Moltašanova, da bodo namestili na raznih najbolj severnih točkah avtomatične vrcmenske postaje, katcre bodo spustili na večni led iz aeroplanov. Nekatere od teh naprav se bodo gotovo obnesle jn pošiljale po širnem svetu s pomočjo radija kar same brez i'loveške vodilnc roke vremenska opaŁovanja iz krajev, ki odločujejo glede vremena celemu svetu. Poročilom avtomatičnih vremenskih postaj bodo Bledile sigurne vremenske napovedi najboljših tozadevnih strokovnjakov In znanstvenikov. Vinicarsfta hredifns zodniga. Občni zbor. Kakor se ob raznih jubilejnih prilikah postavljajo spomeniki, tako smo si ga postavili enako tudi mi viničarji ob desetletnici obstoja naše »Strokovne zveze viničarjev«. Toda ta naš spomenik ni kak dragocen kamen ali soha, marveč živ organizem, ki se bo razvijal vedno dalje in višje ter bo postajal vedno mogočnejši. Za spomin desetletnice naše in organizirane viničarske borbe smo si ustanovili »Viničarsko kreditno zadrugo«, to je, našo lastno in stanovsko hranilnico in posojilnico. Svoj sedež ima v prostorih tajništva »Strokovne zveze viničarjev« v Slamnjaku nad Ljutomerom. Dne 1. julija 1930 je že začela ta zadruga redno poslovati in dne 27. julija Je že imela svoj prvi izredni občni zbor. Treba je bilo še spremeniti pra\rtla, izvoliti nadzorstvo in potrditi pravilnike o podružnicah zadruge, ki se bodo ustanovile v vseh viničarskih krajih, kjer so že viničarji organiziraai. Načelnik zadruge je podal pri tej pril'1d pregled stanja zadruge v teh 27 tih dnevih njenega obstoja, katero pa jo nad pričakovanje zadovoljivo. Članov je štela zadruga do tedaj že 60, kl so vsi plačali deleže. Vloženega denarja je bilo v teh dneh pri zadrugi vsega skupaj 36.781 Din. Celotni denar- ni promet v teh dnevih pa je znr.Sal 76.517 Din. Na podlagi tega se najlopše kaže naša strokovna zavest, ker ta denar je izključno le viničarski in pa dejstvo, da smo imeli viničarji popolnoma prav, da smo se odločili za lastno kreditno zadrugo, ker le po njej se bode merila naša skupna gospodarska moč in zraven strokovne organizacije se vodila najuspešnejša borba za našo čimvečjo gospodarsko in socijalno neodvisnost od vsakogar. Te številke in v tako kratki dobi nam čisto jasno pokazujejo, kaj lahko zmoremo viničarji, samo Ce le hočemo. Naše moči je treba samo zbrati, ne pa jih pustiti raztresene, pozabljene in nevidne, kakor se je to dogajalo dosedaj. Ako imajo drugi stanovi svoje banke in denarne zavode, ni res, da mi viničarji niti ene zadruge ne bi mogli. Ako vidimo, da je kaj takega koristno drugim, nikoli ne more biti škodljivo nam. Samo več zavesti, več skupnosti in r.aupanja v lastno združeno moč je treba, pa bo vse šlo. Koliko težko prisluženega in celo pristradanega viničarskega denarja je šlo že drugim v korist. Zato pa sedaj vsak po svojih močeh skušajmo popraviti zamujeno. — Predvsem se zavedajmo, da bodemo nalagali svoje prihranke, bodisi večje ali manjše le pri svoji zadrugi. Predvsem naši mladini se nudi sedaj najlepša prilika, da začne s štedenjem na redne mesečne in obvezne vloge. Naj bi ne bilo viničarja, ki bi ne bil član svoje kroditnc zadruga in plačal vsaj enega deleža. Veljati mora povsod načelo: »Svoji k svojim«, in v tem je naša rešitev. Borove štuka za koriia, late, kiajnlke, skodle (šindel) za stiehe in vsake debelosti rezan Ies prodaja Gnilšek, Maribor, Raziagova ulica 25. Vinske sade lazlične velikosti prodaja Gnilšek, Maribor, Razlagova ullca 25. Mariborski trg. Na mariborski trg v soboto dne 9. avgusta so pripeljali špeharji na 32 vozeh 43 komadov zaklanih svinj; kmetje 7 voz krompirja, 17 čebule, 6 sena in 4 slame. Svinjsko meso je bilo po 15 do 30 Din, špeh 17—24, krompir 0.75—2, čebula 3, seno 65— 80, slama 45—55. Pšenica 2, ječmen 1.25—1.50, oves 1.25—1.50, koruza 1.75—2, proso 2.50, fižol 2.50—3, grah 8. Kokoš 30—45, par piščancev 30—70, raca 18—20, gos 30—00, domači zajec 6—35. Cesen 16, buče 1—4, gobe 2.50—3, jabolka 4—6, hruške 8—10, slive 4—10, breskve 14—18, grozdje 14—16. Mleko 2.50—3, smetana 12—14, surovo maslo 36, jajca 0.80— 1.25, med 15—18 Din. Mariborsko sejmsko poročilo. Ka svinjski sejem, dne 8. avgusta 1930 je bilo pripeljanih 335 svinj in dve kozi; cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 do 6 tednov stari komad od 125 do 150 Din; 7 do 9 tednov stari od 200 do 250 Din; 3 do 4 mesece stari od 300 do 350 Din; 5 do 7 mesecev stari od 450 do 500 Din; 8 do 10 mesecev stari od 650 do 850 Din; eno leto stari od 900 do 1100 Din. 1 kg žive teže pa so prodajali po Din 11 do 13; 1 kg mrtve teža pa po Din 15 do 17. Prodanih je bilo 186 svinj.