ZBORI OBČANOV KS GRADIŠČE:
Občan zahteva gradnjo obvoznic
Svet KS Gradišče je od 8. do 10. oktobra sKlical tri zbo-re občanov. na katerih. so pre-tresali urbanistične posege, k"i So predvideni na tem področ-ju. Predstavmk Ljubljanskega urbanističnega zavoda inženir Vrhovc je v uvodnih besedah na torkdvem, prvem zboru občanov in delovnih ljudi KS Gradišče, poudaril, da je ta razgovor tudi vzorčen. Okoli-ščine tega razgovora so nove. Ustava je uzakonila spremem-bo dosedanjih. oblik dela. Do-slej §o urbanistični načrti" na-stajali po narodilih občin in skladov. Odslej so krajevne skupnosti tiste celice, v kate-rih je treba urbanistične na-črte prerešetati, občani jih sprejemajo, zavračajo ali do-polnjujejo. Uzakonjena je tu-di pravica človeka za ustrezno okolje. Inž. Vrhovc je nadalje povedal, da bodo na podoben način prečesali vse urbanistič-ne programe in problematiko v vseh KS občine. Omenil je tudi, da so nekateri urbanisti-čni dokumenti že sprejeti. Ti nas obvezujejo, lahko jih pa preverjamo. Vendar jih ne smemo  apriorno zavračati.
Povemo naj, da je svet KS Gradišče pred zborom razpo-slal na vse naslove v KS sta-lišča organov KS do urbanistič-nih posegov na tem področju. Tako so občani prišli na zbor pripravljeni in seveda že vna-prej opozorjeni, kam naj us-merijo   svojo   pozornost.
Kot predstavnik Dogovorov sem se udeležil prvega in zad-njega zbora, ko so se zbrali občani 5. in 6. volilne enote. Zaradi že omenjene vzorčnosti teh zborov in zaradi vsebine razgovorov, za katero menim, da je zanimiva tudi za širšo in ne le za lokalno skupnost, sem se odločil za skrčen opis poteka  obeh  zborov.
Razlaga urbanističnega prograrna
Zbora občanov prvega veče-ra so se udeležili tudi pred-stavniki LUZ, skupščine obči-ne Ljubljana Center, gradbe-nega podjetja Tehnika in Skla-da za urejanje mestnega zera-ljišča.
Predsednik sveta KS Nard je v uvodu pojasnil, da je zbor sklican, ker je prišlo do gradbenih posegov večidel mi-mo vednosti in volje občanov. Prišlo je tudi do ustavitve gradnje zaradi intervencije ob-čanov. Razvoj magistralnih cest v Sloveniji zadeva tudi to območje. Take posege je treba pojasniti občanom, ti pa ima-
jo ustavno pravico, da prek zbora občanov povedo svoje mnenje in pripombe. Naloga zbora je, da poišče rešitve, ki ne bodo bistveno prizadevale pravic in interesov občanov. Te rešitve naj bodo dolgoroč-ne. Tovariš Nard je še obve-stil prisotne, da je bilo na seji izvršnega sveta občinske skup-ščine sklenjeno, naj se pripra-vi in predstavi občanom vsa urbanistična dokumentacija.
V   nabito  polni  dvorani KS je   zatem   povzei   besedo   inž. Vrhovc. V tem predelu sta pe-reča dva    problema:    urbani-stični program, ki je nastal do 1.1970  in  problem Prešernove ceste. Sledila je razlaga urba-nističnega programa. Med Šu-bičevo,  Erjavčevo    in    Gradi-ščem  se razteza   območje  no-vega Trga revolucije. Zunanja ploščad je bila predvidena za pešce, spremenila se je v par-kirni prostor.  Na južni strani kompleksa    je    sklop   dvoran (za 1500 in 300 obiskovalcev), ki so že zgrajeoe, a ne še do-grajene     in     opremljene.   Pri Iskrini  stolpnici   je predviden še nižji   objekt,  podobno   kot pri stolpnici   LB.  Na   zahodni strani   trga,    ob  Valvazorjevi ulici,  je   predviden   Jakopičev paviljon.  Na vogalu med.Val-vazorjevo  in  šubičevo  naj  bi stal spomenik revoluciji. Z re-formo     1965. leta se je  torej novi Trg revolucije prelevil iz prvotno zamišljenega   upravne-ga dela republiških prganov v poslovno središče mesta. Dru-gil del    sodobnega    mestnega središča   nastaja   na   Ploščadi Borisa Kraigherja.
V  nadaljnji  razlagi inž.  Vr-hovca smo  zvedeli,  da je bil zazidalnd otok med Gradiščem, Prešernovo, Erjavčevo in Gre-gorčičevo    sprejet  in  potrjen pred  dvema letoma.   Prvotno je vse to področje, tja do Rim-ske   ceste,  spadalo   k   zasnovi novega Trga revolucije. Ta za-snova je predvidevala gradnjo novega trakta vzhodno od pa-lače    repubUš-kega    izvršnega sveta. Osnovno šolo Majde Vr-hovnik   naj   bd   po   takratnem programu     prekvalificirali    v objekt      republiške      uprave. (Vznemirjenje v dvorani). Na ta nemir je inž. Vrhovc rekel,. da je bil  ta načrt  mesec dni razgrnjen v Arkadah in da ta-krat ni bilo takega odziva, kot je  sedaj.   Zatem  je   govornik prešel k naslednjemu zazidal-nemu otoku   med   Gregorčiče-vo in Ritnsko. Ta načrt je bil izdelan 1964. leta.    Predpisane razgrnitve ni bilo, načrt je bil potrjen po takratni proceduri. Od tega načrta   sta   nazadnje prišla v.fazo realizacije objekt
ob Gradišču (se zaključuje) in objekt F. Slednji je bil po pr-votnem zazidalnem načrtu predviden kot aneks h gostilni Pod lipo. Leta 1967 je prišlo do spremem.be namembnosti objčkta iz gostinskega v po-slovnega, segal naj bi eno nadstropje visoko. Izdelava programa in načrta za zahod-ni del tega zazidalnega otoka je nato zastala zaradi spre-memb in novih pogledov na republiško upravo in admini-stracijo, ki naj bi tu dobila svoje objekte. Južno od Rim-ske pa je enotno univerzitetno območje, na katerem je pred-videna razširitev filozofske fa-kultete na Forsterjev vrt. Predvidenih je še nekaj fa-kultetnih objektov. Med Snež-niško in Trgom MDB je pred-videna garažna hiša. Strojna fakulteta je bila grajena tako, da je bilo predvideno rušenje starih hiš pred njo na Rimski cesti. Stališče LUZ je, naj te hiše ostanejo, treba pa jiii je sanirati. Ob gradnji strojne fakultete bi b-ili morali več pozornosti posvetiti temu sta-novanjskemu področju.
Inž. Vrhovec je nato dejal, da temu mestnemu delu manjkajo zelenice, otroška igrišča in parkirni prostori. Zelenice bi lahko pridobili vsaj v treh dehh. Tu je For-sterjev vrt, ki je v zasebni la-sti, Hrovatinov vrt za gostilno Pri lovcu, ki je tudi -v zasebni lasti in površina bivše Bakov-čeve vile, južno od Erjavčeve ceste. Težje bo rešiti pomanj-kanje otroškdh igrišč. To je specifika mestnih igriSč. V KS Ajdovščina so leta in leta iskali lokacijo za otroško var-stveno ustanovo Podobno je bdlo v Stari Ljubljani. Gradl-tev parkirne hiše med Snežni-ško, Aškerčevo, Rimsko in Tr-gom MDB danes ni več real-na. Potrebno bo poiskati dru-go rešitev.
Zatem je govornik prešel k problemu ureditve Prešernove ceste. V desetletnem programu republiške skupnosti za ceste in skupščine občine Ljubljana je Prešernova cesta v progra-mu gradnje za prihodnje leto. Gei?eralni plan iz leta 1966 je postavil program štiri do šest-pasovne Prešernove ceste v stari trasi. Ko so bile prouče-ne podrobnosti (zelenje, arhi-tekturna vrednost okolice), je spomeniška presoja sodila, da to ni sprejemljivo. Sedanja drevesa bo treba zamenjati, saj je tri četrtine bolnih, ven-dar naj Prešernova cesta osta-ne zelena. Torej tu ni mogoče postaviti štirih pasov. V letih 1967 in 1968 je bilo narejenih
več variahtnih možnosti reše-vanja tega problema. Med njimi se je uveljavila varian-ta, da bi ena smer prometa tekla po Prešernov) cesti, dru-ga smer pa po trasi stare žele-znice, pri Mladdki bi se nada-daljevala po Levstikovi ulici in se zaključila z rušenjem vo-galnega objekta na Trgu MDB. Ta cesta bi imela tri pasove, tako kot Prešernova. Taka ureditev je nujna, če že-limo sprostiti mestno sredi-šče, v njem pa favoiizirati pe-šca, kolesarja in mestni javni protnet. Desetletni program postavlja poleg te rekonstruk-cije Levstikove tudi program obvoza mesta. Zgradili naj bi ga v letih .1977 do 1983. Obvoz bi potekal od čmuč mimo To-mačevega, Litostroja, po Ste-genski ulici, nadaljeval bi se za Rožnikom in končal pri Dolgem mostu. Tako naj bl po obnovljeni Prešernovi ce-sti (torej z rekonstrukcijo Levstikove) potekal le osebni in mestni javni promet. Mest-no središče bi razbremenili tudi z usmeritvijo prometa po Njegoševi in Resljevi. Okrog leta 1990 bi okrog Ljubljane zgradili avtocesto. Predlagani sta dve varianti. Po gameljski varianti bi bila avtocesta spe-Ijana od Gameljna, nato bi šla za Rožnikom in bi se zaklju-čila za Dolgim mostom. Po mengeški varianti bi potekala avtocesta od Mengša mimo Vodic, Medvod do gostilne Gorjanc za Dolgim mostom.
Inž. Vrhovc j^>še poudaril, da smo v vsem povojnem ob-dobju zanemarjali gradnjo cest. Zdaj je treba plačati dolg preteklosti.
Besedo je povzel inž. Ogrin, direktor operative GP Tehni-ka. Kot graditelji so se zna-šli v neugodni situaciji zaradi objektov C in F na Igriški uli-ci. GP Tehnika je sledila zazi-dalnemu načrtu in odkupila zemljišča ter pričela gradita za tržišče. V gradnio teh dveh objektov so vložili okroglo staro milijardo dinarjev. Ta sredstva ležijo zaradi ustavi-tve gradnje mrtva že dve leti. »Sprašujemo se, kdo nam bo ta denar vrnil; ne vztrajamo pri- gradriji, smo pa v zadregi,« je poudaril direktor.
Mačehovski do otrok
Tla za razpravo so bila s tem pripravljena in kar takoj se je tudi vnela. Ze na začetku razprave je moral inž. Vrhovc postreči še s podatkom, da je sedanja obremenitev Prešer-nove ceste 22 do 25 tisoč vo-zil na dan. Z rekonstrukcijo Levstikove bi se po predvide-.vanjih zmanjšal promet po enosmernd Prešernovi na 15 tisoč vozil na dan. 2e na sa-mem začetku razprave je bil podan predlog, naj se name-sto take rešitve prometa po Prešernovi da predhost grad-nji obvozne ceste. Inž. Vrhovc je pojasnil, da je Ljubljana v takem zaostanku s cestnim omrežjem, da s tem problema ne bi rešili.
K razpravi se je pilglasil inž. _ Vedam: »Obravnavajmo orga-' nizirano celoto, šele nato de-tajle. Ne razumem, da se na tako ozkem področju lahko firi toliko pomembnih dejav-nosti. Predvidevanja, ki so bila navedena, je treba argu-menbirati. Dušimo se v avto-mobilih, zdaj, ko se vseljuje Iskra, se bomo še bolj. če se kje kaj ruši, naj se zagotovijo zelene površine. Po dvoriščih ne morejo biti parki. Kaj je v Ljubljani kulturni spomenik? Ali je to ta podrtija na Rim-ski cesti? Kakšen je koncept razvoja prometa? Ali smo de-lali podhod na Titovi zato, da jo bomo zaprli za prornet, kot piše zdaj v časnikih? Po kate-
rem zakonu je vrt v mestu zasebna last? Ne poznampred-pisov, po katerih b: bila ta za-sebna last upravičena. Ne ra-zumem razlage, da ne more-mo najti prostora za otroške ustanove. Za RTV center se je takoj našel prostor. Take stav-be naj se grade zunaj centra.« Slavica Hočevar: »V prvi vr-sti so tu interesi nas, ki smo tu, šele potem so širši intere-si. Bil je Nunski vrt, Ferantov vrt — oboje so zazidali. Ob šoli se zida, ob Ferantovem vrtu smo izgubili tudi dvori-šče. Ustavimo gradnjo objek-ta F, da bodo imeli otroci vsaj toliko prostora, kot ga ima vsak avto. Plan podjetja Rast za zelenice na teiri področju ni bil upoštevan. Urbanisti naj nehajo dajati birokratske reši-tve, naj se resnično pogovorijo z ljudmi, ki so neppsredno pri-zadeti.«
Ravnatelj osnovne šole Maj-de Vrhovnikove: »Načrti za ureditev šole so padli v vodo zaradi pomanjkanja denarja, neurejenih sosedskih odnosov in prostorske stiske v Centru. Telovadnico smo morali zmanjšati zaradi interesov so-sedov. Nato so pri izkopu na-šli rimske ostanke. Interesi arheOlogov so .premagali inte-rese 700 otrok. Telovadnico smo sicer zgradih za igrišča pa ni bilo prostora. Zazidalni načrt je nato predvidel, naj bi se šola selila ali v Mladiko ali v mestno vrtnanjo ali na vrt ob lekarni. S prehodom na celodnevni pouk, ki bi trajal od osmih do 16. ali 17. ure, ni-ma naša šola nobenih možno-sti za uspešno delo. Zato je nujno obuditi stare nairte, ki narekujejo gradnjo stolpiča in igrišča. Otroci so bili doslej mačehovsko obravnavani. Na naši zelenici parkirajo avto-mobili. S pritožbo na promet-ni urad in z zahtevo, naj pre-povedo parkiranje pred našo šolo, nismo uspeli. Prosimo za pomofi KS, da bi to dosegli.«
Prometni problem
Dosedanja razprava Je zah-tevala dodatna pojasnila, ki jih je podal inž. Vrhovc: »Pri-čakovati je, da bo program re-publiške uprave minimalen in ne bi smel povzročiti novih nevšečnosti. Vprašanje parki-ranja pa je vprašanje nadalj-nje eksistence mestnega sre-dišča. Postopoma se oblikuje mestni program, ki podpira prednost ljudi pred avtomp-bili, kar smo mi pri LUZ že dolgo zagovarjali. V Tivoliju je pod športno dvorand 600 parkirnih mest, ki so prazna. Slejkoprej bo na Titovi ostal samo mestni javnd promet, ki pa bo še zmeraj motil peščev prehod. Tudi zasnova Plošča-di Borisa Kraigherja predvi-deva nivo pešca minus štiri metre. Vsaka cesta bo prispe-vala k razbremenitvi in razlo-čevanju prometa. Z izgradnjo sistemov cest bomo iz Centra preusmerlLi tisti promet, ki ni namenjen izrecno tja. Ne že-limo po vsej sili turista na Ti-tovi, Aškerčevi. Mestna skup-ščina in Republiška skupnost za ceste predvidevata rekon-strukcijo 17 ljubljanskih cest, ta program stane sto milijard. Mesto in republika bosta fi-nancirala mestne ceste vsak pol. Obvozno cesto bosta fi-nanciraH republika in medna-rodna banka., Republiška sku-pnost prevzema bremena, ki jih Ljubljana sama nikdar ne bi zmogla. Ne mislimo mest-nih cest razširjati v nedogled. Problem želimo reševati z ob-voznicami. Razprave naj pre-verijo. sedanje programe. Spre-meniti jih je treba, da dobi šola možnost razvoja:«
Inž. Vedam: »Dokler ni jas-nega koncepta, ne moremo de-
lati zazidalnih načrtov. Pro-pustnost cest ni odvisna od širine cest, ampak od propust-nosti križišč. Ves denar, ki ga imamo, dajmo v izgradnjo obvpznih cest! (Občani to pod-prejo z burnim ploskanjem.) Na cesti za Litostrojem je tre-ba potegniti peteto metrov as-falta,. pa imamo obvoz. Toda to za projektanta nd zanimivo, ker si s tem ne bo postavil spomenika.«
Ažmanova: »če razpravlja-mo, potem ne moremo govo-riti o rekonstrukciji Lestikove kot o dejstvu. Ne speljujmo cest preko vrtov. zagata ne bo manjša — tudi pri vstopu z Levstikove na Tržaško bo ,za-mašek'. če imamo zdaj pravi-co, da odločamo, kar je bilo v začetku rečeno, potem smo proti  tej  cesti (Aplavz.)«
Inž. Mušič, predsednik ko mlsije za urbanistični pro-grara pri KS: »Velika napaka je, da dovoljujemo diskusijo o širši rešitvi, če poznamo sa-mo izsek. Tovariš iz LUZ je prišel brez številk 6 promet-nih obrememtvah in tokovih. Levstikova je gašenje požara za ceno vsega, kar je bilo re-čeno. To je posledica stihije. Vsi smo delali napake. Tovari-še pri LUZ so neštetokrat po-voziliz nestrokovnimi stališči. Bojim se, da za Prešernovo ni druge rešitve, kot je ta z Lev-stikovo. Pa .čeprav se z njo ne strinjamo. Dokončno stališče je treba zavzeti do detajlne urbanistične ureditve. Ta na-črt, ki je, ni popoln, je zasta-rel. Ne rešuje vprašanje dovo-zov, parkiranj. Odprto ostaja vprašanje, do kakšne mere moramo vse koncentrirati v Centru oziroma ga razbreme-niti. Ce je center Prage omejil parkiranje na mdnimum, bo-mo tudi v Ljubljani lahko to dosegli. Postavimo specificira-ne zahteve. Zavzemajmo se, na.i se ne dela po koščkih.«
Nard: »V celoti podpiram tovari&a MuMča. Razjasniti je treba, kaj podpiramo in česa ne. De.jstvo je, da so določeni objekti v gradnji. Kakšno je tu stališče občanov?«
Zahtevamo zraka
Na to povabilo se je oglasil predstavnik hišnega sveta sta-novalcev Igriške 12: »Spor glede objekta F naj se obrav-nava z ekološkega vidika. Mi nimamo namena rušiti. Pro-test 33 družin je zasnovan na tem, da se počutimo ogrožene, zdaj, ko vidimo že zgrajeno bolj kot ob sprejetju zazidal-nega načrta. Naš protest je spontan odgovor na muhe ar-hitektov. Mi smo te muhe ob-čutili. Ne potrebujemo analiz, da bi nas prepričah, kako naši urbanisti rešujejo prostor. Ne zahtevamo lepega pogleda, zahtevamo zraka. V socializmu naj se problemi rešujejo znan-stveno, ker socializem. in zna-nost sta kot brat in sestra. Ni-smo prizadeti le občani Igri-ške, ampak vsi, ki tu živimo. Zelimo, da urbanisfi pri svojih kalkulacijah upoštevajo zna-nost. Zahtevamo, da smo.pri-sotni, ko se rešujejo naši pro-blemi. Podjetja naj v svoje ekonomske kalkulacije vklju-čijo tudi človeka Morda bomo zgubili bit3tQ, ker bodo prevla-dali ekonomski interesi, da gradijo, ko še niraajo naročni-kov. želimo prispevati k us-pehu občanovih pravlc, ki so nam zagotovljeni z našimi sta-tudi in ustavo.«
Silvo Poljanšek, predsednik delovnega predsedstva zbora občanov: »Nemogoče je reše-vati brez skupnega dogovora in skupnega sklepa. Ne more-mo trkati na duri nemožnlh rešitev. Vprašati se moramo, kako je z gospodarstvom mestnih zemljišč. Kako je ze-mljišče moglo biti prodano GP Tehniki, če je jasno, da je po-trebno šoll? Komercialni inte-res je premagal interes člove-ka in širše družbe. Rešujemo problem ceste kot širši pro-blem. Stališče KS je kategori-čno, da se ne strinia s postav-Ijeno rešitvijo. Kakšne somož-
nosti preosnove gradenj? Po-stavljamo zahtevo po kom pleksni urbanistični rešitvi Dobiti moramo jasnejši kon-cept rešitve otroškega var-stva.«
Še nekateri momenti v raziagi
Prvi govornik na tretjem zboru občanov KS Gradišče je bil inž. Vrhovc. Dejal je, da je prvi večer prišlo do nesporazu ma, ker je izpadlo, kot da je on zagovornik, ne pa razlaga-lec naerta. Pozval je prisotne, naj pdskušajo ugotoviti, kate ri predlogi so in kateri niso sprejemljivi. Rešitev Prešerno-ve ceste je še v projektni fazi, lopate še niso zasajene. Mest-na in občiaska skupščina želita dobiti mnenje" obeanov. Oba dosedanja zbora občanov sta pokazala, da je precej proble-matična izgradnja ob šoj Maj-de Vrhovnikove. Prograin iz-gradnje objektov republiške uprave in administracije se bo moral umakniti zahtevam šole. Treba bo torej spremeniti na-čft, Objekt F je sporen, ker je spoma predvsem prooedura, kako je bil sprejet. V nadalje-vanju je govomik nakazal mo-žnost rešitve potreb republiške uprave. E3cc>nomska fakulteta se seli za Bežigrad. Možnost lokacije za republiško upravo je na dvorišču fakultete. Po-trebno je napraviti pot za peš-ce od Aškerčeve mimo Forster-jevega vrta k Trgu revolucije. Starih stavb ne bodo podirali zaradi dejstva, da v Ljubljani manjka 15 t:soč stanovanj. Se-vemo od šubičeve in Cankarje-ve se ne bo nič sprememlo. Le občani bi morali urediti svoja dvorišča in v njih postaviti ze-lenice. Ograje na dvoriščih, ki pričajo o lastninskih odnosih, bi bilo treba podreti. Ostaja pa še konflikt med univerzo in Aškerčevo. Star predlog je, da bi promet speljali po Groharje-vi, Dobrilovi, Gradaški in na-prej do predora pod Gradom. Ta možnost bi bila zelo draga, ker bi terjala podiranje stavb ob Gradaš&ci. Prešernova osta ja »kislo jabolko«. Tripasovni-ca je premalo za mestno cesto. Ena od variant rešitve tega problema je, da bi speljali ce-sto ob železnici. Ta varianta pa ni uporabna, ker je edini mo-žni prehod v Rožno dolino po Tobačni ulici. Tam bo treba zgraditi podvoz. Slejkoprej bo morala Rožna dolina dobiti iz-vennivojsko križanje ceste z železnico, to pa je možno sanio po Tobačtii ulici. Podvoz na Jadranski je prenizek.
Mestna in republiška skup-nost programirata tudi rekan-strukcijo TržaSke in Celovške ceste, ne sarno Prešernove. žal je Prešemova predestinirana za obodno cesto mestnega sredi-šča. Tranzitni promet bo spe-ljan drugod. Prešernova cesta je nastala po potresu v prej-šnjem stoletju in je del takrat planiranega »ringa«, kot je tu-di Masarjrkova. Vzhodni in ju-žni del tega plana ni bil realizi-ran. Ureditev Prešernove je mestna potreba, čeprav je v do-ločenem konfliktu z lokalntmi interesi. Varianta z Levstikovo je z ekonomskega stališča in stališča varstva okolja najbolj sprejemljiva.
Prednost obvoznicam zunaj mesta
Bazpravo je odprl občan Du-šan Medved: »Sem za šuripa-sovno PreSemovo, saj bi bil to manjši poseg v zelenico m one-snaženje zraka kot predlagana varianta z Levstikovo. Stiripa-sovna Prešernova bi bila brez dreves le od vladne paiače do gostilne Prnl lovcu. Favorizira-na varianta bi šla ne le po Lev-stikovi, ampak tudi po robu Ti-volija. Z&lo problemattčen bi bil tudl njen južni del. Zaradi prehoda v Rožno dolino bi tam nastalo zelo zapleteno križišče. Razširitev Prešernove aa šti-ri pasove bi bila tudi ceoejša mo
žnost. Mislil sem in še vadno sem prepričan, da je Prešemo-va tudi v ožjem delu široka 20 in ne 17 metrov, kot trdi razla-galec načrta. To zadostuje za štiri pasove, en meter ostane za kolesarje in dva za pešce Treba je forsirati obvaznice zu-naj mesta.« (Aplavz.)
Marko Kos: »če ne naredi-mo deteljice v brižišču Prešer nove in Celovške, bo tu vedno gneča. Ni problem v ozki Pre-šernovi, ampak v »zamašku« pri semaforjih ob Delavskem domu in na Trgu MDB. Impro-vizirane rešitve, kot je varianta z Levstikovo, niso dobre niti gospodarsko niti tehnidno niti za okolje. Križišče Aškerčeve in Prešernove je primer diletanti?;-ma. Usmeriimo odvečen promet ven iz meota. Cudno je to, da se bojimo podirati akacije na Prešernovi, ne bojimo pa se posegati v zeleni pas in pomen-drati zelenic, kar terja predla-gana variaofcna režitev. Prebi-valcd Prešemove so zaradi pro-meta že zdaj prizadeti, potlej ne bodo več toliko, kot bodo prebivalci Levstikove. Ob Pre šernovi je tudi več poslovnih zgradb kot ob Levstikovi. Šti-ripasavna Prešernova bi zado-stovala ob dobri obTO2aiici. Prediagana improvizacija bo prinesla hrup na stanovanjsko Levstikovo in ga približala Ti-voliju. Ne vem, kdo stoji za temi akcijami, vem pa, da bo sem šel tudi moj dinar, zato o tem razmišljam.«
Dr. Košorok: dO problemu razmišljam z zdravstvenega yi-diika. Ce bi merili nas:čenost zraka z bgljikoviin monoksi-dom na Prešernovi, mislim, da bi tudi tu prepovedali prehod pešcem, kot so ga v predoru. Z obhodno cesto bi Lmeii - dva-krat presekan prehod v Tivoli. Tega tudi podhod ne bi sadovo-ljivo rešdl (otroci v vozičlbh). Za tivolski bazen je bilo toliko prerekanja, pa po res fcoristil zdravju. Z varianto po I*vsti-kovi bi si spet rezali pljuča. Tu je predviden vrtec. V kak-šnem zralcu bodo živeli ti atro-ci? Zakaj ne pospešimo grad-nje obvaznice?«
Razpravp je nadaljeval občan Polič: »Pogrešam globino na6r-ta. Katera izhodišča ^o vodila načrtovalce? Predlagana rešitev je zelo kratkoročna. Zakaj ne gremo v samoprispevek za ob-vozno cesto? Ne pa, da so zele-nice zasedene z avtonaobih, da bomo gradili garažno hišo. Sem proti predlagani rešitvi. Po-tre-bno je postaviti dolgoročnejša izhodišča, da bo življenje v me-stu znosno.«
Občanka: »Ce je denar za rekonstrukcijo Levstikove ce-ste, naj gre ta denar takoj za gradnjo obvozne ceste!«
Različni občinskj interesi
Inž. Vrhovc je dal nekaj po-jasnil: »S predlogom, da ne iz-gradimo Prešemove, se verjet-no ne bosta strinjali občini Vič in šiSka. To bi namreč ponie-nilo, da ne bosta rekonstruira-ni niti Tržaška nitd Celo-vška ce-sta. Nimam namena usmerjati nmenja, ampak ga samo po-sluSati. Obvoznice bodo rešile samo tranzitni promet, tega pa ni niti 20 odstotkov. Tako so pokazale večkratne meritve. To-rej bo z obvoanico problem Pr^šerove ceste ostal. V Centru je 50 tisoč delovnih mest.«
Besedo je povzel občan Par-dubsky: »Bolniki v Mladiki ver-jetno ne potrebujejo za svoje zdravljenje samo ogljikov mo-noksid. Mestai hrup in smrad je treba odfnafcniti od oivališč. V principu nasprotujemo pred-lagani rešitvi. V principu smo za obvoano cesto.«
Dr. Košorok: »Zakaj ne bi Emooska vrata po dveh tisod-letjih postavili na obvoznico?«
Bassin: »Pingpong med obči nami obstaja, gre pa za skupne interese. Zavedajmo se, da je Ljubljana eno mesto in ne pet mest. Prosim inž. Vrhovca za pojasnilo, če obstaja študija o uvedbi intenzivnega lokalnega prometa? Ali lahko insisnramo, da se naredi taka študija? Pro-met v središču mesta lahko za; premo z ukrepi.«
Inž. Vrhovc je odgovoril, da take Studije ni. Vendar bo tudi javni protnet potreboval ceste. Danes se.v ceritru opravi 40 od-stotkov voženj z javnimi, 60 odstotkov pa z osebmim prome-tom. Problem GO obstaja. Teh-nikd, ki spremljajo napore po svetu, napovediUjejo že čez pet let v javni uporabi avto, ki bo tih in verjetno na drugo pogon-sko gocrivo. Razvoj je treba upoštevati.
Razpravo je nadaljeval ob-čan Simič. Tudi on je proti predlagani rešitvi prometa z razširitvijo Levstikove. Občan-ka z univerze je memila takole: »Nekaj resnice je v krilatici, da je statistika superlativ .aži. Kaj so šteli za tranzit? Ce se pelje-te iz Medvod ali Kamnika na Vrhiniko in iinate ljubljansko registrsko tablico spadate med tranzit? Preprosto ne more biti tranzitnega prometa samo 20 odstoikov. Iz Šiške se vozijo na Vič skoza Center. Matema tični izračuni so pokazali, da ne bd smeli delati križe skozi mesto, ampak koncentrične kro-ge okrog njega. Urbanisti v ZRN so ugotovili, da je v me-stu prometni infarkt tarn, kjer so re&evali prametno situacijo enako kot tam, kjer niso niče-sar podvzeli. Ni problem širima cest v mestu, -ešitev tiči v dd-stranjevanju ozkih grl zunaj ceatra. Promet se zaustavi pri
Delavskem domiu, Litostroju, Karlovškem mostu ... 2e sko-raj butalsko se sliši, da bo bolnica med dvema tako pro-metnima cestama«.
Ludvik Jezeršek, deiovni predsednik zbora oboanav: »Naj se vozmiki še dve, tr; leta prebijajo na morje po taki Prešernovi, medtem pa zgradi-mo obvoznico! (Ploskanje.)«
Občanka z univerze se je spet oglasila: »Op^ozarjam na čudovito rešitev prometa na Wolf0vi uHci, kjer ima pešec celega pol metra pločnika. Tam si lahko nazorno ogledate, kaj pomeni   rekonstrukcija.«
Izaiv je bil očiten, inž. Vr-hovec gi je sprejel: »Izražajmo se precizno! Urbanisti so samo strokcmjaki, dokončno odloči-jo politično izvršni organi. Mi-slim, da se z novo ustavo tudi to spreminja. Ko se oo novi način dela utekel, botno vsi krivi, kako bo. To, kar nocoj delamo, ne šme izzveneti v pra-zno. Doslej snio načrte razgri-njali, danes merimo oempera-turo,- preden zasadimo lopate. Pri Wolfovi je bila urbanistidna rešitev upoštevana le delno. Tam so bile predvidene arkade. Zdi se mi pa, da obvoamice ne-koliko idealizlramo. Ne bodo rešile vsega. Prešemova v ta-kem obsegu ne bo usTezala 400 tisočem prebdvaJcev, ki jih bo v bododnosti imela Ljublja-na. Moram pa povedati, da ob-čina Vič tudi postavlja priori-teto gradnje obvozne ceste.«
Zahteve občanov reševati
Inž. Bogdan Opresnik, pred-stavnik izvršnega sveta občin-ske skupščine Ljubljana Cen-ter: »V teh treh debatah je bilo jasno čutiti, da • bo zelo težko izpeljati poseg v tnirni predel Levstikove ceste. V ob-činski upravi dajerrio prednost hdtri izgradnji obvozsruo. (Plo-skanje občanov.) To sahteva veliko denarja. V naslednji tranši mednarodnega kredita je predviden najprej odsek avto ceste od Dolgega mostu do Vrh-nike. Samc z mestnim denar-jem ne moremo graditi obvoa-nice od Dolgega mostu ao Cr-nufi. To odmika začetek grad-nje obvoznice za več kot 5 let. Le obvoznica bi nas dovolj hi-tro rešila. Zaradi odmaknjeno-sti njene gradinje, se bomo mo-rali lotiti reševanja Prešernove. Po ugotovitvah Budimpeštan-cev drevored močno zbija hrup. V dveh letih je v drevo redu Prešernove ceste padlo 40 dreves. Te razprave so p^kaza-le, da bo treba dati v ponoven pretres objekta CI-8 in CI-9. Skoraj nerazumljivo je, da smo pred leti pozabljaH na šolstvo v Cemtru, na Jtroško varstvo, da nismo izrabili zele-nja, ki smo ga tu imeli. Vaša naloga je, da zahtevate in naša naloga je, da vaše zahteve reši-
Nadaljevanje s 17. slrani
mo: na račun šole se odpove-dati objefctu C, zelenice odpre-ti javnosti.«
Zbor je zaključil predsadnik sveta KS, tovariš Nard z bese-daml: »Diskusija dokazuje mo-čno asveščanje občanov po sprejetju novih ustav. Te zbore smo sklicali predvsem zato, ker smo hoteli prekiniti s prakso, ko so se rjaerfci »demokratično« razgrlnjali, razgrnltve pa so šle mimo nas, ker nas liihče ni opozaril nanje. O aktuatoosti Prešernove in Levstikove česte smo bili obve&čeni iz časnika, o gradnji objektov C in P nas ni obvestil nihče. Naša ftolžnost je, da iščemo optimalne rešitve pri tem pa ne smemo bitl »za-plankani«, da ne bi videh širših int&resov. Na zborih se je po-kazalo enotno stališče občanov naše KS, da so posegi v pros-tor za nas vitalnega pomena. Zato zahtevamb, da smo pravo-
časno obveščeni, preden pride do materialne škode, kar se je dogajalo. Stremimo k iejanski in ne le formalni zakonitosti. Te razprave so bile tudi stro-kovno tehtne in so prispevale k temu, da bomo v svetu KS zavzeli stališča, ki so se tudi iz-kristalizirala. Stališče vseh treh zborov je istovetno glede re-konstmkcije teh dveh cest. Ta poseg ne rešuje problema, am-pak pomeni bistveno ogrožanje tu živečdh občanov. Svet KS bo zdaj sklical sestanek vseh organtzacij pri KS, da bomo za-vzeli dokončna stališča in jih posredovaii. abčinski skupšči-nl. Odgovor občanov je, da ne sprejmejo nadrta rekons*;rukci-je Levstikove ceste. To je stali-šče naše KS, kakšno stališče bb zavzela občinska skupščina, pa ne vemo. Ce bi obč.nska skypščina sp/ejela drugačno re-šltev, se bamo poskušali pogo-voriti prek naše delegacije.«
Vladimir Jerman