letnik XVII • št. 9, oktober 2010 Glasilo občine Trzin Kako smo volili 20 cm do poplave || Novosti v šoli Animirani filmi v Trzinu Avto center Knavs v Trzinu Pravi naslov za pnevmatike in pranje vozila Avto center Knavs v Trzinu na Mengeški cesti 81, ob glavni cesti Mengeš - Trzin je že pripravljen na pomlad. Ali so na pomlad in prijetne sončne žarke že pripravljeni vaši jekleni konjički? Prav gotovo že razmišljate o nakupu in menjavi letnih pnevmatik? V Avto centru Knavs vam ponujajo pnevmatike priznanih blagovnih znamk, seveda bodo uredili tudi demontažo, montažo in centriranje po ugodnih cenah. Da pa bo vaš avto popolno zasijal, bodo poskrbeli pridni fantje, ki bodo vaše vozilo ročno oprali. V avto centru vam ponujajo zunanje in notranje čiščenje avtomobila. Lahko pa se dogovorite tudi za globinsko čiščenje ali poliranje. Ugodnost za zveste stranke: vsako 5 zunanje pranje brezplačno. Prepričajte se o kakovostni ponudbi avtocentra Knavs vsak dan od 8 - 18 ure, ob sobotah pa jih lahko obiščete od 8 - 13 ure. Telefon 01 56 44 300 ali 041 788 - 726. Vabljeni. Obvestilo! Lekarna v Trzinu, na Ljubljanski cesti 13c, ima s 4. 10. 2010 nov delovni čas. Odprta je od ponedeljka do petka od 9.00 do 19.00 ure. Vljudno vabljeni! zvesta vašemu zdrav|u U VODNIK Smo vsi zmagovalci? Dan po volitvah je običajno mogoče poslušati politike, kako ocenjujejo, da so se pravzaprav dobro odrezali in da so zadovoljni z rezultati. Vsem je to težko verjeti, saj je vsak, ki se je odločil za kandidaturo, verjetno verjel v zmago, zmaga pa običajno ena stran. Kar koli naj bi že to pomenilo. V Trzinu si je po prvem krogu volitev kar nekaj predvolilnih kandidatov globoko v sebi verjetno le priznalo, da so pravzaprav zgubili. Med poraženci so skoraj vsi, a volivci so spet dokazali, da imajo ljudje vedno prav. Če so Trzinci pri tem tudi zmagali, pa bo pokazal čas. Zdaj je težko komentirati rezultate prvega glasovanja, saj je pred nami še en krog in vsak bi lahko ocenjeval, da navijamo za tega ali onega. Zato zdaj lahko z gotovostjo zapišemo samo, da bodo tokratne volitve za Trzince vsekakor dražje, kot smo bili vajeni. A ker gre za to, kdo bo v naslednjem mandatu krmaril trzinsko barko, lahko plačamo tudi višjo ceno, samo da bo novi župan pravilno izbran. Iz rezultatov prvega kroga glasovanja pa lahko prav vsi dobijo poduk. Ali bodo razumeli sporočilo, ki so jim ga pustili volivci? V drugem krogu bodo stvari poenostavljene, saj bomo izbirali med dvema kandidatoma. Sedanji župan obljublja, da bo nadaljeval po začrtani poti in pri tem poudarja svoje izkušnje, znanje in vizijo. Prav Odsev glasilo Občine Trzin Glavni in odgovorni urednik: Miro Štebe Tel.: 564 11 54, GSM: 041 370 206 miro.stebe@siol.net Člani uredništva: Joži Valenčak, Emil Pevec, Miha Pavšek, Tjaša Banko, Zmago Knuplež, Tilen Hvasti, Frane Mazovec, Dunja Špendal, Majda Šilar in Brigita Crljenič Foto: Andrej Nemec Tehnično urejanje in tisk: IR Image d.o.o. Trženje: Oglaševalska agencija IR Image d.o.o., Tel.: 01 839 64 00 Lektoriranje (razen Uradnega vestnika): Marija Lukan Naklada: 1.500 izvodov Reklamacije glede dostave Odseva: Zoran Pejić, tel.: 041 386 285 Glasilo izide enkrat mesečno in ga dobijo vsa gospodinjstva v Trzinu. ISSN 1408-4902 gotovo ima svojo vizijo tudi njegov tekmec. Ta prisega na nov pristop, nove prijeme in nove ideje. Poudarja, da je čas za spremembe. Volivci bodo tako odločali med znanim in spremembami. V 12 letih smo spoznali stil vodenja občine, kakršnega je uveljavil g. Peršak. Zagotovo je živel za občino in veliko naredil za Trzin, v opoziciji pa so prepričani, da bi bilo mogoče marsikaj narediti še bolje, drugače. Ponujajo tudi večjo dostopnost in demokratičnost. A obljube je lahko dajati. O zmagi bodo odločali argumenti ene in druge strani in predvsem to, kako prepričljivo bo katera stran prikazala svoje prednosti. Pred prvim krogom so kandidati pokazali sorazmerno slabo poznavanje delovanja občine, njenih nalog in pogojev, v kakršnih sedaj občine delujejo. Slišali smo precej, lahko bi rekli praznih obljub. Tisti, ki so jih z lahkoto trosili, zagotovo dobro ne poznajo pristojnosti občin, v kakšnih pogojih delujejo in kako zdaj potekajo postopki pri načrtovanju in uresničevanju naložb. Ko sem bil na predstavitvah kandidatov v drugih občinah, sem bil presenečen, kako preudarno, trezno in nežaljivo so tam kandidati zastopali svoje namene; žal sem to v Trzinu v precejšnji meri pogrešal. Čeprav še čakamo na rezultate drugega kroga volitev, so mesta v občinskem svetu že razdeljena. Vem, da se je zakulisna trgovina glede povezav posameznih skupin bodočih svetnikov že začela. Če je ne bi bilo, bi bil lahko novi občinski svet precej bolj dvopolen, kot je bil pretekli. Na predvolilnih shodih in soočenjih so bili predstavniki nekaterih list in strank zelo ostri in celo žaljivi do tekmecev. Vseh očitkov in sovražnosti verjetno ne bo mogoče kar potlačiti v pozabo. Nekateri kandidati so bili zelo ostri in izključujoči do nasprotnikov, pri tem pa očitno niso razmišljali o možnosti, da bodo po volitvah mogoče morali sedeti in delati skupaj s tistimi, ki so jih neusmiljeno mazali z blatom. Nekateri imajo debelo kožo in bodo za primeren stolček pripravljeni požreti vse. Vsi pa le niso taki. Za Trzin bi bilo najbolje, če bi po volitvah zakopali bojne sekirice in presegli strankarska in druga nasprotja. Idealno bi bilo, če bi novi svetniki združili sile in skupaj začeli premagovati težave, ki jih bodo čakale pri vodenju občine. Tekmovali bi lahko le v tem, kdo bo dal boljše predloge, kdo bo naredil več za Trzin. Žal pa je ob vsej gnojnici, ki so jo polivali drug po drugem, to kar težko pričakovati. Zelo dobro in demokratično je, če dva pola tekmujeta med sabo v tem, kdo bo boljši in bolj ustvarjalen, najhujša mora za občino pa je, če občinski svetniki ne znajo preseči svojih razlik v pogledih. Poznamo občine, ki so bile skoraj blokirane, ker opozicija ni pristajala na to, kar je želela narediti vodstvena stran. V opoziciji so gladko glasovali proti vsem predlogom občinskega vodstva, a ne zato, ker bi bili ti predlogi slabi. Proti so glasovali, ker je to predlagala nasprotna stran. Po drugi strani pa vodstva niso želela poslušati opozicije in so v kali preglasovali vse opozicijske predloge in zamisli. Upamo, da se to pri nas ne bo zgodilo. Pred naslednjim krogom volitev je zato pametno, da volivci razmislijo tudi o takih možnostih. S šumečimi listnatimi preprogami posejane stezice okrog Trzina kar vabijo na sprehode, med katerimi lahko razmišljamo o tem in v družbi najbližjih tehtamo podrobnosti, ki nam lahko pomagajo pri iskanju prave odločitve. Mogoče pa o tem lahko kramljamo tudi, ko lupimo vroče dišeče kostanje in srkamo sladki mošt. Prijetnih možnosti za take klepete in razmisleke nam vinotok, kot so naši predniki rekli desetemu mesecu v letu, ponuja obilo. Nenazadnje pa jesenske barve v naravo vabijo tudi vse, ki bi se radi odpočili od politike in drugih težav, ki nam jih prinaša vsakdanji boj za dostojno življenje. Izkoristite zadnje tople sončne dni in si napolnite zaloge energije za hladnejše zimske čase! Urednik 5- novembra 2010 Slika na naslovnici: Jesenske barve v coni Foto: Zinka Kosmač Županov kotiček Spoštovani občani in občanke, ta Županov kotiček, s temo TRZIN KOT NIZKOE-NERGETSKA OBČINA, pišem še pred volitvami, brali pa ga boste že po nedeljskih volitvah, a ne glede na to je tema tako pomembna, da bomo o njej gotovo še veliko razpravljali. Zamisel nizkoenergetske občine po eni strani pomeni izostritev in logično nadaljevanje, po drugi strani pa nadgradnjo Strategije trajnostnega razvoja Občine Trzin, ki jo je občinski svet sprejel že leta 2005. Predstavlja pa tudi odziv na vse bolj zloveščo nevarnost podnebnih sprememb in posledic teh sprememb in obenem možnost, kar je vsaj enako pomembno, kako si lahko zagotovimo, da bo življenje v Trzinu hkrati čim bolj udobno in zdravo in tudi cenejše, vsaj na daljši rok, in da bo Trzin še enkrat med prvimi občinami v Sloveniji. Bolj čist zrak v Trzinu že imamo Kot vam je gotovo vsem znano, je Občina Trzin pred šestimi leti sklenila koncesijsko pogodbo z družbo Petrol za distribucijo in prodajo zemeljskega plina v Trzinu in za izgradnjo plinovodnega omrežja po celotnem naselju, tako da se prej ko slej čisto vsa gospodinjstva, vsi lokali in poslovne stavbe ter delavnice lahko odločijo za zemeljski plin. Že pred tem smo z ustrezno predelavo kurilnice in obnovo ogrevalnega omrežja ukinili še zadnjo veliko kurilnico na premog v Trzinu (v OŠ Trzin). Z vsem tem smo omogočili, da je že velika večina uporabnikov prešla na zemeljski plin, in se je kakovost zraka v Trzinu zelo opazno izboljšala in s tem tudi zmanjšala nevarnost nekaterih obolenj. To vedo še zlasti vsi tisti občani in občanke, ki živijo ali delajo v bližini OŠ Trzin. Nižji stroški za ogrevanje Zamisel in uresničevanje zamisli o občini Trzin kot nizkoenergetski občini nam bosta omogočila, da vsi, gospodinjstva, gospodarske družbe in podjetniki, še dodatno prispevamo k izboljšanju stanja okolja in si hkrati sami sebi s pomočjo občine in Ekološkega sklada Slovenije že na srednji rok omogočimo nižje stroške za ogrevanje naših hiš, stanovanj in poslovnih prostorov. Občina že sedaj nudi možnost subvencioniranja obrestne mere za posojila občanom, ki želijo dodatno izolirati svoje hiše, zamenjati obstoječa okna z izolacijsko učinkovitejšimi ali opremiti svoje objekte z opremo za izkoriščanje obnovljivih virov energije (toplotne črpalke, solarni kolektorji ipd.). Zdaj želimo še korak naprej. Oblikujemo zamisel, da bi s pomočjo pri pridobivanju projektov, z zagotavljanjem strokovne podpore in z zagotavljanjem že omenjenih nizkoobrestnih posojil omogočili občanom, da se odločijo za naložbe v fotovoltaiko (manjše sončne elektrarne). V Trzinu je veliko hiš v nizih, ki imajo primerno lego, da bi se lahko več družin v nizu odločilo za skupno naložbo, ki bi gotovo bila donosna. Prav ta koncept odpira tudi možnost, v okviru katere bi občina res lahko pomagala takšnim investitorjem tudi pri pripravi vlog za pridobivanje sredstev iz evropskih skladov. Tisto, kar je pri tem potrebno, je pripravljenost za sodelovanje in povezovanje med sosedi z namenom doseči isti cilj. Želimo pa si seveda še več, zato bomo kot občina spodbujali tudi odločanje za gradnjo v skladu z načeli učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije in za načrtovanje objektov, ki sami po sebi omogočajo manjšo potrebo po energiji. Pri čemer seveda ne gre za prisilo, temveč za spodbude, za informiranje in izobraževanje občanov, še zlasti kar zadeva tudi materialne koristi (prihranke), ki si jih zagotovijo investitorji z odločitvami za tak način gradnje. Občina za zgled Da resno mislimo, priča tudi ravnanje same občine. Izvedli smo že več manjših posegov, ki prispevajo k učinkovitejši rabi energije (izolacija občinske upravne stavbe, delna izolacija dvorane KUD-a Franca Kotarja, ki daje zelo dobre učinke ipd.). Trenutno pa je že tako rekoč v teku velika naložba v nov vrtec v Mlakah, ki bo zgrajen kot izrazito nizkoenergetska stavba, in ki se bo v celoti ogreval z uporabo obnovljivega vira energije. Isto velja za projekt Jefačn'kove domačije. Te odločitve pričajo, da želi občina Trzin ohraniti svoj položaj med najnaprednejšimi in najbolj razvitimi občinami in biti zgled drugim občinam. To si želim, ker se zavedam, da smo vsi odgovorni za razbremenjevanje okolja in ohranjanje narave za otroke, o katerih tako radi in pogosto govorimo, in tudi še za njihove otroke. Obenem pa bomo s tovrstnimi odločitvami, kot rečeno, na daljši rok tudi zmanjšali svoje stroške, velja tudi za občino, kar gotovo ni nič manj pomembno kot drugi, na pogled veliko bolj pomembni cilji te zamisli. Tone Peršak Obvestilo! Zaradi študijskega dopusta mag. Eve Cedilnik Gorup, dr. med., je od 11. 10. do vključno 17.12.2010 v trzinski zdravstveni ambulanti urejeno nadomeščanje: Ob ponedeljkih od 15,00 do 19,00 in ob sredah od 8,00 do 12,00, bo v ambulanti go. Cedilnikovo nadomeščal prim. mag. Anton Gradišek, dr, med., specialist. Ob petkih pa bo od 07,00 do 13,00 dežurala Anja Babič, dr. med. Ob torkih in četrtkih bo v ambulanti prisotna samo sestra. Hvala za razumevanje! In še to: Lekarna v Trzinu ima po novem daljši delovni čas, kot ga je imela doslej, in zdaj ni več zadreg z odpiralnim časom. Telefonske številke Občine Trzin: 01/ 564 45 43 01/ 564 45 44 01/ 564 45 50 Številka faksa: 01/ 564 17 72 Uradne ure: ponedeljek 8. - 14. sreda 8. - 13. in 14. - 18. petek 8. - 13. Elektronski naslov: info@trzin.si Domača stran na internetu: www.trzin.si Informacije o prireditvah in dogodkih v občini Trzin so na voljo tudi v občinskem informativnem središču na Ljubljanski cesti 1/2f oziroma na telefonski številki 01/ 564 47 30. Pogovor z županom občine Trzin g. Antonom Peršakom Obljubo je lahko dati, težje je potem Čeprav nas čaka drugi krog županskih volitev, v tej številki po ustaljeni navadi objavljamo pogovor z aktualnim županom g. Antonom Peršakom. Dotaknili smo se nekaterih najbolj perečih tem, ki so se do zdaj izkristalizirale med predvolilno kampanjo. Prepričani smo, da na ta način prispevamo k temu, da bodo obljube v nadaljevanju volilne kampanje bolj oprijemljive in uresničljive. V predvolilnem času smo slišali veliko obljub županskih kandidatov. Ker so z njimi želeli kar najbolj ustreči željam in potrebam volivcev, so prisluhnili najpogostejšim razmišljanjem občanov, za kaj bi bilo dobro najprej poskrbeti v Trzinu. Ker razmere na tem področju zelo dobro poznate, nas zanima, kako uresničljive so nekatere od obljub in napovedi. Med drugim so kandidati pogosto navajali, da bodo poskrbeli, da bo Trzin dobil večjo sodobno trgovino, ki bo lahko zadovoljila širši krog kupcev kot sedanji trgovini. Kako realna so pričakovanja na tem področju? Saj ravno v tem, kar sami omenjate, je ena od težav. Če poznaš razmere in zakonodajo in veš, kaj občina sme in česa ne sme, in to niti približno ni več tako, kot je bilo pred petnajstimi ali dvajsetimi in več leti, potem tudi težko obljubljaš vse tisto, kar so posamezni kandidati obljubljali pred temi volitvami. Še posebej, če si take vrste človek, ki ne želi obljubljati česa takega, za kar ve, da ni uresničljivo. Trgovina sicer ne spada v to kategorijo, in Občina Trzin si že nekaj časa prizadeva pridobiti »trgovca«, ki bi v Trzinu postavil večjo trgovino z večjo in bolj raznoliko ponudbo, kot jo imamo trenutno v Trzinu. Težava se začne, ko tak »trgovec« izvede raziskavo trga in ugotovi, koliko morebitnih kupcev je v Trzinu in kakšne navade imajo (veliko jih nakupuje v krajih, kjer delajo, torej v Ljubljani, v Domžalah^). Mercator je prav iz tega razloga že opustil načrt, da bi gradil večjo trgovino v Trzinu, zdaj se resno pogovarjamo z enim od drugih velikih »trgovcev«, ki tudi tarna, da so cene zemljišč v Trzinu nesprejemljive itn. A ne glede na to, še vedno upamo, da bo do dogovora prišlo in da bomo uspeli pritegniti investitorja, ki bo zgradil večji trgovski center in tako spodbudil že obstoječo konkurenco k večji kakovosti. Naj omenim, da ima prav iz podobnih razlogov težave trzinska lekarna, saj še vedno posluje pod mejo ekonomičnosti, ker pač veliko število občank in občanov nakupuje zdravila, pomožna zdravila, prehranske dodatke ipd. drugod. Veliko prahu je dvignila napoved zagotovitve podaljšanja ene od prog ljubljanskega potniškega prometa do Trzina. Kako realne so možnosti za zagotovitev boljše in cenejše avtobusne in železniške povezave Trzina s prestolnico in drugimi večjimi kraji v soseščini? No, ravno to je ena takšnih obljub, ki jo lahko da samo nekdo, ki ne pozna ureditve javnega prometa v Sloveniji ali pa zavestno zavaja ljudi. Slovenija je na osnovi predpisov, ki jih sprejema država, razdeljena na območja mestnega prometa, primestnega prometa in linijskega avtobusnega prometa, in Trzin, ki ne leži na območju bivših ljubljanskih občin (kot npr. Škofljica, Medvode, Dol itd.), je po tej ureditvi na območju primestnega prometa. Na tem območju ima od države podeljeno koncesijo za avtobusni primestni promet družba Kambus, in če bi Občina Trzin uvedla ali dosegla uvedbo kakršnekoli drugačne avtobusne povezave z Ljubljano, bi morala Kambusu plačevati odškodnino za izgubljeni promet, obenem pa še sofinancirati morebitni avtobus, ki bi vozil na novi progi med Trzinom in Ljubljano, kolikor bi seveda takšno progo država sploh dovolila. In potem je tu še vprašanje razumnosti. Če bi to bila proga mestnega prometa, bi imel tak avtobus do središča Ljubljane dvajset ali še več postaj, kar pomeni, da bi vozil pre- cej dlje kot avtobus družbe Kambus, poleg tega bi bilo ravno tako potrebno prestopati nekje na relaciji med Črnučami do središča Ljubljane itd. Skratka, na področju javnega potniškega prometa so gotovo nujne izboljšave. Občina Trzin si že vrsto let, tudi skupaj z Občino Domžale, prizadeva za takšne izboljšave, vendar je pri tem potrebno biti realist in upoštevati vse okoliščine. Kako in v kolikšnem času bi občina lahko zagotovila boljšo prometno dostopnost obrtne cone Trzin? Tudi to je vprašanje, s katerim se že dejavno ukvarjamo. Tečejo tudi že pogovori z DRSC v zvezi z razširitvijo obstoječega izhoda in podaljšanjem vstopnega pasu iz smeri Črnuč. Načrtujemo pa tudi nov vhod/izhod na dveh možnih lokacijah, a na obeh straneh z dokajšnjimi težavami, kar zadeva možnost pridobitve zemljišč. Ali Trzin lahko dobi svoj zdravstveni dom in zobozdravstveno ambulanto tudi za odrasle? Mrežo zdravstvenih domov določa država, in težko je pričakovati, da bi dovolila ustanovitev in gradnjo novega zdravstvenega doma na razdalji 3,5 km od domžalskega, katerega soustanoviteljice so tudi občine Lukovica, Mengeš, Moravče in Trzin, v občini, ki ima manj kot 4.000 prebivalcev. Mi si prizadevamo za več ambulant oziroma storitev v Trzinu. V letu 2011 bo tako začel v obstoječi zobozdravstveni ambulanti v OŠ Trzin delovati zobozdravnik iz ZD za odrasle z vsaj polovičnim delovnim časom, prizadevamo si tudi za koncesijo za fizioterapijo itn. Kakšne so možnosti za ureditev mreže hitro dostopnih defi-brilatorjev? Kot sem že večkrat poudaril, prvi defibrilator že imamo, v letu 2011 bomo kupili naslednjega in tako postopoma oblikovali to mrežo. Kdaj bi Trzin lahko dobil sodobno večnamensko dvorano za športne in druge dejavnosti? Tudi ta projekt je v bistvu že v teku. Trenutno poteka priprava koncepta javnozasebnega partnerstva, ki nam ga mora odobriti Ministrstvo za finance (prve pogovore smo že imeli v zvezi s tem). Potem bomo nadaljevali. Je pa ta projekt tudi nekoliko odvisen od gospodarske krize, kako bo z njenim nadaljevanjem oziroma popuščanjem, ker gre za načrt javnozasebnega partnerstva in torej tudi za vprašanje finančne sposobnosti možnih partnerjev. Kako gledate na zamisel ureditve terasastega pokopališča pri cerkvi in sodobnejše ureditve okolice tega našega najpomembnejšega verskega in umetnostno zgodovinskega objekta? Sam ne zavračam nobene možnosti v naprej. Se pa v zvezi s to idejo zastavlja več vprašanj glede na zakonske pogoje, ki jih mora izpolnjevati projekt novega pokopališča. Gre za vprašanje t.i. družbene sprejemljivosti oziroma oddaljenosti od strnjenega naselja, nadalje za vprašanje dostopnosti grobov za starejše in invalidne osebe, za vprašanje primernosti terena ipd. Kdaj bi Trzin lahko dobil optično širokopasovno povezavo z ostalimi omrežji? Tudi to je projekt, ki je v bistvu že v teku, čeprav ravno tako oviran z gospodarsko krizo, ker je potencial možnih ponudnikov kabla in storitev trenutno zelo nizek, Telekom pa za zdaj ni zainteresiran. Osnovna kanalizacija za kabel je že v veliki meri zgrajena, v delu Trzina je tudi kabel že položen. Pričakujemo, da bomo v naslednjem letu dosegli, da bo tudi mreža že precej širše razpeljana. Vprašanja sem zastavljal Miro Štebe Kako smo volili Volilna Lidelezbd Število volilnih upravičencev: Skupaj glasovalo po imeniktJ: število oddanih glasov (za župane): število neveljavnih glâsov (za župane): Glasovalo s potrdilom (za župane): Volilna udeležba (skupaj): 3.008 1.780 1.779 ao 1 59,18 % LEGENDA: K3ndid3t je iîvoljan Kandidat gre v Z. krog o iiidu odloia řrab ali pa ni podatkov _Rezultati volitev županov - prvi krog_ Mesto Kandidat 1. Anton Peržđk 2. Valentin Kolene 3. Frane Mazovec 4. MILICA ERČUU 5. Romeo PODLOGAR Predlagatelj Boris Tone peršđk In Skupina Volivcov Jurt Jermân In Skupina VolLuccu Friftí Maiívac In Skupina V4livC4v ses . SLOVENSKA DEMOKRATSKA STffANKa Natalija Chvatal In Skupina Votpvctv St. glasDV B41 520 160 133 lOS Odstotek glđsov 47,ai % 29, S6 % 9,10 % 7,S6 % S,97 % Rezultati volitev v občinski/mestni svet - VOLILMA ENOTA 01 Mesto Ime liste/predlagatelja Št. glasov Odstotek glasov Št. mandatov 1. Lista za trajnostnj razyoj Trzjna - Tont Peršak in sokrajani 187 26,75 % 2 2, LUti Trïpft j* ntf dům 14S 20,74 % 1 3. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 131 1B,74 % 1 4. lds - lisesalna demokracija slovenije 34 4,86 % 1 S. Za zalani Trzin 6S 9,30 % 0 6. Trzinci 48 6,87 % 0 7. NSI - NOVA SLOVENIJA - KRŠĆANSKA UOOSKA STRANKA 37 5,29 % 0 8 DESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE 26 3,72 % 0 9. 3D - SOCIALNI DEMOKRATI 26 3,72 % 0 Rezultati volitev v občinski/mestni svet - VOLILMA ENOTA 02 Mesto Ime liste/predlagatelja 1. Lista za trajnostnl razvoj Trzjna 2. Lil» Trtpn jt nif dom 3. Zâ zeleni Trzm 4. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 5. Trzin C i 6. SD - SOCIALNI DEMOKRATI 7. LDS - LI&eftALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE S. OESUS - DESUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENIJE Št. glasov Odstotek glasov Št. mandatov 312 29,91 % 3 163 IS,63 % 2 129 12,37 % 1 110 1D,SS % 1 71 6,81 % 1 71 6,81 % 0 64 6,14 % 0 S3 S,03 % 0 42 4,Q3 % 0 28 2,6S % 0 9, Trzin poj» 10. NSI - NOVA SLOVENIJA - KRS^ANSKA LJUDSKA STRANKA Izvoljeni člani novega občinskega sveta Občine Trzin V novem mandatu bodo v najpomembnejšem zakonodajnem telesu Občine Trzin v Občinskem svetu delovali: Predstavniki 1. volilne enote: Ivan Novak (LDS - Liberalno demokratska stranka), Jožefa Valenčak in Peter Ložar (oba Lista za trajnostni razvoj Trzina), Rok Florjančič (SDS - Slovenska demokratska stranka) in Valentin Kolenc (lista Trzin je naš dom). 2. volilne enote: Barbara Sršen in Peter Pelan (oba lista Trzin je naš dom), Milica Erčulj (SDS - Slovenska demokratska stranka), Romeo Podlogar (lista Za zeleni Trzin), Frane Mazovec ( lista Trzinci) ter Anton Peršak, Milan Karče in Judita Šlibar (Lista za trajnostni razvoj Trzina). Novega župan bo v občinskem svetu zamenjal predstavnik iste liste ali stranke. V novem občinskem svetu bo manj žensk, kot jih je bilo v prejšnjem mandatu. Nežnejši spol bodo predstavljale štiri občinske svetnice. Vandalizem Nizke strasti pokvarile predvolilno tekmo Kot je že tradicija, so nekateri neznanci tudi letos v predvolilnem obdobju pomazali, uničili ali odstranili nekaj plakatov, s katerih so nas snubili kandidati za najvidnejše položaje v občini. Najhuje pa je bilo po končanem prvem krogu volitev, saj so se neznanci znesli nad velikimi plakati županskega kandidata Valentina Ko-lenca. Ker je šlo za velike panoje, katerih ogrodja so bila zakopana globoko v zemljo, so se morali nepridipravi kar precej potruditi, da so jih podrli in celo ukrivili železne nosilce. Dejanje so obsodili predstavniki obeh tekmujočih se taborov, pri tem pa se širijo različne domneve, kdo stoji za tem dejanjem. Prizorišče so si ogledali tudi policisti. Ponosno naprej - za Trzini Spoštovani volivci in volivke, v nedeljo, 10. oktobra, ste z veliko večino glasov izrekli zaupanje programu in kandidatom Liste za trajnostni razvoj Trzina - Tone Peršak in sokrajani. Izvoljenih je bilo 5 (kar je največ!) svetnikov z naše liste, meni pa ste namenili skoraj polovico vaših glasov. Zahvaljujemo se vam za vaše zaupanje! To zaupanje razumemo kot priznanje za naše preteklo delo za občino Trzin in za vse občane in občanke, za vse generacije in vse interesne skupine. Ponosni smo, da je občina Trzin, po preverljivih podatkih, najbolj varna občina (na območju občin Domžale, Mengeš, Kamnik, Moravče, Lukovica). Ponosni smo, da je (po oceni STO), Trzin med najbolj urejenimi kraji v Sloveniji. Veseli smo, da smo zagotovili, da vsi naši otroci dobijo prostor v našem vrtcu. Ponosni smo, da imamo zelo prijazen in lep dom za starejše občane! Veseli smo, da že vsa leta zagotavljamo pomoč socialno ogroženim družinam. Ponosni smo, ker zagotavljamo tudi lepo število štipendij za dijake in študente. Dober volilni izid razumemo kot priznanje za dosedanje delo in potrditev našega programa za prihodnost! Storjenega je bilo že veliko. To se vidi na vsakem koraku. Od ustanovitve občine do danes smo znali in uspeli urediti in polepšati Trzin, kot si to naš kraj zasluži. Obljubljamo pa še: Za otroke: nov vrtec, v katerem bo dovolj prostora za vse naše otroke tudi v prihodnje. Za starejše: še več možnosti za pomoč in nego na domu, možnost dnevnega varstva v Domu za starejše, rekreacijo za upokojence in prijetne družabne programe. Za socialno ogrožene: možnost dodatne socialne pomoči, in tudi za druge ranljive skupine subvencije in podpore (ki jih občina v skladu z zakonodajo lahko nudi). Za dijake in študente: štipendije za nadarjene in socialno ogrožene, kadrovske štipendije, subvencije za mesečne vozovnice. Za podjetnike: podatkovno bazo o razpoložljivih kadrih v Trzinu in za trzinske občane informacije o potrebah po delavcih v gospodarskih družbah na območju Trzina ter v vseh pogledih spodbudno podporno okolje za razvoj gospodarstva v občini. Za vse ostale: veselo družabno življenje na vseh področjih (kultura, šport, turizem, petje^) ter spodbude in podporo za vsa trzinska društva. Med naše ključne zaveze pa štejemo nov, Trzina in našega gasilskega društva vreden ter potrebam primeren gasilski dom, vsaj začetek gradnje nove zgradbe kulturnega doma in športne dvorane in vse potrebne pogoje za izgradnjo obvoznice mimo starega Trzina. Naš osrednji cilj je najvišja raven kvalitete življenja za vse generacije v Trzinu! Spoštovani občani in občanke, v nedeljo, 10. oktobra, ste že povedali svoje mnenje; ponosen sem, ker to mnenje v veliki večini pomeni pomembno priznanje in hkrati zavezo zame. Zdaj vas prosim, da pristavite še piko. Drage volivke, spoštovani volivci, vabim vas, da se v nedeljo, 24. oktobra, vsi udeležite drugega kroga volitev župana Občine Trzin. S svojo podporo moji kandidaturi boste zagotovili uresničevanje programa, ki Trzinu zagotavlja nadaljnji razvoj v pravo smer! Vaš kandidat za Zupana Tone Peršak Zahvala Spoštovani, v imenu liste »Trzinci« in moje malenkosti, kot kandidat za župana Trzina, se vsem, ki ste verjeli v nas, iskreno zahvaljujemo za vašo dragoceno zaupanje in podporo na letošnjih lokalnih volitvah. V občinskem svetu bomo preko svojega izvoljenega predstavnika začrtano pot nadaljevali - vestno, strokovno in odgovorno. Trzinci in mag. Frane Mazovec Bolj učinkovita in^ prijaznejša občinska uprava je že bliže. Pa tudi Šestica in plesne urice. Iskreno se vam zahvaljujem za podporo na volitvah Dvojna zmaga na volitvah 10.10.2010, a za učinkovito delo je še prezgodaj. V veliko veselje mi je, da vas lahko obvestim o dveh zmagah nas vseh, ki smo želeli dobro v prvem krogu volitev 10. 10. 2010. Lista TRZIN JE NAŠ DOM je namreč s koalicijo pridobila večino izvoljenih svetnikov, in bo tako lahko potrdila ali zavrgla vse odločitve, ki jih bo predlagal novi župan. Druga zmaga pa je dejstvo, da je več kot pol volivk in volivcev glasovalo proti trenutnemu županu. Res so se med kandidati, ki smo nastopali proti obstoječemu županu, vaši glasovi tudi razdelili, a ZA DRUGI KROG VOLITEV SMO ZDRUŽENI in kot ZDRUŽENI BOMO ŠE MOČNEJŠI. Ker imamo v občinskem svetu večino, bomo lahko pričeli z delom takoj (subvencioniranje cepljenj, dodatne nege starejših na domu, angleščina in popoldanske dejavnosti za otroke, »šestica« LPP do Trzina in še vsi večji projekti iz programa). Če morda našega programa še ne poznate, me, prosim, pokličite (Tel.: 051 850 926, E-naslov: info@trzinjenasdom.si) in z veseljem vam ga predstavim. Temelji namreč na vaših predlogih. Vsi tisti, ki me osebno dolga leta poznate, veste, da z dejanji stojim za svojimi besedami. Valentin Kolenc Kriminal in vandalizem združena v eni skupini. Seveda pa nad rezultatom volitev v prvem krogu niso bili vsi zadovoljni. Skupina, očitno povezana z obstoječim županom, nam je takoj po objavi rezultatov uničila jumbo plakate in odtujila mnogo naših panojev. Čeprav smo bili v tej volilni kampanji že večkrat razočarani nad obnašanjem trenutnega župana (npr.-kot ste opazili - je Uradnem vestniku o volitvah prilagal svojo propagando), pa takšno dejanje, ki pomeni nespoštovanje tako volilne kampanje kot lastnine, dejansko presega vse meje! Res je žalostno, da morajo nekateri posegati po takšnih ukrepih - zgolj v obupu, ker hočejo »vladati« še naprej. Namesto tega raje zamahne z roko in se izgovarja na nepristojnost občine ali podobno. Tudi to so bili razlogi, zakaj sem kot podžupan odstopil v času njegovega županovanja. Vandalizmu in vlomom je treba odločno narediti konec! Za to se bom zavzemal z vsemi sredstvi in službami, ki so na voljo, pa četudi s tem izgubim peščico volivcev - odvisnikov. Vašo odločitev v drugem krogu bom spoštoval. Seveda si upam zapisati, da lahko v primeru, da bi drugi krog na volitvah dobil gospod Peršak, pričakujete krepko povečanje stroškov javne uprave Trzina in s tem manj denarja za občanke in občane ter visok davek na nepremičnino, ki ga bo sčasoma določala občina. Ravno tako, po 12 letih, v morebitnem nadaljnjem mandatu trenutnega župana, lahko pričakujete še dodaten porast kriminalnih dejanj v Trzinu in s tem povezano še večjo aroganco nekaterih uslužbencev občinske uprave. Drugi krog volitev. Vse tiste, ki ste po navodilih politike ali po svojem takratnem mišljenju glasovali za trenutnega župana, prosim, da vsaj tokrat glasujete po svojih občutkih in razumu. To je zadnje upanje za Trzin! Če smo v prvem krogu še bili pod vplivom posameznikov na listi, pa gre v drugem krogu izključno za odločitev, katerega župana želite oziroma katera oseba je vredna položaja župana. Trzin je premajhen za politične spletke. Stopimo raje skupaj in vzpostavimo varen dom, vodenje občine pa naredimo transparentno in učinkovito. Drugi krog volitev bo spopad med 12-letno preteklostjo trenutnega župana in prihodnostjo. Če globoko v sebi želite varno občino za svoje otroke in vnuke, dostopno in transparentno vodenje javne uprave ter pošten in odprt odnos župana, potem se morate odločiti pravilno. Zato, prosim, obkrožite moje ime. Valentin Kolenc za župana Trzina Imamo večino v občinskem svetu. Zato nujno potrebujemo vašo podporo v drugem krogu volitev za župana, saj bo drugače prišlo do razkoraka pripravljenih in potrjenih ukrepov. S tem se bo še stopnjevalo obdobje, ko je bilo narejenega premalo za nas, Tr-zinke in Trzince. Z morebitno izvolitvijo trenutnega župana pa bi dali »zeleno luč« njegovemu nadaljnjemu neodgovornemu trošenju davkoplačevalskega denarja. Trenutno delovanje občinske uprave je namenjeno samemu sebi. Ali tako vodite svoje podjetje, svojo družino, svojo kmetijo? V resnici pa je občina namenjena nam, občanom, za odpravljanje morebitnih težav, in nismo mi tu zaradi občine. To pogrešamo in to želimo spet vzpostaviti - občino za občane! Čutim, da je prišel čas, ko mora biti župan med svojimi občankami in občani ter prisluhniti vam in vašim pobudam in težavam s srcem in razumom. Naredimo to! Pogovorite se, prosim, tudi s svojimi najbližjimi in sosedi. Skupaj smo in bomo močnejši. POSTENOST, ODPRTOST IN STROKOVNOST Obkrožite Valentin Kolenc Soočenje ni izpolnilo pričakovanj Predvolilno soočenje kandidatov za župana in člane občinskega sveta je že v naprej poskrbelo za zaplet, saj so trzinska gospodinjstva par dni pred soočenjem najprej dobila pisna obvestila dveh kandidatov za župana, da se soočenja ne bosta udeležila, ker naj bi soočenje po svoje, mimo prejšnjih dogovorov, zrežiral župan. Kmalu zatem je sledilo županovo pojasnilo, da so soočenje pripravili tako, kot so ga najbolje mogli, saj niso uspeli privabiti nikogar od predlaganih voditeljev, soočenja pa tudi niso mogli pripraviti na zahtevani dan. Z rešitvijo, ki jo je predlagala Občina, so se drugi kandidati in predstavniki list in strank, ki so kandirali, strinjali. Soočenje je tako v sredo, 6. oktobra, zvečer vodil Osmir Ružič - Ružko, ki ga Trzinci dobro poznamo po njegovem sodelovanju v Teatru Cizamo; predstavnikov liste Za zeleni Trzin in liste Trzinci pa na srečanju ni bilo. Kandidati so se publiki najprej prestavili in povedali, čemu bodo, če bodo izvoljeni, med svojim mandatom posvečali največ pozornosti, nato pa so odgovarjali na vprašanja voditelja in publike. Vse skupaj se je nekako spremenilo v zasliševanje oz. obtoževanje dosedanjega župana g. Antona Peršaka, ta pa je imel tudi zelo veliko replik, med katerimi je pojasnjeval napačne ocene drugih kandidatov, odgovarjal na kritike in napovedoval načrte, ki jih bo uresničil, če bo ponovno izbran. Nekateri od kandidatov so pozitivno ocenjevali dosedanje delovanje občine, drugi, še zlasti kandidat za župana in vodja liste Trzin je naš dom, g. Valentin Kolenc, pa so včasih precej ostro oporekali dosedanji občinski politiki. Kandidati so na splošno dajali vtis, da se na soočenje niso dobro pripravili, saj so njihovi odgovori neredko pokazali, da dela Občine in razmer, v katerih deluje, ne poznajo dobro. Čeprav je publika ploskala praktično po vsaki izjavi ali nastopu katerega od kandidatov, ti niso zapustili najboljšega vtisa. Veliko je bilo netočnosti in zavajanj, res pa je, da so ob tem opozorili tudi na nekatere pereče teme v Trzinu. Vprašanja, ki so jih predhodno napisali nekateri občani, so se nanašala na pridobi- vanje evropskih sredstev, na zadolženost občine, na lokacijo trzinskega pokopališča, na možnosti za postavitev bančnega avtomata in poštnega nabiralnika v centru Trzina, zanimivo pa je bilo tudi vprašanje, kako bi bolje vključili mlade v življenje Trzina, nekaj zadrege pa je nekaterim od kandidatov prineslo tudi vprašanje v kolikšni meri se udeležujejo trzinskih kulturnih in drugih prireditev. Kandidati so bolj ali manj uspešno odgovarjali na zastavljena vprašanja. Prikazali so različne pristope in zamisli, a njihova razmišljanja večinoma niso posebej tehtna. Ob zaključku so lahko obiskovalci kar neposredno zastavljali vprašanja, vendar so nekateri posamezniki to priložnost izkoristili za samopromocijo, predstavljanje »starih krivic in se niso menili za druge. Povezovalcu večera je bilo kar težko priti do besede, a nazadnje mu je le uspelo zaključiti soočenje. Mš Ohranjanje kulturne in naravne dediščine za prepoznavnost Trzina Sredi septembra smo imeli v dvoranici Marjance Ručigaj gostjo Marjeto Svetel Keršič, profesorico zgodovine, diplomirano etnologinjo in eno izmed šestih evropskih evalvatorjev razvojnih projektov v ALPAH. Predstavila nam je prednosti takega razvoja Trzina, ki izhaja iz naše naravne, kulturne in zgodovinske dediščine. Vsebina nam ni bila nova. Marsikaj se že uveljavlja in se bo tudi v bodoče, kar je med drugim povedal tudi župan gospod Tone Peršak, ki se je tudi udeležil dogodka. Če izpustimo teorijo o identiteti kraja, ki se ji po domače reče duh kraja, smo sicer maloštevilni udeleženci sodelovali v razpravi kar dobri dve uri. Trzin ima prav zaradi svoje raznolikosti, ki so značilne za stari Trzin, za novi Trzin in za industrijsko cono, očitne možnosti, da naredimo premik k boljši kakovosti življenja občanov in poslovnežev tudi tako, da delujemo bolj povezovalno. Poleg tega izhodiščnega prepričanja je razprava odprla za večino nas koristne predloge: 1. Za mlade Trzince, ki se odločajo za študij, ali za občane, ki iščejo zaposlitev, je naloga občine, da načrtno s podjetniki, ki poslujejo v občini Trzin, vzpodbuja štipendiranje in obveščanje o možnostih zaposlitve v občini. Če je bilo logično, da smo prišleki v Trzin pred več leti imeli še službe večinoma v Ljubljani, je skrajni čas za preobrat. Ne nazadnje bodo tudi jutranje kolone vozil iz smeri Ljubljane v industrijsko cono krajše, da ne naštevamo drugih pozitivnih učinkov, če najdemo občani Trzina delo v svojem kraju. 2. Veliko je poklicev in dejavnosti, ki jih je možno na podlagi komunikacije ob uporabi široko pasovnega interneta delati doma, če smo primerno opremljeni. Tudi tu pričakujemo pomoč občine, bodisi s spodbudami za večje samozaposlova-nje, razvoj malega podjetništva, s svetovanjem za pridobivanje raznih finančnih subvencij iz občinskih, regijskih, državnih in sploh ne nazadnje evropskih virov. 3. Čeprav želimo zadržati poseljenost Trzina v približno sedanjem obsegu, pričakujemo svetovanje, konkretno pomoč pri gradni, obnovi in možnostih koriščenja naših nepremičnin za različne namene. Pri obnovi naj bi bolj upoštevali potrebe starejših ljudi, da bo manj pritiska na domove za ostarele. Podobno naj bi upoštevali značilnosti enostavnega poslovnega prostora, med njimi kriterije za turistične nastanitve, če se odločamo, da bomo občasno v svojih domovih, manjših dvo-ali tristanovanjskih stavbah in podobno sprejeli tudi domače in tuje goste. Npr. nove Stožice so in bodo izziv samo za Ljubljano, ali pa se bomo tudi v Trzinu odprli za nov vetrič ? Pogrešamo tudi ponudbo tipskih enostavnih arhitekturnih rešitev, da ne bomo vsak po svoje gradili nadstreške, garaže, dvigali strehe ipd., vse v dobri veri, da delamo najbolje, v resnici pa bi kazili podobo kraja. 4. Turizem, kultura, doživetja so tiste vsebine, ki so sicer domačinom že zlezle pod kožo in dajejo prijeten utrip Trzina, ampak širše gledano so še vedno izrazita speča dodana vrednost. Gre za dva neizkoriščena potenciala: za razvoj podjetništva na osnovi naravne, kulturne, zgodovinske dediščine ali recimo raje obrtne, kmetijske, doživljajske zgodovine, ki jo stari Trzinci dobro poznajo; komu naj prepustijo to izročilo, kdo bo organiziral posnetek in ga prenesel tudi v razvoj podjetništva? v okviru podjetništva za občutljiv, nema-soven razvoj turizma, predvsem organizirane ponudbe manjših turističnih nastanitev (npr. kot hiša s tradicijo v starem Trzinu) in z njimi povezanimi doživetji. 5. Piramido v industrijski coni vidimo kot podjetniško promocijsko mesto vsega, kar v Trzinu deluje in se dogaja. Upamo, da bo občina s podjetniki v tem delu Trzina tudi našla ustrezno rešitev. 6. Nismo se poglabljali v sivo ekonomijo, ampak če je kultura v njenem polnem razumevanju pomembna prinašalka dohodka, če je način življenja, če naj bo v naših obrtniških, industrijskih izdelkih in storitvah izpostavljen njen pečat, naj ima pravo, polno ceno. Ne smemo se prodajati kot »lon posel« ali kot nekaj za sproti in pod mizo. To nam škodi, saj sami sebi žagamo vejo za donosen, celosten, z različnimi dejavniki prepleten in medsebojno soodvisen razvoj Trzina. 7. Izpostavili smo, da veliko pričakujemo od novega Zavoda za kulturo, izobraževanje, šport, turizem in mladino Trzin. Čaka ga veliko dela, če naj izkoristi možnosti v dobro občanov Trzina in vseh, ki hodijo v Trzin samo v službo ali k nam na obisk. Ob tem pa ne gre prezreti, da je kljub vsemu občinska uprava s svojimi organi tista, od katere je najbolj odvisno, kako bomo živeli v naslednjih letih. Začeli smo s predavanjem, končali z neke vrsto delavnico. To prijetno doživetje nam je omogočila stranka Socialnih demokratov Trzin. Zavod Gostoljubnost slovenskih domov pa je imel spet priliko, da ob vsem, kar se dogaja v velikih podjetniških in druge vrste velikih sistemih, poizkuša zlasti odgovorne lokalne dejavnike še bolj spodbuditi, da gradijo svoj razvoj iz domačih korenin. V tem smo v Sloveniji edinstveni, in ker smo po površini majhni, si to prednost v Evropi lahko privoščimo. Smo edina država v Evropski uniji, kjer lahko v dveh dneh obiščemo in spoznamo vse zvrsti - ikone turizma- s katerimi se sicer le deloma lahko ponašajo npr. naše, sicer bogato razvite sosede. Imamo morje, visoke gore, jezera, svetovno znane kraške jame, slapove, reke, naravna zdravilišča, izjemne botanične in živalske vrste, bogata narečja slovenskega jezika, ogromno stavbne dediščine in še in še. Ali ni že zadnji čas, da začnemo od vsega tega bogato živeti in delati sebi v veselje?! Zaradi svojih korenin in tradicije ne moremo biti konkurenčni Kitajski niti ne evropsko razvitim industrijskim državam. Smo pa lahko zelo vsestransko konkurenčni, če bomo zavestno in ponosno razvijali mrežo malega podjetništva, ki vzpostavlja večjo stabilnost domače ekonomije v mednarodnih pogojih in v te aktivnosti vključili vse sloje prebivalstva. Trzin je teritorialno majhna, a po mnogih kazalcih izpostavljena velika občina. Kot taka ima možnost in odgovornost, da premišljeno, vendar hitro deluje v smereh trajnostnega razvoja pri sebi doma in za vzgled drugim sosedam, vključno s pritiski na državne oblastnike. Majda Buda Vrani Pogovor s predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Trzin Borutom Kumpom »Že nekaj let sanjamo o novem, predvsem večjem domu« Ker je oktober mesec požarne varnosti, smo se ob tej priložnosti odločili za klepet s predsednikom Prostovoljnega gasilskega društva Trzin. Borut Kump premore dovolj energije, da mu uspe uskladiti vse svoje obveznosti, ki so, mimogrede, res dokaj zanimive, saj fant strelja in gasi, ob tem pa vam lahko proda tudi kakšen telefon. Proste trenutke najraje posveča družini in prijateljem, čeprav ga kadarkoli lahko preseneti kak alarm ^ Kako ste se gasilci pripravili na mesec požarne varnosti? Kot vsako leto tudi letos v mesecu oktobru poteka mnogo aktivnosti. Letošnje leto so pripravljene aktivnosti na temo Mladi in požarna varnost, v javnosti pa se predstavljamo z naslovom Ogenj ni igrača. Cilj letošnjega meseca požarne varnosti je predvsem ozaveščanje, izobraževanje in seznanjanje mladih. Tako bomo 15. oktobra na osnovni šoli Trzin organizirali gasilsko reševalno vajo, poudarek bo predvsem na evakuvaciji. Istega dne pa bo naše delo predstavljeno mladim v vrtcih in šoli. Predstavili bomo naše delo, opremo in organiziranost. V septembru nam vreme ni prizanašalo. Predvidevam, da je bilo dela več kot ponavadi^ Na žalost se tudi Trzin letos ni izognil poplavam in predvsem visoki podtalnici. Tako smo imeli prvi alarm že v petek, 17. septembra, ko je potok za Kidričevo ulico z naplavninami zamašil pretok pod Ljubljansko ulico. Visoka podtalnica je večje preglavice delala v nedeljo, ko smo v dopoldanskih urah črpali vodo iz šestih objektov in posredovali pri razlitju nevarne snovi. Zalitih je bilo še več objektov, vendar tam na srečo naše pomoči niso potrebovali oziroma je niso zahtevali. Kako ste se doslej soočali s poplavami v Trzinu in okolici? Trudimo se, da v takih primer nas in občane čim bolje pripravimo na ukrepe in možne posledice ob poplavah. Trzin so leta 2007 za- jele bolj obsežne poplave, saj je takrat bregove prestopila Pšata in naredila večjo škodo na privatnih objektih, poškodovanih pa je bilo tudi nekaj poslovnih objektov in komunalna infrastruktura. Z izkušnjami, ki smo si jih nabrali v zadnjih poplavah, lahko veliko lažje predvidevamo potrebne ukrepe in organizacijo preventive. Tako smo letos informacije o dosegljivosti protipoplavnih vreč, ki so vedno na zalogi v skladiščih Civilne zaščite, in navodila, kako ukrepati ob poplavah, objavili na internetni strani občine Trzin. Več informacij pa so lahko občani dobili tudi na številki 112, telefonskih številkah našega društva oziroma od poveljnika CZ. Na katero številko naj se torej obrnejo občani v primeru neurij in poplav? Vedno, ampak res vedno, ko rabite nujno pomoč, morate poklicati številko 112. Tam vas bo operater sprejel ter aktiviral enote, ki jih potrebujete. Tak način je tudi najhitrejši način aktiviranja naše oziroma katerekoli druge enote. Obvezno operaterju povejte čimveč podatkov, tudi tiste, ki se vam tisti trenutek ne zdijo pomembni, vendar so lahko za nas bistvenega pomena. So bili tudi primeri, ko so občani ob prijavi dogodka pozabili povedati naslov ali kraj dogodka, še težje pa je, če so te informacije netočne ali lažne. Če operater oceni, da vaš primer ni nujen, vas bo preusmeril oziroma vam dal napotke in številke, na katere se lahko obrnete v takih primerih. Drugače je naše društvo dosegljivo na številki 01 5644660, poveljnik CZ pa na 041 370 251. Je v Trzinu dovolj interesa za prostovoljno gasilstvo? Da, toda kljub temu pogrešamo predvsem mlajše, ki jih natrpani urniki in obveznosti na žalost oddaljujejo od prostovoljstva. Med nas vabimo vse, ki so zainteresirani za naše delo, pa naj bo to s področja zaščite in reševanja, tekmovanj, dela z mladimi, veterani... Z nami se lahko povežejo preko telefonske številke 015644660 ali e-naslova pgdtrzin@t-2.net. Koliko članov pa šteje vaše gasilsko društvo? Trenutno je šestinšestdeset članov. Glavnino predstavlja operativa, članice, veterani, mladina. V veliko pomoč so nam podporni člani, saj z njihovimi prispevki lažje držimo stik z novo tehniko in taktiko. Moram pa povedati, da glavnino finančnega bremena nosi občina, ki prisluhne našim željam in potrebam. Lahko poveste kaj o krožku mladih gasilcev na osnovni šoli? Je dobro obiskan? Mogoče bi najprej omenil novi izbirni predmet v osnovni šoli, ki je na program prišel letos. Imenuje se Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. Moramo se pohvaliti, da je naša šola ena redkih v bližnji okolici, ki ji je že letos uspelo vpeljati ta predmet v redni učni program. Letos ga obiskuje štirinajst učencev pod mentorstvom Gašperja Ogorelca. Učni program je zelo razgiban, saj vsebuje vsa področja, to je od dela gasilcev, policije, vojske, reševalcev in CZ pa do dela državnih in drugih ustanov. Da bomo predmet še popestrili, bomo izvedli tudi kakšen praktičen preizkus in ekskurzijo. Kar se tiče krožka, pa bo letos po krajšem premoru vsako sredo ob 17. uri, začenši z novembrom. Morda veste, kako kaže s pripravami na nov gasilski dom? Žal se taka investicija ne more zgoditi čez noč, čeprav že nekaj let sanjamo o novem, predvsem večjem domu, ki bi rešil naše Varstvo pred nesrečami osnovne potrebe. Letos smo bili zelo blizu, a se je ustavilo pri zemljiščih. Obstoječi dom že najeda zob časa, še bolj pa nas tare problem s prostorom, saj je občutno premajhen za naše potrebe. Sproti rešujemo probleme na starem domu, a se ob vsakem posegu pokaže nova težava. Razumem, da imajo nekatere investicije prednost, a se bo treba kmalu posvetiti tudi naši, saj nas tudi nova tehnika in vozila silijo k boljšim pogojem za njihovo shrambo in vzdrževanje. Sicer ste zaposleni na Avtoakustiki, kjer se ukvarjate z mobilno telefonijo. Kakšen je vaš tipičen delovni dan? Ko zjutraj težko vstanem, pač rad spim, odpeljem otroka v vrtec, nato grem v službo. Moj delovni dan je zelo razgiban. Delam tako na terenu kot v prodajalni, kjer kot komercialist srečujem veliko novih ljudi, včasih prijaznih, včasih tudi ne. Veliko mojih strank pa je v okolici ali v OIC Trzin. Delovnik ponavadi končujem ob 16. uri, nato sledi še kakšna obveznost, preden grem domov. Večere najraje preživim z družino ali s prijatelji. Seveda se vse to postavi na glavo, ko ob katerikoli uri dneva prileti sporočilo »ALARM, GASILCI! Gori na...«. Prebrala pa sem, da ste med drugim tudi član trzinskega strelskega društva, ki ga uspešno zastopate s tekmovanjem v slovenski ligi^ Če se ne motim, smo letos edino, če ne pa eno izmed redkih športnih društev v občini, ki sodeluje v več državnih ligah. Žal se srečujemo s precejšnjo prostorsko stisko, ker naši prostori za treninge ne dosegajo vseh predpisanih kriterijev. Je pa to šport, s katerim se ukvarjam od mladih nog. V njem prevladujeta tako koncentracija in zbranost kot vzdržljivost. Tu sem dobil tudi veliko dobrih prijateljev. Kot vsako leto tudi letos organiziramo, v začetku januarja, mednarodno tekmovanje, imenovano - Prehodna skirca Borisa Paternosta. Vsi ste vljudno vabljeni, saj je ena redkih tekem v Sloveniji, kjer se uporabljajo elektronske tarče, ki so zanimive tudi za gledalce. Mi lahko za konec še zaupate, kako usklajujete vse svoje aktivnosti? Vam ostaja kaj prostega časa? Prostega časa je zelo malo in tega najraje posvetim moji Tanji in devetnajstmesečnemu sinu Jaku ter gradnji novega doma. Srečen sem, da me družina razume in podpira ter mi marsikdaj tudi pomaga pri mojih obveznostih. Tj asa Banko V osnovni šoli zdaj tudi izbirni predmet: Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami S šolskim letom 2010/11 so v osnovnih šolah v Sloveniji uvedli nov izbirni predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami (vsebine zanj sta pripravili Uprava RS za zaščito in reševanje ter Gasilska zveza Slovenije), zanj pa so se lahko odločili učenci od sedmega do devetega razreda. Podatek, da se je za izvajanje omenjenega predmeta odločilo več kot 140 OŠ, je več kot spodbuden, v pričakovanju pozitivnih izkušenj ter odzivov pa se bodo za njegovo izvajanje v bodoče najverjetneje odločile tudi ostale osnovne šole. Vsebine varstva pred nesrečami so v devetletni osnovni šoli vključene v večino predmetov po načelu medpredmetnosti in krosku-rikularnosti: v tretjem triletju se cilji in vsebine predmeta varstvo pred nesrečami povezujejo predvsem s predmeti: zgodovina, geografija, državljanska in domovinska vzgoja ter etika, naravoslovje, matematika, tehnika in tehnologija, športna vzgoja, biologija in fizika. Naj na tem mestu omenim, da se pri načrtovanju in izvedbi dejavnosti priporoča sodelovanje učiteljev različnih predmetov, saj se cilji in vsebine predmeta povezujejo z vsebinami, ki jih učenci obravnavajo pri obveznih predmetih od 1. do 9. razreda in zunajšolskih dejavnostih. Učni načrt je zasnovan tako, da učenci pri izbirnem predmetu razširjajo in poglabljajo svoje znanje. Vsebine predmeta so naravnane na pridobivanje temeljnega znanja učencev o: • pojavu naravnih in drugih nesreč kot stalnem spremljevalcu človeštva; • dejavnem odnosu človeštva do nesreč; • vlogi sodobne družbe, načinu življenja, odnosu do okolja in njihovem vplivu na nastanek nesreč ter ogroženosti zaradi naravnih in drugih nesreč; • ukrepih za preprečevanje nesreč in ukrepanju pred nesrečami, med njimi in po njih ter pomenu prostovoljstva in delu reševalnih služb. Predmet naj bi pri učencih in učenkah spodbujal razvoj naslednjih stališč in vrednot: • oblikovanje dejavnega odnosa do okolja; • želje po ohranjanju vsega našega okolja in usmerjenost v prihodnost skupaj z iskanjem novih preventivnih ukrepov, s katerimi bi izboljšali razmere za življenje in gospodarjenje; • oblikovanje dejavnega odnosa do ogroženosti zaradi nesreč, pripravljenost na pomoč drugim in prostovoljno delo. Vsi učitelji in predavatelji so morali opraviti ustrezen program usposabljanja (pripravila ga je Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje v sodelovanju z Gasilsko zvezo Slovenije) v Izobraževalnem centru na Igu, kjer so pridobili ter nadgradili raznovrstna znanja iz zaščite in reševanja, požarnega varstva, varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami^ V Trzinu se je za omenjeni izbirni predmet odločilo 14 učencev, ki imajo pri teoretičnem pouku na voljo najsodobnejšo multimedijsko učilnico: njene prednosti so takojšen dostop do informacij, ki zadevajo obravnavane teme. Že v uvodnih urah smo tako spoznali posledice katastrofalne vodne ujme, ki je prizadela Slovenijo, pri tem pa so s posnetki vodne stihije v našem kraju zelo aktiv- no sodelovali tudi učenci sami. Ker je pred nami oktober - mesec požarne varnosti, bo tematika nekaj naslednjih učnih ur ter pozornost usmerjena predvsem preventivi pred ognjenimi zublji, hkrati pa bomo obravnavali tudi aktualne dogodke (ekološka katastrofa na Madžarskem, plazovih). Svojevrstna popestritev učnih ur bodo zagotovo obiski tematskih razstav, različnih društev in organizacij ter poučna predavanja gasilcev, reševalcev, vremenoslovcev, kinologov ^(svoje sodelovanje so potrdili sokrajani, priznani strokovnjaki na omenjenih področjih), na vrsto pa bo prišlo tudi »praktično usposabljanje« na prostem. Gašper Ogorelec 20 cm sreče v »trzinskem kotu« Poplave in naravne nesreče grozijo vedno bolj pogosto Septembra je dolgotrajno in obilno deževje povzročilo v Sloveniji veliko škode. Narasle reke , potoki in hudourniki so poplavili cela mesta, vasi, gospodarske objekte in skoraj pol Ljubljane, da o plazovih, zaradi katerih so morali izseliti ljudi iz ogroženih hiš, sploh ne govorimo. Pa plazovi niso uničevali samo hiš, odnašali so cele ceste in cela pobočja hribov. Tudi v Trzinu smo imeli v nočeh iz 17. na 18. in iz 18. na 19. september hude ure. V t.i. trzinskem kotu, kjer je Pšata pred tremi leti že poplavljala, smo sosedje stražili in preverjali gladino vode v Pšati. Spali nismo skoraj nič, saj je bilo potrebno vsako uro pogledati vodostaj in po potrebi sprožiti alarm. Na srečo to ni bilo potrebno, saj je Pšata obstala 20 do 30 cm pod robom. Vprašujemo se, zakaj kljub obljubam pred tremi leti nasipa na levem, poseljenem bregu niso povišali, saj bi bila tako poplavna ogroženost precej manjša. V nedeljo, 19. septembra, smo si vsi v trzinskem kotu oddahnili in z grozo poslušali poročila iz drugih področij Slovenije. Vemo, kaj pomenijo poplave, vendar takih razsežnosti nismo pričakovali niti v najhujši nočni mori. Vsa zahvala gre slovenskim gasilcem, ki so ljudem v stiski nesebično priskočili na pomoč in delali skoraj do onemoglosti. Tudi trzinskim gasilcem se moramo zahvaliti; imeli so veliko dela, saj so morali črpati vodo iz kleti in pomagati pri zavarovanju proti morebitni poplavi. Poraja pa se še eno vprašanje. NOVI ZAZIDALNI NAČRT. Ta dovoljuje gradbena dela vsaj 25 m od brega Pšate, vendar je to premalo. Kako bo po tem, ko bodo pozidali razlivne travnike, ki so do zdaj na svoj način reševali hiše in drugo imetje? Kdo bo odgovarjal, ko bodo poplave spet grozile in bodo poplavljeni tudi objekti, ki so bili do sedaj varni, in objekti, ki naj bi se zgradili na teh travnikih? Tedaj bo tako stanje kot na Ljubljanskem barju, kjer sedaj nihče nič ne ve in se vsi samo izgovarjajo, da niso nič krivi. V trzinskem kotu smo si edini, da smo imeli veliko srečo in da te sreče ni treba izzivati. Zato je treba takoj povišati nasip ob Pšati in natančno pregledati in dopolniti zazidalni načrt na tem področju, saj je bil narejen pred zadnjimi poplavami. Nikogar ne grajam, ker tudi nihče ni pričakoval dežja takih razsežnosti, vendar je potrebno sedaj, ko se nam obetajo še hujše elementarne nesreče, o vsem še enkrat krepko premisliti in popraviti, kar se popraviti da. Saj veste, kaj pravijo: Po toči zvoniti je prepozno! Tekst in foto: Zmago KnupleZ - ZMAK Za boljše mesto in boljše življenje Ob svetovnem dnevu habitata je Občina Trzin v ponedeljek, četrtega oktobra, v Dvorani Marjance Ručigaj pripravila okroglo mizo z naslovom Boljše mesto, boljše življenje. V goste so povabili klimatologa in meteorologa dr. Dušana Hrčka ter strokovnjaka za krajinarstvo dr. Marka Dobri-lovića. V uvodu pogovora pa sta svoje poglede predstavila tudi župan občine Trzin g. Anton Peršak in svetovalka župana za okolje in prostor Sida Valentičič. Svetovni dan habitata obeležujejo že 25 let vsak prvi ponedeljek v oktobru. Posvečen je mestom in drugim naseljem, letos pa so ga posvetili razvoju mest in razmisleku o novih rešitvah za zdrava, varna in vsem dostopna človeška bivališča. Zdaj v mestih živi že več kot polovica prebivalcev Zemlje. Svet je na prehodu v novo tisočletje prešel, kot pravijo, v urbano dobo. Po sedanjih ocenah naj bi do leta 2050 v mestih živelo že 70 % vseh ljudi na svetu. Dr. Hrček je opozoril, da bodo podnebne spremembe, usihanje energetskih in drugih virov, hkrati pa rast števila prebivalstva in gospodarske nestabilnosti v prihodnjih stoletjih bistveno preoblikovali mesta in način življenja v njih. Ogrevanje svetovnega ozračja že zdaj spodbuja neobičajne vremenske pojave, ki jih najbolj zaznamo, ko gre za naravne katastrofe. Dr. Hrček je opozoril na poletno divjanje gozdnih požarov v Rusiji, silovite poplave v Pakistanu in na Kitajskem pa tudi na nedavne poplave pri nas. Dejal je, da bo sčasoma takih pojavov še več, in bi se moralo človeštvo temu ustrezno prilagajati. V želji po kratkotrajnih dobičkih ljudje vse prevečkrat le prilivamo olje na ogenj podnebnih sprememb. Z izsekavanjem gozdov, vse večjimi izpusti toplogrednih plinov, uničevanjem plodne zemlje in po- dobnimi dejavnostmi si vse bolj žagamo vejo, na kateri sedimo. Dr. Dobrilovič pa je naštel nekatere primere, kako ljudje iz svoje okolice izrinja-mo naravo. Poudaril je potrebo po zelenih površinah v bližini človeških bivališč in navedel nekaj primerov, kako ljudje skušajo povrniti naravo, ki so jo že izrinili, spet v svoje okolje. Razprava je čez čas prešla na trzinske izkušnje. Dr. Dobrilovič je ocenil, da je pri nas narava še sorazmerno dobro ohranjena in da imajo vsi trije deli Trzina dober dostop do zelenih površin, a v razpravi se je nato pokazalo, da mora Občina še odločneje igrati nalogo varuha zelenih površin na svojem območju. V coni smo vse prepogosto priče, ko posamezni podjetni- ki širijo svoje poslovne objekte skoraj do meja svojih parcel, za parkirišča in dostope pa potem izkoriščajo občinske površine, ki bi morale biti zelenice. Tudi v Mlakah je vse več prizidkov, nadstreškov in nadzidav, ki spreminjajo podobo soseske na škodo zelenih površin, vse boljizražene pa so tudi želje po pozidavi še nepozidanih parcel znotraj starega dela Trzina. Udeležence razprave je zanimala tudi poplavna varnost Trzina, spregovorili pa so tudi o energetsko varčnejšem Trzinu in o njegovi pripravljenosti na morebitna dolgotrajna sušna obdobja. Razprava je pokazala, da je Trzincem mar za naravno okolje in da podpirajo težnje po čim celovitejši zaščiti okolja in premišljeni izrabi zelenih površin. Miro Štebe Vrani Zlata jesen V zlatem oktobrskem dnevu, ko veter šumi v krošnjah dreves, se zdi, kot da bi tudi listi ujeli sončne žarke in z njimi tudi sami zažareli in "zanetili pravi jesenski ogenj" preko poletno zelene v zlato rumene, rdeče (škrlat), srebrne in rjavkaste odtenke. Oktober ni samo s pridelki bogat mesec, ampak nas lahko osreči tudi z obiljem sončnih žarkov ali dežnih kapelj. Od tega je tudi odvisno, kako ga bomo preživljali, bodisi na vrtu, kjer moramo pred začetkom zime postoriti še kar nekaj nujnih del, ali med štirimi stenami, včasih že ogrevanimi. Če je vreme lepo, bodimo čim več zunaj, saj nam bo oster jesenski zrak dobro del in nas utrdil. Ure, preživete na prostem, se nam bodo bogato obrestovale, saj bodo odgnale razne viroze in druge zimske nadloge. Tudi podobe vrta, ujete pred mrazom v naš spomin, nas bodo vodile v temačnih dneh in navdajale z optimizmom vse do prvih pomladnih cvetov in toplejših sončnih žarkov. Od začetka oktobra, ko nas vse hladnejša jutra in krajši dnevi opominjajo na menjavo letnih časov, je tudi čas za novo zasaditev cvetličnih posod. Čeprav so morda poletne enoletnice prav zdaj videti najlepše in najbujnejše, saj so si ravno opomogle od poletne suše in pripeke, nato pa od močnih padavin, se ne smemo preveč obirati z novo zasaditvijo. Ne čakajmo slane, da bo pomorila blišč poletnih zasaditev. Mačehe in druge rastline namreč potrebujejo čas, da se ukoreninijo in utrdijo pred zimo. Naj za tiste, "ki bi, a še oklevajo," zapišem predlog zasaditve lonca "jesenskega videza" v toplih rumeno oranžnih barvah. V sredino posadimo dren, ki je nekoliko višji, okrog pa izmenično ognjeni dež, kačjo brado in mačehe z drobnimi oranžnimi cvetovi. Oktobra še lahko sadimo in presajamo večino trajnic, ki jim želimo na vrtu poiskati nov prostor. Prednost takšnega poznega sajenja je ta, da se lepo vidi velikost rastline in ji zato dodelimo pravi prostor. V tem mesecu posadimo tudi spomladi cvetoče čebulnice, in zagotovo velja, da čim več enako cvetočih spomladanskih čebulnic bomo posadili v skupine, tem lepši bo vrt spomladi. In kot vsak ljubitelj cvetja dobro ve, se ob obrobah gredic sadijo spomla- danski žafrani, zvončki , trobentice in podobni "drobižki", potem hiacinte, nizki tulipani in narcise, nato pa višje predstavnike čebulnic. Po odcvetenju pa listov ne smemo prezgodajporezati, ker so "tovarna" hranil za prihodnje leto; tako nam ni potrebno kupovati vsako leto novih čebulnic. Da nas je obiskala zlata jesen, vedo tudi člani komisije za urejenost kraja, ki so se sestali, si ogledali fotokolaže najlepših poletnih trzinskih vrtov, balkonov, oken tako pri domovih kot tudi pri podjetjih, lokalih ^ Po ogledu je vsak izpolnil svoj obrazec in izmed vseh nominirancev s točkami označil svoje favorite. Kdo so zmagovalci, bomo videli na prireditvi, na katero ste že sedaj prisrčno vabljeni, in sicer v petek, 26.11.2010, ob 19,00 uri v dvorano KUD-a. Zaradi lanskega velikega števila obiskovalcev smo se odločili, da se letos zberemo v večji dvorani in tako udeležencem zagotovimo več sedežev. Se vidimo! Dunja Špendal Na državnem prvenstvu oračev se je izkazal tudi Trzinec Dvanajstega listopada, leta gospodovega 2010, je bilo v Vipavi 54. državno tekmovanje oračev Slovenije. Udeležil se ga je tudi Franc Florjančič - Smukov Franc in dosegel na tekmi starodobnih traktorjev drugo mesto, kar je izreden osebni uspeh in tudi uspeh za promocijo Trzina. Tekmoval je s traktorjem STEYR DAIMLER PUCH, model 430B, letnik 1970 z močjo 12 KW. To je častitljiv letnik za traktor, saj čeprav šteje že štirideset let, ni nikakršna razvalina, ampak je lep delujoč primerek »starodob-nikov«. Z njim se g. Franc udeležuje vsakoletnega srečanja starodobne kmetijske mehanizacije v Jablah, že dvanajstkrat pa se je udeležil tudi mednarodnega srečanja Oldtimer - Abraham na Goričkem. Gospod Franc Florjančič je velik ljubitelj konj, ki so mu v veliko veselje in ponos. Konje pozna že od mladih let, saj so jih imeli pri hiši za delo na polju, za vleko voz, sani in kolesljev ob nedeljah in praznikih. Do konj so imeli v tistih časih veliko spoštovanje, saj so bili nenadomestljivi. Pred 15-timi leti se je Franc odločil za lastno vzrejo konj, in od takrat ga lahko srečujemo na raznih sejmih, prireditvah, kot so narodne noše v Kamniku, paradah, pozi- mi z veseljem popelje otroke iz vrtca čez polje s sanmi in jim pripravi pravo zimsko pravljico. Otroci prihajajo k njemu tudi na obisk, in takrat lahko jezdijo ponija, ki ga ima v svojem hlevu. Takrat je veselje otrok na višku in njihova radovednost nikakor ne pojenja, saj hočejo vedeti o konjih prav vse. Francu, ki je dobra duša, ni za poduk in zabavo otrok nič težko. Seveda rad pove, da je s svojim zapra-vljivčkom vozil nekdanjega ljubljanskega nadškofa gospoda Rodeta, ki je prišel do njegove domačije in se nato odpeljal do cerkve sv. Florjana, kjer so zvonovi peli v rokah znanega pritrkovalca Francija Kurenta. Drugič pa je gospoda Rodeta peljal, ko je bil posvečen v kardinala, in sicer od njegovega doma do cerkve v Grobljah. Na ta dva dogodka je posebej ponosen. V njegovem življenju imajo konji častno mesto, ne odreče pa se tudi dobremu sta-rodobnemu traktorju. Mislim, da mu je marsikateri krajan Trzina hvaležen za njegovo prijaznost in pripravljenost - sodelovati. Le tako naprej, gospod Franc! Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Razstava sekir v Trzinu Dr. Janez Bogataj Je spregovoril o sekirah V Centru Ivana Hribarja je svojo zbirko S'KIRC iz etnografske zbirke na ogled postavil MATJAŽ BROJAN, novinar, publicist, rezbar in raziskovalec krajevne preteklosti Domžal in okolice. Kot je v vabilu Turističnega društva Kanja Trzin na odprtje razstave zapisano, je Trzin zagotovo prepoznaven po tem orodju - sekiri. Znana je kamnita sekira iz mlajše kamene dobe, sekire mesarske obrti, ki je cvetela na prelomu 20. stoletja, sekire za spravilo lesa in tudi sekire kot turistični spominki. Trzinci še zdaj prisegajo na »trzinsko s'kerco«, ki je bila nekdaj zbadljiv simbol za kraj in njihove prebivalce. Avtor razstave pripoveduje, kako in zakaj je njegovo zanimanje že v otroških letih vzbudilo tesarsko orodje - sekira, s katero so povezani njegovi predniki, in o začetkih sestavljanja zasebne zbirke orodij naše kulturne dediščine. Spremno besedo in zahvalo Matjažu Brojanu je na odprtju razstave imel prof. dr. Janez Bogataj, ki je posebej poudaril, da so tudi orodja naše kulturne dediščine osnova danes tolikokrat izrečene besede trajnostni razvoj, ker tega ni brez bogatega znanja naših prednikov. Predvsem mladina je tista, na katero je treba prenašati zavedanje o pomenu naše kulturne dediščine, ki se je izoblikovala v dolgih stoletjih razvoja naše družbe. Gost na odprtju razstave je bil tudi dr. Niko Sadnikar iz Kamnika, ki je povedal zgodbo o trzinski kamniti sekirici. Jožica Valenčak Marjan je razstavljal na Vrhniki V torek, 21. septembra, so v mali galeriji Cankarjevega doma na Vrhniki odprli kiparsko azstavo rezbarja in dolgoletnega mentorja rezbarske skupine TD Kanja Trzin Marijana Vodnika iz Domžal. Ob tej priliki je bila poleg ogleda razstavljenih skulptur, imenovane Polnost praznine v lesu (njegova dela odlikuje prepletenost oblik z nizom praznin), številnim obiskovalcem na voljo prva od treh knjig z naslovom Jesenova šepetanja. Kot je avtor poudaril ob predstavitvi vsake skulpture posebej, z njimi ohranja energetski potencial dreves in obenem podaljšuje življenjsko dobo debel. »Klešem le na nekakšnem izzivu življenja, ki me preganja z neko idejo toliko časa, dokler ta ne zaživi v lesu,« pravi Marijan Vodnik. V kulturnem programu, ki so ga ob tej priliki pripravili organizatorji, so Marjanu šopek gorenjskih plesov podarili tudi folklorniki TD Kanja Trzin. JV Napovednik KDAJ: 29.oktober ob 19.30 KJE: Kulturni dom Trzin, Mengeška c. 9 KAJ: Učenje plesov slovenskih pokrajin KDAJ: 30. oktober Pohod po območju š zbirališče pred OŠ Trzi štirih občin rzin ob 8.00 KDAJ: 23. november ob 17.00 KJE: avla CIH, Ljubljanska cesta 12/f KAJ: Razstava predlaganih turističnih spominkov KDAJ: 26. november ob 19.00 uri KJE: Kulturni dom Trzin, Mengeška c. 9 KAJ: Podelitev priznanj in zahval za urejen kraj 2010 *** *** *** Slikarska razstava v Domu upokojencev Trzin V novem trzinskem Domu za starejše občane se trudijo, da dom, za katerega vsi priznavajo, da je lep in nadstandarden, ne bi bil samo lep, ampak da bi bilo v njem tudi bivanje kvalitetno in vredno ljudi, ki so v življenju marsikaj lepega pa tudi nelepe-ga doživeli. Zato jim v domu želijo približati čim več lepih stvari, da tudi v starosti uživajo lepote sveta, da se jih dotakne umetnost, da pridejo v stik s sokraja-ni in srečujejo tudi druge ljudi. Direktorica doma starostnikov v Mengšu, gospa Irena Gričar, s pomočjo vodje enote Trzin, gospo Tadejo Šušteršič, pripravlja za varovance doma prijetna presenečenja. Eno takih je razstava del ljubiteljske slikarke Sonje Skvarča z Brda pri Ihanu. Gospa Sonja je v mladosti dvajset let živela v Trzinu, zato jo najbrž mnogi poznajo po dekliškem priimku Belingar. Prav zato se je toliko raje odzvala povabilu direktorice in z veseljem razstavila svoja platna v domu, saj ve, kaj ljudje potrebujejo. Gospa Sonja, ki sama šteje že častitljivih triinsedemdeset let, je razstavljala samostojno že večkrat. Razstave je imela med drugim v univerzi za tretje življenjsko obdobje » LIPA » v Domžalah, v » LIP-u« v Radomljah, v Domu upokojencev Domžale, vsako leto pa razstavlja tudi v Menačn'kovi domačiji, kjer olepša okolje članicam tečaja, ki se učijo vezenja rišeljejev. Da je njeno delo vsestransko in vsako posebej perfekcionistično, dokazujejo tudi nje- ni članki v ihanski reviji PLEVCA, kjer piše v zeliščni kotiček. Gospa Tadeja Šušteršič je povedala, da bodo takšne in podobne razstave stalnica v domu, saj jih varovanci zelo lepo sprejemajo in aktivno sodelujejo. Da je res tako, smo po pogovoru z nekaterimi dobili potrditev »iz prve roke«, saj so bili nad razstavo navdušeni. Nekdo je v knjigo vtisov slikarke Sonje Skvarča napisal: »Resnična radost v življenju je, če se predaš namenu, ki se ti zdi najpomembnejši!« Res je tako. Najpomembnejši cilj slikarke je umetnost, najpomembnejši cilj delavcev doma pa je nuditi varovancem doma čim lepšo starost. In to je v trzinskem domu starostnikov najlepša resnica. Tekst in foto: Zmago KnupleZ - Zmak Podjetje Dolenjgrad sporoča: V Kamniku gradimo oskrbovana stanovanja Podjetje Dolenjgrad d.o.o. je sredi marca 2010 začelo graditi 1. fazo projekta oskrbovanih stanovanj v Kamniku. Po starem Slovenskem običaju je podjetje Dolenjgrad OSKRBOVnNfl STnN®VnNJfl v KAMNIKU ^^ —stanovanja stanovanja EURzDDV površine kupnina v 29,87 m^ od 60.205,00 naprej Investitor in prodajalec: ^ Hf 1 Enosobno od 47,97 m^ od 90.084,22 naprej naprej DOLENJGRAD Gradbeno podjetje, d. o. o. Pod Hruševco 30,1360 Vrhnila Telefon: (01)750 72 00 E-po»a: tajni^o@dolenjgrad.si Internet: www.dolenjgrad.si < Dvosobno od 56,52 m^ od 103.398,61 naprej naprej • Stanovanja so si