Naša naloga: Prebuja In na- % i predek naroda! . ......... .i. £,r;.c v,w,wiW»C74.»,» <1* «»*».» <■* o* ** **» NAR« M. Pogorelc box 236 AVakefield, Mich. NI VESTNIK %«5SsKf5SsKH5S-;s-»-S:^K55S*~:S NATIONAL HERALD. Naš namen: V edinosti in slogi do cilja! I I il sy Ameriške vesti. 2a Vi. CENJENI NAROČNIKI.! za z a ‘Uv abi za " Chic a§o 0rt h Ch ’ bo* 155 & f>, i, S H t Današnja izdaja vsebuje le de¬ set §trani. V tiskarni kjer stavi¬ mo naš list, izdelujejo veliki City Directory“ in imajo na strojih in pri stavljenju dela noč H in dan. , Z ozirom na to, nam m bil stroj pripuščen za toliko časa, kakor bi ga rabili in le z mu jo in * c 9 napornim trudom smo do tega pripravili, da list izide vsaj na desetih straneh. To bode trajalo celi ta mesec. Cenjeni naročniki naj nam to ea sedaj blagohotni oprostijo, UtiGedar bodemo imeli stroj na raz¬ polago dalj časa, hočemo to po¬ praviti, kar smo prisiljeni sedaj zamuditi. Pri tem pa moramo še omeniti, la.se ponekod slišijo pritožbe, da laročniki ne dobivajo lista pra¬ vočasno ali pa celo'ne. Naša kriv da ni, ker od tu odpošljemo vsa¬ kemu svoj list. Ravno zadnje ča¬ se nam je pošta vrnila nekaj li¬ stov z opazko, da niso bili no pri [stojni pošti od naslovljenca dvig¬ njeni. Toraj za to mi ne moremo. n Avg r e pa i e slu ^ a i> Ti pravilni na- [slov, naj nam dotični, ki lista M' (pravilno ne dobiva naznani prej jVlinilP# 0 mogoče, ker hočemo poštno •lUOBIjsto revidirati in popraviti naslov f ik. 'Za slučajne pomote pa pro- imo, da se nam oprostijo, kajti . . lela v uredništvu je čez glavo in ], '90 In izvrslluda bi ne bilo, če se tja pa sem [ripeti pri razpošiljatvi kaka po liota. ar imate kaj r nas i PONESREČENI VLAK. tel pomagat Xiga dneva, da niti Tire, d&.Jid- Splitu ni v,? , ne Pečalo o ponešrečenju 1 tlakov Sedai se tudi poroča o ne¬ , ki nesreči, ki se ie pripetila vla- ,ol J se P° cu št. 17. na Soo preji in sicer lzn ? 1S 1 takozvanemu “limited‘‘ nagliču, "A "iJ casa |ne 5. tm. Pri Fremontu, Wis. je t.ic p amre ;avozil v odprte tračnice in štirje i je njegov! Q mrtv j ) 0 ik 0 i 0 štiridest pa več ■i. Sevec.aji jj man j e ranjenih, »licu, cesta j yi rtv ; , so; Strojnik August i zastrazei|j uester - g- ] et S (- ar; doma iz c.lbe stro»ond du Lac, dva nepozhana obstoj ec!| rami p aj s j_ a ge voz ij a “slepo in rije, je P av in potnik. ane in s <; n | Kurjač Heinsden, je skočil iz iašla hudo| 0 komotive in se pri skoku hudo daj se F poškodoval. a -hibo Smrtno je ranjena neka gospa >; ni P a namen: taD uit Ranfl e lik 00 * 00 ' ni e ayer iz Dulutha. Zlomljen ji je I1£W „._ irbet ' n ™ a tudi notranje po¬ lk ako j e “ kodbe ter težko, d bi jih prestala /(> pet doW' kekemu Fred Fortune mu je no- jo tako strlo, da so mu jo morali akoj odrezati. Gayerevo in For¬ ume, so s posebnim vlakom odpe- je 3 a li v bolnico. Več potnikov iz Dulutha se je nahajalo na tem 'laku, vendar ranjen ni bil nih- :e. Na vlaku so se nahajali tudi ietektivi, ki so peljali jetnike, [vendar tudi tem se ni nič pripe¬ tilo. Sreča,^ da so bili vozovi železni, ,a ce bili leseni, bi bila nesreča < jei ,ar grozovita. Vlak, ki bi 'imel priti pb 9 uri zjutraj v Duluth, je do- iti. Spel še le ob .5 uri popoldne. mlekar utonil v MLEKU. ra*' Gilmore, Nebr. 5. sep. Tomaž ler je gnal voz na katerem je , 1 a 7 e hka posoda v katerej se je pahajalo 1000 galonov mleka. I. 02 se preobrne, posoda razpoči mleko se razlije čez farmerja. L ’ , 1® ležal ob vozu in se ni ji &e ganiti je tako rekoč v mle- fmočVbiiS^ k? je pdŠla P °" f DU farmer ze mrtev. ' 18 potomcev SE POTEGU¬ JE ZA ZAPUŠČINO. ifotmkT 11 ^ owa - Osemnajst V PVok umrlega farmeija Viljema Christianson se tožari za dedšči- Sil? 00 - F r e ;iebadvata. ^ ’ 7 vsa k° ženo je imel po 9 otrok. V svoji oporoki je volil svoje premoženje devetim otro¬ kom iz druzega zakona, med tem ko je one iz prvega popolnoma prezrl. Otroci .prvega zakona hočejo o poroko razveljaviti in sedaj ima vsaka strank po tri odvetnike. Go tove je in bode, da bodo imeli iz te tožbe največ dobička odvet¬ niki. BORBA MED HACKEN- SCHMIDTOM IN GOTCHOM. Na delavski praznik se je vr¬ šila metalna borba med velika¬ nom Gotchom in “ruskim le¬ vom'' Hackenschmidtom. Bilo je pač zanimivo gledati, kako se premetujeta dva najmočnejšh člo veka. Gotch, ki je nasprotnika dvakrat vrgel na tla je farmer iz Iowa in je znan kot najboljši in najmočnejši metalec. Prvič je spravil nasprotnika na tla še ne v 15 minutah, drugič pa v petih minutah. Za to metanje sta dobila Gotch $31.000, Hackenschmidt pa $13,- 500. Toraj metanje se jim je vrlo splačalo. PRETEČI ŽELEZNIŠKI ŠTRAJK. V velikanskem železniškem po¬ djetju, ki je znan pod imenom Rarriman, bode najbrže nastala stavka uslužbencev in delavcev. Preporna točka je, ker delavci izahtevajo enaki kartel, kakor ga imajo pri drugih železnicah, v kar se pa železniške družbe bra¬ nijo privoliti. Uradniki imenovane družbe pravijo, da hočejo s svojimi na¬ stavljena v prepornih točkah sa¬ mi obravnavati in se ne bodo ozi¬ rate na 'dr fige pri drugih družbah uvedena pravila. Uvidevajo tudi v tem, da hočejo delavci napra¬ viti prvi korak za zahtevek po¬ višek plače, v kar pa za sedaj, pri tem slabem kupčijskem razmer¬ ju ni mogoče. Delavci pa pravijo, da s tem zaslužkom, ki ga sedaj dobivajo ni jim mogoče shajati. LAKOTA V MEKSIKI. Potniki ki prihajajo iz Mon- tuzima, Meks. in Douglas, Ari., poročajo, da so v državi Sonora, in v okraju Montezuma nastali nemiri in sicer radi pomanjkanja življenskih potrebščin. To se je pripetilo vsled tega, ker ob ča¬ su nemirov niso posejali polja, isti pa ki so imeli posejano, se jim žetev vsled suše ni obnesla. KDO JE KRIV DRAGINJE. Koliko ljudi se poprašuje kje je uzrok draginji. Nekateri mislijo, da so farmerji, vendar temu ni ta ko, Farmer v Arkansas ali Mis- souri proda ducat jajc za 15 cen¬ tov, železnica do New Yorka ra¬ čuna 2 ct. voznine, a v New Yor- ku se prodajajo jajca po 30 ct. ducat. Farmer Californiji dobi za zaboj citron $1.50, železnica ra¬ čuna do New Yorka od zaboja 84 centov, prodajalec pa citrone prodaja po $7.40 zboj. Le 20% dobi prideloivalec, 11 odstotkov dobijo železniške druž be, a 60 odstotkov .prodajalci. Ravno isto je z mlekom, mesom in s poljskimi pridelki. Ne pri¬ delovalec, ne železnice niso kri¬ vi draginji, pač pa razpečalec, zatoraj pa nastane vprašanje, ka¬ ko bi se dalo napraviti, da bi lju¬ dje dobivali blago naravnost od pridelovalcev, ne šele po posre¬ dovanju prekupcov. NOVO INDUSTRIJSKO DJETJE. PO- V Willstonu, North Dakota so vstanovili novo podjetje in sicer American Linen Fiber Co. ali tkalna družba s inkorporiranim kapitalom 5 milijonov dolarjev. V tem novem podjetju je zain¬ teresiran marsikateri ameriški kapitalist. Družba namerava raz¬ širiti svoj delokrog po celem se- verozapadu, ter se pečati tudi s posejanjem lanu, ki se ga rabi za prtino. Družba ki ima novodobne stro¬ je hoče poleg tega ustanoviti pa¬ pirnico ter izdelovati najfinejši papir. Novo podjetje bode tudi za kmetovalce velike vrednosti ker se bodo pričeli pečati s setvijo lanu, kar do sedaj ni bilo. MINNESOTA STATE FAIR. V ponedeljek, dne 4. t. m. se je otvoril v St. Pavlu takozvani Štete fair ki -bode trajal do ^sep¬ tembra. Z ozirom na predpriprave je soditi, da bode ta fair eden najboljših' kar se jih je še vršilo in tudi po obisku soditi, bode e- den najbolj obiskovanih. Iz vsih krajev dospevajo obi¬ skovalci in posebni vlaki priha¬ jajo z mnogobrojno množico. Po sebno zanimiva je razstava doma čih živali' in perutnine. Konjske dirke so tudi privlaka in so pri njih zasedeni vsi prostori. VELIK SIR PRODAN. St. Paul, 5. sept. Velikanski hleb sira, ki tehta 6000 funtov in ki je v tukajšni razstavi razstav¬ ljen, je bil prodan za $1.900. Ku¬ pec iz Yersey City, N. Y. ga je kupil in ga hoče o Božfyk razde¬ liti med revne ljudi. TAFT .NIZOZEMSKI .KRA¬ LJICI. Prezident Taft je nizozemski kraljici Viljemini povodom rojst nega dne odposlal naslednjo br¬ zojavko : “Ob obletnici rojstnega dne Va šega-- Veličanstva,• - '-se- - usnemt. Vam dop.oslati svoje čestitke s že ljp, da Veličanstvo vlada še dol¬ go let za napredek naroda in mi¬ ru/' Iz Evrope. AVSTRIJA. Povodnji na Tirolskem. Na severnem Tirolskem so bi le hude nevihte. Promet z vozovi je popolnoma nemogoč. V dolini pod Oetztalskimi alpami je voda tako narastla, kakor leta 1848, ko je odteklo jezero. V mnogo kra¬ jih stoje hiše pod vodo, poštni promet je popolnoma ustavljen. Mnogo cest je zasulo, da bodo za dolgo nerabne. Kolera na Sušaku. Na Sušaku je obolela na sum¬ ljivih znakih kolere Ljubica Car- gonja. Hišo, v kateri je obolela in v kateri stanuje 13 oseb, so izo brali. Takisto je izolirana tudi krčma Fučakova na Orehovici, kjer se je Čargonja zadnje dni časa mudila. Zaradi kolere ne gredo na vaje. Pretekli teden sta v Ilirski Bi¬ strici obolela dva vojaka 13. stot ni je Jelačičevega polka. Bolnika so prepeljali na Reko. Sedaj je do mobransko ministrstvo v Bu¬ dimpešti brzojavno odpovedalo nameravane vojaške vaje, ki bi jih domobranci morali imeti v re ški okolici. Vaje so odpovedane radi onih dveh slučajev kolere. Ministrstvo si da dnev.no poroča¬ ti o zdravstvenem stanju obolelih vojakov. / Proti draginji. • Med Avstrijo in Srbijo se_ baje vrše pogajanja glede povišanja kontingenta .uvoza prašičev v Avstrijo. Taka ureditev pač ni iz kij učena, toda Avstrija zahteva baje. da stavi Srbija za izvoz av¬ strijskih industrijalnih izdelkov ugodnejše pogoje. Srbija pa je te mjt i*>vc Austrije kratkomalo od¬ klonila, vsled česar so se poga¬ janja razbila. Obe te vesti oficijal no ne priznavajo kot resnične. VELIKANSKA POŠILJATEV ŽITA. Od 38. do 30. vgusta je iz Min neapolisa bilo izvoženo toliko žita, kakor še nikdar do sedaj. Ta dva dni so ga naložili in razpo¬ slali 595 železniških vagonov, Največ tega žita pride iz Minne¬ sote, ker North Dakota je vslecl slabega vremena s žetvijo zao¬ stala. Vsega žita, odposlanega ta dva dni je bilo 715.000 bušljev. PRODAJA BOJNIH LADIJ. Uradniki pomorskega oddelka v VVashingtonu zanikajo, da bi Združene države se pogajale s Turčijo zaradi prodaje bojnih ladij. Zunanja vest pa pravi, da se vršijo kupna pogajanja in da bode Turčija od Zdr. držav kupi¬ la bojne ladije 01ympia, Raleigh Brooklyn in Saratoga, ki so bile v pomorski bitki špansko-ameri- ške vojne. ITALIJANSKI ZLOČINCI. Dne 3. semptembra se je v New Yorku in sicer blizo mesni¬ ce Italijana Sarito razletela pod¬ stavljena bomba in to je že se¬ demnajsta tekom enega meseca. Pročelje hiše, v katerej stanuje osemnajst italijanskih rodbin, se je vsled razstrelbe podrlo, vendar k sreči ni bil nikdo ranjen. Policija je dvojnega mnenja. Prvo je, da je pri tem delu bila “črna roka", druga pa, da je^ uvi¬ deti kot demonstracija proti na- raščujočim cenam mesa. PREZIDENT TAFT POTUJE. Pot in sicer 13.000 milj dolga, ki jo ljamerava prepotovati pre- —• Iz Zadra v Dalmaciji jav¬ ljajo, da so prijeli dva Dalmatin¬ ca, ki sta za časa pomorskih vaj avstrijske mornarice, zajela vse¬ bino brzojavov z brezžičnim apa ratom, ter isto naznanila italijan skemu mornaričnem poveljstvu. Oba prideta pred sodišče in bo¬ deta strogo kaznovana. — Veliko vznemirje med ljud¬ stvom vlada ker ae je kolera v Budapešti zopet pojavila. Pripe¬ tili so se trije novi slučaji. Tudi iz Hrvaškega, Štajerskega in Ti¬ rolskega prijavljajo nove slučaje bolezni. — Cesarski namestnik iz Če¬ škega, knez Thun se je podal v Ischl, kjer prebiva cesar Franc Josip čez poletje. Namen potovanja je, da pre¬ dloži Thun cesarju nov načrt o sporazumi j en ju med Čehi in Nemci na Češkem. Ravno iz te¬ ga uzroka se knez - Thun sesta- Vabilo! k seji, ki se vrši v prostorih “Na¬ rodnega Vestnika" podpornega društva "Duluthski Slovani" v ne deljo ob 10 uri dopoldne. Člani so naprošeni. da se te seje udele¬ že v polnem številu, ter da s se¬ boj pripeljejo tudi iste, ki name¬ ravajo. pristopiti dtuštvu. ziclent Taft, je že- ga skupaj bode določena. Vse- prepotoval 34 držav in govoril ter se ustavil v več kakor sto mestih. Dne 15. septembra prične po¬ tovati iz Bostona in konča svojo pot dne 1. novembra. Prezident se ustavi v sledečih dr žavah: Michigan, New York Pennsylvania, Illinois, Missouiri, Kansas, Iowa, Nebraska, Colo- rado. Wyoming, Utah, Idaho, Washington, Oregon California, Montana, South Dakota, Min¬ nesota in Wisconsin. V petih državah, čez katere se le vozi, se ne bode ustavil. ne tudi. z ministerskim predsed¬ nikom baronom Gautsch. V ogrskem državnem zboru se nadaljuje obstrukcija. Več peti¬ cij je bilo vloženih, tudi ministr¬ ski predsednik grof Khuen je po dal poročilo o prekoračenju kre¬ dita leta . 1910. Ob 11. dopoldne je bila seja proglašena za tajno in so razpravljali o ogrskih ti¬ skovni razmerah! NEMČIJA. Nemški cesar ogleduje mornarico Kiel, Nemčija. 5. sept. Veliko mornarico, katere bojne ladije so zasidrane v kielškem pristanišču je cesar danes ogledoval. Na ti¬ soče in tisoče gledalcev je bilo prisotnih in je občudovalo morna¬ rico, ki je vsaki čas pripravljena za akcijo. Zastrupljenje. Iz Schoenebecka se poroča, da se je vsled zavživanja starih je¬ dil zastrupilo več delavcev, od katerih so štirje že umrli. Pre¬ bivalstvo je zaradi tega v velikem strahu in sodišče je odredilo stro go preiskavo od kje prihajajo ta živila. Mnenja so tudi, da je nek¬ do iz maščevanja zastrupil živež. Požar v Berlinu. V glavnem mestu Nemčije je divjal grozovit požar, ki hvala Bogu ni zahteval človeških živ¬ ljenj, pač pa napravil škode za poldrugi milijon mark. Slavno- znana Spree palača' je popolno¬ ma razdejana in le pogumnosti, požarnih bramb gre hvala, da ni zgorel celi mestni okraj. Ob og¬ nju je bila na tisoče radovednih, in policija je imela dosti oprav ka, da je vzdržavala red. y Velikanski gojzdni požar. V sodisčnem okraju . Aachen p.a ,Nemškem divja^grozoviti goj¬ zdni požar, ki uničuje najlepši gozd ob holandski meji Brzojavno poročilo pravi, da je uničenega že nad 40 kvadrat- nit kilometrov gojzda. Šest oseb je tudi zgorelo. Iz celega okraja prihaja rešilno moštvo, da omeji razdivjani element. t Nemška armada. Vsako sedmo leto izide izve- stje o nemški armadi in posebno letošnje je zelo zanimivo iz ka¬ terega se razvidi, da ima Nem¬ čija 24 armadnih korov. Vsak kor ima 36 bataljonov ki postavi v boj 150 strelcev. Kavalerija ob stoji iz 45.000 konjenikov in na¬ pravljeno je vse tako, da se cela armada tekom 4 dni združi in postavi v boj. Razven tega konjeništva ima Nemčija še 12 divizij konjeni¬ kov, vsaka divizija po 3600 mož ki je razdeljeno v dva oddelka. Prvi oddelek se mobilizira v 6 urah, drugi pa v treh dneh. V mirnem času služi peštvo po dve leti, konjiki pa po tri leta. Na to se jih prestavi v reservo. Nemčija ima okolo pet milijo¬ nov odsluženih vojakov, ki jih v slučaju potrebe pozovejo pod črno vojsko. V slučaju vojske s Francijo, postavi Nemčija v 4 dneh štiri armade, vsaka po 200.000 mož na mejo. je na svojem potu zadela v jah¬ to, na katerej je bilo več izletni¬ kov ki so si ogledali pomorske vaje. K sreči se ni pripetilo nič hujšega, kakor da je jahta moč¬ no poškodovana. Izletnike so re¬ šili. V zraku zgorel. Poročnik Grpilly, osmega francoskega kirasirskega polka, je zgorel v zraku ko se je naha¬ jal s svojim letialnikom na pole¬ tu. Katastrofa je nastala vsled razstrelbe bencine in naenkrat je bil ves stroj v ognju. Stroj je padel goreč na zemljo in njegov vodnik, goriimenovani poročnik je zadobil take opekline, da je umrl. Tudi neki stotnik po imenu de Camine,. iste armade je padel iz zrakoplova in se ubil. KOLERA V TURČIJI. . Kolera po Turškem čedalje bolj razširja. Zdravstveni urad v Carigradu poroča da je, dne 31. avgusta obolelo v mestu za njo 70 oseb, od katerih je umrlo 25. Posebno med vojaštvom v albanskem taborju morilka zelo hudo razsaja. V nekaterih mestih obili n.a dan za kolero 50 oseb. RAZMERE NA ŠPANSKEM.. Sovražnosti med Karlisti in re¬ publikanci so dosegli svoj višek. Karlistično časopisje silno ostro piše proti republikancem in jih poziva na boj. Vlada najstrožje pazi na voditelje v obeh taborih. FRANCOSKO. Francoske vojaške vaje. To leto se vršijo na Franco¬ skem velike vojaške vaje in si¬ cer v tolikem obsegu, kakor se do sedaj niso vršile še nikdar. V kraju Saint Quentin, Rethel, Ce- dnay in Compiegne se sestaneti dve armadi obstoječi iz 82 ba¬ taljonov pešcev, 64 eskadronov konjenice, in 75 baterij topništva vsega skupaj 80.000 vojakov. Pri teh vajah se gre posebno za to spoznati kakovost armade za slučaj spopada z Nemčijo. Tudi pomorske vaje se vrše v tem oziru. Oklopnica zadela v jahto. Toulon, Francija. 4. sept. Fran coska bojna ladija ”Brennus”, ki se nahaja na mornarskih vajah ITALIJANSKI JUBILEJNI RAZSTAVI V RIMU IN TURINU. sta glasom lista “L’ Italie” izpod vsakega pričakovanja slabo obi¬ skani. Skoro nikogar ni. Upajo, da vsaj jesen izboljša obisk. PAPEŽEVO STANJE. Papež Pij X. se zopet počuti ne koliko bolje in njegova opešana moč se zopet popravlja. Sprehaja se sedaj vsaki dan po vatikanskem vrtu, opazilo se je pa, da ga' ti sprehodi zelo utrudijo. DULUTH SOUTH SHORE IN ATLANTIC ŽELEZNICA. Potniki iz.Minnesote in druzih zapadnih držav kakor Dakota, Montana, Washington, Oregon in zapadne Kanade, so že dolgo spoznali veliko udobnost te želez¬ nice, zatoraj se pridno poslužuje- ri jim jamči splošno zadovolj¬ nost. Naš vlak zapusti Duluth ob 6.15 vsako večer proti New Yor- ku in vzhodu, kateri je popolno¬ ma preskrbljen z vsemi potreb¬ ščinami. Naša proga ima direktno zve¬ zo z vsemi drugimi, tako da se ne rabite prevažati iz postaje na po- tajo nikjer, vozove premenite sa¬ mo dvakrat do New Yorka in to samo na tisti postaji na katero pridete. Kadar pridete v New York, vas spremi naš oseben zastopnik, ka¬ teri preskrbi, da dobite čedna prenočišča po primerni ceni in vas tudi odpremi na ladijo, sploh mi skrbimo da je vaša pot kolikor mogoče prijetna. Kadar pridete v Duluth, obrni¬ te se na naš urad, ako pa kupite listke na severozapadu ali od dru¬ zih agentov, zahtevajte, da -vam železniški listek čita preko Du¬ luth, South Shore & Atlantic R y. do Nev/ Torka. “NARODNI VESTNIK' National Herald. Slovenic Weekly. Owned and published by the Slovenien Prlntlng & Publisliing Co. a Corporation. Geo. L. Brozich, president. Joseph Geržin, V. president. Joseph Mantel, secretary. John B. Smrekar, treasurer. Anton Hrast, direetor. Raymund Feigel, editor. Placc of Business: Dulutti, Minn. Christie Bldg. * National Herald Isued every Thursday; subseription yearly $2.00 The best Advertislng mediura araong Sloveniens in the Northwest. Bates on appiication. „Entered as second-class matter May 11.1911 at the post Office Duiuth, Minn., under the Act March 3,1879.“ »NARODNI VESTNIK« izdaja Slovenska tiskovna družba Duiuth, Minn. Izhaja vsaki četrtek zvečer na 12 strani ali vec. Naročnina stane Za Ameriko in Canado za celo leto za pol leta Za Evropo za celo leto . . $ 2.00 S1.00 $3.00 Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne sprejemajo. Denarne posiljatve se naj pošiljajo na tajnika: Joseph Mantel, sec'y, DULUfH, Minn. L Dopisi se naj pošiljajo na urednika Raymund Feigel, Duiuth, Minn. Oba na naslov CHRISTIE BUILDING, second floor. Telephon: Melrose 2244. Otok solz. Z mnogimi, upi podajaš se iz starega kraja v. novi svet. Domi¬ šljija ti slika to deželo bujno, kjer se cedi le med in mleko. Domiš- ljuješ si, delo je lahko, zaslužim mnogo in življenje polno udobno sti me čaka in ne bode prenehalo. Da,, v Ameriko grem, tja pojdem, kjer se tolarji pobirajo po ulicah Vendar, predragi, ti ki si v tej de¬ želi, ki se z nevarnostjo moraš preživljati, ti veš kako si se varal in vidiš kako plavajo tvoji upi po deroči .reki izkoriščevanja. Hitro ko zagledaš ogromne pa lače Xew Yorka, ko zagledaš zern ljo, v katero stavljaš svoje.upe, skoraj še ne veš in kedaj se se¬ znaniš z novo obljubljeno deže¬ lo. Pa že prva postojanka v tej, te poduči, da ni vse zlato kar se sveti. Kakor veš, prva postojanka je Ellis Island v New Yorku, to ic tista v kateri je poteklo že toliko solza, ki je videlo že toliko gorja. Čisto drugače si si predstavljal to deželo, kakor se ti kaže na tem otoku, kajti marsikateremu je bil ravno tu prekrižen prvi račun za prihodnjost življenja. Ellis Island, je kraj gorja, tako pišejo listi in imajo popolnoma prav. Zakaj ? Ni težko temu od¬ govoriti. ni težko pridobiti doka¬ zov, _ kajti .vsakdo, ki je na tem otoku prebil le en dan, zapomnil si bode ta dan za celo življenje in potrditi bode moral, da je to isti kraj, kjer uboge izseljeniške reve pretakajo solze, ob enem pa do¬ bijo podučila, koliko prevaranja je v tej deželi. Da, tu je prva po¬ staj anka v kateri spoznaš svobo¬ do, to je prva ista v katerej vidiš kam si se podal, kam si prišel. Koliko gorja te čaka še nada¬ lje. Predstavljati si ne moreš, ven dar pozneje, ko se moreš posve¬ titi kapitalizmu s vso svojo silo, spoznaš kje se nahajaš, vidiš, da si prišel v roke izkoriščevalcem, ne pa v roke svobode, ki te tako preverljivo pozdravlja v newyor- ški luki. Sanjal si poprej o lepem živ¬ ljenju, in v duhu si si gradil gra¬ dove, vendar o lepem življenju ni ne duha ne sluha in tvoja gradnja gradov v zraku —■ je podrta. Delaj kakor črna živina, poda¬ jaj se v nevarnost, pičel zaslužek, vse to skušaš sedaj in spoznaš ka¬ ko hudo si varan. Da otok solza? Da nikdo ga ne bodeš pozabil, saj on ti je bil pr¬ vi, ki ti je odkril resnico te ob¬ ljubljene dežele. -o- Pravice in dolžnosti delavca. ko razširili, da delavec težko iz- polnuje to, kar so mu postavili v dolžnost. Težavno , je za delavca res. Pravice mu krajšajo, dolžno- nosti razširjajo in obstanek nje¬ gov ge omejen na najnižjo sto¬ piti jo. Boglejmp ravno v sedanjem ča¬ su, kako nikoli siti kapitalizem de lavcu prikrajšuje svoje pravice. Delo se zapira, nebroj delavcev je brez njega ih duri pomanjka¬ nju so jim na stežaj. odprta. Ka¬ kor se sliši in bere, ponekod de¬ lajo na teden le 2—3 dni, drugod dela le polovico delavcev, nekje je pa delo ustavljeno. Zakaj to? Ali .bi se ne lahko delalo s polno paro. Ali z nabiti primanjkuje na¬ ročil, ne, vsega tega ni, pač pa to je le pritisk kapitalizma na delav¬ ca, prikrajšanja njegovih pravic. Kako pa z dolžnosti j ? Gotovo je, da jih kapitalizem ravno v tem času hoče imeti ravno toliko od polovico delavcev, kakor prej od celih, kajti, čeravno dela sedaj le polovico ljudi, bode to polovico tako pritiskal, da mu napravi to¬ liko proizvoda, kakor mu ga je preje napravilo polno število de¬ lavskih moči j. Vidimo toraj, pra¬ vica je delavcu omejena, dolžno-’ stij se mu razširjajo. Pomoči treba, in klic po pomo¬ či se razlega po vsem delavskem svetu. Nastavljena mora biti me¬ ja do pravic in dolžnostij in po¬ sebno 'pri zadnjih moramo reči: “do tu in ne naprej". Prišli bodemo do tega, le če se bode delavec zavedel' svojih pra-. vic in svojih dolžnostij! Vsak stan, najsibode višji ali nižji ima svoje pravice in svoje dolžnosti, pravice ki so mu po¬ trebne k obstoju, dolžnosti ki ga vežejo pri delu. Pravice delavstva se pa krajša¬ jo, kjer le morejo, odščipajo mu jih kjer se le da, seveda s tem pa le za.to, da bi razširili dolžnosti, to je da bi prikrajšana pravica po stala dožnost. Kjer le vidimo de¬ lavstvo, opazujemo kako omejene so ntu pravice,'kako ga tiščijo, da se ne postopi zahtevati jih- Na drugi strani pa so dolžnosti že ta Kdo potrebuje tiskovine. Priobčamo famozno naznanilo, nočemo se te mu posmehovati vendar pa opozarjamo rojake, če hočejo imeti tiskovine pravilno napravljene, naj jih naročajo tam, kjer so uverjeni da jih dobijo. Angleške tiskarne, ki ne razume¬ jo našega jezika je "gotovo, da napravijo dosti pogreškov in mar sikaterikrat izdajo tako delo, da se mu je smejati. Polno pogreš¬ kov, sploh zmes, ki ni podobna nobenemu jeziku, ne pomenu. Zatoraj rojaki, če potrebujete tiskovin, da bodo iste pravilno napravljene, naročite jih tam kjer jih dobite. Naša tiskarna vam jih izvršuje točno in pravilno in po najnižjih cenah. Poskusite enkrat; pri nas in uverjeni bodete, da bo¬ dete tudi za naprej naročevali pri nas vse potrebščine, in da ne bo¬ dete od na's nikdar dobili take zmešanice, kakor je ta: “Naznanilo! Vsirn Slovencem na Eveleth in okolici Dabode Vnedeljo Toje 3 Septembra ob.3 uri popoldon da se vsi polno ve- deleze zaval mestne volitve ki se vrši, prvi Torek Novembra 7 da si zberete candidete za mojora sodnika in Aldermane in tako da¬ lje. Tosami znate daje ze cas da- bi nas Slovenski narod tudi malo napr.edval zakaj ? Dabi nebli tal¬ ko Složni dane ob prihodni Voli- tvoh svoj narod podperali. Nepo- zibite v nedeljo popoldan Septem bra ob 3 popoldan, v Mate Sti- petich, Dvorani." Gospodarski kongres v Madridu. Iz domovine se piše sledeče, kar priobčimo doslovno, mogoče posnamemo tudi za naše zahteve iz tega članka kaj dobrega. Na letošnjem shodu za kmetij¬ stvo, ki je zboroval od 1. do 7. maja v Madridu, je poročal grof Montarni iz Francoske o prav za¬ nimivem gospodarskem delu. Pred 20. leti je prevzel obširno, toda popolnoma zapuščeno pose¬ stvo, ki ni skoraj ničesar donašalo in se tudi slabo obdelovalo. Nase¬ lil je na tem posestvu 70 družin iz mesta. Vsaka družina je dobila hišico in nekaj njiv za pridelova¬ nje navadnih poljskih pridelkov., katere so rabili koloni naseljejt ci — za svojo hrano. Od te zemlje so plačevali določeno najemščino. Večina posestva je bila pa dana v obdelovanje. Gospodar je dal gnoj in seme. naseljenci so opra¬ vili po navodilu oskrbnika vsa de¬ la. Tako so obdelovali oljke, vi¬ nograde in žitno polje. Pri sprav¬ ljanju so natančno izračunih ko¬ liko se je pridelalo in vse skupaj prodali. Od skupička je dobil po¬ lovico gospodar, polovico naselje nec. Od lastnega svet je pa plačal nizko najemščino. Ker je ostalo še veliko sveta, ki ni bil na ta način oddan, so hodili naseljenci proti dnevni plači delat v gozde in travnike, da so imeli skozi ce¬ lo leto gotov zaslužek. Vsak je i- mel pri. gospodarju poseben- ra¬ čun, kjer se mu je v dobro zapisa¬ la polovica od prodanih pridel¬ kov in njegov zaslužek na dnev-1 nem delu pri gospodarju, v bre¬ me pa najemščina, izposojila, pri-* spevki za slučaj bolezni ali one- I moglosti. za katere je pa gospo¬ dar večji del prispeval. Koncem leta je sklepni račun. Kar ostane, j in ostane vedno nekaj za izseljen ■ ca, se izplača v gotovini. Gospo¬ dar gospodari po svojem, da sel lahko pridelovanje izboljša, nase-j Ijenci postanejo deležni vsega do¬ bička in se trudijo, da boljše izha¬ jajo. Pridelkov je bilo vedno več, j j ki so bili vedno več vredni. Izmed vseh naseljenecev ni niti eden za- j pustil posestva, vsi so zadovoljni ker nimajo dolga in dobro izhaja¬ lo. Gospodar je pa tudi zadovo-j lien, ker je nastalo iz prejšnje pu¬ ščave vzorno posestvo, ki donaša lepe dohodke. Tudi pri nas je veliko kožar¬ jev, ki hodijo le v delo, kadar je drugod sila. Otroci se pa doma potepajo in vadijo lenobe, katere se ne bodo več odvadili. Po me¬ stih in obrtnih krajih je na tiso¬ če družin, ki res stradajo. Oče dela za vse, otroci, otroci pa ne vedo kaj početi. Koliko je tu de¬ lavnih moči brez vsake koristi. Iz kmetov pa vse beži, da ni mogo¬ če niti najpotrebnejših delavcev dobiti. Te žalostne .razmere se, ka¬ žejo v svetli luči pri oddaji pose¬ stev v naiem. Kjer je veliko polia in malo ljudi, se odda t mernik posejania najboljše zemlje komai za 6 K na leto v najem. V mno- uih krajih komai za 4 do 5 Iv. Ker pa je pomanjkanje zemlje, se doseže tudi 10 do 12 K, več na deželi skoro nikjer. In vendar mo ramo trditi, cla mora l mernik po sejanja pri. skrbnem delu, če se tu di računajo delavci in drugi stro¬ ški donašati čistega dohodka 20 do 30 K. Ali hi ne kazalo večjim posestnikom poskusiti dati zem¬ ljo tako v najem ali zakup ali de¬ lo, da bi si najemnik in gospodar delila pridelek. Če delavcev ni, se ne more dobro obdelovati. Pri ta¬ kem gospodarstvu je gotova Zgu¬ ba. Če bo najmenik vedel, da bo tudi boli plačan od svojega dela. se bo tudi bolj potrudil. Na ta način bi bilo tudi mogoče iz mest dobiti ljudi nazaj na deželo. Veliko napako pri naših gospo¬ darstvih na deželi je iskati v na- papačnih delavskih razmerah. Navadno so vsi ljudje tako vstvarjeni, da išče vsak le svo¬ jega dobička. Hlapec je zanikrn v službi. Kdor pa zase dela, se trudi noč in dan. S*n se ne zme¬ ni dosti, dokler oče gospodari, za delo. Ko sam začne, pa mora* Ali nam ne. kaže to. naravno Sora vekovo nagnenje, da se mora"tu di to pri gospodarstvu vpošteva : ti? Posel dobi svojo gPtovo pla¬ čo, naj stori malo ali veliko. Če ima gospodar še tolik dobiček od njega, ne dobi hlapec al 4 de¬ kla za to ničesar več’ razen ma¬ le nagrade. S takim postopanjem jih vadimo sami lenobe.. Veliko amerikanskih milijonar jev je prišlo do tako velikega premoženja, ker so najboljše de¬ lavce izbrali za deležnike svoje kupčije. Č’m več je kupčija nesla tim več so tudi ti dobili odstot¬ kov. Delavci, tudi navadni, so po stali sami deležniki celega po¬ djetja. Ko so napenjali vse mo¬ či, so vedeli, da delajo le za svojo korist. Prav dobro b 4 bilo, ko bi vsaj J v mali meri poskusili to tudi pri naših poslih in rednih delavcih Zapisali se bi vsi dohodki in stro; šk 4 . Če koncem leta veliko ostane! dobe tudi delavci in posli od tega- svoj del. Tako bodo postali go¬ reči za gospodarjevo korist, ko bodo vedeli, da se le zase tru¬ dijo. Podpirajte sloven ska podjetja. Si Hi Hi Hi Hi Hi Hi HFi Sfi Hi!HiS!Hi!SlSlS!^S!K!S!S!HiHi $ ^ gg Hi Tu prinašamo imena rojakov, I . ki imajo po Mesaba okolici svoje |! trgovine. Kupujte potrebščine j ] pri njih: Eveleth. Gostilne: Geo Kotze, Franki! Steblaj, Anton Bleje, Lous Čos, j \ Math. Miroslavich, Math. Pri-!] mozich, Jakob Ahčin, Anton i j Fritz, Luka Ribič, Anton Lenič, j j Jakob Virant. Mesnica in grocerija: Geo 1 Brine, Peter Junke, Frank Šebat, i Geo Mihelič. Matere, ki delajo dober kruh Brivec: Frank Lošin. ■ Krojač: Jakob Ambrožič. Manufakturna trgovina: A. M. Murnik. upoštevajo, da je najbolj! iz' Duiuth Unlvesal moke. One znajo, da se Iz dobre moke dobi teeno hrano. Gilbert. Gostilne: Joe Nose. John Mu¬ star, Anton Erčul, Anton Intihar, John Francelj, Marko Matekovič. Tohnrraz John Praznik, Joe Brula. Mesnica: Lapp bratje, Geo Mi¬ helič. Železnina: Mantel, Kukar in Spitznagel. t oprava; Mfke Grocerija Kraker. ' Slaščičarna: Anton Brodnik. Zlatnina: Joe Čimžar. 31 9 HiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi!fiifi V 1 Duiuth Universal moka Mi rabimo za njo cisto žito, da iz nje dobimo ^ pristno, nepopačeno blago. $ v 11 * Duiuth Universal mlinarska družba. | 3C LC Najboljša moka za kuhinjo In pecivo. jj! Hi ir I ji um i slan ti. pi» Aurora. Gostilne: Frank Zajc, Maks Arko, Joe Virant, Ga. Kovač, John Kostelc, Josip Fugina. Mesnic^: Geršič-Grahek. Pineville. Železnina in grocerija: Martin Sever. V, Chisholm. Gostilne : Jolv; Kuzma, P. Me¬ dved, Lovrenc Kovach, John Bra¬ dač, John Čampa. Grocerija: Jakša. Mesnica: Math. Macele. Lovšin & Co. Jakob Štukelj, John Bartolj, Joe Jos. Slaščičarna: ank Jurekovič. FRANK CERGE 1 T” 11 i : : slovenski brivec ELY, Minnesota; Priporoča se rojakom v obilen obisk, električnim strojem čisti in lepša oli odpravlja iz obraza mGzole iz las nadle prhulje. V zalogi ima najbolše tonike. : : krepijo rast lasi. Jamči se za izvrstno d< lo in postrežbo. leluje line Quei‘n diti kaj dobrega; Krojač: John Puš. Čevljar: Jernej Levstek. Hibbing. Gostilne: John Pouše, Anton Kromar, M. Bizal. Buhi. Gostilpe:' John Spolar, Frank Perhaj. . Ely. Gostilne: Frank'Virant, John Gouže, Joe Seliškar, Joe Skala. Ga. Smrekar, John Plut, Joe Smuk, Martin Skala, Agnich bratje, Math. Kapš. Grocerija: Žlogar bratje. Manufakturno blago: Peter -O- Tudi “ministranti" — stavkajo« Pretečni teden je izbruhnila stavka ministrantov v Boršovi pri Č. Budjejovicah. Vsi trije mini¬ stranti tamošnje župne cerkve so “ustavili delo” in zahtevali povi¬ šanje plače. E. F. Dahi FOTOGRAF CHISHOLM, MINN. Second Ave. IZDELUJE NAJFINEJŠE SLIKE IN FOTOGRAFIJE. POSEBNO SE PRIPOROČAM ZA ŽENITOVANJSKE SLIKE. Bezek. Brivec: Frank čerček. Krojači: Joe Schrveiger,^John Teran, Math Spreitzer. Tower. Gostilne: Jakob Skala, Mihelič. čevljar: John Meierle. Krojač: Joe Stonič. Mesnica: Ant. Gornik. Peter Virginia. Gostilne: Frank Trampuš, An¬ ton Skubic-, Joe Spreitzer. m Si Mi Hi Hi S ffi Hi m Hi Hi S Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Hi Math. Kapsh Postrežb udar ELY - MINN. Priporoča cenjenim rojakom svoje podjetje kakor: Mesnica v kateri se vedno dobi vsakovrstno meso vedno sveže ali posušene domače klobase in vse bar spada v mesar ski obrt. Prodajalno z grocerijskim in manulakturnim blagom, lepe ženske in moške Obleke. Cene najnižje. S 9 Gostilno 9 kjer se toči pristno domače vino, sveže pivo, in dpber jjjj '»• Pa, ^ whiskey. SSBiifiSiSBiffiffiifiaSSffisifisfiifiifiifiifiifimijaniLn !i -*'»no Gersich in Grahek^S Aurora - m inn. Duiuth. Gostilne: Jos. Sharabon, Jakob Stubler, Elija Ratkovič, Marko Dančilovič. New Duiuth. Gostilna: Josip Francelj. McKinley. Gostilne: Joe Ahlin, Toni Ško¬ ta, Geo Gorše. Če smo po pomoti izpustili kako slovensko podjetje, prosi¬ mo, da nam lastnik prijavi, da popravimo do prihodnje objave. ‘NARODNI VESTNIK" ZA VAS, VI ZA NJEGA! Imajo največja zalogo svežega in suhega mes a domačih klobas, kakor tudi grocerijsko blago najnižji ceni. Naše blago je najbolje, kar ga more denar kupiti. Poskusite pri nas! State Bank of Aurora Aurora - - Minn. Opravlja vse bankarske posle. - Zavaruje poslopja. Kapita, $25.000. Preostanek ^ 0 °\ POVODOM ZNAČILNE OBLETNICE. Rojaki! Kadite sloyenske smodke Oliver, Santiago » ■ — in Porto Rico. Podpirajte domače podjetje! Manulakturna trgovina in grocerijska prodajalna Žlogar Bratje | ELY, Minn. 1 ^znanja svojo novo otvoritev ter se priporoča v obilen obisk, | zalogi sveže grocerisko blago. Bogata izbera ženske in | 0 žke oprave in obuval. Naročila se dostavljajo na dom. ■O rsrn osip Scharabon, n hiixy j|5. West Michigan St. DULUTH, Minn. BLIZO UNION POSTAJE Kadar pridete v Duluth poselite me. Zagotavljam 'Ssss brivec nesot las aibolše vam izvrstno postrežbo v moji gostilni. Pošilja denar v staro domovino po tvrdki Frank Sakser Go. Prodaja parobrodne liste. ATIJA ŽUPANČIČ izdelovalec smodk ELY, MINN. [zdeluje fine Queen Ethel smodke. Če hočete ka- 1 diti kaj dobrega zahtevajte jih po gostilnah. vrstno d režbo. i Mamin in Sterbenc gostilničarji - Minnesota. slovensko podjetje v našem mestu. - Izvr•»**»** postrežba se jamči vsem rojakom, nas kadar se nahajate v mestu, vedno dobro došli. V h NATIONAL BANK! sveže uesar žensfce Chisholm - - Minn. $25.000. Preostanek $20.000. Osebna odgovornost $5,000.000. Obrestuje denar po 3°|o Prodaja parobrodne liste in pošilja denar na sev strani. Posebno pozornost dajemo Slovencem. Pridite in se prepričajte! WWVvVVifWWWV — crrj-rrcršfu mrrrrrr-— je bila čudež lepote, imela pa je naravno najrako — bila je enono¬ ga. Vsled te nepopolnosti ni ho¬ tela postati moja soproga. Bala se je, da hi je enkrat radi tega ne zaničeval. Takoj sem se odločil. Hotei sem ji biti enak. Hvala Vam, dra¬ gi Thevenet, postal sem! Prišel sem z umetno nogo v London nazaj. Kaj sem storil naj¬ prej ? Obiskal sem Miss Harley. Raznesla se je govorica, da sem padel s konja in si tako nesrečno zlomil nogo, da so mi jo morali o- drezati. Vsi so me obžalovali. F,- milija se je onesvestila, ko me je prvič zagledala. Dolgo se ni dala utolažiti; a postala je moja so¬ proga. Šele na dan po poroki sem ji zaupal tajnost, kaj da sem žr¬ tvoval, da sem njo dosegel. Lju¬ bila me je potem še srčneje. O, dobri Thevenet, da bi mogel de¬ set nog zgubiti, vse bi dal za E- nrilijo, ne da bi trenil z očesom! Dokler živim, Vam bom hva¬ ležen. Pridite v London, obiščite Spoznajte mojo prekrasno ženo, potem pa recite še enkrat da sem norec! Charles Temple.“ gos no prve vrste SE ULJUDNO PRIPOROČA ROJAKOM. “Hočete ustreči moji prošnji, ali ne, gospod Thevenet?" “Sir, takoj, ko mi navedete teh ten vzrok zanjo.” “Resnice Vam sedaj ne morem povedati. Mogoče v enem letu. Toda stavim, gospod, Vi sami bo¬ dete čez leto dni priznali, da so bi li moji vzroki najplemenitejši, vsled katerih se hočem sedaj te noge znebiti." “Ne stavim, če mi ne poveste Vašega ilnena, Vašega bivališča in Vašega poklica." “Vse to zveste pozneje. Pro¬ sim, imetje me za poštenjaka." “Poštenjak ne grozi svojemu zdravniku s pištolo. Imam svoje dolžnosti, tudi napram Vam, ne¬ znancu. Nočem Vas pohabiti brez sile. Če imate veselje, posta¬ ti morilec družinskega očeta, stre ljajte!“ “Dobro, gospod Thevente," re¬ če Anglež in vzame pištolo, “ne ustrelim Vas, toda prisiliti Vas hočem le, da mi odrežete nogo' Česar nočete storiti iz uslužnosti, niti zaradi plačila, niti iz strahu pred krogljo, morate storiti iz u- smiljenja.” “Kako to, Sir?“ Gospod Thevenet je jrripovedo- val anekdoto dostikrat svojim pri jateljem in se vselej smejal na ves glas. “In vendar ostane no¬ rec !“ je zaklical. Odgovoril pa je sledeče: volj, če bi si bili odrezali nohte._ Vse to pa ne škoduje prav nič zaslugam Vaše krasne soproge. Dame znajo svojo lepoto in čed¬ nosti boljše obdržati, kot možje svojo" sodbo. V mladosti bi bil ve¬ dno žrtvoval življenje za svojo o- boževanko, nikdar pa ne — noge. Prvo bi nikdar ne obžaloval, dru¬ go pa vse življenje. Kajti če bi bil to storil, bi še danes dejal: “The¬ venet, norec si bil!“ Vaš najpokornejši sluga Miners State Bank Chisholm = = Minn. G. Thevenet." Leta 1793., za časa revolucijske strahovlade je zbežal Thevenet na Anglaško, da uteče ojstrini guillotine. Nek mlad zdravnik ga je bil osumil aristokratskega mi¬ šljenja. , Iz dolgega časa ali pa, da se se¬ znani s kakim človekom, povpra¬ ša po Charles Templu. Označijo mu njegovo palačo. Ko vstopi v njegovo sobo, najde v naslonjaču pri kaminu, zakopa¬ nega v časopisih, debelega gospo¬ da. “Dobro došli, dobro došli, go¬ spod Thevenet!“ je zaklical de¬ beli gospod, ki res ni bil nihče dru gi, kot sir Temple. “Oprostite, da sedim, ampak ta prokleta lesena noga me ovira pri vsem. — Pri- jatej gotovo ste prišli povprašat, če je Vaša pravica že dozorela?" “Pridem kot ubežnik ,in iščem uri Vas pribežališča." “Pri meni morate stanovati; kajti resnično: Vi ste moder mož. Vi me morate tolažiti! Resnično, Thevenet, danes bi bil admiral, če ne bi imel te lesene noge! Sedaj pa berem časnike in kolnem, da ne morem nikjer sodelovati. Pri¬ dite, tolažite me!“ “Vaša gospa soproga zna to bo lje kot jaz.“ “Nič več o tem! Njena noga ovira pri plesanju, zato se je u- dala kvartanju in opravljanju. Ne morem več shajati ž njo. Sicer pa je pridna ženska!" ‘Kako, toraj sem imel le^rav? 1 “O, popolnoma, dragi Theve¬ net, amj>ak molčimo 6 tem ! Veli¬ ko neumnost sem naredil. Če bi sedaj imel svojo nogo, ne bi dal niti konča svojega nohtu! Med nami rečeno: norec sem bil! Am¬ pak obdržite to resnico zase.“ DELAVEC, PRISTOPAJ K ORGANIZACIJAM IN POKA¬ ŽI SE, DA SE ZAVEDAŠ! “Sir, hvala Vam za dragoceno darilo. Kajti to je zanj pravo ime ne pa plačilo za moj majhni trud. Želim Vam srečo k Vaši poroki z ljubeznivo Angležinjo. Res je, ena noga je mnogo za lepo, čea- nostno in ljubeznivo ženo, toda preveč, če se človek slednjič ne čuti prevarenega. Pri vsem tem pa si usojam o- stati pohlevno pri svojem starem mnenju. Seveda, za trenotek ima¬ te Vi prav! Vi ste sedaj v paradi¬ žu zakonske spomladi. Toda tudi jaz imam prav, samo s tem razlo¬ čkom, da moja pravica počasi do¬ zoreva, kot vsaka resnica, katero nočejo takoj pripoznati. Pazite, Sir! Bojim se, v dveh le tih boste obžalovali, da ste si dali odvzeti nogo nad kolenom. Čez tri leta boste prepričani, da bi bi¬ lo dovolj, če bi bili izgubili Izsto¬ palo. V štirih letih boste trdili, da bi bila že žrtev palca, v petih pa, da hi bila amputacija mezinca od več. V šestih letih mi boste pri¬ znali, da bi bilo popolnoma do- Blue Mondays A Thing of the Past €L The tired mother who knows the body-building power of Piciesfo Malt and Hop Tonio has no fear of housevrork. CTt banishes fatigue and brings refreshingsleep to the tired body and mind. Every Drop a Help to Health For šale at ali drug Stores. Made By Theo. Hamm Brewing Co. ST. PAUL, MINN. 31 3 j p- ,5 . | Pošilja denar, zavaruj posestva in izvršuje vse ban-ljj nih. če išče^JTE MI NAROČILO IN SE PREPRIČAJTE. mn. ibia Blil| Lovrenc Kovach gostilničar CHISHOLM, MINN. . , bilzo Miners State banke. sveže pivo, pristen whiskey h vina. — Prenočišče potujočim pjakom. — Priporoča se vsim Slovencem. h=- le » Minn* Gospod Janez Krakar, posest¬ nik trinadstropne hiše, je sedel, oblečen v črno salonsko suknjo, v naj lepše opremljeni sobi svoje¬ ga stanovanja in je čakal na obisk gospoda Jovana Krtačarja, bivše¬ ga oficirja in sedanjega zavaro¬ valnega akviziterja, katerega je Lil pismeno povabil k sebi na pri¬ jateljski pomenek. Gospod Ivan Kttačar se je bil namreč približal najstarejši hčeri gospoda Janeza Krakarja, da, gla som slovesnega priznanja gospo¬ dične Ljudmile Krakarjeve ji. je gospod Ivan Krtačar že dva dni pozneje razodel syojo ljubezen in jo vprašal, če bi ga vzela. Gospo¬ du Janezu Krakarju se je vsled tega zdelo potrebno, da nemudo¬ ma povabi gospoda Jovana Krta- čarja na “prijateljski pomenek". ‘‘Veš, moja ljuba žena", je de¬ jal svoji boljši, 126 kilogramov težki polovici, “meni je že dovolj takih čestilcev, ki hodijo, šest ted¬ nov k .meni na večerjo, potem pa kaj izvedo in izostanejo." Gospod Jovan Krakar je vsto¬ pil. Bil je mlad, eleganten mož, ki se je držal oficirsko in o katerem je šel glas, da je postal izvrsten akviziter. Gospod Janez Krakar ga je prijazno sprejel in mu sti¬ snil s svojimi furmanskimi prsti roko tako krepko, da ,je kar ote¬ kla ter mu ponudil stol in ciga¬ rete. Bolem se je gospod Janez Kra¬ kar odkašljal in je začel govoriti. Cesti« gospod • Krtačar! Moja ljuba hčerka Ljudmila mi je kot dobro vzgojen otrok razidela skri vnost svojega srca, Povedala mi je, da jo ljubite in da imate resne namene. Predno vas torej pova¬ bim v svojo hišo in vam dam pri¬ liko, se z mojo ljubo hčerko Ljud¬ milo bližje seznamiti, se mi zdi umestno, da vam povem vse, kar vam je treba vedeti o naši rodbi¬ ni. Ljudje, ki sklepajo prijatelj¬ stva, se morajo vender poznati, kaj šele ljudje, ki jih naj veže te¬ sna rodbinska vez." “Res, popolnoma res, da, popol noma res," je zanosi j ul gospod jo van Krtačar in si je užgal novo ci gareto. “Kar se tiče moje osebe,‘‘ je zo pet povzel gospod Janez Ivralfar, “vam je najbrž že znano, da sem posestnik te hiše, trinadstropne in še osem let davka proste hiše. Sodno je cenjena moja hiša na 160.000- kron, vrh tega pa mi je odmerjena osebna dohodnina od letnih dohodkov 24.000 kron. Lah ko torej rečem, da sem premožen mož. Svoje imetje sem si pridobil s poštenim delom. Sicer sem pred več kot petindvajsetimi leti, ko še nisem nič imel prišel 'po nesreči v konkurz, vsled česar sem se mo ral za nekaj mesecev umakniti iz javnosti, ali z delom in s štedlji- vostjo sem si zopet pomagal na pQ.vršje, sem uredil sve svoje o- bveznosti in uživam zdaj v miru sad svoje delavnosti. Od tega sa¬ du dobi m°ja Ljudmila na dan po roke 40.000 kron. Toliko kar se tiče, fnojega značaja. Gospod Jovan Krtačar se je vljudno priklonil in gospod Janez Krakar je nadaljeval. - “Moja žena je blaga duša. Naj¬ boljša mati je in skrbno je vzgo- ga premoženja. Toliko torej o značaju moje hčerke Ljudmile." Gospod Jovan Krtačar se je tre tjič molče priklonil. ‘‘In zdaj,“ je menil gospod Ja¬ nez Krakar, “bi vas pa prosil, da mi tudi vi, čestiti gospod Jovan Krtačar kaj poveste o svojem značaju." “Eh —• da," je odgovoril go¬ spod Jovan Krtačar, “o mojem značaju ni treba dosti govoriti, dovolj je, če povem, da sem pri¬ pravljen vzeti vašo hčerko Ljud¬ milo za ženo." — F. L. -o- DOBRA JUHA. 'Leta 1813 je prišlo v neko sle¬ zi jsko vas več kozakov, bilo jih je kakih 300. Tudi vaški pek je po¬ vabil na hrano in stanovanje pet kozakov ki so bili še precej uljud- dni, le jesti so hoteli imeti dosti. Pekovka je skoraj spraznila že ce lo shrambo in kozaki so postajah sitni. "Skuhaj lonec juhe" ji je ve leval pek in res ona se k temu pripravi, kozaki so pa nestrpno ča kali na dišečo juho. Ko je bila ju ha gotova, jo je pekarica postavi¬ la na klop blizo peči, da bi se ne¬ koliko, pohladila. A glej nesrečo. Zmaknila je. neko posodo nad ju¬ ho v kateri je bilo skritih polno' ščurkov in ščurki popadajo v ju¬ ho. Prestrašena pekarica je hote¬ la ščurke odstraniti, a ravno med tem časom pride kozak in odvza¬ me skledo pekarici ter jo odnese tovarišem. Slastno so juho poje¬ dli, a tudi ščurke. Ko so bili go¬ tovi so prišli k gospodinji in se ji zahvalili za dobro juho z raki. Drugi dan so zahtevali kozaki zopet juho, seveda jim je gospodi n ja ugodila in skuhala jim je juho "brez rakov" to je, pazila je, da se ji 11 e pripeti tako kakor prejš¬ nji dan. Ko je bila juha kuhana jo je zanesla kozakom na mizo. Ven dar ti niso bili zadovoljni in zah¬ tevali so juho z.raki. Ni druzega preostalo, kakor da so pekovi o- troci začeli loviti ščurke in gospo¬ dinja, ker se je kozakov bala, ni ugovarjala, pač pa^napolnila skle do s kuhanimi ščurki. Tudi to juho niso mogli kozaki prehvaliti, in ko so isti dan odšli, so otrokom" darovali pet ruskih rubljev. -O- — V tem je nekaj čudnega, ta¬ ko piše "Ely Miner" in ker je ta stvar do konca resnična, jo tudi mi priobčamo. V sosesdščini se rodi dete. Skn- šeni babici vrže to- dobička $45. Urednik lokalnega lista, ki priob¬ či pozdrav novemu pozemljanu, ki vošči očetu in materi še obilo naslednikov, —■ dobi 0, Potem' je zopet krst, župnik dobi $5.00, urednik, pa zopet 00. Ženijo se. Urednik napiše o tem članek in želi obilo sreče novoporočencema v novem stanu. In medtem, ko gospod župnik dobi pri ženitvi svojih $10 in poleg tega še lep kos piščanca, dobi- urednik 000. Tudi bolezen in smrt vlada v hi- vsako prvo nedeljo v mesecu ob uri popoldne, v čitalnici. Predsedni: John Teran. Podpredsednik: Josip Pešelj. Tajnik in arhivar: Anton Hrast Blagajnik: Karol Merhar. Nadzornik: Matija Žgonc. Društvo sv. Cirila in Metoda st 1. J. S. K. J. v Ely, Minn .ima svoje redno zborovanje vsako nedeljo po dvajsetim, točno ob 2. ure popoldan, v prostorih stare cer¬ kve. Glavni uradniki društva za le- leto 1911 so: Predsednik: Toe Spreitzer, Bo>: 974. Tajnik: Karl Merhar, Box 319. Zastopnik: John Matkovič. Bolniški načelnik: Fran Jerič, Box -884. Društvo plačuje bolno podpo¬ ro skozi 6 mesecev, 20 dolarjev na mesec. Po preteku te dobe pla¬ čuje Jednota 20 dolarjev na me¬ sec, skoz 15 mesecev, dokler ne splača $300. Za zgubo obeh rok, nog ali očes $800. Za zgubo enega očesa $200. Za zgubo ene roke ali noge $400. Zavaruje se za $500, ali pa za $ 1000 . Za nadaljna pojasnila se je obr¬ niti na odbor ali .na člana. K obilnemu pristopu vabi Odbor. First National Bank, EVELETH, MINN. ! Najstarejša narodna banka na Mesaba Range. KAPITAL IN PREOSTANEK $ 67.00000 Pošiljamo denar v Avstrijo po najnižjih cenah. Parobrodni listi za vse v črte. Plačamo obresti po 3 od sto. n==@ž ) Jernej Levstik slovenski čevljar Popravlja in izdeluje čevlje vsake vrste. - Prinesite mi vaše delo in jaz vam jamčim dobro delo po nizki ceni. Nahajam se v Gerzinovem poslopju. Ctiisholm - - - - Minn. r jila svoje otroke. Pred leti, oh, ELY OPERA HOUSE načih pUDI ROJAKOM NAJLJEP- 50 ZABAVO V OBLIKI DO- Sn^ R0 nabranih premika- ‘^Oj^f 06111 SLIK, PESMI IN DRU- pE ZABAVE. POSETTE NAS ySAKO VEČER, OB NEDE¬ LJAH tudi Popoldne. £jjj|PRIPELJITE SVOJE DRUŽI¬ NE IN ZNANCE. alf' ELY OPERA HOUSE S838Se«8«8B j J* M. Seiberlich rtflllO t pogrebnik Ilfl elv, minn. k# P r t Lang Hardw. Co. * * % Priporoča se cenjenim Sloven¬ cem in jamči za dobro postržbo. H. dolgo je že tega, so ji nekaj naga¬ jali, češ, da se je zaslišana pred sodiščem pod prisego nekaj zmo¬ tila, a moja žena se je takrat za nekaj mesecev umaknila iz jav¬ nosti, in danes se nihče več za to ne meni. Povem vam to raje sam, ker ne maram, da bi vam zlobni in zavistni ljudje kdo ve kaj, lia- tvezili. Lahko vam pa.rečem: mo ja žena je vrla žena in je vzorna mati in moja hči Ljudima dobi na dan poroke 40.000 K dote. To¬ liko o značaju moje žene.' Gospod Jovan Krtačar seje zo¬ pet molče priklonil, na kar je go spod Janez Krakar zopet nadalje¬ val. ' "Troje otrok mi je Bog dal, Ljudmila je moja najstarejša hčerka. Zelo izobražena je; govo¬ ri vam več inozemskih jezikov in na klavir vam igra, krasno in nik •dar dolgo. Pravi biser dobite njo. Sicer se ji je primerila mala nesreča ko je bila stara dobrih šti rinajst let, da se je seznamila nekim študentom, a stvar se ie normalnomredila. Ljudmila še 'je za nekaj časa umaknila iz javno¬ sti, študent je bil izključen, je po¬ stal pesnik in se je obesil, no o- trok j e. pa tudi umrl. Kakor reče¬ no je bila Ljudmila takrat šele šti rinajst let stara, torej je že tako dolgo od te nesreče, kakor da se spiol^ nikoli ni zgodila. In od ta¬ krat je bila Ljudmila vedno pre¬ vidna in nikoli več se ji ni nič pri¬ merilo. S ponosom pa lahko re¬ čem, da je izvrstno dekle in da bo izvrstna gospodinja, žena in mati Glavno pa je — ne vem, če sem to že omenil — da dobi na dan poroke 40.000 IC dote in po moji in moje žene smrti še tretjino vse ši. Zdravnik dobi kakih $100, po¬ grebnik od $50 do $100, urednik pa. ki nad pokojnim speva žalo stinke ne dobi 0000. Ni čuda, da so uredniki postali na ta način bogati. F’osledice zanemarjenega pre¬ lila jenj a pozna vsak. Pravočasno drgnjenje s krepkim linimentom pa kali uniči. . Najpotrebnejše sredstvo v domači lekarni je to¬ rej dober liniment. Že leta sem se je Dr. Richterjev “Pain Expel- ler“ izkazal, da je kot tak izbo¬ ren: Sredstvo se lahko kupi v sle¬ herni lekarni v Ameriki za 25 cen tov steklenica. Človeku pa je tre¬ ba biti pozoren, da dobi'pravega z varstveno znamko s sidrom. DE DE DEEE3E DE DE n WHITE RIVER DOLINA Dolina pri beli reki v v so zemljišča v slov. koloniji na prodaj pri 0PDYKE SCHMIDT LAM) COMPAKV. I 107. Dearborn Street 107. CHICAGO, ILL. I I I JI Sadni vrt na naših farmah., Društvene vesti. Največja slovenska farmerska kolonija v Združe¬ nih državah je SLOVENSKA ČITALNICA Ely, Minn. Prostori se nahajajo v g. Josip Mantelnovi hiši. Vsak član dobi ključ od čitalnice in jo lahko po¬ haja vsaki dan od 9 ure dopoldne pa do 11 ure zvečer. Za izposijilo knjig dobite knjižničarja v čital¬ nici vsako nedeljo ob 10 uri do¬ poldne. Rojaki kateri ste ukaželjni jn radi citate, pristopite k čitalnici katera je znamenje našega.napred ka na polju izobrazbe. Pristopni¬ na znaša samo 50c in mesečnina samo 25c na mesec. V zalogi bodemo imeli vse slo¬ venske liste iz Amerike in stare domovine, kakor tudi veliko šte¬ vilo slovenskih knjig, tudi angle- gležkih bodemo imeli za tiste, ka- teri se hočejo uriti v angleščini. Redne mesečne seje se vrše White River Dolina v spodnjem delu SVIichigana. Stotine naših rojakov je kupi¬ lo, ter se naselilo thm. Zelo ugod¬ na prilika, za Slovence, ki si žele ustanoviti svoj lastni dom. Cene so sedaj jako primerne, čas plačevanja jako ugoden, lepa prilika za vsacega tudi z malini kapitalom si nakupiti lepo farmo- Ker je radi zdravega poaneblja in čiste zdrave vode, ta okraj najboljših in najrodovitnej e- deu ših v državi Michigan; pozivlje- mo Slovence, da si naše zemljišče u ogledajo, in če v resnici najdejo povoljno — kupijo. Kdor kupi plačamo min j o mi tja ter obratno. Železnica in trgovska mesta so vsa v bližini našega zemljišča, da si‘lahko vsakdo svoj pridelek po¬ stavi na trg. Ne mudite Slovenci dobre pri¬ like, pišite za vsa pojasnila v svo¬ jem jeziku, ker mi imamo sloven¬ ske zastopnike in vas postrežemo v vseh ozirih pošteno. DE DE DEJE DEDE DE =1 J mšaBUaBm . m % Iz mesta Duluth in iz okrajev že¬ leznih DULUTH. Delavca utonila. Oh St. Louis reki na 41. Ave. polagajo cev in pri tem je vpp- sljenih več delavcev. George Ju- rich 28letni in 351etni Fred Ro¬ mano, ki sta bila tudi tu vposlje- na sta pa ponesrečila. Bruhnila ie voda ter oba zaneslo v globo¬ čino kjer sta utonila. Ker sta de¬ lala na strani od drugih, jima ni¬ so mogli pomagati, kajti priča ne¬ sreči je bil le neki mali fant iz so sedščine. Oba ponesrečenca nista bila plavača in ko sta bila v vodi sta grabila eden druzega, hoteč se re siti, pa ravno to je bilo njiju po¬ guba. Trupla so našli in jih pri¬ peljali v mrtvašnico. Magnati jekla v Duluthu. Danes je dospelo v Duluth 24 uradnikov od United States Steel korporacije, ki si hočejo ogledati zgradbe in napredek novega Steel ‘ Planta. Ta dan se vrši v uradu v Wol- vin poslopju tudi seja. Po ogledu se cela družba na¬ poti po Range, kjer si ogleda rud niške priprave in znamenitosti. \ Iz Dulutha v Chicago. V Chicago se je vršila med Frankom Gotch in Hacken- schmidtom metalna borba. V ta namen, da si to borbo ogledajo se je iz Dulutha podalo toliko ljud¬ stva, da so morali že itak dolge¬ mu vlaku pripeti še druge vozo¬ ve, da so radovedneže spravili na mesto. Toliko ljudi ob enem iz Dulutha v Chicago, še ni šlo ka¬ kor to pot. Labor Day. Slabo vreme je marsikateremu prekrižalo veselje ki ga je pri¬ čakoval na delavski praznik. De¬ ževati je pričelo že v jutru in de¬ ževalo celi dan in marsikateri pik nik je izostal. Delavska parada se je pa 'kljub dežju vršila in sicer še precej številna, v kateri so bi¬ le zastopane razne organizacije. Obhod po mestu so vsled dežja o krajšali in cela parada je trajala le kake pol ure, potem se pa raz¬ šla. — Iz vsili okrajev in mest Žele¬ znega okrožja prihajajo poročila, da je dež onemogočil delavske parade na delavski praznik. Sicer se ni nobeno mesto pripravljalo na večjo prireditev, in praznovalo se je le stem, da so bile trgovine in uradi zaprti. Po rudnikih se ie delalo kakor običajno. -o- CHISHOLM. — Upravnik Doric Theatre (gledišča) nam javlja, da se v nje govem gledišču predstavljajo naj¬ bolj izbrane premikajoče slike in druge predstave katere so poučne in zabavne. Zatoraj se priporoča svojim rojakom v obilen poset. Malo zabave po trudapolnem de¬ lu je vsakemu priporočljivo. — James Plosking, prej ‘‘shift boss“ v She.nango rudniku je se¬ daj prestavljen k rudniku Oliver Mining družbe v Keewatin in se je že preselil na svoje novo me¬ sto. — Geo Trask, o katerem se je govorilo, da je opustil službo kot uradnik municipijalnega sodišča, se je po 30 dnevni odsotnosti zo¬ pet povrnil na svoje staro mesto. Bil je le na obisku svojcev v Ka¬ nadi. — Radi tatvine so aretovali v drugič nekega Franka Garsnika. Garsnik je bil že preje aretovan radi pijančevanja, vendar so ga izpustili. Dve uri za tem so ga pa zopet našli v gostilni in pri nje mu so našli tudi razne stvari, ki jih je pokradel svojim sostano¬ valcem. Zaprli so ga zopet in so¬ dili ga bodo zaradi tatvine. U- kradene stvari so bile last John Kusma. -o- ELY. —- Mestni svet je v torek, v svoji seji razpisal dela za zgradbo hodišč ob strani ulic, ka¬ kor tudi raznih drugih kanalov in potrebščin. Razne tvrdke je pova¬ bil, da predložijo svoje ponudbe. Bartlets družba, ki dela vodo¬ vodno shrambo z delom zelo na¬ preduje in že polagajo cevi za vo¬ dovod. Ko bode vodovod dokon¬ čan, bode eden najboljših v Min¬ nesoti. rudnikov. — Tu e je nahajal Leon Daum slušatelj univerze v Parizu na Francoskem. Ogledal je rudnike in uradniki Oliver Mining druž¬ be so mu razkazali kar je hotel vi¬ deti. Med svojim bivanjem v Združenih državah in Canadi si bode ogledal vsč rudnike. Poda se tudi v Meksiko in Južno Ame¬ riko. — V stari kraj sta se podala ro¬ jaka Joe Sekula in Matija Mav- ser. Prvi se je podal v Jurna vas pri Rudolfovem, drug? pa v Selo pri Črnomlju. Medtem ko se prvi namerava v kratkem povrniti, o- rtane drugi najbrže v starem kraju. « Slovo. Pri odhodu v staro domovino srčno pozdravljam svojo ženo in otroke in Stanovnike, nadalje g. Petra Bezek, njegovo soprogo in vse elyške farane. Pozdrav tudi Kati in Neti Kostelič na Aurori. Na veselo svidenje! Joe Sekula. -o- . EVELETH. — V nedeljo popoldne so po kopali Sinpol let starega Ivančka, sinčka John Mačka iz Eveletha. Otrok je bil stopil na razbito ste¬ klenico se obrezal in zastrupila se mu je kri. Zdravniška pomoč ni zamogla rešiti mlado življenje. —- Pretekli petek so imeli tu¬ kaj šni socijalisti svoj shod na ka¬ terem se je sklenilo aktivno se u- deleževati prihodnje kampanje. Marsikateri član se bode potego¬ val za mesta v javni službi. Italijani so tudi imeli svojo po¬ litično sejo v Stipetichevi dvorani preteklo nedeljo. — Tukajšni Slovenci se name¬ ravajo za prihodnje volitve poli¬ tično organizirati in imeli so že tozadevni shod v Stipetichevi dvorani. Shodu je predsedoval rojak Josip Brince, ki tudi kandi¬ dira za mesto aldermana. Tudi Josip Francelj je postavljen za aldermanskega kandidata in sicer v tretjem okraju. Želeti bi bilo res, da se tukajšni Slovenci neko¬ liko bolj pobrigajo za javnost, za¬ toraj pa naj rojaki volilci oddaja svoje glasove svojim rojakom, da bodejo potem kot izvoljeni po¬ magali narodu k napredku. (Pro¬ simo tozadevnega obširnega po¬ ročila. Ur.) -o- GILBERT. — Vse potrebne predpriprave se vršijo, da dobi mesto uzorno mlekarno. C. M. Campbell ki or¬ ganizira to novo podjetje je do¬ bil že dosti podpisov in tudi gmot ne pomoči, da se nameravano po¬ djetje čimprej ustanovi, ki bode za celo okrožje velikega industri- jalnega pomena. V prvi vrsti se bode poskrbelo, da se pridela v obilici surovega masla, ker je zanj dosti povpraševanj in bi dalo obilega dobička. ---o- VIRGINIA. — V nedeljo popoldne se je vr¬ šil pogreb umrlega Andreja In- dihar, ki zapušča brata Franka in Antona, ter sestro Mrs. Klinc. Pogreb je bil veličasten. Sloven¬ sko društvo z godbo na čelu mu je dalo poslednje spremstvo. Po¬ kojni je bil star 32 let in samske¬ ga stanu. — Policijska komisija in ista požarne brambe se je sestala k seji v ponedeljek zvečer in na tej ie bilo sklenjeno odposlati šefa požarne brambe za 8. septembra v Milwaukee, ker se vrši sestanek šefov požarnih bramb. — Na predlog lovskega čuvaja James so aretovali lovskega po¬ močnika Johna Geer, ki je stražil Sand Lake okraj. Aretacija se je zvršila vsled tega, ker je prodajal meso ustreljene divjačine, katero pa sedaj streljati je prepovedano. — Carmine Sacco je spoznan krivim umora druge vrste. Sacco je ustrelil svojega rojaka Caesare Bonacci in sicer dne 14. avgusta. Sodišče je tudi preiskovalo če morilec ni član zloglasnih itali¬ janskih družb, ki izvršujejo razne zločine, vendar o tem se ni dalo nič dognati. V koliko bode obso¬ jen, se bode še le razglasilo. — 301etni Nemec Avgust Gursch je obsojen radi napada in poslali ga bodo v zapore v Stilhvater za nedoločen čas. Gusch je pohablje¬ nec, prišel je ob roko pri rudni¬ škem delu. Nekega dne je nekaj razgrajal in ustavljal se je poli¬ cistu, ki ga je hotel aretovati. Dolžijo ga tudi tatvine in sicer da je v Milavčevi trgovini pokra¬ del nekaj stvari. — Italijana Bruno Demasse dolžijo umora in na odredbo sod¬ nika Hughes pride njegova kazen ska zadeva pred prihodnjo porot¬ no zasedanje. Italijan je obdolžen da je usmrtil nekega moža na Gil bertu in 25 prič bodo poklicali, ka terim so znane okoliščine o zlo¬ činu. — Karl Laushe je bil zopet a- retovan in sicer na odredbo sod¬ nika Hughes ker je izverševal po¬ sel zavarovalnega agenta, brez da je imel za ‘to potrebno oblastno -O—-- PREZIDENT IN ZBORNICA. V Združenih državah nimamo ne kralja ne cesarja ne brezpo- trebnih prestolonaslednikov ni ne vojvod, ki niso za druzega na sve¬ tu kakor, da se pitajo na stroške drugih. Imamo pač prezidenta, ki je izvoljen od ljudstva za določe¬ no dobo, ta dobiva od države svo¬ jo plačo, ter je takorekoč nekak nadzornik čez to, kar se vrši za dobro dežele. Prezident se mora držati po¬ stav in konstitucije ki je uvedena in po teh in s pomočjo zbornice se vlada. Prezident ne more do¬ ločati novih postav na svojo ro¬ ko, pač pa če se uvidi potreba no¬ vih, tako je tu kongres ki jih sprejme ali pa ovrže. Prezidentu je pripuščena tudi moč čez vojsko, kajti določila pra vijo, da mora biti ta moč le v ro¬ kah enega moža, da se v slučaju potrebe na eno povelje dvigne vo¬ jaški aparat. On lahko rabi voja¬ ke, da se izpolnujejo postave, on odredi iste če treba za varstvo mi ru ali pa za obrambo. Če postavo- daja sprevidi potrebo sprejeti no¬ ve postave, mora iste dati prezi¬ dentu v pregled, da odda svoje mnenje v podobi poslanice, ki pr: de v pretresovanje in če dve tre¬ tjini glasov zbornice potrdi novo odredbo je postava gotova, proti kateri ne more, ugovarjati niti pre zident sam. Prezident sklicuje parlament, opravičen je sklicati istega tudi k posebnemu zaseda¬ nju, če je treba. Kongres obstaja iz dveh zbor¬ nic in sicer iz senata in reprezen- tivne zbornice. V senatu ima vsa¬ ka država dva senatorja in cele¬ mu senatu pa predseduje podpre- zident, ki je izvoljen za dobo šti¬ rih let in sicer ob času predsedni¬ ških volitev. Če bi bil pa ta pod¬ predsednik zadržan, si ga senat izvoli začasno iz svoje sredine. Člani representančne hiše so iz¬ voljeni od ljudstva in sicer za do¬ bo dveh let. Vsaka država jih od¬ pošlje in njih število se nanaša na število prebivalcev dotične drža¬ ve. Če se pa sprazni mesto jedne- ga člana, morajo se razpisati no¬ ve volitve in s temi spopolniti iz¬ praznjeno mesto. -o- V levovi kletki. V francosko mesto Beaucair je prišel zverinjak, katerega najve¬ čja atrakcija je bil velik lev Cezar in njegov krotilec. Krotilec je med predstavo proglasil, da takoj izplača 100 tisoč frankov tistemu, ki gre namesto njega v levovo klteko. Najprej se ni nihče ogla¬ sil. Naenkrat Vstane v zadnjih vrstah neki mož in pravi, da bi si rad prislužil to lepo vsoto. Kroti- telj se je precej prestrašil tega ne ljubega konkurenta. Mislil je, da ima pred seboj tovariša, ki se je nalašč preoblekel v kmetsko oble ko in ki mu hoče delati umazano konkurenco. Mrzel pot je stopil krotitelju na čelo. “V resnici ho¬ čete v kletko?“ ga je vprašal in glas se mu je tresel. — “Že grem“ je odgovoril neznanec in se smelo bližal kletki. Občinstva se je po¬ lastila groza: ‘‘Ne pustite ga, ne pustite!“ so klicali, “vsaj je to vendar gotova smrt!“ Tudi lev je že grdo gledal. Ko je stal nezna¬ nec pred kletko, je vprašel hladno krvno, kje da so vrata. — Kroti- telj mu še vedno ni verjel. — “To rej pojdite!" je rekel krotitelj ter odpiral zadnja vrata. — ‘‘A kaj je z varnostnimi naredbami?" vpraša neznanec. — “Kakšne var nostne naredbe?" — “Izženite vendar najprvo leva!“ — “Kaj _ kaj ?” — “Toda vendar prijatelj, ne pojdem tja, dokler je tam lev -!“ — In tako se je stvar sreč¬ no končala. llOletnico. zmage bulgarskega carja Kruma nad bizantinskim cesarjem Nike- forom so praznovali v nedeljo v Sredcu z velikimi svečanostmi, ki jih je pripravil v ta namen sestav ljeni odbor. Slavnostni službi bo¬ žji je sledil obhod po mestnih ce¬ stah z godbami in zastavami. John Bartol CHISHOLM, MINN. Grocerijska prodajalna MERCHANTS & MINERS STATE BANK HIBBING - MINN. Kapital $50.000.00 Preostanek $10.000.00, Plačujemo obresti po 3°|. Dajte nam zavarovalnino ln pošiljajte denar pri nas. Naše so vedno najnižje. sesa NAJSTAREJŠI SLOVENSKI TRGOVEC V MINNESOTI. PRIHRANIM VAM .DENAR NA VSEH POTREBŠČINAH. PREPRIČAJTE SE! John Bradač gostilna in prenočišča CHISHOLM, MINN. Zraven mestne dvorane. SE PRIPOROČA SVOJIM ZNANCEM ZA OBILEN PO¬ SET. IZVRSTNA POSTREŽ¬ BA ZAGOTOVLJENA. OBIŠČITE ME, KADAR STE V MESTU. Virginia Plumbing & Heating Co, J. S. Gherne, poslovodja. V pritličju Opera House poslopja. Phone 115 Dela In popravlja vodovode, peči, kopeli straniščni Za naše delo vam vedno jamčimo. i Pišite nam, ali pa nas pokličite. Josip Loushin & Comp. slovenska mesnica CHISHOOI - Minn. Phone 30. Kadar Želite imeti okusno meso, klobase, pe= rutnino itd. oglasite se pri nas. Mi vse doma susimo, in vozimo na dom. Najnižje mogoče cene. = Dajte nam naročila! |i Frank GOuže javni notar CHISHOLM - MINN. Opravlja vsa notarska dela. Do¬ bite me pri Miners State banki. John Kuzma Anton Kromar gostilničar HIBBING - Minn. 302-3rd Avi Toči FItger pivo, prodaja fine smodke, domače vin importirane likerje Itd. Rojaki vedno dobro došli. Podpirajte svojeg Vaš rojak V 01 Midway Saloon CHISHOLM MINN. Box 74. SE PRIPOROČA V OBILEN POSET OD SLOVENCEV IN HRVATOV. TOČI NAJBOLJŠE LIKERJE DOMAČE IN IMPORTIRANE. NAJBOLJA POSTREŽBA. PRIDITE IN POSETITE ME. Goldberg in * * Bogicevich odvetniška pisarna DULUTH - - Minn. 404 Columbia Bldg. SE PRIPOROČA .SLOVEN¬ CEM ZA IZVRŠEVANJE VSA KOVRSTNIH PRAVNIH ZA¬ DEV, POOBLASTILA, KUP¬ NA PISMA TU IN STARO- KRAJSKE POGODBE. PRi ZAHTEVKIH ODŠKODNIN OBRNITE SE NA NAS. RAV¬ NO TAKO ČE HOČETE IME¬ TI .UREJENE VAŠE VOJA¬ ŠKE ZADEVE. Lola! Na prodaj! V ARIZONI. Gotovo bi radi imeli svoj dom kjer ni zime, ne snega in ledu, tam kjer bi si lahko pridelali vsake vrste zelišča brez da bi sel bali, da bi vam slana naredila kaj škode ali pokončala pridelke, tam kjer so rudarji plačani od $3.50 do $4.00 na dan in zunanji de¬ lavci po $3.00 na dan.. . Tak d°m si lahko zagotovite ako sedaj kupite lote V Novem mestu DOLF, Ari; ki se nahaja na zemljišču Grand Arizone Copper družbe. nič davk °v, NIČ OBRESTI, lahka ODPLAČILA, 5% CENEJE AKO PLAČATE V GOTOVINI 200 lot je sedaj na prodaj po od $150.00 do $200.00, kadar bo- kupite^edaj b ° de CCna poskočila > ne odlašajte toraj ampak Za nadaljna pojasnila se je obrniti v angleščini na: O. E. Peterson & Co. 40 < 8, First National Bank Building, DULUTH, MINN. Rojaki! Ce potrebujete odvetnika v kakosnikoli zadevi, posebno za odškodnin« | pri ponesrecenju v rudnikih, obrnite se na Josipa Mantel h ^nano je, da je pomagal rojakom ze veliko, posebno pri zahtevkih * odškodnin. Kupuje in prodaja tudi zemljišča in poslopja. ji ^ I Dobili ga bodete na sledeči naslov: | 1 JOSIP MANTEL, eejS ji GILBERT, Minn. ELY, Minn-I' Phone 30. ... k Phone eo. ■, h First National Bank Bivvabik - Minn. Kapital - - 29.000.00. Priporočamo se za vse bankarsko delo in po¬ šiljanje denarja. . Richters Pho, h če trpite na revmatizmu ki vam povzroča več. Dr. Richterjev Pain-Expeller. Ozdravel vas bo v kratkem — in če se boste z njim drgnili boleče dele zjutraj in zvečer, vas ozdravi popolnoma. Hranite eno steklenico te¬ ga leka vedno v hiši. Zdravilo je dobro za rev¬ matizem, vnetje, ohromelost, zaprtje, bolečine v bedrih in na členkih, zobobol in nevralgijo. V vseh lekarnah po 25 in 50c. Pazite na sidro na steklenicah. , F. Ad. Richter Co. 215 Pearl St. NEW YORK. «ne 30. j •se, pe= |' LAING HARDWARE CO, ELY, MINN. 38 <§l> i$ 38 m m ▼ v . v Železnina, Pohištvo in Pogrebniski Zavod. Skušajte naše barve. 38 NAJBOLJŠE BLAGO IN NAJNIŽJE GENE. Vaš rojak Marko Bluth vam je vedno na razpolago. 38 f f f § f m 1 Iz stare domo-! rib vme. i »AAAAA* 'AtAAAAAAAAAA* '»» Kranjsko. Brzojavne žice zvezal. Ko je nek pleskar pleskal pri Mahrovi hiši v Ljubljani zid, so mu pri tem delu ovirale brzojav¬ ne žice, za kar si je znal naglo po¬ magati. Brihtna glavica je zvezal žice skupaj in delo neovirano na¬ daljeval. Pri tem pa ni vedel, da je bilo s tem ustavljeno vsako na daljnje brzojavljanje in da se je osobje v poštni podružnici dva dni trudilo, predno je prišlo,na o- viro. Z Dolenjskega se piše: V soboto dne 12. m. m. so našli na Krki pri Zatičini v po¬ toku lOletno vtopljenko, ki je i- mela veliko" rano na glavi. Nje 9 letna tovarišica je pripovedala, da ste šle k potoku z namenom, da se kopljete. Ko ste se slekli in ho tele iti v vodo, so začeli proti nji¬ ma kamni leteti in ste videle na hribu za grmom dotičnega člove¬ ka, ki jih je metal. Eden teh kam¬ nov je zadel lOletno deklico, ter je vsled tega padla v potok in uto nila. Dotičnega moškega so že pri jeli orožniki in peljali v zapor. Ne ve se, ali je bil to zločin, ali je do- tičnik blazen. ka iz Globokega, ker je grdo rav¬ na! z očetom, ker ni dobil denarja za romanje, na 7 mesečno težko, poostreno ječo. Nesreča z revolverjem. Zvečer 13. m. m. so šli posest¬ nikovi sinovi Avgust Dolenc, Martin Vrečar in Jožef Rozman v Gaberjih iz neke gostilne do¬ mov. V bližini pokopališča celj¬ ske okoliške občine je vzel Do¬ lenc iz žepa revolver ter je hotel streljati. Revolver pa se ni spro¬ žil. Vrečar je šel nato k Dolen¬ cu ter mu posvetil z vžigalico. V tem trenutku je počil strel ter je k roglja zadela vtrebuh Rozmana, ki je bil komaj en korak oddaljen. Prepeljali so ga težko ranjenega v celjsko bolnišnico. čolnu je bilo 8 oseb, ki so vse po¬ skakale v morje. K sreči je opa¬ zil nezgodo neki ribič v Iki, ki je takoj prišel že skoro onemoglim ljudem na pomoč in jih spravil vse na suho. Stalna slovenska umetniška stava v Trstu. Koroško. Velikanski gozdni požar. Opeharil se je. >2-3rd OBIŠČITE NAS. 38 3$ 38 38 ijfe svoje Ce se nahajate v Duluthu? snega in led n brez da bi ičala pride® n in zunanji* :>vite ako set LF, Jj iružbe, obiščite Miller-jevo restavracijo in hotel. Ge ste na Hibbingu stopite v Millerjevo restavracijo, ki se nahaja v Hibbing hotelu. če ste na Virginiji pa ravno tako na Chestnut ulici= 'TT LA # 5 } GOTOVI- toraj i na Priporočamo Že 14krat predkaznovani, slabe glasni in brezposleni pleskar Ru- dilf Hoenig, rodom iz Ljubljane ter pristojen v Kraljevi Gradec, je v Bohoričevi ulici izmaknil ste klenico firneža, v mnenju, da je poceni prišel do sladkega nektar¬ ja ter odkuril, a ga je ovadil nek oškodovanec, kateremu je bil pre¬ je poneveril uro, stražniku, ki ga je aretoval. Tudi 501etni vagant Jakob Dimnik iz Dobrnjega je bil na Dunajski cesti prijet, ker ima za mesto prepovedan povratek, a se še vedno povrača. Oba so izro¬ čili sodišču. Ogrožen mitniški paznik. Na Dovozni cesti je prišel nek hlape ( c z veliko steklenico vina, ka terega bi bil rad v mesto vtihota¬ pil. Ker ni hotel plačati mitnine, mu je mitniški paznik vino konfi- skoval. Kmalu se pa hlapec povr¬ ne nazaj z nekim prijateljem ter z odprtim nožem zahteva vino na zaj. Šele ko je prišel pazniku na pomoč njegov tovariš, sta se nasil neža odstranila. Oba sta ovadena državnemu nravdništvu. Na višavah med Podsredo in Pečicami so 15. m. m. popoldne in ponoči v severozapadni smeri opazovali silen požar. Gorelo je več oralov gozda na južnem po¬ bočju Bohorja, blizu Raštanja. Zaradi prepira z ljubico. 13. m. m. se je v nekem gozdi¬ ču v Krivi vrbi obesil v tovarni za milo zaposleni delavec Josip Tru- mer, ker se je bil skregal s svojo ljubico. Obesil se je na jermen. Zaradi javnega nasilstva. V Ribnici se je spravil 11. m. m. posestnik Valentin Weiss nad hi¬ šo Marije Šup in njene hčerke. Metal je kamenje v hišo, razbil neko okno in v sobi petrolejko in steklenico s petrolejem' Oddali so ga zaradi javnega nasilstva de želnemu sodišču v Celovcu. V kratkem otvorijo Slovenci v Trstu novo kulturno središče, u- metniško razstavo slik in kipar¬ skih del-. S 24. avgustom so že na¬ jeti prostori v središču Trsta in upati je, da bo razstava že par tednov pozneje otvorjena. Svojo udeležbo je priglasilo že več u- metnikov in to ne samo sloven¬ skih, marveč tudi nekaj nesloven¬ skih, da bodo za posamezne se¬ zone pošiljali svoja dela v Trst. — Umen iki so pa sklenili, s to raz stavo združiti tudi stalno slikar¬ sko in kiparsko šolo v Trstu. V slikarski šoli se bo učilo o študi¬ jah v ateljeju in v prirodi, kipar¬ ska šola pa se bo bavila s figural¬ nimi akti, portreti, draperijami, kompozicijami in živalskimi su- jeti. Šolo bodo otvorili koncem septembra ali začetkom oktobra in bo trajala čez celo zimo. — Opozarjamo rojake v Ame¬ riki na “SLOVENSKI ILU¬ STROVANI TEDNIK”, ki iz¬ haja v Ljubljani in je jedini slo¬ venski list te vrste. Priobčuje mnogo lepih in jako zanimivih Poskusen samomor Korošca .v Trstu. slik o slovenskih veselicah (so¬ kolskih, pevskih i. t. d.) o gleda¬ liških predstavah, o znamenitih slovenskih možeh, o krasnih slo¬ venskih krajih itd. pa tudi sve¬ tovne znamenitosti. Tako je n. pr. priobčil “Slovenski'Ilustrova- ni Tednik" več krasnih slik o,. Po- stonjski jami, Bledu, Bohinju, Šo stanju, Trstu i. dr. krajih; priob¬ čuje pa tudi slike o važnejših do¬ godkih, ki se dogode v slovenskih krajih in sploh po svetu n. pr. o strašni nesreči v Trstu, vstaji v Albaniji, otvoritvi Sokolskega do ma v Domžalah, vsesokolskega zleta v Zagrebu itd. itd. Kakor že rečeno je to doslej edini in pr¬ vi slovenski ilustrovani tednik in ga prav toplo priporočamo roja¬ kom v Ameriki, da si ga naroče, saj je naročnina zelo nizka: za Ameriko celoletno $2.50, polletno pa $1.25. Denar se lahko pošlje naravnost “Slovenskemu Ilustro- vanemu Tedniku” v Ljubljano (Austria) ali pa potom kake ban¬ ke n. pr. Frank Sakser, 82 Cort- landt St. New York. — Clair A- ve. N. E. Cleveland, Ohio, Sumljivo obolenje. Dne 18. m. m. z vlakom, ki pri¬ de ob 11. dopoldne iz Trsta v Ce¬ lovec, je dospel tja tudi potnik, ki je spotoma zbolel za sumnjivimi znaki. Poklicali so mestnega fi¬ zika, ki je odredil, da morajo bol¬ nika takoj spraviti v bolnišnico. Sopotnike in kondukterja so pre¬ iskali, jih potem kot popolnoma zdrave odpustili. Voz, v katerem se je bolni peljal, so obdržali v Celovcu, da ga desinficirajo. Ali je zbolel potnik za kolero ali čre¬ vesnim vnetjem, se dozdaj še ni moglo konstatirati. V noči od srede na četrtek dne 16. m. m. nekako ob 1. je skočil 231etni natakar Pavel Zitter iz Celovca s pomola San Carlo v morje. En pristaniški delavec, dva nastavljenca družbe za stra ženje in zaklepanje in dva'finan- črfa stražnika, so morali napeti vse sile, da so potegnili samomo rilca, ki na noben način ni hotel da ga rešijo, na obrežje. Tudi na- stavljencem reševalne družbe Treves se je z vsemi silami uprl. Končno so ga vendar ukrotili in pripeljali na opazovalnico bolniš¬ nice, kjer je bil že večkrat v pre iskavi. Kdor hoče videti vsak teden le¬ pe slike iz slovenske domovine — in celo iz svojega domačega kra¬ ja — naj si naroči “Slovenski Ilu¬ strovani Tednik”. Ker prinaša sli ke o društvenih prireditvah, bo¬ dete spoznali'na slikah celo svoje ljube znance in prijatelje v stari domovini. “Slovenski Ilustrovani Tednik” pa rad priobči tudi slike in poro¬ čila o ameriških Slovencih. Ne¬ kaj jih je že. Pošljite mu slike! “Slovenski Ilustrovani Tednik” postane tako vez med Slovenci v stari domovini in onimi, ki so raz kropljeni širom sveta. — Naroči¬ te si ga takoj! i Slovensko podjetje Gilbert Hardware & Furniture Co. Tel. 30 Nasproti poste Gilbert, Minnesota. Denar je delal. Ogenj v deželni bolnici. 0000 kad i našo veliko zalogo grocerijskega in manufakturnega blaga. C®* Cene poštene. Postrežba točna. za Sartori Bratje ELY - - Minn. odSARTORI in TRAMONTINI CHISHOLM - - Minn. tel TRGOVINA z mešanim blagom pf za 0 -tl po ,slopi 2 ' Peter Bezeka Ely, Minn. Naznanja rojakom, da je ravno dobil zalogo ženskih svilenih jopic in kikelj, ravno tako tudi možkih, ženskih in otročjih klobukov. ^ Rudarji dobijo po najnizji ceni trpežne delavske obleke. Velika zaloga čevljev zenskih in otročjih slamnikov. Cene nizke, blago dobro. V, hh' Dne, 15. m. m. popoldne ob pol dveh sta naznanila iz Grada dva strela, da v deželni bolnici gori. Vnela se je namreč streha v ko¬ tlarni. Ogenj je bil v dobri pol u- ri od navzočnih zidarjev in požar¬ ne brambe popolnoma zadušen. Štajersko. V zadnjem času je krožilo po Labudu in okolici mnogo zelo do¬ bro ponarejenega denarja. Tako kroži zlasti nekaj zelo dobro na¬ rejenih goldinarskih falzifikatov, ki imajo letnico 1884, so zelo do¬ bro narejeni, vendar pa imajo temnomodro kovinasto barvo, so čutili med prsti nekoliko opolzki in so za 2 grama lažji kakor pra¬ vi goldinarji. V Železni Kaplji in Dobrlivasi je krožilo več petkron skih novcev. Kot sumljivega so zaprli nekega Frana Koširja in ga oddali okrajnemu sodišču. Primorsko. Drobne novice. -—• Umor. 13. avg. je našla po¬ sestnica Neža Zupanc pri nabira¬ nju suhljadi v gozdu blizu Sv. Ja koba pod Kalobjem mrtvo posest nico Rozo Koprivc iz Št. Jurja ob J. ž. Mrtvo telo je ležalo blizu die vesa na hrbtu. Noge so bile po¬ krite s suhim listjem. Najbrže se je morilca pri delu, ko je hotel mr tvo žensko skriti, splašilo. Ko¬ privc je živela s svojim možem v vednem prepiru. Mrtveca so spra vili v Kalobško mrt\iašnico. —- Revolver je ukradel svojemu gospodarju v Št.. Pavlu pri Pre¬ boldu delavec Jože Friedl. Grozil je ž njim več osebam, da jih po¬ streli. Ker Friedl najbrže ni po¬ polnoma normalen, so ga spravili v varno zavetje. — Ženo je skusil umoriti. V Maribor je došel te dni na orožne vaje knjigovodja nekega paromli- na pri Sv. Ivanu Žabnem na Hr¬ vaškem Franc Sterniša. S svojo ženo ne živi več 4 mesece skupaj. 15. m. m. se je srečal ž njo v Te- getthofovi ulici v Mariboru in jo je zvabilv neko bolj samotno ulico, kjer jo je z nožem parkrat zbodel in potem zbežal. Težko ra njeno žensko so spravili vbolniš¬ nico. Sterniša pa so prijeli in za¬ prli.. Doma je iz Slaptinec v ljuto¬ merskem okraju. Celjsko okrožno sodišče je obsodilo kmečkega fanta Levsti- Otrok zgorel. G. I. Arhar, učitelj na priprav¬ nici v Trstu, si je pod Sv. Križem ob morski obali zgradil leseno bi žico, kjer je bival med počitnica¬ mi s soprogo in dvema otrokoma. V sredo ob 5. popoldne, ko sta bila on in njegova žena zunaj na polju, se je starejši sin kopal v morju, 3 leta stari Bogdan pa je spal v hišici. Pred hišo je bil velik kamen, na katerem je rodbina ku hala in je bilo pristavljeno ravno mleko. Najbrže je zanesel veter iskro proti hišici, ki je bila v par trenutkih vsa v plamenu. Mali Bogdan je v koči zgorel. Od dru¬ ge strani pa poročajo, da je kočo nalašč zažgal neki poljski čuvaj, ki so ga že aretirali. Morski volk. Kapitan Andrej Škocijančič parnika “Sava‘‘ Ungaro-Croate, je opazoval na vožnji iz Reke v Volosko v bližini Preluke velike¬ ga, proti Reki plavajočega mor¬ skega volka, ki je bil kakih 7 me¬ trov dolg. Kapitan je to naznanil pristaniškemu poveljništvu. Eksplozija. V torej dne* 15. m. m. pred re- škim pristaniščem križdl motorni čoln blagajnika reške filijalke banke in blagajne del litorale, g. Valentina. Ko se je približal čoln Iki, je eksplodiral motor, čoln se je vnel in takoj nato potopil. Na Priporočamo rojakom nase dobro in svežo zalogo Železnine, kuhijnske peci, vsakovrstno pohištvo, najbolse barve, olje itd. Isti, ki ste pri nas kupili ste prepričani, da se dobi pri nas najcenejše in najboljše blago. n $ Vpeljavamo vodovod. | K likar, Mantel, Spitznagel. || CIty Drug Store. Največja lekarna Pitone 3. Chisholm - - Minn. Popolna zaloga zdravil in toaletnih stvari. Slovenci vedno dobro došli! Naša zdravila so vedno zanesljiva. Posetite me! C. Jesmore & Son 9 naj večja KONJUŠNICA EVELETH, - - - 415 Grant Avenue. MINN. Phone 23-1. Kakor tudi. Pogrebniski zavod PRI NAS BOSTE VEDNO DOBILI DOBRE IN ČILE KONJE ZA VSAK SLUČAJ PO PRIMERNI CENI. Izročite nam Vaše pogrebe in videli boste, da je naša postrežba najboljša in naše cene vedno poštene. A. M. Murnik EVELETH - - MINN. Grant Ave. Največja zaloga MANUFAKTURNEGA BLAGA, TKANINE, ZEN¬ SKIH IN OTROČJIH OBLEK, KLOBUKOV IN VSEH DRUGIH POTREBŠČIN. Posebno pozornost da¬ jemo Slovenkam! PRIDITE IN OGLEJTE SI NAŠO ZALOGO IN PREPRIČAJTE SE O NAŠIH CENAH. Joe Seliškar slovenski gostilničar ELY, MINN. Prodaja pristno domače, atrijsko vino, rudeče in belo po $1,50 do $2.50 galona. Whtskey od $2.50 do $4.00 galona. Potujočim rojakom nudim čedno prenočišče. Sveže pivo, dobre smodke. šjj Mike VVeinzierl | Ifi !fi tfi ELY, Minn. trgovec s zlatnino in urar. ifi Priporoča Slovencem svojo prodajalno. ® pravlja ure zanesljivo. 31 !fi bfi m Posečajte mojo trgovino. s Po- s tf> m Miners National Bank, EVELETH, MINN. Kapital, preostanek in delniška odgovornost 867.000. oo Pošiljamo denar in prodajamo paroMne liste na vse strani sveta. Mi vas zavarujemo v zanesljivih družbah. Poselite nas. ZAHTEVAJ Fashlon 66 In Mataafa" 99 najboljše smodke po 10 centov. 99 99 Elcorsi^ iz ^ is * esa havanskefla to= baka tudi po 10 centov. THE DULUTH CIGAR CO. DULUTH - - - - MINN. 118-120 W. Michigan St. MAKS ARKO, Aurora, Minnesota. ; <|> Priporoča Slovencem svojo gostilno in lepo urejeno ..m restavracijo Postrežba točna. Rojaki posetite me. Avgust Šenoa: ZLATARJEVO ZLATO. hrvatski kraljevini, da Štefan Gre ! gorijanec iz zasede meče pečine Historička povest iz XVI. stolet. (Po petem hrvatskem natisu.) Poslovenil Silvester K. ‘‘Bodi miren! Mnihi samotarji, so te opisali pred njim — oprosti mi besedo — kakor posinovca ži- vega satana, da jih pleniš, da jih sužnjiš in da ne poznaš ne Boga in ne Svetnikov. Tudi so mu rekli, da mestne hčerke vedo najbolje, kako izpolnjuješ šesto božjo za¬ povedan držiš zvestobo svoji so¬ progi,'gospej .Marti — “Laž! sama peklenska laž!“ oglasi se Gregorijanec ter zarež ; dovrh glave, da je bil celo'uteme¬ ljen sum, kako velja ta “laž" za pol istine. “More že biti," potrdi Vramecj in gleda Štefana zvito izpod obr- j vi. “Sicer pa ie to briga tvojega j duhovnega zdravnika, a'jaz ni¬ sem tvoj izpovednih. Na vsak način vidiš, da nisi banu povolji' in da bi on ne pohvalil ravno ka¬ nonika, kateri bi ljudem očividno j lomi! s teboj kruh. Jaz ne ma¬ ram mnogo za vsako malenkost¬ no zlovoljo, toda prečastiti go¬ spod Niko je boječ, vrhvsega pa j tudi velik gospod, ki bi rad bil še; večji. Mitra se zdi kanoniku ka¬ kor mladeniču lepo dekle. Nje¬ govo srce je naklonjeno tebi in tvojemu rodu vedno, ali boji sc podati ti pred svetom roko. Zato je poslal mene sem.‘‘ “A čemu ?” ‘Slušaj ! Časmanski stolni prošt je prejel pismo z Dunaja, v katerem'se piše tudi o tebi." “O meni? Z Dunaja? Pa kaj se piše?" "Piše ne ravno dobro in ne go¬ vori se dobro o tebi na cesarskem dvoru/' “A 'kaj so si zopet izmislili o meni ?“ “Mnogo, marsičesa. Prvič: na I Dunaju sumničijo, da si tajno de¬ loval z Gubcem*), katerega so ne j davno tako čudno venčali na Mar kovem trgu, da si tajno hujskal kmete in male plemiče na gospo- i do in jim tudi daial pomoči." “Prvič: to je podlo obrekova¬ nje,' - razsrdi se Gregori janece, "da, obrekovanje, prečastiti go¬ spod ! Gregorijanec je moje ime ! in ime mojega rodu. Velikaš sem mogočen in premožen, kmet je smet, a vsi drugi vsakdanježi ih naj imajo sto in sto grbov od ria-; šega praočeta Adama, niso mi bratje. Res je bilo včasih, ko so me nakrat pritiskali stari rogovi- lež Tahi, kraljeva sodnija in po-, dli Zagrebčani, da me je navlada- la jeza in sem vzkliknil: Štefan. : kaj ne. kmetske pse na gospod- s‘ke volkove! Toda kmalu sem se; premislil in rečem lahko pri mo¬ ji veri, da nisem kmetskega pun¬ ta podpihoval in ne prilagal gor¬ ljive tvarine. Ali čeprav sem re¬ kel tako, vendar nisem grešil kajti če si ne morem nakloniti Roga, hočem -si na pomoč pokli¬ cati pekel." “Gregorijanec je govoril s hu¬ do jezo in potegnil večkrat iz o- biltlega vrča, a kanonik ga je mirno 'poslušal in gledal. "Drugič," nadaljuje starček, ‘‘pravijo, da podpiraš in ščitiš lu -1 jteranške pridigarje, katere je po-i kojni Ivo Ungnad poklical v na- ! še kraje, da zatirajo pravo katoli- 1 ško vero. Cesarska svetlost sama j ti to sicer ne prišteva v velik! greh, Maks se natihem sam nagi-1 ba k tem novotarijam, ali tvoje j ravnanje ti štejejo V greh ©ra- škovič in druga dvorska gospoda, ki nemilo trgajo smrdljivo dračje; iz njive Gospddove." “Ha, ha! Glejte te velike hudo- j bije! Jaz sem naj luteranec ali! vsaj zaščitnik luterancev? Jaz maj ram za to pasjo luteranščino, za! vse paganske prikupljive in nepri j kupljive strele, katere so nam“po- pod noge jed nemu nadvojvodi Karlu, katerega je. kraljevska svetlost imenovala zapovedni- kom naše kraljevine; da ravno 1 - sti Štefan Gregorijanec dela spletkarijo proti generalom voj- niške krajine, kateri prihajajo, da iias branijo pred turško sužno- stjo. To govore o tebi na Duna¬ ju." “To govore?" zakriči Štefan je¬ zno. /"Ne čudim se dunajskemu blebetanju, a tudi nisem tako ne¬ umen, da bi ne uvidel, kako me ni ne naša in ne dunajska gospo¬ da zapisala z rudečimi črkami v svoj koledar. Nisem klečeplazec in ne znam se klanjati po španski. Toda ne spletkarim, ampak mir¬ no živim zase ; kaj hočete torej z obrekovanjem? Ali vem. čegavo je to maslo ! Ferdo Tahi je izredil te peklenske tožbe v svoji gnjus- ni duši, katera nikdar naj ne gle¬ da raja božjega —•“ “Ne bodi blazen!“ pretrga mu Vranec besedo. “Da, on ! Še zdaj, ko mu je že satan vzel nečisto dušo, še zdaj me grize njegov strup, katerega je bil on v življenju izbrizgal na me. Že teče šesto leto, odkar me je bil tožil pri kraljevski svetlo¬ sti na Dunaju, odkar so me bili poklicali v Požmi pred kraljevo sodnijo, a čemu? Ker sem branil pravice svoje tašče Uršule, mate¬ rinstvo svoje žene, gospe Marte Henningove, ker nisem pripustil, da bi hudobni oderuh Tahi po¬ grabil ves Sosedgrad. Hujskal je na mene četudi zagrebško kra¬ marsko pesjad, naj se dvigne nad mene, češ, Medvedgrad in vse mo je imetje ni moje, čeprav imam pismo s kraljevim pečatom/da je vse to kralj Ferdinand blagega spomina daroval za vedno moje¬ mu pokojnemu očetu Ambrožu in po njem njegovim naslednikom. Ali naj pozabim, kako so osramo¬ tili naš rod, odstavili mojega oče¬ ta kot banovega namestnika, da je potem umrl same žalos.ti? Kdo je vsemu kriv? Tahi! A lani, ko mu je bila duša že na jeziku in mu v kosteh sedel vrag, ni li huj¬ skal mojega lastnega brata Bal- tarzarja..-dokler ni ta slabotnež o- gfdil sebe, mene Tn ves Gregori- jančev rod, ko me je v javnem zboru hrvatskih stanov in hrvat- Anton Zalar Martin Shukle Ch. Korošec Anton Zalar & Co. z EVELETH, 503 Grant Ave. Priporoča novo otvorjeno trgovino grocerijskega blaga kakor tudi mesnico Pilone 147_ s svežim in suhim mesom, perutnino in domače klobase. Kupujte potrebščine pri nas in mi vas zadovoljimo. ♦ JOHN B. SMREKAR J EVELETH, Minn. : l Vam preskrbi: ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ZAVAROVALNINO. VOŽNJE LISTKE. NOTARSKA DELA. POŠILJANJE DENARJA. PRODAJO ZEMLJIŠČ. Zanesljivo in pošteno. URAD 415 PIERCE ST. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ♦♦♦ ske duhovščine dolžil v Zagrebu. da ga mislim ogoljufati za nje¬ govo dedščino po očetu. In če¬ mu? ker sem menil pol Medved- grada zastaviti Krsti Mikuliču. da popravim naše gospodarstvo, ki je bilo propalo vsled velikih stroškov za vojske proti Turčinu in za pravde s posvetno in duhov- sko gospodo. Vse, vse si je izmi¬ slil stari prekanjenec, da bi me zatrl in uničil. In jaz hi se naj ne jezil? Naj ga udari božja strela v grob!“ — ‘ Vsled jeznega govora dvigajo se mu prsi in stiskate pesti: jezik mn obnemore in prevladan od je; ze skloni se na stol. ‘‘Ne skruni Boga!" svari Vra¬ nice in dvigne roko. “Praviš, da si katoličan, a jaz pravim — da nisi kristjan. Čemu bi li inače be.-, snel nad mrtvim imenom? Tahi¬ ja ni vec: slali iz Uraha in Tuebingena, - to liko, kakor za prerokovo brado, za brado turškega preroke. Če-‘ prav sem res grešnik; a vendar sem trden katoličan. Toda vpra¬ šaj naprimer gospode Zrinjske, kdo se da krstiti po obredu odpad nega virtemberškega patra, kdo li vlači tiskano kugo iz nemške zemlje?" “Jaz sam ne verujem, da bi se nagibal k luteranščini, kajti po¬ tem bi me nevidel pod to streho, katera bi postala sicer hudodelna jama. Pa nisem še končal. Tretjič na Dunaju govore — in to jim je tvoj naj večji greh — da drži Šte fan Gregorijanec, ta daleč Okoli znani junak svojo sabljo v nožni¬ ci, kadar šiba božja gomazi po *) Matija Gubec je vodil kot kmetski kralj leta 1573. kmetski punt. Bil je premagan in v Za¬ grebu na Markovem ttgu muč¬ ene. Posadili so ga na železen pre stol in mu razbeljeno, z dolgimi žreblji obito krono prebili na gla¬ vo. Na oči samo ga ni, častiti pri¬ jatelj !" zavrne Štefah krepko in upre glavo ob dlan. “na oči sa¬ mo. Njegov hudobni duh je še vedno v službi gospode — a so¬ sedno v službi Jurija Draškoviča in ta velika gospoda pazljivo za¬ liva strupeno drevo mojih jadov. katero drevo je bil vsadil Tahi. Tukaj je tudi izvir dunajske go¬ vorice." “Poidi torej med svet m poka-! ži se ntu ; ti imaš dovolj volje, du- j ha in moči. Dokaži jim jasno, da lažejo, kateri te obrekujejo, kajti nravi se : kdor šepeče, ta podpi¬ huje." “Nočem. Ne maram, kaj se go¬ vori o meni in če bi tudi maral, kaj mi pomaga? Izlaži se o pošte¬ njaku: “Človeka je ubil!" A po- šteniak naj se opere krivde, naj gre čist izpred sodišča, obrekova¬ lec bode vendar trdil: “Ubil je!" “Ali te nič ne miče, da bi se lotil dela in opustil nedelav¬ nost?" “Nič. Vse me le miče, naj se o- gibam sveta. Že mojega očeta Ambroža so davili in mrcvarili, odstavili, ga kot podbana, a tako davijo zdaj tudi mene.-Ali je vred no s sabljo mahati po tujih levih, ako te grizejo domače muhe in domači komarji? Ali j e vredno staviti glavo za one. ljudi. ki ti medtem zapalijo hišno streho?. Ne. Vrhtega imam dovolj nevolje doma. Gospa Marta gine mi od dne do dne kakor sneg na solncu Hladna je in občutljiva; zdaj se posti in moli. potem pa zopet mo¬ li in se posti. Niko je cela mate¬ rina podoba, mrtva oseba, ki se nji drži vedno za predpasnik. A p ave j _ stara mladik Gregorijan čevega rodu — je svojeglavnež, nemirnež, svojevoljnež in vroče krvi. Do meseca bi se vzprejel, a'ko bi mu le kdo prislonil le- stvo." (Dalje prihodnjič.) GEORGE L. BROŽIČU, prva slovenska, s# 1 " C«!> : jjOlM. ‘ IJINN 51 MAČE žganja v NO ITD' VSE NAJ:- 1 t5E ZAVAROVALNA AGENCIJA, v Minnesoti, »s**** 1 Mi smo uradni zhstopniki najboljših ameriških in evropejskih zavarovalnih družb v sledečih mestih železnega okraja; Ely, Tower, Aurora, Biwabik, Gilbert, Eveleth, Virginia in raznih “lokesnih.” ki Verai EI,lk‘Ph(^ Zavarujte svoje poslopja in pohištvo pri svojem rojaku kateri bode pazil na Vaše koristi v slučaju nesreče. POROČA SE i. NAROČILA TRDEG mehmega premo ta pragih toitli kadar ri Pošiljamo Denar točno in zanesljivo na vse strani sveta, za staro domovino smo v zvezi z tvrdko FRANK SAKSER CO. katera je znana po svoji točnosti in poštenosti. Prodajamo vozne listke za vsfc črte med Ameriko in Evropo, cene so vedno poštene. Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavni urad v Ely, Minn. ali podružnico v Eveleth, Minn. V slučaju nujne potrebe, pokličite nas po teleionu na naše stroške. Podružnica v Eveleth, Minn. John B. Smrekar, upravitelj. GEO. L. BROZICH. Ely Telephone 120. 174 LI. Eveleth “ First National Bank ELY- MINN. J’4 i'* *v v Kapital $50.000. Preostanek $11.000. fjj ijj Plačuje od ulog po 3°| 0 * Pošilja denar in ruje posestva. t Naj. Josef Sellwod, predsednik; R. IVI. Sellvvod, podpresenik; L. J White, blagajnik; A. L. Sundholm, pom. blagajnik. Jakob Sega, slovenski brivec Chisholm = = Minn. v Gerzinovem poslopju. v\ Se priporoča syojim rojakom. Najboljša Tonika katera povspešuje rast lasi in pre¬ preči izpadanja. Rojaki posetite me! ji J*L, Lvosij .tb kV PL L x \ * M; 'OJ, American Exchanp VIRGINIA — MINN. Najbolj pripravna banka za Slovence in Hrvate v mestu, Pošiljamo denar na vse strani sveta in prodajamo vozne liste. 3°| 0 obresti od vlog, Naravna zdravila. GLAVNO VODILO pri naravnem zdravljenju. ZDRAVLJENJE Z VODO. O vodi sploh. ♦Frank Veranth GOSTILNIČAR CHISHOLM, MINN. Vsi likerji, smodke, do- j i MAČE ŽGANJE, VI¬ NO ITD. ) VSE N IJA, NAJBOLJŠE VRSTE! neriških žb ia; jaku kateri če. tank Veranth ELY, Minit.=Phone 96. SPOROČA SE ROJAKOM i. NAROČILA TRDEGA IN MEHMtEGA PREMOGA. Naročite pravočasno, da boste imeli kadar rabite. > domovino a je znana J' ► poštene. urad v Ely. čaju nujne jZlCH. ione 120- , 174 D- *******! John Kostelc AURORA, Minn. PRI MENI DOBITE VSE KAR PRIPADA K gostilni prve vrsti IBIŠČITE ME IN SE PRE¬ PRIČAJTE. pajlepša prilika za [lk postati samostojen! Na prodaj: 1.000 >nar •1000 akrov farmerskega sveta • prodaj. Aker po $5 do $7. ta svet ježi v Lake County, o- |JI o 10 milj od Two Harbors. eprežen je z bistrimi jezeri in toki. Dober ribji lov. Svet je že sekan. . j. f. cl se n:) t>aja na temu svetu a0 iki ' c 1 ™ f ; a > se ista ne proda, pač pa * „ik- shjcaju kopanja rude odkupi ,al b T> svet _ naz aj in sicer po $175 n T ’ . °Pl a ča tudi obdelovanje in lku pi poslopja. NADALJE .1^,7 Q l 'i n ns oddelku na Proč- 'roctor n S ° V P lav * v mestu 0glasite se pismeno ali ustme- Gregor Kalishnik DULUTH, Minn. 118 Third Ave. West. Vvodi hoditi. Kopanje nog in rok. Kakor, če hodimo bosonogi v zraku, vpljiva tudi hojenje v vodi do členka, meč ali kolen, kopanje nog sploh utrjajoče, spodbudajo- če in odvajajoče. Posebno odvaja krv od glave, vratu in prs in je toraj posebno pri nakipenju krvi. pri vnetju i. t. d. priporočevatr Upljiva tudi na mokrico in sorod¬ ne bolezni in je toraj dobro sred¬ stvo zoper glavobol, prsne, trebu šne in spolne bolezni. Če je truplo utrujeno vsled ne- delavosti ali presiljenja, naj že te lesnega ali duševnega, vpliva vrni rajpče in os vezaj oče. Če pa se ta¬ ke kopelji Vzemo zvečer, lahke in mirno se spi in zjutraj tako re¬ koč z obnovljenimi močmi vsta¬ ne. Ako, se roke močijo v vodo, vpljiva voda enako, ter tudi odva¬ ja krv od glave, prs i. t. d. Pri revmatičnih boleznih pa ta¬ ko kopanje manjša bolečine. Ven¬ dar pa se roke ne smejo dalj v vo di držati kakor 30 sekund do tri minute. Kopanje sede in kopanje do pasu. Kopelji, pri katerih se sedi, vza mejo se v.nizki, navlašč za kopelj pripravljeni kadi, ali pa v ničkah. Kdor se hoče kopati sede, mora I se v kad ali ničke vsesti tako, da drži noge čez rob. Noge morajo ostati čisto suho, in le spodnji del trupla do sredi trebuha pride z vodo v dotiko. Take kopelji imajo namen uplii vati na spodnji del telesa ter ga krepiti in utrjevati. Take odvaja¬ jo klape iz trebuha, pospešujejo odvajanje odpadkov in vrejajo kr votok. Priporočevati so take ko¬ pelji pri ženskih boleznih, in pri farzdrazenju živcev, ker vpljivajo jako umirajoče. Enako vpljivajo kopelji do pa su, pri katerih so v. vodi tudi no¬ ge. Slabotne osebe naj visokost vqde počasi povekšujejo od kolen do pasu, da bodo jo lahko prena¬ šali. Krepkim" osenam take kope¬ lji posebno priporočujemo, kajti jako krepijo; bolniki pa jih ne pre naša j o v vseh slučajih. Sploh nek tere osebe laglje prenašajo kope¬ lji, pri katerih se sedi, kakor zgo¬ raj omenjeno, druge pa zopet ko¬ pelji do.pasu. Komu se, pa potijo noge, naj pazi, dri ne pridejo noge z mrzlo vodo v dotiko. Mrzle kopelji celega života. Če hoče človek .kopati ves ži¬ vot truplo) lahko to stori v pro¬ stih vodah ali pa v navlašč za to pripravljenih kadeh. Slabotnim in občutljivim ose¬ bam seveda ne prijajo^ vendar se pa navadijo takim .kopeljam; če že niso od starosti preslabi. Občutljivi mraz vode ne ško¬ duje : pač pa škoduje to, če se člo vek predolgo koplje. Tudi takrat, če voda ni mrzla, naj se mikdo čez pet minut ne koplje. Le krepke! osebe in plavarji smejo ostati ne¬ kaj časa dalj v vodi. Kdor hoče kopati vso truplo, naj pazi na to, da bo truplo pred kopeljo dovolj gorke. Dalje naj gre takoj, ko še je slekel, v vodo, ne pa, da bi se kakor je navada, poprej še ž-rrii- val, ter se naj potukne do vratu v vodo. Tako bo občutke dražil manj, kakor če počasi moči kožo. Tudi lahko človeka, če počasi zmače kožo in predolgo ne gre-v vodo, mraz prevzame. Če je voda mrzla, naj se samo malo v vodi giblje in.gre*spet iz vode. Če je pa zrak miren in solnče gorko. sije. sme se. kopelj raztegniti do pol ure in sicer tako, da je truplo ne¬ kaj časa v vodi, nekaj časa pa na soincu. Pritisk vode na prsi povzroči nekaterim ljudem plučne boleči¬ ne. Nevarno to sicer ni; vendar pa naj take osebe gredo le do rok v vodo, gornji del trupla pa samo dobro polijejo. •*>* Kdor se je takim kopeljam en¬ krat privadil, naj se koplje tudi po zimi, pa ne več, kakor dvakrat v tednu. Prostor, v katerem se koplje; ne sme biti preveč kurjen ali pa tudi nič. Koža je po mrzli kopelji tako neobčutljiva, ter se mora sploh vse naglo vršiti. Otroci’ naj se navadijo .že v pr¬ vem letu življenja mrzlim kope- 1 ■ljam. Že s početka naj 'Se kopajo v malo mlačni vodi, naj se (že-pri najprvi kopelji) polijejo z mrzlo vodo, ali se pa naj eno sekundo polože v hladno vodo, naj se več krat zmivajo z hladno vodo. po Tudi slabotni otroci bodo se po taki kopelji čutili veliko bolje, kakor v izključivo topli kopelji, ktera le slabi. Po politju z hladno vodo obu¬ ja se telesna gorkota otrok, in jih st.ariši skažejo s tem večjo dobro¬ to, kakor pa, če jim, kakor je na¬ vada (seveda napačna) grejejo plenice. V drugem letu življenja naj se otroci privadijo čisto svežim ko¬ peljam. če se to ni že v prvem le¬ tu zgodilo. Potem sf• pa naj izklju čivo v sveži kopelji kopljejo. Navada je, da otroke štupajo. da se ne obriblejo n. pr. pod paz¬ duho ali v mednožju. To pa je nepotrebno in abotno ;Taji jih naj imajo dovolj v snagi in jih kop¬ ljejo. Pri vročinskih boleznih take so kopelji jako koristne. Mrzle kopelji glave in očes. . Glava se po mrzli kopelji res utrdi, a kdor ima dolge lase, naj I bo previden. Najbolje je, če se | glava polije z mrzlo vodo in po¬ tem lase posuše. Tudi starci, kte- rim so lasje že izpadli, naj si poli¬ vajo glavo z mrzlo vodo. ker vpij t va taka kopelj jako osvežajoče.. Ako so oči zdrave (in če tudi slabe), de jim mrzla kopelj do¬ bro. Odprte oči naj pridejo nekaj sekund z mrzlo vodo v dotiko. Potem se eno minuto preneha in to pekaterekrati ponovi. Če so pa oči vneta ali drugače bolne, naj se ne vzame sveža vo¬ da, ampak preslana. Vmivanja. Vmivanja imajo namen osve- ' žavati in toraj samoumevno, da I utrjujejo. Naj se toraj. privadi | vsakdo vmivati najpopreje posa¬ mezne dele trupla, potem pa vso truplo, najpoprej, redkejše, potem pa vsak dan in slednjič po več¬ krat na dan. Kdor se hoče z vmivanjem zdraviti, naj vzame tople ali mla¬ čne, ampak svežo ali prestano vodo, , Bolj ko je kteri del trupla meh kužen, tem večkrat naj se ziniva. Umivanje ust (z ne premrzlo vodo) naj se na dan po večkrat vrši; Vsakdo pa si naj usta umije po jedi, zjutraj, opoldan in zve¬ čer. Tudi grlo naj se veečkrat iz¬ čisti, kar se najlaglje doseže z gr- gljanjem. Tudi ušesa ih nos naj ,se čisti z vodo. V ta namen naj se potegne voda v nos, v ušesa se pa naj spuste kapljice. Taka kopanja čistijo ter ob enem kre¬ pijo in utrjujejo dotične dele tru¬ pla. Kdor hoče vrniti vso truplo, a se noče kopati, naj stori to zju¬ traj, koj ko vstane iz postelje, ker ima takrat veliko telesno t6plo- te. 'Sploh pa je za umivanje pri¬ pravna vsaka ura, le zvečer ne¬ katere osebe ne prenašajo, ker jih .vznemiri. Take osebe pa naj vpli¬ vanje zvečer opuste. Za vmivanje naj se vzame de¬ belo tkana brisača, ktera pa se ne sme preveč izžmeti. Najpoprej naj se žmijejo prsi, potem spodnji dei trupla in roke. Potem še le se naj vmijejo noge. Vse to se pa naj zgodi v eni minuti. Tako se tudi nikdo ne more izgovarjati, da ima premalo časa ali pa da ga zebe. Kdor se zjutraj vmije po vsem životu, čutil bo ves dan vstrajen. osvežujoč vpij iv tega vmivanja. V vročih dneh, ko je človek kfa- vern in utrujen, ni bolj ega sred¬ stva, da se osveži, kakor je vmi¬ vanje vsega života. Celo kopelj ne vpliva tako osve žejoče, kakor tako umivanje. Pri utrujenosti .naj se vzame sveža voda tudi po zimi, ker krv potre¬ buje spodbuje. Po leti pa, in pri vročinskih boleznih naj se vzame izključivo sveža ali mrzla voda. Ker je tako vmivanje tudi pri bolnikih, ki leže v posteljah, la¬ žje izpeljati,'kakor kopelj, naj se toraj tudi te zmivajo tako, kakor je zgoraj opisano, namreč ako je treba osveževati krv. Pri težko bolanih je seveda treba previdno ravnati. Ako bolnik nima dovoli lastne gorkote, naj se umiti del trupla naglo pokrije, da voda ne shlapi. Če pa ima bolnik kako vro činsko bolezen, naj že umiti še mokri del izpostavi zraku, ker bo bolnik to lahko, prenašal in mu bo dobro delo. Naj se toraj pri nobenemu, ■ ki ima kako vročinsko bolezen, tako umivanje ne opusti. Ženskam, ki leže v otročji po¬ stelji, včasi nezavestne ali slabe, bo tako vmivanje' duh življenja bolj budilo in jih bolj krepilo, ka kor vsako drugo sredstvo. Ženske, če tudi jim je slabo, naj tacega vmivanja, ce so se mu enkrat privadile, ne opuste. Sa¬ mo na pravilo, da takrat, ko ču¬ tijo v telesu mraz, se ne sme z mrzlo vodo vmivati, treba je pa¬ ziti. Marsikateri ženski bolezm, vzrok je mehkužnost in to, da .pre malo pazijo na snago. Žalostno, pa resnično ! Arnold & Pickering ODVETNIKI VIRGINIA — MINN. Phone 322. Se priporočajo Slovencem za vsa advokatska in zagovorniška dela. Viiiage Livery konjušnica CHISHOLM, MINN. Phone 60. Matti, Boriin, lastnik VOZOVI IN KOČIJE ZA. VSE SLUČAJE. '\7 ‘U . / PRIPOROČAMO SE ZA POGREBE! First Natinoal Bank GILBERT — — — MINN. ELIZABETA MEDVED gostilničarka ELY, Minn. Priporoča cenjenim rojakom svojo gostilno, kjer se toči pristno, doma izpresano vino na drobno in debelo. • • • • Vedno sveže pivo in najboljši whiskey. GLAVNICA $25.000.00. PREOSTANEK $2.500. | POSEBNO POZORNOST DA¬ JEMO POŠILJANJU DENAR- NTI LISTI. ZAVAROVALNINA IN VOŽ- JA V AVSTRIJO. Josef Spreitzer Gostilna in prenočišča za potu¬ joče rojake. VIRGINIA, Minn. 418. Chesnut St. — Phone 134. Zraven Grant Opera. KADAR PRIDETE NA VIR¬ GINIO/ OGLASITE SE PRI • - MENI. IZVRSTNA POSTREŽBA JAMČENA. Agnich bratje gostilničarji ELY, Minn. Pitone 108.. Priporočajo vsim Slovencem svojo najboljšo zalogo založeno gostilno kjer se toči Iron Range Brevving Ass. pivo, pristno vino in wMskey. V mnogohrojen obisk se priporočajo. * AGNICH BRATJE. HiHiHiHiHiHiHiHiffiHiffiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHiHi H5 Hi Hi Hi Hi Hi Velika razprodaja Hi Hi Hi Hi Hi Hi | Tibs Hutchings Bsnkrupt zaloge v L@wis in šjj Hi Hi m Hi Hi Hi Manson prodajalni na Chisholmu. Začetek v petek dne IB. junija. Hi Hi Hi Hi Hi Hi | Na tisoče dolarjev svežega blaga, katero je kupljeno | | za manj kakor stane na debelo. Vse to blago posta-1 | vime na prodaj po zelo nizki ceni, kar pomeni zlate 1 Hi Hi Hi dolarje za 50 centov. Hi Hi Hi |] Pridite zgodaj, ter si oglejte najlepše blago. Zapomnite si prostor velike Hj tj; razprodaje v Lewis in Manson. Hi Hi HiHFiHiHiHiHiHiHiHiffiHRHiHiHiHilfiHii^ffiHiHiHiHiHiHiHi Maks Volčanšek Ereleth - Minn. Je otvoril prvo slovensko trgovino v Minnesoti z ra¬ znimi likerji na debelo. Rojak'! Kadar pohajate slovenske gostilne, zahtevajte bla¬ go, katero prodaja vaš rojak, in T rgovca! Dajte naročila svojemu, kateri vam da najboljše blago po boljših cenah kakor tujci. Prihranite naro¬ čila za njega. “OLIVER” NOVO MESTO V BLIŽINI VELIKIH TOPILNIC. leži v sredini ogromnega podjetja. /UT,' ' , ■ -V-' -■ ) ,' i ' - ' __ Slika kaže podstavke tovarniškim poslopjam pri Steel Plašnf«. Stavbni loti od $150 do $300. - Business & Corner lote nekaj vec. - Na lahka me¬ sečna odplačila, brez obresti, brez takse za dve leti in ne plačila v slučaju bolezni. Kupite lote sedaj, dokler so cene nizke In plačila lahka. - Brezplačna vožnja na mesto OLIVER, kakor tudi na STEEL PUNT vsako nedeljo ali tl, uri dopoldne, OLIVER TOVVNSITE CO., 203-4 Torrey BWg, DULETH, MINN. Iščemo dobre in zanesljive zastopnike. Ml:-/!//-' . J' . S i®i OMCHKHMHHMHtHMMHMHMMKKHM« | Protialkoholni sestanek v Za- * Ui s s Pilone: Melrose 914. Zenith 934. Residence Melrose 757. !fi jš>lafantaki salonit s M. Danculovich & Co. ^ 529 West Mich. St. !fi yR s Raznoterosti. !fi S MHSHCHOHHHS$9KHCK$3KSHMHMhShOHCHMH9HsI Svoji k svojim! DULUTH, Minn. jjj bF S L£ Zlat |e ta pregovor, a malo se spolnuje. Ml hočemo pa to spolnjevati in IE 2 izvršiti, če se pri nas obrnete. Kupite pri nas šifkarte, a popijte tudi » — Jj izvrstne pijače. V vsem vam hočemo postreči in tudi če iščete dela itd. .ji UC Kadar pridete v Duluth, obiščite nas in se prepričajte, kaj moremo za UC 2 vas storiti in takrat bodete sami rekli, držimo scž jp, * Svoj! k svojim! * bfi L£ Pazite na napis i broj “Slavenski saloon” ne “Poljski”. Na stara leta se je oženil Anton Erchull Gilbert - - Gostilna. - Minn. Izvrstne pijače, smodke, itd. Slovenci pohajajte v trgovine svojih rojakov. Postrežba in blago najboljše. Broadway Lavery Phone 97. Gilbert, Minn Dobri vozovi, zanesljivi konji, posebno za po. grebe in ženitnine. Pridite k nam in se prepričajte. John France 1, gostinlcar Gilbert - Minn. Phone 26. Kadar pridete v mesto, oglasite se pri meni, postrežem vam z najboljšo pijačo in smodkami. Svoj k svojemu! v Nirehazi večkratni milijonar Emanuel Feldheim, kot poročajo ogrski listi. Star je 76 let ter ima 4inpol milijona K premoženja. Živel je popolnoma samotarsko že desetletja na svojih posestvih. Žena mu je umrla že pred dolgim časom, sin njegov je že leta v bla¬ znici, hči pa se je ustrelila. Obče¬ val je z eno samo družino, v ka¬ teri se je tudi porodila njegova druga žena. Lepo dekle Jolan Klein je namreč tako navdušilo sivega milijonarja, da ji je ponu¬ dil srce in roko, kljub temu da je stara komaj 17 let ter je sam bli¬ žji osemdesetim kot sedemdese¬ tim. Dekle je sprejelo ponudbo ktarega čudaka ter si pustilo naka zati v poročnem kontraktu 300,- 000 K ter si zagotovilo za slučaj, da bi bil zakon blagoslovljen z o- troci — kdo more vedeti? — po¬ lovico premoženja. Poročni par je že odšel na poročno potovanje ter uživa sedaj medene tedne v nekih čeških toplicah. grebu. Dne 15. m. m. se je jako dobro ! obnesel in se v kratkem ustanovi abstinenčno društvo. Razun ba¬ novinskih Hrvatov so bili zasto- | pani tudi Bosanci, ki so poslali | arganizatorja treznostnega giba- nja med kmeti, g. \ r lada Maliča. | Srbi iz kraljevine so poslali dr. ^Popoviča kot zastopnika “Trezno sti“. Slovence je zastopal urednik [ ‘‘Zlate Dobe“, g. župnik Kalan, šegar izvajanjem so zbrani bur¬ no pritrjevali. Kot zanimivost s sestanka omenjamo, da se ga zdravniki — razun sklicateljev — niso udeležili — baje so ravno o- ni treznostnemu gibanju nekako nenaklonjeni. Lapp Bratje slovenska mesnica GILBERT Mi nnesota. Sveže in suho meso, perutnina, domače klobase itd. Vse najbolje po najnižjih mogočih cenah. Rojaki! Kupujte pri svojem. * Nova iznajdba. Hamburški inženir Bohle je iz¬ našel letalni stroj, ki se more ko¬ mandirati potom elektrike po brezžičnem načinu. Nova iznajd¬ ba je sorodna iznajdbi Kristijana Wirttia, čegar iz daljave vodljivi pomorski čoln je pred kratkim na Wansee-ju pri Berolinu zbudil ob čno pozornost. Kot se poroča, je novi letalni stroj svoje prve le¬ talne poizkuse s pomočjo brezžič nega brzojava izborno prestal. T‘k letalni stroj, vodljiv z elek¬ triko brezžičnim potom, je nam¬ reč v slučaju vojske velike važno¬ sti za obstreljevanje zrakoplovov in letalnih strojev, ker je z novo iznajdbo možno, z letalnim stro¬ jem vreči razstreljivo na poljub¬ no mesto in tako uničiti vsak zra¬ koplov. Letalni stroj'je vodljiv na vse strani in se mu more vodljiv zrakopljov le z naj večjo težavo izogniti. Razstrelivo se more iz¬ pustiti iz letalnega stroja tudi brezžičnim potom, tako da je ne¬ varnost za napadajočo stranko po polnoma izključena. Novi letalni stroj ima obliko Parsevalovega zrakoplova. Dolg je 4)4 metra ter ima linpol metra premera. Na koncu gondole ima dva zračna vi jaka, spredaj pa enega. Najvažnej ši del zrakoplova je pač priprava za sprejemanje električnih valov, s pomočjo katerih se vodi. Za kr- marenje tega letalnega stroja so seveda tudi posebne priprave, ki se uravnavajo po brezžičnem si¬ stemu. Pri prvih poizkusih je od časa do časa odpovedal motor, ta¬ ko da se nekatere vaje niso po¬ srečile., Gotovo pa je, da je izpo¬ polnitev nove iznajdbe vprašanje nekaterih mesecev. Hmelj se draži. Iz Žateca poročajo, da se je tam prodajalo 50 kg hmelja za 50 K. Radi vročine je angleški vojni minister odpo¬ vedal jesenske vojaške vaje. Defravdacije v Matici Srpski. Iz Novega Sada poročajo, da je bil blagajnik Manojlovič, ki ie poneveril pol milijona društvene¬ ga premoženja Matice Srpske, a- retovan v Srbiji. Društvenega slugo, po imenu Jankoviča, ki i- ma 100 tisoč 'kron premoženja, medtem ko ima samo 60 kron me¬ sečne plače, so istotako aretovali. Drzen poštni rop *v Budimpešti. Včeraj je bil v nekem podružnič¬ nem poštnem uradu v Budimpe¬ šti na Atilaringu izvršen drzen poštni rop. Ob 4. uri popoldne je došel v urad nek boljše oblečen človek, ki je zahteval, naj se mu takoj izplača nazaj 400 K, ki jih je dopoldne naložil na poštnohra- nilnično knjižico. Uradnica, ki o tem ni ničesar vedela, se je obo¬ tavljala, v tem trenutku pa je pri drvil k ograji nek drug neznanec Potegnila sta iz žepov revolverje ter zahtevala od uradnice denarja Ena izmed uradnic je pobegnila, medtem ko je druga v velikem strahu posegla v ročno blagajno ter jima vrgla pest papirnatega in srebrnega denarja. Roparja pa sta zahtevala še več, nakar je vr¬ gla še več bankovcev pred njiju. Dobila sta kakih par tisoč kron, nakar sta pobegnila brez sledu. Velik požar. — 10 milijonov škode. V Toplicah na Češkem je pogo¬ rela tovarna za steklo tvrdke In- vald in tovarna za železnino. Po- [ žar je izbruhnil včerajšno noč. | Ostale so samo razvaline. Škodo se ceni na 10 milijonov K. V o- beh tovarnah, je bile uslužbenih 1300 delavcev, od katerih bo se¬ daj veliko del brez dela. Ponarejene poštne nakaznice. m* BrFWINGCoMPANY ■ r— Fitger Brevving jCo. Duluth - Minn. Večina slovenskih gostilničarjev toči Fitger pivo, v sodčkih in stekleni¬ cah varjeno iz pristnih snovij. Josip Geržin zastopnik za ELY, Minnesota. Gospodarji in gospodinje! Če rabite hišne sprave, rokodelskega ali kmetijskega orodja ali vsakovrstne barve izročite mi svoje naročilo. Če vam blago ne ugaja, vam vrnemo denar Prodajalna nasproti pošte. PRIPOROČA SE V OBILEN OBISK. ANDREW ROINE trgovina železnine CHISHOLM - - Minn. Z Dunaja poročajo: 15. m. m. je na jožefstadtski poštni urad do¬ spela poštna nakaznica za 987 K, naslovljena na B arona De Bain. Dognali so, da je ponarejena in da je bilo že 11. m. m. izplačeno na ponarejeno nakaznico 852 K. Policija je poizvedela, da je k ne¬ ki zasebnici došel pred časom ne¬ ki Erich Sobola ter jo naprosil, naj sprejme nakaznico na ime De Bain. Ko je Sobola zopet prišel 15. m .m. vprašat k omenjeni žen ski, če je prišel denar ter zvedel, da ne, je šel na poštni urad, kjer pa je bil aretovan. Zaradi te sle¬ parije je bil aretovan lSletni po¬ možni poštni sluga Adalbert Zakl. Kolera. Sladkor se je včeraj na praškem trgu zo¬ pet podražil za 90 h. V Hambur¬ gu in Magdeburgu so cene posko ■ čile za 40 centov. Veliki požar v Rusiji. V gouvemementu Kazan gore vladni gozdovi v obsegu petih kvadratnih kilometrov. Na tisoče ljudi sodeluje pri gasilni akciji. Škoda je ogromna. Srbija proti živinski kugi. Iz Carigrada poročajo, da so konstatirali tam v sredo nad 60 novih slučajev kolere, včeraj so konstatirali zopet 35 novih sluča¬ jev, 6 oseb je umrlo. "Župana, in sa nitetne zdravnike predmestja Bu juldere so zaradi malomarnosti odstavili. Vsled sklepa mednarod nega sanitetnega sveta je bilo pro glašeno pristanišče in Marmarsko obrežje do Silorija ter pristaniš¬ če v Pandermi za okuženo od ko lere. V San Giovani di Medua so konstatirali 5 novih slučajev, v Angori in okolici v zadnjih 2 dne¬ vih 80 novih slučajev: 60 oseb ie umrlo. V Solunu se je zgodil na nekem parniku, ki je prišel iz Ca¬ rigrada, en slučaj kolere. V Cari¬ gradu v vojašnici Toptane je zbo lel za kolero še neki drug vojak. Pa Albaniji so konstatirali v raz¬ nih krajih 40 novih slučajev in 22 slučajev smrti vsled kolere. Vojni minister je odredil, da se morajo na severu vilajeta Kosovo staci- jonirani redifski bataljoni divizij iz Angore, Trapezunta in Sivasa vkrcati v San Giovani di Medni, da se vrnejo v domovino. V Ska- dru ostane 8 nizamskih bataljo¬ nov. Največja nesieča za srbsko ži¬ vinorejo je živinska kuga, ki sc zanaša v Srbijo iz Turške. Zato i- ma Srbija take težave pri skle¬ panju trgovinskih pogodb za izva žanje svoje živine. Doslej se je ta država le malo ganila, da bi re¬ šila kmetsko ljudstvo te strašne škodljivke njegovega blagostanja a sedaj obeča biti bolje. Izšla je naredba, da se v območju 37 ki ¬ lometrov od turške meje vodijo natančni katastri živine, ki jih bo nadziral živinski revizor. Za vsa¬ ko glavo, ki bi se našla nevpisa¬ na, bo posestnik strogo kaznovan. Dobro se je osvetil. data, potem pa pravi eden umira¬ jočemu: “Prečastiti gospod, za kaj pa ste naju klicali in čemu naj tu stojiva?” Komaj slišno odgo¬ vori piarist: ‘Umreti hočem ta a o kakor moj gospod, Jezus Kristus, med ■—- razbojniki . . Propadanje Benetk. V Italijanskem listu ‘Cicerone se navajajo vzroki stalnega pro¬ padanja umetniških zgradb Be¬ netkah. Preiskave so dognale, da je vsled neprestanega čiščenja ka nala “San Marco“, da bi se dobila globina osem metrov za bojne in trgovske ladje, začela zemlja po¬ puščati in ne more več vzdrževati zgradb. Razven tega voda iz “Ca- nala Grande“ vsled močnega o- vinka pri ‘Rialtu“ išče podze¬ meljske poti izpod Markovega tr¬ ga v San Marcov kanal. Zaradi tega so se pojavile tudi razpoke na velikem mostu “Rialto in bližnji palači ‘‘Fbndaco del Tede- schi“ in zaradi tega se je tudi po¬ rušil stari Kampanil. Tla v cer¬ kvi sv. Marka so se močno udale. A na njenih obokih, na glavnih zidovih doževe palače in na mo¬ stu “dei Sospiri” so se pokazale razpoke. To leto se pojavljajo no¬ vi znaki nevzdržjive zemlje. V ve liki'cerkvi San Giorgio Magiore na drugi obali kanala je nastala' močna razpoka preko srednjega svoda. Ni dvoma, da je vzrok stal nega propadanja zgodovinsko u- metniških zgradb v Benetkah v neprestanem čiščenju obrežja. V Benetkah doslej žalibog niso o- bračali na to pozornosti. ROJAKI. V Ely in okolici ki kupujete hiše, oglasite se pri podpisanemu. Jaz imam vedno nekaj hiš na pro¬ daj po primernih cenah, ravno ta¬ ko Vam lahko dobim kupca, če imate hišo na prodaj. Kolektam tudi stanarino (rent) po primer¬ nih cenah. 'Geo. L. B r o z i c h. IGRA OD 15. — $100 NAGRA¬ DE. Postavite eno številko v vsako odprto mesto tako da kadar se sešteva od katere strani da je vedno vkupno 15. Vsaki oni, kateri nam bode po¬ slal dobro rešeno igro, dobil bo¬ de kredit od $100.00, nad 4 kras¬ nim lotoma, blizi Velikega New Vorka. Cena lota je $199.00, ampak za onega, kateri pošlje dobro rešeno igro, stalo ga bode samo $99.00 in ta denar izplačeval bode samo mesečno, in to $5.00 naprej, ter pozneje samo $3.00 mesečno. Pisma pošiljajte na: SLOV. DEP. ROOM 911, 61 Park Row. New York City NAŠI ZASTOPNIC V zadnjem našem listu biavili imena nekaterih jakov, ki so sprejeli naše vo. i e rojakom toplo priporoči naprosimo, da jim poverij 0 čnino v katero so opravič^ 5 ' hirati. Priobčimo imena tih bi jim rojaki zaupali svoja čila v največji meri. Zastopniki so: G. John Stupica, za Chis Minn. G. Mat. Kostanjšek, za \’j r , Minn. Minn. G. Louis Minn. G. Jakob Minn. Peterlin, za An Delak, za P, nvab ^ 1 i o* *iT John B. Smrekar, za E V el e Minn. Anton Motz, za So. Chicago Frank Osredkar, North Chic a: ni. ^ vAif ,REZ ° L Kajetan Erznožnik, box 155; lersel, Colo. John Mlakar Claridge, Pa, bos p . -z:: Mike Krivec, box 324, Colo. B. L. Kapsh, za Ely. Louis Vesel, za okrožje. »V* ital (jop 1 * 1 iiia ou za a f" liVf.s«! psebno seio waa i!BeD °' Alois Kotni! slovenski stavbeni! 110 Lincoln Ave, ] pričuj 0 ”' je skirar-- cašega. d™ n#) e zboroyi n . d &K.S.K..J v straši.n * 51 zasto Eveleth - - Postavlja poslopja in druge stavbe nižji ceni. - Delo točno in izvrstni, Vprašajte ori meni kadar imate kaj ti jota k ? 1: K. J- vrsl jtakor je bilo ■E zborova DELNIŠKA DRUŽBA “1kateri RODNI VESTNIK". išče zastopnike po vsi \ slov -Chrcago, skih naselbinah. Kdor J 1 baza veselje in želi pospeševat! di stvar, naj se prijavi pismeno ustmeno pri upravništvu. Za gov trud in požrtovalnost sti se mu običajne odstotke. Nadalje išče družba sprel potovalnega zastopnika in nizatorja. Plača po dogovoru, nudbe naj se odpošljejo takoj. ;i:ui ■ ■ BO' Resolui , 01)00 orati bedni seji n, balo dozdaii pravice glede ra K. S. Jv uk Pooblaščeni. m, ti kode glavno zW J. se obdržavik :or je bilo uit! zborovanju v Pittsburgh H 3 glavni pr< * l|Anto, I koltov da , H k. j.;, . Sov s, ni "Nna koriu mani 1 . !r ' Vse konzularne in tarske zadeve, civilne vojaške, prevzema v L,^ . tro in uspešno izvršiti HL , iiia p 0r • ulav* IVAN KAKER ' 220)4 Grove Street. MILWAUKEE, Wis. Podpirajte nas lisi J HvCi' hitrih HjA- POdftU a ZJ * delet 4 * P)e||L. 0v nikf 'Noč, Najmočnejša narodna banka y Mesaba Range j e | First National Bank »vr;- Cl >ica. CV; HIBBING - MINN. Premoženje cez Sl,000.000-00. Posebno se priporočamo za zavarovanje In pošiljanje denafi«! Od vlog plačamo po 3°| 0 obresti. 9 Nek profesor piarist na Ogr¬ skem je bil tako srečen, da mu je nek sorodnik v testamentu volil 12.000 K. Toda ostali sorodniki so bili nevoščljivi ter napadli o- poroko. Začele so se pravde in kakor navadno, je bil tudi tu ko¬ nec ta, da sta vseh 12.000 K spla¬ vila v žep oba odvetnika. Nedav¬ no pa je piarist nevarno obolel in ko se je prepričal, da zadnja ura ni več daleč, dal je poklicati oba odvetnika, ki sta pred letom tako mastno služila na njegov račun — namreč svojega in nasprotni- škega. Ko sta prišla, ju je prosil, naj se postavita vsak na eno stran ob njegovem vzglavju; potem je zaprl oči in začel umirati. Odvet¬ nika nekaj časa stojita in se gle- S s | Peoples Brevving Co. v Duluthu, Minn. var najboljšo pivo in ga raz pošilja v sodcekih in steklenicah. Pivo se kosa v dobroti z £ S S s s £ tfi tR bfi s kim drugim. ^