda se
pri tem sproščajo tudi čreslo-
-vine, ki dajejo čaju neprijeten
trpek okus. Ker dolgotrajno
uživanje tako pripravljenega
čaja lahko škoduje jetrom, se-
daj pripravljamo ursi čaj
s hladnim namakanjem. Eno
veliko jedilno žUco zdroblje-
nih listov prelijemo s pol litra
mrzle vode in pustimo stati
6 do 12 ur. Nato precedimo in
čaj lahko tudi segrejemo. Po-
nekod jemljejo poleg čaja še
tem boljši učinek. Na dan lah-
ko popijemo dva litra čaja in
zdravilni učinek se pojavi po
treh do štirih urah. Ker gomi-
kovi listi pospešujejo izločanje
seča, jih običajno mešamo
z drugimi zdravilnimi rastli-
nami, ki delujejo na sečne or-
gane.
Boris Jagodic
StročJI fižol s slanino
Potrebujemo: kilogram stročjega fižola, 200 g mesnate sla-
nine, eno veliko čebulo, eno glavico česna, eno veliko žlico
seseMjanega peteršilja, žličko olja, sol in poper.
Stročjemu fižolu odrežemo konice in odstranimo niti ter ga
narežemo na manjše dele. V večji ponvi segrejemo olje in na
njem prepražimo sesekljano čebulo in stisnemo česen ter
dodamo narezan stročji fižol. Nekoliko prepražimo in zali jemo
z 2 del vode, pokrijemo in na majhnem ognju dušimo toliko
časa, da se stročji fižol zmehča. Nato posolimo in popopramo
s sveže mletim poprom in vmešamo sesekljan peteršilj ter ponu-
dimo k pečenemu mesu.
Stročli fižol z iisičicami
Potrebujemo: kilogram stročjega fižola, 500 g lisičk, eno
veliko čebulo, tri srednje velike paradižnike, košček mesnate
slanine, žličko olja, sol in poper.
V ponvi segrejemo olje in na njem prepražimo na koščke
narezano slanino. Lisičke operemo, očistimo in narežemo na
lističe ter jih prepražimo na maščobi. Paradižnike damo za
nekaj minut v vrelo vodo, da jih lahko drobno sesekljamo. Nato
jih dodamo k lisičkam ter pražimo med stalnim mešanjem toliko
časa, da se zmehčajo. Medtem smo očiščen stročji fižol skuhali
v slani vodi. Kuhanega ocedimo in previdno primešamo
h gobam s paradižnikom. Zraven ponudimo široke rezance in
kozarec piva.
Šifra:
PETKA-I!
Pisala sem vam že, a žal še
nisem dobila odgovora. Vem,
da je pisem veliko, vendar
upam, da mi boste vseeno ne-
kako odgovorili. Pred časom
sem spoznala moškega, ki je
rojen v znamenju bika. Zdi se
mi, da nima izrazitih lastnosti
tega znamenja, saj se mi ne zdi
trmast, niti posestniški. Je pa
romantičen, strpen in deloven.
Zanima me, kako bi se skupaj
ujela in kako naj ga osvojim!
Poglejte pa mi tudi dogajanje
na poidročju službe, ki sem jo
zamenjala. Hvala za odgovor.
ASTROLOGINJA: v tvojem
horoskopu dominirajo lastno-
sti treh znamenj - vodnarja, ri-
be in device. IVoj ugoden čas
traja čez zimo in pomlad, na-
pomejša meseca pa sta lahko
avgust in september. Večino
dogajanja se v tvojem življenju
vrti okoli dela, vsakdanjega
tempa življenja in seveda - vse
v zvezi s partnerjem. Od lan-
skega novembra pa vse do ok-
tobra letos, je bil v tvojem živ-
ljenju večji nemir in veliko
sprememb — predvsem v zvezi
s partnerjem, delom, zdrav-
jem. Prav zato se ti priporoča
začenjati nove zadeve šele
z oktobrom - do takrat pa »po-
spravi« vse stare zadeve, uredi
odnose in podobno. Kajti ko-
nec leta in v začetku nasled-
njega boš začela živeti popol-
noma drugače, kot si do s^aj.
Možna je poroka, zanositev,
srečno partnerstvo. Vse te
spremembe bodo zelo daljno-
ročne, tako, da ti dobro kaže
v naslednjih letih. Glede bika
- žal mi nisi napisala točnih
podatkov, tako, da sem bolj
gledala v tvoje »zvezde«. Ven-
dar je iz njih jasno razvidno,
da si astrološko gledano takš-
ne vrste človek, ki resnično za-
živi šele v partnerstvu. Imela
pa boš zelo živahnega otroka,
za katerega boš porabila kar
nekaj energije. Previdnejša pa
moraš biti v odnosih s sorodni-
ki - ožjimi, pa tudi pri tem, da
ne prepletaš preveč prijatelj-
stev in čustvenih vezi. Včasih
je zate boljši nasvet znancev,
kakor pa ožjih prijateljev ter
brata, sestre ali sestrične...
Nekoliko bolj pazi v kontaktih
z Raki in Dvojčki. Sicer pa se
za vse pomembnejše stvari od-
ločaj prvi in dmgi dan po
prazni luni — tako boš uspeš-
nejša.
OBČINA ŠENTJUR PRI CELJU
objavlja prosto delovno mesto
STROKOVNEGA SODELAVCA ZA
SPREMLJANJE EKONOMSKIH GIBANJ IN
POSPEŠEVANJE GOSPODARSKIH IN
DRUŽBENIH DEJAVNOSTI V OBČINI
v Oddelku za gospodarske in družbene dejavnosti
Kandidati nnorajo poleg splošnih in posebnih pogojev, do-
ločenih z Zakonom o delavcih v državnih organih, izpol-
njevati še naslednje pogoje:
-	visoka ali višja izobrazba ekonomske, upravne ali
pravne smeri
-	5 let delovnih izkušenj na podobnih delih
-	obvladanje temeljnih osnov računalništva
-	opravljen preizkus znanja iz Zakona o upravnem
postopku
Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas s pol-
nim delovnim časom in trimesečnim poskusnim delom.
Kandidati naj pisne pnjave z dokazili o izpolnjevanju po-
gojev pošljejo v roku 8 dni po objavi razpisa na naslov:
Občina Šentjur pri Celju, IMestni trg 10, Šentjur.
O izbiri bomo kandidate obvestili v osmih dneh po kon-
čanem postopku.
OSNOVNA ŠOLA LOČE
Loče 49, 63215 Loče
razpisuje prosta delovna mesta za:
-	2 učitelja razrednega pouka
določen čas za eno šolsko leto
-	učitelja - vzgojitelja v oddelku
podaljšanega bivanja
določen čas za eno šolsko leto
-	knjižnjičarja za delo v knjižnici in polovično
učno obveznos^o za poučevanje
angleškega jezika
nedoločen čas
-	snažilko
nedoločen čas s polovičnim delovnim časom
Pogoj: ustrezna izobrazba po Zakonu o osnovni šoli.
Začetek dela: 1.9.1995
Rok prijave je do 15.8. Kandidati bodo o izbiri obveščeni 8
dni po končanem roku za prijave.
Šff. 30. - 27, iulii 1995
VRTILJAK
30
To Je bil mol dan...
Ko hodijo žuri naprej in naprej in se poletje na srečo
sploh ne konča, se nekdo zaleti v moje darilo za
maturo. Neznanemu prijatelju čudovitega jeklenega
konjička, ki je povzročil bližnje srečanje na Špici, se
najlepše zahvaljujem. Sicer pa so mi všeč policaji, ki
radi veslajo in kakšna posebna aktivnost, ki jo lahko
po sili razmer opraviš tudi v zmrzovalni skrinji (raje ne
ugibajte; preveč je noro, da bi bilo res). Hja, življenje je
zanimivo, če si takšnega narediš. Na nekatere se stvari
lepijo kar same; če se že slučajno sami ne lepijo na s...
Sicer je ta pomlad bila še posebej zanimiva; pa tudi
poletje bi bilo lahko še bolj, če bi ga preživel ob
nekom... Ampak, odnosi ljudi so čudni. Med ljubez-
nijo in sovraštvom pa dostikrat ni ravno ostro ločenih
meja. Oboje je lahko izziv. Predvsem pa je oboje
čustvo. Zato: uživajte življenje še naprej! In igrajte le,
če ste prepričani, da je to res nujno potrebno. Saj veš:
ti si lahko za tistega, ki te ima rad, vedno ti. In tako si
mi še najbolj všeč!
Sanjam deželo
Sanjam deželo,
ki pravični mir pozna,
v nji in ni bolezni, ne gorja,
v njej vojna ne vihra.
Sanjam deželo,
molk v njej ni zaman
vsakdo ga razume,
vsak, ki živi v svetu sanj.
Nikjer topov ni -
nikjer viharnih razvalin,
povsod je cvetje
miru in spravi v spomin.
In pisane so barve
in lepši je ves svet,
zdi se, da vse smeje,
vsak zase je poet.
Ko vsi roke bi sklenili
za lepši in boljši dan,
morda bi le sklenili,
da to ne bo le svet
mojih sanj!
ANDREJA KUKOVIČ, 8. b
OŠ Pod goro
Slov. Konjice
Spoznanje
- ljubim ga
Spet sem mu zasrala dan, še
bolj pa sebi. Sploh se ne zave-
dam, da takšnile brezvezni
prepirčki puščajo nezaceljene
rane. Spoznala sem, da nisem
ravnala prav, spoznala pa sem
tudi, da živim v svetu sanj, ne
pa v resničnosti. Vse preveč
drugače gledam nanj. Kajenje,
pijančevanje, prepiri...
Vse to je zame umazanija,
slabost. Vse to odklanjam, a se
nisem zavedala, da to nosim
s sabo in sem tudi jaz ena ti-
stih, ki prenaša bolečino v du-
šo, ki bolečine ni vredna. Še
posebej pa je ni vreden moj
fant. Poklanja mi vse svoje
proste trenutke, vso svojo lju-
bezen, vse... Zasebnosti sko-
raj nima — vse deli z mano. Jaz
pa mu vse skupaj grenim
s svojo ljubosumnostjo. »Za-
kaj?« sprašujem sama sebe. On
ve odgovor. Rada ga imam, za-
to se zanj bojim. Da ga ljubim,
bi bila sposobna dokazati pov-
sod. Tudi v nesreči.
Nisem še spoznala dovolj
o življenju, nisem hodila na
zabave, nisem pretirano uži-
vala v moški družbi. Bila sem
nedotaknjena. Prišel je on in
pozabila sem na brezskrbna
otroška leta in začela sanjariti
o prihodnosti. Sreča se mi je
nasmehnila, da sem dobila
prav njega in njegovo lju-
bezen.
Bil je večer. Prišli so njegovi
prijatelji, saj so nameravali
skupaj o<hti na proslavo. Od-
vlekla sem ga v dnig prostor in
nisem pustila, da odide. Hote-
la sem ga le zase. Vedel je, kaj
me teži - Ijubosimmost. Ni mi
rekel niti besede, le molčal je
in premišljeval. Zabolelo me
je, ko sem ga videla tako ne-
srečnega in obupanega nad
mano. »Kaj bodo rekli prijate-
lji? Da me imaš na vrvici in da
nikamor ne smem!« Počutil se
je zaprto, vklenjeno in v očeh
so se mu nabirale solze, vendar
po licih ni stekla niti ena! Žal
mi je bUo besed in trenutkov,
ko sem mu očitala. Raje bi sa-
ma v sebi budila skrb zanj. Če-
prav bi imela imičeno noč, bi
se počutila bolje kot sedaj. Ho-
tela sem, da ostane, vendar ni.
Obljubil mi je, da bo jutri ob
sončnem vzhodu spet vse po
starem.
Poklonil mi je še nežen po-
ljub, nato pa izginil v temo.
Gledala sem, kako se je v nje-
govi sobi prižgala lučka in ob-
žalovala izgovorjene besede.
Ugotovila sem, kako močno ga
ljubim. Ura je že odbila ena,
ko sem zatisnila oko.
ANA
Vedno delamo nekaj za pri-
hodnost, jaz pa bi rad vi-
del, da bi prihodnost nekaj
storila za nas.
(Joseph Addison)
Flesta
(The Pogues)
I am Francesco Vasquez Garda
I am welconie to Almeria
We have sin gas and con leche
We have fiesta and feria
We have the song of the chochona
We have brandy and half corona
And Leonardo and his accordione
And calamari and macaroni
Come ali you rambling boys of pleasure
And ladies of easy leisure
We must say Adiosl until we see
Almeria once again
There is a minstrel, there you see
And he stopped one in three
He whispers in this one's ear
>Will you kindly kili that doli for me<
Now he has won chochona in the bingo
Ali the town has watched this crazy gringo
As he puUs off the doli's head laughing
And miraldo! Throvrs it's body in the sea
Come ali you rambling boys of pleasure
And ladies of easy leisure
We must say Adios! until we see
Almeria once again
E1 vienticinco de agosta
Abrios sus ojos Jaime Feamley
Pero el bebe cinguante gin campari
Y	se tendio para cerrarlos
Y	Costello el Rey del America
Y	suntuosa Cait 0'Riordan
Non rompere mes coUiones
Los gritos fuera de las casas
iff. 30. - 27. iulil 1995
31
FELJTON - ROMAN
Prenos
predmetov z
mislijo
Atomski fizik John Hasted,
profesor na collegeu Birbeck
londonske univerze, je začel le-
ta 1974 delati laboratorijske po-
skuse na področju psihokineze
in teleportacije. Presenetljive
ugotovitve so bile objavljene
aprila 1975. Med drugimi apa-
rati je Hasted uporabljal meri-
lec odpora, ki gaje priključil na
kovinske predmete ali položil v
predmet poskusov. Med Haste-
dovimi najvažnejšimi pravili pri
vseh teh poskusih je bilo, da se
ni smel nihče dotakniti nobene-
ga izmed teh predmetov.
Zaradi mrežaste strukture ima
vsaka kovina svoj električni po-
tencial. Če se kovina pod učin-
kom psihokineze upogne, raz-
tegne ali zlomi, tj. če se spre-
meni mrežasta struktura, se me-
nja tudi električni potencial.
Prav to spremembo ugotavlja
merilec odpora.
Hasted je dal s prihokinezo
vplivati na kose kovine v nepre-
dušno zaprtih steklenih poso-
dah. Za tiste, ki so na ta način
krivili, raztegovali, sukali ali lo-
mili kose kovine, je večinoma
izbiral otroke, da bi vnaprej
onemogočil poklicne sleparje.
Psihokinezi izpostavljene ko-
vinske predmete je potem pre-
gledal pod elektronskim mikro-
skopom in s spektralno analizo.
Ugotovil je, da so se atomi med
psihokinezo premaknili in se
razporedili drugače. S tem seje
spremenila atomska struktura
kosov kovine.
Pri drugih poskusih so pred-
mete prostorsko premeščali pod
psihičnim vplivom, s teleporta-
cijo. Baje jim je desetkrat uspe-
lo doseči, da so predmeti po-
vsem ali začasno izginili iz ne-
prepustno zaprtih steklenih po-
sod, ki niso bile niti najmanj
poškodovane oz. s silo odprte.
Profesor. Hasted govori v tej
zvezi o "vzporednih prostorih"
oziroma o subuniversumu. Ta-
kole:
"Dokazali smo, da obstaja
psihokineza oziroma tudi tele-
portacija ne le na ravni atomov,
marveč tudi pri večjih predme-
tih, kot so atomi."
Podobne poskuse so delali tu-
di v Kanadi, na ameriških uni-
verzah Berkeley in Stanford ter
dr. Crussard pri francoskem
podjetju Pecheyne.
V tem se nakazujejo nove ko-
munikacijske metode, ki od-
pravljajo omejitve v naših poj-
mih o času in prostoru. Ali je
mogoče v tem ključ medzvezd-
nih poletov NLP?
VVheelerjev
model super
prostora
že profesor Wheeler z ame-
riške univerze Princeton, eden
resničnih poznavalcev Einstei-
nove relativnostne teorije, je go-
voril o vzporednem prostoru, o
super prostoru, kakor gaje ime-
noval. Na svojem modelu je
predlagal osupljivo metodo za
premagovanje razdalj v vesolju.
Wheeler je vesolje primerjal z
vencem, katerega površje nosi
vsa nebesna telesa, v notranjem
delu venca pa je drugo vesolje,
tako imenovani super prostor.
Ta svetova sta drug ob dru-
gem, toda v nasprotju z našim
vesoljem je super prostor brez-
časen. Pojmi kot danes, jutri,
včeraj, prej in pozneje v njem
ne veljajo. Tam ni niti časa niti
hitrosti.
Če je ta model pravilen, bi
lahko bil super prostor bližnji-
ca k drugim osončjem. Mnogo
hitreje kot svetloba bi bilo mo-
goče potovati iz enega v drug
del vesolja.
Vesoljske ladje bi se potopi-
le v ta super prostor, na cilju bi
se v drugem osončju spet vrnile
v normalne dimenzije prostora
in časa.
Ob tem bi nastalo vprašanje,
kje so vhodi v ta super prostor.
Ena možnost se že nakazuje. Ze-
lo verjetno so tako imenovane
"črne luknje" vhodi v to drugo
dimenzijo. Črne luknje so preo-
stala gravitacijska brezna, ki na-
stajajo zaradi totalne, katastro-
falne zgostitve zelo velikih
zvezd. V taki črni luknji izgi-
neta vsa okoliška materija in
energija. Toda kam? Ali morda
v ta super prostor?
Ali neznani leteči predmeti že
uporabljajo ta super prostor, da
premagajo nedosegljive, astro-
nomske razdalje? S tem bi bila
odpravljena ovira, ki jo navaja-
jo kritiki kot argument proti
možnosti zunaj zemeljskih obi-
skovalcev na našem planetu.
Zgodba
zakoncev Hill
Dne 19. septembra 1961 sta
se 38$-letni poštni uradnik Bar-
ney Hill in njegova žena Bett>',
socialna delavka, odločila za
enodnevni izlet od kanadske
meje po avtomobilski cesti št. 3
skozi White Mountains proti
Portsmouthu. Ker so vremenarji
napovedovali neurje, sta se vra-
čala ponoči, da bi bila prej do-
ma. V Colebrooku na severu
Nevv Hampshira sta si privošči-
la oddih, okrog desetih zvečer
sta nadaljevala pot. Po hitrosti
vožnje v normalnih okoliščinah
sta izračunala, da bi morala biti
ob 2.30 doma.
Južno od Lancastra v Nevv
Hampshiru sta postala pozorna
na svetlo zvezdo. Vsaj mislila
sta, da je zvezda. Na cesti tako
rekoč ni bilo prometa, bila je ta-
ko svetla mesečna noč, da bi se
lahko peljala brez luči. Ko je
domnevna zvezda na lepem
spremenila smer in letela pred
mesecem, sta mislila, da vidita
satelit. Betty je tisto reč rado-
vedno opazovala z daljnogle-
dom. Zvezda je rasla, imela sta
vtis, da jima sledi.
Hill je ustavil, da bi lahko bo-
lje opazovala. Kasneje je Betty
rekla, da Česa takega še ni vide-
la. Bilo je okroglo, imelo je me-
žikajoče luči vseh barv.
Bamey je zaklical ženi: "Za
nama so."
Skočila sta v avto, Bamey je
odpeljal kar se le da naglo. Že-
ni je naročal, naj venomer pazi
na tisto reč.
"Zdaj je gotovo prav nad na-
ma," je zavpil.
Nenadoma sta opazila pred-
met, ki je bil visok kakih deset
nadstropij in je lebdel v zraku
nad avtomobilsko cesto. Betty
je videla okna v vrstah in rdečo
luč na obeh straneh. Barney je
ustavil in skočil iz avtomobila.
Betty je obsedela, Bamey pa je
stekel proti tistemu predmetu in
v daljnogledu opazoval, kako
pristaja. Betty ga je klicala, on
pa je stal kot okamenel in gle-
dal, kako so iz predmeta lezle
stopnice. Končno se je zbral.
Stekel je k avtomobilu in pog-
nal motor.
V tistem trenutku sta Hillova
slišala čudno električno brnenje,
ob katerem se je avto tresel. Po
vsem telesu sta čutila zbadanje
kot z iglicami, od tistega trenut-
ka dalje pa se nista spominjala
ničesar več.
Ob ponovnem brnenju, dru-
gačnem kot prvič, se jima je vr-
nil spomin. Vse je bilo prese-
netljivo tiho. Na kažipotu je pi-
salo: 25 kilometrov do Concor-
da. Sprva si nista belila glave,
kako sta prišla tja iz Ashlanda,
kjer je bila njuna vožnja preki-
njena, ko pa sta resneje preuda-
rila, sta spoznala, da nekaj ne
more biti v redu: čas dve uri in
pol je izginil iz njune zavesti.
OBČINA ZREČE
objavlja
informativni javni r a Z p i S
ZA PRODAJO ZAPRTIH PROSTOROV NA
BODOČI TRŽNICI V CENTRU ZREČ.
Pisne ponudbe pošljite na sedež Občine Zreče,
Cesta na Roglo 13/b Zreče, do 1. avgusta 1995.
Dodatne informacije lahko dobite po telefonu pri
g. Štefanu Posiloviču: 762-971 in pri
g. Stanku Makovcu: 762-122.
"Vse sledi in pričevanja kažejo na to, da je edini osumljenec
Adolf Grapar, nezaposleni delavec iz Podgore, "je pisalo ob
koncu poročila v časopisu. Še enkrat se je zazrl Valentin v ime
člove/^, ki ga je porinil v takšno nesrečo. Tedaj je opazil, da je
nekdo s svinčnikom prav narahlo naredil vprašaj ob Dolfeto-
vem imenu.
"Zdaj vem, zakaj mi je žena servirala časopis na mizo!" je
spoznal ženino hinavsko zanko. "Še bolj moram paziti, da se s
čimerkoli ne izdam, zato mi je svojevrstno ženino opozorilo priš-
lo kar prav. " Počasi se je zbral in začel znova trezno in umirje-
no razmišljati. "Tokrat mi žena ne more prav ničesar dokazati,
čeprav ne vem, kateri vrag j i je prišepnil naj načečka tisti vpra-
šaj! Naredil se bom, da ga sploh nisem opazil in tako ženo
najbolj razorožil."
Mirno je zložil časnik, nekaj malega pojedel, in odšel iz hiše.
Otrokom je naročil, naj povesta mami, da mora nujno nazaj v
podjetje in se hitro odpeljal z avtom. Zares se je peljal proti
podjetju Naši prevozi, kot je povedal otrokoma. Hotel je izobe-
siti žalno zastavo, da bodo lahko videli, kako mu je hudo za
šoferjem Janezom. Bil je že blizu upravnega poslopja, ko je
opazil, da mu nekdo maha in ga želi ustaviti. Pogledal je bolf
natančno in hitro spoznal šoferja Fer}ja. Ustavil je avto in vpra-
šal: "Kaj želite Ferdinand? " Fery je hitro prišel bliže in raz-
burjeno povedal: "Govoril sem z nekimi ženskami prej, ko sem
Šel iz službe! Povedali sta mi neverjetno novico, da je nekdo
ustrelil šoferja Janeza Hrastarja! Ena od žena je morala biti
njegova žena, saj je jokala in bila vsa v črnini. Hitro sem šel
kupit časopis in res piše tukaj, kar sta mi povedali ženski!" je
razburjeno mahal s časopisom. Valentin je gledal Feryja s pri-
prtimi očmi. Dobro je vedel, da bi samo ena napačna Feryjeva
beseda naredila še veliko večji vprašaj ob Dolfetovem imenu,
kot je bil tisti v njegovem časopisu. Že dopoldne je tehtal sam
pri sebi, ali sta se srečala z Janezom sinočnjo noč po naključju
ali po Fervjevi zaslugi. "Zanesljivo me je Janez čakal sinoči!"
^lije najprej misli z vso gotovostjo. Fervju seveda ni upal niče-
sar reči, preden se je razvedelo za žalostno novico.
"Morda se je Janez tedaj odpravljal na divji lov in je imel
Zares slučajno v rokah puško, saj prav nič ne kaže, da bi Fery
karkoli vedel o meni in Miri. Gotovo bi Janez povedal Feryju
kaj namerava, če bi mu prej Fery sčvekal, kaj mu pripravljam
jaz in kaj bi moral narediti na vožnji. " Je zdaj pravilno sklepal
Valentin. "Zdaj moram samo še tebi dobro zapreti usta in vse
bo urejeno!" je še pomislil in namignil Fervju naj prisede v
avto.
"Izobesiti moram črno zastavo nad vrati podjetja, da bo vi-
deti vse prav!" je pojasnil, ko je videl začudeni Feryjev po-
gled, kije brez besed spraševal, zakaj se peljeta na (horišče
podjetja Naši prevozi.
Hitro sta izobesila črno zastavo in Fery je že hotel oditi po
svojih poteh, ko mu je Valentin namignil, naj še počaka in gre
z njim v avto.
Feryja je zanimalo kaj bo zdaj rekel Valentin o njegovi nalo-
gi, zato mu je voljno sledil.
Sedla sta na sedeža in nekaj časa molčala, saj je Valentin
razmišljal, kako naj zastavi besedo, da bo Feryja dovolj pre-
strašil in prisilil k molčanju. "Zdaj je delo namesto vas opravil
očitno nekdo drug!" je naposled l^r naravnost udaril Valen-
tin. "Hitro smo ugotovili, da ste vi naredili sabotažo na tovor-
njaku, zato ker ne nameravate sodelovati z nami! "je dalje za-
straševal Feryja in opazoval, kako učinkujejo njegove besede.
"Le kako vam lahko pade kaj takšnega na misel! Res nisem bil
navdušen nad tem, kar bi moral storiti Janezu, vendar vam za-
gotavljam, da resnično nisem storil ničesar, s čimer bi pokva-
ril tovornjak!" se je resnično prestrašen branil Fery. "Dobro
veste, tako kot jaz, da je bil dotok goriva namerno zamašen. To
so potrdili tudi mehaniki. Zato vemo, da je bila namerna sabo-
taža! Jaz sem vas zaščitil s tem, da sem naravnost povedal na-
drejenim, da se mi vi ne zdite dovolj zreli in sposobni za izved-
bo takšne akcije! Kot vidite, se je potem ukrepalo hitro in učin-
kovito! " Fery je gledal Valentina, v tem hipu se mu je zdel
pravi rabelj. Potegnil je iz žepa časopis in pokazal s prstom na
mesto, kjer je pisalo s črnim na belo ime in priimek storilca.
Valentin se je narejeno nasmehnil in dal Feryju pojasnilo:
"Nekdo seveda mora biti kriv, da se ne raziskuje po nepotreb-
nem in ne vznemirja ljudi! Ko pa se rože na grobu kaznovane-
ga posušijo in prah med ljudmi poleže, se takšnega krivca ali
obsojenca, pri malih vratih spusti na svobodo. Seveda dobi za
sodelovanje pri predstavi lepo nagrado in tako se kolo vrti na-
prej. " Fery ni mogel ničesar odgovoriti, saj mu je šlo ob Va-
lentinovih razlagah zopet na bruhanje.
"Vedite, Ferdinand! "je Valentin tako povzdignil glas, da se
je Fery kar stresel. "Z vašo sabotažo ste pokazali, da niste z
nami! Jaz sem vam preveč zaupal, zato tudi veliko preveč ve-
ste! Glejte, da ne pride nikoli nepravilna beseda iz vaših ust,
saj dobro vidite na Janezovem primeru, da nihče ne more po-
begniti pred pravično kaznijo!"
V tem trenutku je imelo Feryja, da bi zgrabil Valentina za
vrat in tudi njega pošteno kaznoval. Vendar sije premislil, to-
gotno odprl vrata in razdraženo pritrdil: "Jaz bom že tiho. sa-
mo nikoli več me ne poizkušajte mešati v takšne stvari, saj vam
lahko še enkrat sam potrdim, da resnično nisem z vami, če že
hočete vedeti."
Trdo je zaloputnil vrata avtomobila, da je Valentin nehote
sklonil glavo. "Z nami res nisi, sipa dovolj neumen in prestra-
šen, da boš tiho! "je zadovoljno pomislil Valentin in se mirno
odpeljal domov.
XXXVI.
Dva žalostna dneva, ko je ležal objokovani Janez na parah,
sta minila Miri kot v morečih sanjah. Prehuda je bila žalost in
bolečina, da bi jo lahko Mira zdržala prez pomirjeval, zato je
bila ves čas prav na robu, ki ločuje zavestnost od nezavestno-
sti.
Molče so ji kar naprej segali v roko in ji s solznimi očmi
izrekali sožalje ljudje, ki so se prišli v velikem številu poslav-
ljat od priljubljenega Janeza. Seveda se je zdaj daleč naokrog
govorilo o tem žalostnem dogodku in je prišel kdo kropit tudi
zaradi radovednosti, kije ob takšnih primerih med ljudmi veli-
ka in razumljiva. Drugega dne. bolj proti večeru se je že nagi-
bal dan, so se bližali proti hiši, kjer je bilo žalovanje, gosposko
napravljeni ljudje. Dve ženski in dva moška, vsi v črnih oble-
kah, so nesli velik venec in zraven še vsak šopšk rož v rokah.
Vljudno so naredili ljudje, ki so bili tedaj okrog par, prostor
tem, ki so sedaj prišli s cvetjem k Janezu, kije mrtev spokojno
počival med prižganimi svečami, pod podobo trpečega Kristu-
sa.
Janezov brat Rudi, kije skupaj z materjo Jero in Miro sedel
takrat ob bratovem vzglavju, je prvi spoznal Valentina, ki je
prinesel venec, katerega je v slovo Janezu poklonilo podjetje
Naši prevozi, kjer je bil zaposlen. Ljudi, ki so bili z Valenti-
nom. Rudi ni poznal, zato je šepnil Miri, kije otopelo in odsot-
no strmela v prazno: "Valentin je prinesel venec od podjetja!"
Mira se je zdrznila, kot bi jo nekdo prebudil. Z muko si je
toliko umirila misli v razburkani glavi, da je lahko sploh razu-
mela, kaj je Rudi povedal. Dvignila je pogled, in se v tem tre-
nutku srečala z Valentinovim pogledom, ki ga je nameril tedaj
vanjo. Valentinov pogled je Miro spekel v dušo kot živi ogenj,
saj se je v hipu znova zavedla svojega greha. Le tega ni nihče
razen Valentina vedel, da leži tukaj nekdo mrtev, ravno zaradi
njenega greha, ki ga je podžigal črni demon pregrešne ljubez-
ni, tako da se je v prah in pepel sesula njena in Janezova sre-
ča!
SI. 30. - 27. fulii 1995
ZA RAZVEDRILO
32
it. 30. - 37. |uli| 199S
33
ZA RAZVEDRILO
it. 30. ■ 27. iullj 19»9
^ INFORMACIJE
34
iff. 30. - 27. iulil 1995
35
INFORMACIJE
it. 30. ■ »7. i»ll| 1»»S
INFORMACIJE

it. 30. - 27. ialil 1095

INFORMACIJE
it. 30. - 37. iulii 1995
MALI OGLASI - INFORMACIJE

it. 30. ■ S7. iulil I99S
39
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Šff. 30. - 27, iulii 1995
RUMENA STRAN
401
Dva na en mah
Piva in cvetja v Laškem se
je prvi dan udeležil tudi eden
vodilnih mož Krke iz Novega
mesta Vladimir Petrovič in
navdušil s spretnim pitjem
laškega piva. Nekateri oči-
vidci so to dejanje glasno ko-
mentirali, češ da je lažje in
enostavneje, pa tudi bolj do-
bro takole piti laško pivo.
kot pa poskrbeti za odprtje
zdravilišča v Rimskih To-
plicah ...
Juh Hej In ladja
Celjski vodilni so spet pri-
šli na dan z genialno domi-
slico. K zasebni pobuai
o splavitvi ladje na Šmartin-
skem jezeru so pristavili svoj
piskrček in dogodek bo men-
da v počastitev 25-letnice je-
zera. Ker so možje načel, so
se pač držali pravila, da če že
v vsem tem času niso z jeze-
rom nič pametnega naredili,
se tudi ob jubileju ni treba
posebej truditi.
Nabiranje novih
moči
župan celjski Joži Zimšek
te dni nabira novih moči na
zasluženem dopustu. Konec
avgusta ga namreč čaka tež-
ka naloga, pomembna za na-
daljnji razvoj mesta -otvori-
tev In tersparovega centra ob
Mariborski cesti...
Slavko Toplišek je z dopustniško šalo na-
smejal naše bralce in jih prepričal, da so mu
namenili največ kuponov. Zreb je dodelil
nagrado še Mateji Samec iz Lipovce 7,
Škofja vas.
Šala ledna
Srečata se stara znanca in
pogovor se vrti okrog do-
pusta.
»Mi smo letos bili na mor-
ju v Portorožu! Imeli smo se
čudovito, celo na ruleti sem
zadel lepo vsoto denarja!« se
pohvali Janez, Jože pa ga le
čemerno gleda, zato ga
vpraša:
»Kam pa ti pelješ svojo
družino na dopust?«
»V Trbovlje!« odgovori kratko Jože.
»Le kako se imate na dopustu v Trbov-
ljah?« se močno začudi Janez.
»Raje ne povem«, potoži Jože. »Otroke mi
preganjajo, mene so trikrat pretepli, ženo
pa vsako noč posilili!«
»Zakaj vendar rineš na dopust v tiste Tr-
bovlje?!« se še bolj začudi Janez.
»Če ti po resnici povem, meni zares ni do
tega, a žena, ona pa že pet let noče nikamor
drugam na dopust.«
Čunka In samokolnlca
Bila sta dva kmeta. Eden je imel čunko,
drugi pa čuneka. Kmet, ki je imel čunko, jo
je v samokolnici odpeljal k čuneku. Ko
opravita, vpraša kmet kmeta: »Kako bom
vedel, če je breja?«
»Če se bo pasla, ni, če pa se bo valjala, pa
je.«
J^et zjutraj opazuje živalco, ki se je pa-
sla. Naslednje jutro jo spet naloži v samo-
kolnico in jo odpelje nazaj. Drugo jutro pa
se kmet zaspi. V sobo vsa prestrašena prite-
če žena in ga zbudi: »Z našo čunko je pa
nekaj narobe.«
»Kaj, a se valja po tleh?«
»Ne.«
»No, kaj pa potem dela?«
»Sedi v samokolnici in čaka.«
Domiselnost
Kmet je opazil, da znak »živina na cesti«,
ki je bil postavljen ob cesti, ni imel nobene-
ga učinka. Vozniki so z nezmanjšano hi-
trostjo drveli mimo njegovega pašnika, do-
kler ni ob cesti postavil napisa: »v bližini
nudistični kamp!«
¥ porodnišnici
žena je rodila v bolnišnici in domov pri-
nesla črnega dojenčka. Mož je zelo čudno
pogledal, toda žena mu razloži, da ga je
dojila črnka. Moževa mama se vmeša v to
stvar in pravi, da to čisto verjame in razloži:
»Tudi jaz nisem imela mleka, pa sem ti dala
kravje in si še zdaj tele.«
Pogovor
»Slišala sem, da sta Boris in Barbara ne-
ločljiva zakonca. Je to res?«
»Seveda je. Včasih ju niti sosedje ne mo-
rejo spraviti narazen!«
Na postaji
Na železniško postajo pridejo mož, žena,
sinek in babica. Vsi se napotijo k bla-
gajni...
Mož: »Prosim, štiri karte do Maribora
oziroma tri cele in eno polovično za sinka.«
Blagajnik: »Vaš sin je pa že prevelik za
polovično karto. Ima že dolge hlače.«
Mož: »Če bomo pa na hlače gledali, bo pa
čisto drugače. Jaz in sin imava dolge hlače,
bova imela celo karto, žena ima kratke hla-
če, bo imela polovično, babica jih pa sploh
nima, torej se bo peljala zastonj.«
¥ trgovini
»Prosim, sto kroglic proti moljem!«
»Saj ste jih že včeraj kupili sto!?«
»Seveda sem jih, pa nobenega nisem
zadel!«
Čisto ozračje
Zazvonil je telefon. Mož je dvignil slušal-
ko, poslušal, nato pa jezno odgovoril v te-
lefon:
»Povprašajte meteorološko postaj,
norec!«
»Kdo pa je bil?« je vprašala žena moža
potem, ko je le-ta že odločil telefonsko slu-
šalko. .
»Neki norec! Vprašal je, če je čisto
ozračje...!
Na plaži
Pes na plaži zagrabi za nogo mimoidočega
kopalca. Ta pa gre h gospodarju in se raz-
buri:
»Poslušajte vi, zakaj vaš pes nima na-
gobčnika, če ni privezan? Poglejte, zagrabil
me ie za nogo in vi ga še okregali niste.«
»To je storil namesto mene. Ves popoldan
ste se spogledovali z mojo ženo in ji mežika-
li. Če bi vas zagrabil jaz, bi bilo veliko huje,
pa še cepljen nisem.«
Današnje šale so prispevali: Amalija ŠKRO-
BAR iz Celja, Urška DEBELAK iz Celja, Lidi-
ja TOPLIŠEK iz Laškega, Vesna RUNJAK iz
Celja, Lidija ANTLEJ iz Gk)rice pri Slivnici,
Iztok CILENŠEK iz Braslovč, Jana KAMEN-
ŠEK iz Rogaške Slatine in Lucija KLADNIK
iz Gorice pri Slivnici.
»Tako, drage dame. Lovili bomo tako
dolgo, da..., nas bo minila žeja...«
Jožek poba Je od fare
Francka se pritožuje prija-
teljici:
»Če bi poročila direktorja,
bi bila gospa direktor, če bi
poročila inženirja - bi bila
gospa inženir, tako pa sem že
leta poročena z vdovcem, pa
še vedno nisem gospa
vdova.«
To je bila prva šala, ki je
prispela na naš naslov z Du-
naja. Poslala nam jo je Mira
Mileč, ki smo jo potem tudi
povabili na naš strankarski
izlet in od takrat se nam s ša-
lami redno oglaša. Novi ted-
nik oz. stranka šaljivcev, ji
krajšajo čas na začasnem de-
lu, bolj kot s pripovedova-
njem pa uživa ob poslušanju
naših šaljivcev. In še ena iz
Mirinega rokava:
»Mož se prehitro vrne
s službenega potovanja in
najde ženo s sosedovim To-
netom v postelji. Toneta ta-
koj vpraša, kaj počne v po-
stelji, žena pa ob tem sikne
Tonetu: »No, ali ti nisem re-
kla, da je moj mož neumen?«
EDI MASNEC
iff. 30. - 27. iulil 1995