AMSTERDAM
Poltidna platana w gotovini.
Uto X.f St« 44.	V	Ljubljani,	1.	novembra	1923.	kolikor	mod	—	toliko	pravico
Iz h tja vsak četrtek.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 3'—. celoletna v 35 Din. — Za {lane izv*4 po 60 para.
Gredništvo in oprava: Ljubljana, fieienburgova ulica št. 6/11.
Dopisi morajo biti frankiranl In podpisani, ter opremljeni s štamp. dotlčne organizacij«. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije a« poitnin« proste.
Glasilo Strokovne komislle za Slovenilo. (Pokrajinski odbor GDSJ.)
Oglasi po dogovoru.
Korak na bolje?
Naši čitatelji se bodo spomnili, da smo napisali pred meseci besedo, ki naj bi povedala, da smatramo popolno ujedinjenje strokovnega pokreta, tudi ujedinjenje s sedanjo levo za nujnost, do katere moramo prej ali slej priti.
Tudi na drugi strani so nam pritrjevali. Istočasno, ko so nam pritrjevali, pa so delali ravno v nasprotnem smislu. Sejali so naprej mržnjo in sovraštvo, tako, da je postalo čisto jasno, da nas hočejo s svojo taktiko enotne iron-te le preslepiti in zanesti boj, ki divja sedaj zunaj organizacij v vsej njegovi strupenosti, v organizacije. Kjer so ostale organizacije še enotne, tam so ta boj do takih mer stopnjesali, da smo ,-^e morali vprašati: Kaj nam koristi taka zunanja formalna enotnost, ako pada našim organizacijam pod krinko enotne fronte ravno takrat zagrizen sovražnik v hrbet, kadar bi morale biti te organizacije najbolj enotne. Tako so morali postati tudi tisti izmed nas, ki so bili morda še Savli, Pavli in spoznati, da je enotna fronta, kakor jo prepoveduje Zinovjev in njegova Rdeča sindikalna internacionala, ena največjih laži in zavratnosti ,kar jih pozna delavski pokret.
Ker se globoko zavedamo, da si delavstvo na laži in zavratnosti svoje bodoče enotnosti ne bo zdradilo, — smo se za to enotno fronto in nje proopvedni-kom enkrat za vselej zahvalili.
Na lo je sledila ljuta ofenziva, ki pa je bila udarec v vodo. Ravno na tej ofenzivi je mogel videti prijatelj in sovražnik, da naše delavstvo dobro čuti, kje je poštenje in kje je nepoštenje, da sicer enotnosti nad vse želi, da pa se tudi pod to krinko od glumačev ne bo dalo varati. S tem smo mi ■/. ofi-cielno taktiko enotne fronte končali.
Če o tem še pišemo, pišemo za to, ker zaznamujemo v delavskem pokre-tu korak, ki pomenja morda pot k iz-treznjenju tudi na drugi strani.
V	nasprotju z »Glasom Svobode« je začel izhajati zopet list »Delavske Novice«. Ta list se zavzema v svoji prvi številki za enotnost delavskih strokovni h organizacij.
Po predzgodovini izdajateljev bi se dalo sklepati, da mislijo z edinstvom 4 strokovnega pokreta iskreneje, kakor jo zamišlja tretja internacionala.
Zato bomo podčrtali še enkrat naše stališče do vprašanja edinstva strokovnega pokreta.
Pot do tega edinstva je sledeča:
Sedanje strokovne organizacije morajo z dejanji pokazati, da so za edin-stvo. Iz njih časopisja morajo izginiti pobalinski napadi, ki so komaj med sovražniki mogoči, ne pa med tistimi, ki govore o enotnosti pokreta. Prenehati mora vsaka nelojalna agitacija, ki hoče rušiti druge organizacije z vsemi sredstvi, največ pa s pomočjo mezdnih gibanj.
Ako so ustvarjeni ti predpogoji, — potem se da misliti na skupnost akcij in na medstrokovne odbore, ki bi te akcije vodili.
Resnična organizacijska enotnost mora biti krona temu razvoju. Ona mora sankcionirati enotnost, ko je duhovno in dejansko že izvedena. —
Ta naš program ni nov. V tej ali oni obliki ga vedno in vedno ponavljamo v trdni zavesti, da je on edina pot, ki vodi v konsolidacijo.
Po tem, kako kdo nanj odgovarja in kako se napram njemu zadrži, tudi najzanesljiveje sodimo, ali je počten.
Fr. Svetek:
Zadnji kcrak k ujtadinierju kovinarjev v
 "ž.
Vse priprave za upostavitev enotnega Saveza so sedaj sporazumno končale, in z mirnim srcem bomo lahko sprejeli resolucijo, ki nas končnove-Ijavno ujedini.
Resolucija, ki bo k tej točki kongresa predlagana se glasi:
Predlog resolucije o ujedinjenjtt kovinarjev vse Jugoslavije.
Po končani svetovni vojni je posedoval proletariat toliko moči, da -je v boju proti kapitalizmu osvojal postojanko za postojanko. Z namenom, da ustavi napredovanje proletariata, je kapitalizem z vso naglico upostavil enotno organizacijo pod imenom »Zveza industrijcev«, ki posluje preko vse države. Na ta način je postavil svoje enotno organizacijo v boj proti proletariatu, ki je bil organizran le lokalno po pokrajinah. In proletariat, če je bil v posameznli pokrajinah še tako dobro organiziran', vendar ni zmogel tiste moči, da bi še nadalje napredoval, ker je imel proti sebi nasprotnika, ki je črpal svojo moč iz organizacije, ki ima raztegnjeno fronto preko vse države. To je prvi vzrok, da delavstvo ne-le, da ni obdržalo pridobljenih pozicij, temveč, da je eno za drugo izgubljalo.
Drugi vzrok ofenzive kapitala je pa v cepljenju proletariata v taktičnih vprašanjih. Moskovska internacionala, opirajoč se na mase, ki še niso prešle
Na kongresu, ki se bo vršil dne 25. novembra, bo predložena delegatom resolucija, in če jo kongres sprejme, bo izvršen zadnji korak k ujedinjenju kovinarjev v .Jugoslaviji.
Dolga je bila pot k temu cilju, vendar bomo z mirno vestjo lahko rekli, da smo za ujedinjenje izvršili take temeljite priprave, da bo sklenjena vez res tudi držala. In to je glavno.
Proletariat bi imel malo koristi, če m j. ujedinjevanjem hiteli, kakor so nekatere stroke, ki so se sicer hitro ujedinile, vendar so pri tem hitenju ‘ fovrsno delale, da so se naknadno t lazedmile ali so pa posamezne pokrajine pričele hirati vsled finančnih a Si sličnih težkoč.
ludi taktične smernice, ki so se zadnje čase izkristalizirale, so de-ae 'elike težave. Kajti ujedinjevati t' e organizaciji, katerih deluje ena po a is eidaniskem in druga po moskov-V?rn PIavCu> bi se reklo zanašati v je že* 6 Vrs*e ve<'jo zablodo kakor
«.adnSeo0DIu Savez metalcev v Beo-r ti linHi laiata v tem vprašanju na
okrepilo.	* *> »-*>
, fftaK M k„lero smo polagali toliko važnosti in katera je tud. končnoveljavno prodrla bo pa dala organizaciji tisto elastio.iteto’ ki je dobri organizaciji potrebna.
šole sistematičnega in organizran ega boja, je poklicala v življenje že pred vojno premagano bakuninovsko taktiko. Ta taktika, ki se loči od naše, v 501et-nem boju preizkušene strategije po tem, da goni neizvežbane in neoborožene množice v boje s premočnim nasprotnikom z edinim ciljem: pridobiti vse ali nič. Takim avanturam pošteni in izkušeni strokovničarji niso mogli slediti, in to je bil vzrok, da so se tiste zapeljane množice ločile iz naših organizacij ter zadrvele po teh novih potih v pogin in razsul. S tem činom je pa proletariat, ki že prej ni bil ujedinjen preko vse države, doživel še en razcep, ki je uničil še preostalo njegovo moč popolnoma.
Kovinarski delavci, organizirani v Savezu Metalskih (kovinarskih) delavcev Jugoslavije in Osrednjemu društvu kovinarjev za Slovenijo, hočejo z namenom, da ustavijo ofenzivo kapitala, vzpostaviti edinstveno organizacijo kovinarskih delavcev vse Jugoslavije pod imenom Savez metalskih delavcev Jugoslavije.
Savez naj deluje po sledečih principih:
1.	Taktika Saveza naj bo urejena po principih amsterdamske strokovne internacionale.
'2. Savez je nezavisen od strankar-
ske nadvlade katerekoli politične stranke.
B. V Savezu naj vlada delavska demokracija in svoboda izraževanja misli.
4. Savez se priključuje GRSJ kot najvišji medstrokovni instanci v državi.
5. Savez sprejme pravila, kakor jih je predpisal GRSJ za vse njemu priključene Saveze.
6. Savez prične poslovati s 1. januarjem 1924.
7. Inventar in vrednostni papirji, razun arhiva o internacionalni korespondenci, statistiki in tarifnih pogodbah ostane v upravi dotičnih pokrajin, ki so to imovino zbrale, vendar bo pa ta imovina skupno lastništvo celotnega Saveza.
8. S prispevkom, ki je po pravilniku namenjen podružnicam, bodo razpolagale podružnice, s prispevkom, ki je namenjen pokrajini, bodo pa razpolagali dotični pokrajinski odbori pod kontrolo centrale in po določbah pravilnika.
V	zavesti, da izvršimo z ujedinje-njem zgodovinski čin, ki bo rodil kovinarskemu proletariatu Jugoslavije dobrih sadov, kličemo vsem kovinarjem in vsemu ostalemu delavstvu:
Nazaj k naukom našega mojstra, Karla Marksa:	Proletarci	vseh dežel
združite se!
Doneski k organizaciji Urada za zavarovanje
delavcev.
(Dopis strokovnjaka.)
Z ozirom na zadnjo številko Delavca«', ki prinaša članek o posvetovanju ministra za socijalno politiko s pridobitnimi krogi, v Zagrebu in Ljub-ljani, kjer se je vršilo posvetovanje o izvedbi zakona o zaščiti delavcev, naj mi bo dovoljeno označiti nezadovoljnost delojemalcev in delodajalcev do sedanje organizacije zavarovanja delavcev zoper bolezen in nezgode.
Zakon za zavarovanje delavcev predpisuje v zadnjem odst. § 45., da dajo potrebno moč ob bolezni, porodu, smrti itd. članom Osrednjega urada za zavarovanje delavcev krajevni organi, za Slovenijo torej Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
V	§ 35. zakona je določeno, da se morajo vsi prispevki po zakonu za zavarovanje delavcev plačevati Okrožnemu uradu. V smislu teh zakonskih določb je Okrožni urad v Ljubljani izvedel po-čenši z aprilom 1923 reorganizacijo in prenesel vso potrebno evidenco za izvajanje teh določb v Okrožni urad v Ljubljano.
Posledica tega je, da so ostale vse poslovalnice brez vsake evidence, ki je potrebna na sedežu vsake poslovalnice za uspešno izvajanje zakona in pa za vse mogoče informacije, do katerih so interesenti upravičeni.
Interesenti - delojemalci (člani pri vseh poslovalnicah v Sloveniji, razen poslovalnice v Ljubljani) ne morejo pri svojih poslovalnicah izvedeti o pravilnosti njih prijave, zakonitega odtegljaja od zaslužka, pravilno nakazane podpore in raznih drugih potreb, ki se v praktičnih slučajih pokažejo.
Poslovalnico morejo pojasniti I« to, da tvori mezda podlago za vplačevanje prispevov in izplačevanje podpor. Oe je kdo pravočasno in pravilno prijavljen, neoškodovan pri odtegljaju pri spevkov in izplačilu podpor, more po-slovalncia samo pojasniti, ako odgovori Okrožni urad, na katerega se more obrniti poslovalnica.
Razumljivo je, da tako uradovanje ni praktično, povzroča nepotrebno zgubo časa in upravičeno nezadovoljstvo.. Da bi v pojasnilo vsega tega zadostovala > Izkaznica o prijavi« se ne more reči, ker delodajalci vrše prijave (z malimi izjemami) površno.
Je tudi še vedno mnogo delodajalcev, ki delavca odpuste, če si upa vprašati, ali je zavarovanje pravilno in pravočasno prijavljeno ali ne. S prenosom (centralizacijo) prejšnjega dela pri poslovalnicah je članom izven Ljubljane onemogočeno brez zamud in škodljivega čakanja, uveljavljati svoje pravice po zakonu.
Strogo izvajanje zadnjega odst. g 45 zakona je posledica nakazovanja podpor potom čekovnega urada, ld ne vpo-števa tega, da je bolnemu pomoč nujna. Niso redki slučaji, da se delavec joka v pisarni poslovalnice, ker mora 4 do 5 dni čakati na podporo.
Tudi sedanje nakazovanje denarnih podpor je v protislovju s § 51. zakona, k se glasi: Hranarino (podporo) je izplačevati tedensko za nazaj, podporo za dečjo opremo tri dni po porodu, pogrebnino pa najkasneje naslednji dan po članovi smrti.
Hranarina se sedaj izplačuje v najhitrejšem slučaju na deželi 11. ali 12. dan od dneva obolenja in to ni v skladu z zakonom, ker ima član pravico do hranarine sedmi dan po obolenju. Ne more se v sedanjih razmerah zadostiti določbi § 51. glede pomoči ob porodu in smrti. Nakazovanje podpor obolalim članom po čekovnemu uradu pa povzroča to, da si izposojajo denar, da izgubljajo mnogo časa in da pri tem trpe na zaslužku svojci bolnika.
Prizadeti faktorji, ki jim je poverjeno izvajanje zakona, morajo vedeti, da so člani urada za zavarovanje delavcev proletarci, ljudje, ki s svojim delom ne morejo v teh težkih časih imeti prihrankov, in ki so v slučaju nesreče v družini navezani na zavarovalnino.
STRAN 2.
>D e l 4 Y E C*
Tudi delodajalci ([vsaj mali obrtniki in podjetniki, ki tvorijo večmo) so nezadovoljni s centralizacijo Okrožnega ur^cia. Tudi tem poslovalnice ne morejo nuditi brez evidenc potrebnih pojasnil.
/.,uhleva delavstva je v bistvu predvsem ta, in treba je, da se to načelo absolutno vppšt.eva, da se upravna organizacija zavarovanja tako pri Središ-njem uradu v Zagrebu, kakor tudi pri fJkrožnlta uradih v vsej državi centralizira in sicer tako, da zavarovanje ne bo trpelo,5 in da bodo člani deležni brez zamud vsega, kar jim po zakonu pri-
pada. Ne samo to, delavstvo se zaveda, da s paritetnim zastopstvom v organizaciji zavarovanja ne bo prišlo do svojih pravic. Zato zahteva spremembo § 15. zakona, ki naj bo v prilog onega, ki dela in ustvarja delodajalcu več nego zase in svojce in sicer tojiko, da iaho reče: polovico prispevka plačani .'a z.
Nadalje zahteva delavstvo, da »e razpišejo volitve in da se skliče glavna skupščina glasom zadnjega odstavka § 201 točke 8 zakona, da uveljavi pri volitvah v zavodu svoj vpliv in brani svoje jnterese.
taiunijarji in ostale dalavstvo.
Osrednji odbor Save** žele*jji£w»
je napravil sklep ki bo velikega pomena za železničarje, kakor za vse naše delavstvo.
S 15. novembrom se bosta »Železničar«. in »Delavec« združila. »Delavec; bo imel v vsaki drugi številki posebno prilogo »Železničarja«.
Od te združitve si obetamo za obe strani velike koristi. Vsakemu bo jasno, da nam mora nenadni prirastek ijad 1500 novih naročnikov zelo olajšati gospodarstvo pri listu. Naši čitatelji, ki so čilali naše tozadevne proračune, si bodo znali v številkah izračunati, kaj to pomeni. Zujedno pa bo to tudi pri Save zu železni čara izdatke za list zmanjšalo. Tako se bo okrepil naš strokovni
gospodarska. S iem pa je dana
podlaga, da se okrepi tudi po svoji kakovosti. Obseg našega jezikovnega ozemlja je majhen. Zato so v Sloveniji delavci raznih strok jbolj na v e za ui na vzajemno pomoč, kakor pri večjih narodih.
A to nima le slabih straui. Na ta način se more pri nas bolj gojiti zavesi, da tvorijo vsi tisti, ki nosijo svoje delo naprodaj nerazdružjjivo enoto, pa bo disi da delajo v rudniku ali na železnicah ali v plavžih. — Počjasi se bomo vkljub vsem oviram — tudi našli. Ko pridemo skupaj, bo padel predsodek za predsodkom in vsakemu bo postalo jasno, da smo šli s koncentracijo tiska po pravi poti.
Rudarsko zavarovanje.
Ministrski svet je sklenil v seji dne
2.	julija 1922 na podstavi člena 211 zakona o zavarovanju delavcev z dne 14. maja 1922:
Z ozirom na pospešeno uvedbo zakona o zavarovanju delavcev z dne 1-4. maja 1922 se spojitev rudarskih bratovskih skladnic za podporo ob bolezni in smrti v vsej kraljevini z občim delavskim zavarovanjem odlaga do dne
1.	julija 1925, ter pušča v pristojnosti rudarskih oblastev po odredbah rudarskega zakona.
Torej: ministrski svet je hotel s tem sklepom pokazati vso dejansko skrb za nemoteno in ločno izvajanje rudarskega zavarovanja. S to skrbjo, izraženo v navedenem sklepu, pa je prikril svojo pravo namero, t. j. da se slejkoprej prepusti delodajalcem, rudarskim podjetnikom nad rudarskim zavarovanjem polna, po ničemer omejevana svoboda in se delodajalci na ta način zaščitijo pred dajatvami v oni izmeri, ki bi bila potrebna za izvajanje interesom rudarjev odgovarjajočega zavarovanja.
Ker ie pa izvajanje rudarskega zavarovanja po določilih veljavnega rudarskega zakona vse preje, kot primerno, da zadošča socialnim potrebam, zalo je priznalo tudi ministrstvo za šume in rude in ,celo podjetniki sami, da je
izprememba zakonite baze rudarskega zavarovanja nujna.
Vendar pa je nastalo vprašanje, naj se li izpremeni rudarski zakon za enkrat le v kolikor ustanavlja določila v rudarskem zavarovanju, ali pa naj se ves rudarski zakon nastalim prilikam primerno preuredi. Odločili so se za drugo rešitev in v ministrstvu za šume in rude so pričeli s kovanjem novega rudarskega zakona.
Med tem časom pa so rudarska ob-lastva v Sarajevu, Ljubljani iu Zagrebu po dolgem odlašanju začela izdelovati osnutek pravilnika o postopanju brat-tovskih skladnje.
Zato je nastalo nujno nesoglasje. Rudarska oblastva so izdelovala — gotovo že brez sodelovanja ministrstva za šume in rude — pravilnik, ki naj izvede zakon. Zakon sam pa je izdelovalo zopet ministrstvo za šume in rude, ne da bi vedelo, kaj hočejo rudarska oblastva, kaj šele, da bi vedelo, kaj hoče delavski razred v državi. Zato skuša urediti pravilnik o sodelovanju bratovskih skladnic rudarsko zavarovanje po svoje, osnutek rudarskega zakona pa zopet po svoje.
Za delavstvo pa sta oba načina — nesprejemljiva, škodljiva in bo žf de-
lavski razred nastala škoda nepoprav-Ijjva.
Ob takem neopravičljivem, nesmiselnem početju je bilo mogoče, da so dobile bratovske skladnice v izjavo naj-preje pravilnik, potem pa šele osnutek zakona. Mesto, da bi bil pravilnik sestavljen na ppdlagi zakonskega osnutka, bil izdelan v riiejah zakona, vsebuje pravilnik določila, ki so v popolnem uasprotstvu z zakonom. Delo, ki so ga imeli vsi s proučevanjem pravilnika, je bilo zastonj, poučno pa v toliko, da še je znova videlo, kako brezvestno se igrajo oblastva z ^elavskim socjalnjm zavarovanjem.
Ni dvopia, d» bo pac^ei sedaj pravilnik o poslovanju bratovskih skladnic v j# d# s<? bMo	»Mej >s,e
rudarsko zavarovanje zadevajoče se razprave le na podlagi zakonskega osnutka.
Predno pa pojasnimo v tem pogledu svoje načelno stališče, pribijemo: poldrugo leto je trajalo, predno je rudarsko oblastvo vprašanje reorganizacije rudarskega zavarovanja sploli načelo.
V	osnutku rudarskega zakona tvorijo določila o bratovskih skladnicah posebno poglavje. Organizacija rudarskega zavarovanja naj se izvede tako-
le: Zavarovanje za invalidnost, starost
• •	* J rt ur* • »tvituir * *»	V	>•* • '	,
in j^moglost naj izvaja splošii? bra-toska sjiladnica zd vse rudarske paznike in delavce v kraljevini SHS, zavarovanje za bolezen in smrt pa bratovske skladnice pri posameznih podjetjih.
Claiji teh bratovskih skladnic morajo biti le vsi stalni rudarski pazniki iu delavci, delavci pa, ki bodo zaposleni le določeno, 3 mesece nepresegajočo dobo, ali pa ki so zaposleni pri delih, ki so le v posredni zvezi z rudarstvom, morajo biti zayjjrovani pri osrednjem uradu za zavarovanje delavcev. Pa še jeno izignio določa zakon glede članstva: Člani splošne bratovske skladnice (za nezgode, starost in onemoglost) ne morejo postati delavci, ki so stari manj kot 15 in več kot 40 let.
Zavarovanje pa izvajajo bratovske skladnice na podlagi Statutov iu sicer: bratovske skladnice za pomoč v bolezni in smrti na podlagi štatuta, ki ga izdela delodajalec ali njegov zastopnik v sporazumu z izvoljenim odborom rudarskih paznikov in delavcev in ki ga odobri rudarsko oblastvo. Splošna bratovska skladnica zoper nezgode, onemoglost in starost pa na podlagi štatuta, ki ga predpiše minister za šume in rude, seveda brez sodelovanja delav-cov ali nameščencev. (Konec prih.)
Delavsko gibanj« v Rumuniji.
Iz poročila s. Damjana posnemamo najvažnejše. Število organiziranih delavcev je narastlo od 1. 1921 od 31.539 na 55.068, torej za 23.529 članov. Da gibanje ni še lepše napredovalo, so temu krivi komunisti in njihova razdiralna taktika. Izdajali so tozadevne letake, v katerih so delali na to, da se delavstvo odcepi od amsterdamske internacionale, ker vodijo to mednarodno zvezo . izdajalci«.
Delavske organizacije so izvedle v Romuniji 1066 mezdnih gibanj, ki so imela lepe uspehe: povprečno so se mezde zvišale za 30 odstotkov. S. Damjan je nato poročal o draginji, o preganjanju delavcev, o fašistovskem gibanju itd. Poročilo je kongres odobril in prešel na točko o mednarodnih smernicah. O tem vprašanju je poročal s. (lajdoš. Pri glasovanju, ki je sledilo debati, se je izjavilo 172 delegatov z 28.423 člani za priključitev k mednarodni strokovni zvezi v Amsterdamu.
Zastopnik amsterdamske strokovne internacionale s. Sasenbach je ta korak romunskega delavstva v svojem govoru pozdravil in poročal nato o načelih, na katerih morajo zidati vse one organizacije, ki so včlanjene v amsterdamski internacionali.
Ko je delavstvo romunskih pokrajin izvedelo za sklepe in izid kongresa, je soglasno odobravalo le korake svojih delegatov in predvidevati moremo, da gre romunski delavski pokret po pravi poti in se bliža svoji končni konsolidaciji. Delavstvo, ki je postalo v bratomorni borbi indiferentno zopet pristopa v organizacije.
Nova uprava strokovnih organizacij Romunije bo izdala proglas na romunsko delavstvo in se pripravlja na energične korake, da zboljša delavstvu gmotni položaj in mu zopet pribori več pravic, predvsem na političnem polju.,
Osnutek Statuta GRSJ.
Cl. 10.
Kongres se konstituira sam in dela po poslovniku, ki ga izdela tudi sam.
Cl. 11.
Začasni dnevni red in sklicanje kongresa odreja in objavlja centralna uprava 3 mesece pred kongresom. Pa tudi vsako
dnevni red svoje predloge, ako jih dostavi Centralni upravi najkasneje za 6 tednov po objavljenju sklicanja kongresa. A definitiven dnevni red določa kongres sam takoj po svojem konstituiranju.
Čl. 12.
Kongres sklepa s toliko delegati, kolikor mu jih prisostvuje. Le za sklepanje o
Osrednje društvo ima pravico staviti na spremembi pravil
razpust saveza je
: k m
srrrrr
E3TT
Podlistek.
Navodipa Mav. zaupnikom.
(Pf, Robert Dannebergovi knjigi >Der Vertrauensmann« sestavil Dr. C. J.)
.(D#lje.)
Blagajniške posle društva ali podružnice vpdijo navadno mirni, pošteni in trezni sodnici, kajti denarno upravljanje v ^elavski organizaciji zahteva požrtvovalnosti in najpod.robpejšega dela. Delo blagajnika ima sv^e ležišče v tem, da ustvarjja stenice, ki so potem temelj organizma vsake organizacije. Si,cer imajo organizacije za &voje gajni^ke "posle knjige, ki služijp zabe-le/evanju dohodkov in stroškov, toda le s skrbnim poslovanjem se v tem slučaju da preprečiti nered. Ako pa blagajnik nima niti najpotrebnejšega — to je miru, potem ni točnosti in posledice se pokažejo kmalu v neredu-
Blagajnik je odgovoren v prvi vrsti za premoženje podružnice oziroma dru-žtva. To odgovornost krije in odtehta pa tehtnici s svojim lastnim premoženjem, s svojim imenom in s svojo častjo. Zato je razumljivo, da je potreben blagajniku .tnir, in to vedo najbolj vsi tisti, ki so prisostvovali v soboto ali kak
drug dan v tednu pobiranju članskih prispevkov.
Prvo pravilo za blagajnika naj velja: Ne oddaj ali prevzemi denarja brez potrdila, kajti nadzorstvo za vsak vinar zahteva kam je šel ali od kje je prišel. Za izdatke naj ima blagajnik dovoljenje predsednika ali kakega drugega izvoljenega odbornika. Plačaj pa le saldirane (potrjene) račune, pa naj bodo to podpore ali pa navadni računi. Račuue, ki prihajajo iz daljnih krajev in niso saldirani naj sopodpiše predsednik, da s tem potrdi, da je bil znesek odposlan. Modernejše institucije imajo denarno poslovanje urejeno tako, da vlagajo in prejemajo denar po čekovnem uradu. Imajo za to poslovanje poštne položnice, na katerih je zabeleženo ime lastnika računa. Tako imajo n. pr. svoje čekovne račune vsa osrednja društva, Strokovna komisija, uprava »Delavca« itd. Lastnik računa pošlje svojim dolžnikom poštne položnice, ki jih dolžnik Izpolni in pri poštni blagajni izplača s položnico znesek, ki ga hoče poslati lastniku čekovnega računa. Odrezek s potrdilom poštnega urada služi potem kot potrdilo in ga potem blagajnik pritrdi k nesaldirane-mu računu. Blagajnik se mora vsak trenotek izkazati za vsak izdan vinar s potrdilom.
»Črno na belem« je njegovo geslo.
^otrdi^a	skrbno varu-
he in l^ra^i. Potrdila #£j jjodo zaznamovana z zpporedjio šjtevilko z datumom, ko je bil račun poravnan in vpisan v blpg^niš^ko knjigo. Za izgubljena potrdila naj si blagajnik pškrbV dvojnik (duplikat), ki naj bo temu primerno ludi	da	se	ga odbrani,
ako se prvotno pp^rdilo zopet najde.
Za kontrolo npj bo na potrdilih podpisan tudi blagajnik sam.
Ker ijna kontrola v blagajniške posle vpogled vsak čas, morajo biti tudi blagajniške knjige vsak čas vodene natanko. Blagajnik fte sme varati samega sebe s tem, da loči društvene blagajne od svoje zasebne blagajne. Zato naj blagajnik hrani društveni denar v društvenih prostorih. Če ima društvo ali podružnica lasten denar, ki ni last centrale, je najprimernejše, ako blagajnik ta denar vloži v kako delavsko hranilnico (Hranilni oddelek Konzumnega društva) in to tudi, če obresti niso visoke.
Društvene znamkice, s katerimi potrjuje članom prispevke, so tudi denar, zato naj ravna blagajnik ž njimi, kakor z bankovci in drugimi vrednostnimi papirji (hranilnimi knjižicami, delnicami delavskih zavodov itd.).
Največji red in zaupanje v denarnem poslovanju vlada v tistih organi-
zacijah, kjer je uveljavljeno načelo delitve dela. Važno ^e za organizacijo, ako ima svoj seznam članov, pristopnin, obračunov s centralo, seznam podbla-gajnikov, se^n^m prireditev itd. Vodi se naj evidenco blokoy, razglednic in podobnega, s čimer vrši organizacija agitacijo in vrši obveznosti do drugih organizacij in delavstva spiloh s tem, goji čut solidarnosti. Vsega tega ne (\\iof-e vršiti blagajnik sam, razen če more delati čudeže. Navadno s takimi blagajniki organizacije niso osrečene, ker bi čudeže mogel delati tisti blagajnik, Js,i bi bil 8 ur v tovarni, 16 ur pa bi vršil za organizacijo blagajniške posle. Tega pa navaden zemljan ne zmore, zato tudi blagajniki ne morejo delati čudežev.
Treba je torej, da ima blagajnik v svoji bližin,i sodruge, ki mu pri njegovem poslu pomagajo. Zato je najvažnejše pri blagajniškem poslovanju to, da ima blagajnik krožek ljudi, ki so voljni sodelovati. Vse to, ne le razbremenjujejo blagajnike, oni sami bodo kmalu zmožni, da lahko blagajnika na-domestujejo, ako oboli, ali onemore. Blagajnik more te svoje sodelavce poučiti, jim dajati nasvete in podobno, a vedno se mora zavedati tega, da je moralno soodgovoren za vso blagajniško poslovanje.
* (Dalje prihodnjič.)
»DELAVEC<
STKAN i
potrebnj* dvotretjinska večina, da so sklepi pravoveljavni.
,C1. 13.
Centralno upravo voli kongres. Ona sestoji iz 17 članov, izmed katerih jih mora biti sedem iz Beograda. Ti sestavljajo iz-vrševalni odbor.
Cl. 14.
Razmejitev kompetenc med Centralno Upravo in IzvrSevalnim odborom se izvrši s posebnim pravilnikom, izdanem od Centralne uprave.
Cl. 15.
Centralna Uprava ima svoje redne seje šestmesečno, a Izvrševalni odbor mesečno. Izredne seje Centralne Uprave sklicuje Izvrševalni odbor, a Izvrševalnega odbora tajnijk.
Cl. 16.
V času med eno in drugo sejo Centralne uprave sme odrediti izvrševalni odbor v vprašanjih večje važnosti in vprašanjih, kjer v Izvrševalnem odboru ni mo-
goče doseči soglasja tudi pjismeno glasovanje Centralne uprave potoni cirkulauda.
Cl. 17.
Razven Centralne uprave in Izvrševalnega ^dbora, ki rešujejo vprašanja splošnega 'značaja za celo državo, obstojajo še oblastni odbori, kojih področje se določi potom sklepa Centralne uprave.
Cl. 18.
Oblastni odbori so avtonomna telesa. Oni vrše v svoji oblasti vse posle v smislu čl .6 tega statuta, a se morajo ravnati pri tem po sklepih Centralne uprave in Izvrševalnega odbora.
Cl. 19.
Oblastni odbori se sestavljajo samo iz članov strokovnih organizacij dotičnih oblasti. Njihovo število določa oblastna konferenca. To število ne sme biti večje od 10 članov, od kojih morata biti predsednik, tajnik in blagajnik kraja, v katerem je sedež odbora. Slednji trije predstavljajo Upravo oblastnega odbora.
če za vedno preprečijo? Odstranilo naj bi se s tistega ozkega prostora vse, kar onemogoča promet, in nesreč bi potem ne bilo pričakovati vsak trenotek. — Tudi gospoda inšpektorja dela bi vprašali, kaj misli tu ukreniti, da se onemogočijo še v nadalje taki slučaji?
Monopolska stroka.
? &t ftTTcTrcirt -or-- v
Slovo. Naš sodrug Jože Zupan odhaja po 2Sletuemu službovanju v tobačni tovarni v zasluženi pokoj. Sodrug Zupan je bil ves čas svojega službovanja v tobačni tovarni vedno na delu, da dvigne zavest za organizacijo. Težko je bilo stališče teh starih sodrugov pred vojno, ko je avstrijska vlada, podprta po klerikalizmu, z vsemi sredstvi zatirala naše organizacje. V teh razmerah je bilo treba lOkratne požrtvovalnosti in le najpogumnejši so upali vztrajati. In med temi je bil vedno naš Jože Zupan, ki je predsedoval organizaciji celih 15 let. Sodrug Zupan, ki odhaja od nas, bo gotovo se nadalje deloval za proletarsko stvar. Mi še mu zahvaljujemo za trudapolno delovanje in mu kličemo: Živel!
Usnjarska stroka.
Zaključek starke fevljarskh pomočnikov. Stavka čevljarskih pomočnikov se je končala z delnim uspehom štav-kujočih. Stavkajočim so se zvišale plače za okrog 15 odstotkov. Pri zaključenih pogajanjih je pokazal del mojstrov precej uvidevnosti, kar nam je olajšalo zaključek mezdnega gibanja. Nadejamo se, da se bodo iz te stavke tudi mojstri to naučili, da je treba uvidevnosti v pravem času. Ako bi se z našo organizacijo v predpogajanjih ne bilo tako postopalo, kakor se je, bi stavke ne bilo treba. Zdi se pa nam, da prihaja uvidevnost vedno le tam, kjer je dobro organizirano delavstvo, ki zna svoje pravice energično braniti. Zato vsi v organizacije!
Vestnik „Svoboda“.
Izredni delegacijski zbor »Svobode«.
Po sklepu plenarne seje centralnega odbora se bo vršilo dne 8. decembra t. 1. zborovanje delegatov telovadne, dramatične in glasbene podzveze. 9. decembra se bo vršil izredni delegacijski zbor s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo centralnega odbora: a) poročilo predsednika, tajnika in blagajnika; b) poročilo nadzorstva. 2. Poročilo podzvez.
3.	Sprememba pravil. 4. Nadomestna volitev. 5. Slučajnosti. — Kraj in čas zborovanja bo natančno objasnjen v okrožnicah in potom »Delavca«. — Za centralni odbor »Svobode«:	France
Svetek, predsednik; Joško Tomc, tajnik.
U. D. R.
Sostanjska edinica DDR je napravila preteklo nedeljo lep popoldanski zlet v Velenje. Izleta se je udeležilo le-
rjmo to zato, ker hočemo povdariti, kaj hočemo z znanstveno poljudnim delavskim tečajem, ki ga v okviru UDK otvarjamo. Naj bo to prvi poizkus — privesti prilično število delavcev in delavk v Ljubljani do tega, da redno po-sečajo vrsto predavanj, ki imajo za enkrat bolj namen vzbuditi pri poslušalcih zanimanje za dotični predmet, kakor pa izobraževati. Kajti zavedamo se, da v poldrugournem predavanju ni mogoče niti približno obdelati še tako skromne snovi. Pač pa je mogoče vzbuditi pri poslušalcu zanimanje za predmet in ga s tem napeljati, da se prične s tvarino baviti sam, o njej razmišljati in čitati tozadevne knjige. Doseči hočemo, da bodo naši letošnji obiskovalci tečaja učenci bodočih .kurzov in agitatorji za te bodoče nameravane kurze.
S temi predavanji si hočemo ustvariti kader slušateljev delavske izobraževalne šole, delavske akademije, če hočete, ki naj jo nam prinese bodočnost, in ki se nam zdi potrebna.
Ti poljudno znanstveni tečaji so namenjeni delavcem in delavkam in na proglasu smo čitali, da imajo pristop k njim ,čla.ni razrednih organizacij. S tem pa ni rečeno, da bodo ti tečaji politični -in da Jt>odp imeli it|dc drug namen, ka-kor pa tistega, ki »mo ga očrtali. Ta tečaj ne bo oikaka politična strankarska špla, ampak naj bo za vsakega to, kar
po število članov kakor članic. Med potjo sp izvajali sjrpmne vrste članov redovne vaje, tako da je bila slika prav lepa in pehtra. žabafo šibo združili z vežbani, tako da je potekel popoldan v največjo zadovoljnost' članstva. Upamo, da bo Vodstvo eclihice enake izlete še prirejalo, da utrdi članstvu pomen medsebojnih stikov iu da pripomore do res družabnih odnošajev tiied člani. Le tako po začrtani poti naprej in kmalu se bodo pokazali uspehi sistematičnega dela.
DoplS|.
prcvaljc. Delavstvo prevaljske papirnice j!e imelo v nedeljo dne ‘21. t. m. strokovni shod, izredni občni zbor iu volitev obratnih zaupnikov. Vršilo se je v prostorih gostilne Robin točno ob
9.	uri dopoldne. Občni zbor je otvoril predsednik s kratkim poročilom. O pomenu strokovnih organizacij je poročat s. Čeli iz Maribora. Poročilu o današnjem težkem položaju delavstva v Jugoslaviji ip ostalih državah je navzoče delavstvo soglasno pritrjevalo in odobravalo besede s. Čeha. Boj za 8urni delavnik, kaj je socialna zakonodaja, koliko more ona delavstvu koristiti, kako izvršuje in kako bi ne smelo izvrševati delavstvo svojih nalog, kaj namerava storiti vlada, ko vidi, da se še vedno cepijo delavske vrste in ves stvarni referat s. Čeha o teh vprašanjih je segel ne samo v’dna srca naših, temveč tudi v srca klerikalno orientiranih delavcev, ki so prisluškovali pred vrat-mi in pod okni. Po poročilu s. Čeha se je vršil občni zbor z dnevnim redom: 1. otvoritev in pomen izrednega občnega zbora; 2. poročilo tajnika; 3. poročijo kontrole; 4. poročilo blagajnika; 5. razbremenitev društvenih funkcij predsednika, tajnika in blagajnika; 6. volitev novega odbora; 7. raznoterosti. V odbor so bili voljeni sledeči sodrugi: Predsednik: Franc Golob; nam. predsednika: Peter Rupnik; tajnik in blagajnik Peter llupič, nam. Alojz Renner; odborniki: Helena Bistemig, Viktor Fu-žir, Feliks Kafer; namestniki: Marija Golob, Peter Rupic, Anton Košat; nadzorstvo: Jože Ledineg, Viktor Fužir, namestnika: Gašper Kraksner in Alojz Renner. Ker pa je izvoljeni tajnik in blagajnik mesto blagajnika odklonil, se je takoj drugi dan poverilo blagajno s. predsedniku. Po občnemu zboru bi se morala vršiti volitev obratnih zaupnikov. To se ni zgodilo zlasti zato, ker ni bilo pripravljeno vse tisto, kar zakon predpisuje in pa ker ni preostalo za volitve prav nič časa. S. Čeh je potem poročal še o važnih točkah iz zakona o zaščiti delavcev. Delavstvo se je izjavilo, da želi še večkrat sjišati take in podobne resne in poučne govore. Nato so se delavci poslovili s solzami v očeh od bivšega predsednika. Ja je to podružnico ustanovil ter jo vodil nad štiri leRi.
bo v ujem iskal, in kolijcor je to v skromnem okviru tega tečaja mogoče, tudi našel.
Predavanja, ki so naznaujeua, so sestavljena tako, da obsegajo različno snov, da bo vsakemu mogoče najti stik s tisto tvarino, ki ga najbolj zanima, poleg tvarine, ki mora zanimati vsakega delavca in delavko. Zavedamo se, da bi se dalo s pridom prirediti še desetkrat toliko predavanj, vendar pa smo prisiljeni biti v začetku skromni. Niti ni lahko dobiti požrtvovalne predavatelje, hiti ne vemo, če najdejo ti predavatelji v mnogih požrtvovalne slušatelje.
Pozabili bi na svojo dolžnost, če se ne bi ob priliki otvoritve tečaja spomnili nekega, ki je pred več leti v Sloveniji začel z akcijo, ki sicer ni bila zamišljena tako, kakor smo si jo zamislili mi, ki pa je vendar imela slične namene. Ta oseba je nepozabni umrli naš prijatelj s. Anton Dermota, ki je pred skoro dvajsetimi leti dal iniciativo za obsežno akcijo vseučiliških ljudskih predavanj v Sloveniji, ki pa je pozneje
—	ne po krivdi s. Dermote — zaspala. Bila je zamišljena preširoko za začetek, manjkali so ji vsi predpgoji za uspeh. Vendar pa je on oral ledino na tem polju, zato se danes tega njegovega nesebičnega ha požrtvovalnega dela spominjajmo!
.(Dalje prihodnjič.)
Naše organizacije.
Kemična stroka.
Tajništvo Osrednjega društva naznanja podružnicam, da je bilo v zadnji številki »Delavca« pri uredništvu pomotoma poročano o tem poročilu našega tajništva in sicer namesto naj se ravnajo, — da se že ravnajo po sklepih kongresa Osr. dr. kem. del. in sicer v smislu poslanih okrožnic sledeče podružnice kemičnih delavcev: Mojstrana, Prevalje, Ljubljana tov. za klej in Moste. Vse te skupine opozarjamo: 1. Da pri svojem začetnem delu vrše agitacijo med članstvom za razvoj podružnice.
2.	Da se sestanki vrše vedno s čim večjo udeležbo. 3. Da tajništvo podružnice po svoji možnosti točno poroča o sklepih in razmotrivanju članskih sestankov, nakar bo Osrednje društvo vedno objavilo najvažnejše o sestankih podružnic v »Delavcu . Enako tudi one podružnice, ki bi se na podlagi poslanih okrožnic v smislu kongresa ne ravnale.
Mcdvode-Goričane. Shod papirniških delavcev se bo vršil v nedeljo dne 4. novembra ob 2. uri popoldne v prostorih g. Potiska z dnevnim redom: 1. Socialna zakonodaja; 2. Nakane kapitalizma; 3. Organizacija; 4. Raznoterosti. Sodrugi, zavedajte se svoje dolžnosti ter pridite vsi na shod!
Ljubljana. (Iz tovarne za klej.) Na podlagi ravnateljstvu tovarne poslane spomenice od strani Osrednjega društva kem. del. po nalogu zaposlenega delavstva, hoče ravnateljstvo ponovno zavleči upravičene zahteve delavstva. In sicer prvič glede dobave premoga samskim delavcem in delavkam, ki ga res potrebujejo ne sicer zastonj, ampak proti plačilu. Drugič, glede nabave dežnih plaščev za delavstvo, ki je v delu
Polfudno znanstveni delavski
(Uvodna bespRa ob priliki otvoritve tečaja.)
Poljudno znanstveni delavski tečaji, ki jih otvarjamo, naj bodo prvi poskus vzbuditi med našimi delavci zanimanje za poljudno znanstvena predavanja. —
Taka predavanja imajo namen napraviti znapost, vedo in umetnost dostopno tudi širšim krogom, predvsem delavstvu, ki si izobrazbe želi, in ki jo je — ne po svoji krivdi potrebno.
Znanost, veda in umetnost ne smeta biti pravica samo nekaterih, izvoljenih krogov. Svojo nalogo izpolnijo šele tedaj, če postanejo last širokih narodnih plasti. Dobiček teh širokih narodnih plasti in vsakega poedinca pa Ro obstojal v tem, da se z izobr.azbo dvigne ftudi Ringov socialni položaj.
vse to kar nameravamo mi s temi skromnimi predavanji šeje začeti, je delavstvo drugih večjih narodov Že implo.
Roljudno znanstvena, takozvana vse-učiliska ljudska predavanja, delavske akademije (n kpkor se že imenujejo, imajo svojo zibelko na Angleškem (n .to že v početku sedemdesetih let' preteklega stoletja. Od tam se je ta akcija 'razširila v Ameriko, na Francosko, v iRemčijb, Italijo, AVstrlJd, Če£ko~ ifd,
izpostavljeno vsaki vremenski krizi in naprave lesene barake na kolodvoru, v kateri bi delavstvo lahko opoldne obedovalo in se obenem sušilo ter tre-notno na gorkem in suhem odpočilo. Tretjič, da se delavstvo ne odpušča brez zaslišanja obratnih zaupnikov. — Na podlagi teh upravičenih zahtev, ki so danes jasne vsakemu, ki čita »Delavca«, se ravnateljstvo izjavlja, da ni mogoče takoj tem zahtevam ugoditi, da mora preje v tovarni stroje popraviti itd. Torej mu je več za stroj, kakor za ubogo izkoriščano delavstvo, ki mu oživlja stroje in ustvarja vse bogastvo tega podjetja. — Zatorej trpini na dan in na plan za upravičene zahteve. — Vztrajajmo v boju za upravičeni obstanek vseh skupaj.
Kovinarska stroka.
Smrtna nesreča v jeklarni v Gušta-nju. Na tragičen način se je smrtno ponesrečil 19. aktobra t. 1. s. Ivan Novak. Ko je prišel na prostor, kjer gonijo jermena kolesa za razne naprave v struganji, je bil prostor tako tesen, da se ni bilo mogeče gibati pri opravilu. Pri tem, ko je ponesrečeni hotel mleti neko barvo, ga je zagrabil bližnji gonilni jermen in grozni prizori so se pričeli. Pomoč ni bila mogoča tako hitro, da bi se katastrofo preprečilo in posledica je bila, da je sicer v kratkih, a strašnih mukah podlegel 671etni delavec. Njegovo telo se je dobesedno razčlenilo in dele telesa so navzoči potem zbrali in ukrenili, kar je bilo potrebno. — V nedeljo 21. oktobra se je ob veliki udeležbi delavstva vršil pogreb pokojnika z godbo na čelu. — Vprašali bi vodstvo jeklarne, zakaj se ni storilo vse potrebno, da se nevarnosti za take nesre-
V	teh deželah imamo ljudske univerze, delavske akademije, ki imajo vse isti namen: izobraževati delavce in delavke in jim s tem neposredno koristiti, koristiti pu posredno tudi vsemu delavskemu razredu. Osnova teh delavskih in ljudskih izobraževalnih institucij je zelo široka in nudi udeležencem vse, kar jim je potrebno, da si razširijo svoje duševno obzorje s teoretičnim znanjem, pa tudi, da se nauče tega, kar rabijo ^posredno za svoj poklic, oziroma za izboljšanje svojega poklicnega znanja.
Poleg predavanj in kurzov o socializmu, narodnem gospodarstvu, zgodovini, zemljepisju, naravoslovju itd. je poskrbljeno za nadaljevanje ljudsko-šolske izobrazbe, za poduk v jezikih, Monografiji, pisjtnju na stroju i. dr. -
»jg/žssE
umetnostnih Jiptav, glpdaRšč, koncertov. Lele palače stoje namenjene izobrazbi delavstva. Jhl vemo tudi, da vrši sovjetska Rusijp ravno na polju ljudske izobrazbe naravnost revolucionarno delo: Ra popularizira vedo (n umetnost in jo .napravi m .last vsako-
Jf?’
Vse to imajo drugi, mi tega Binw-mo in pretekla bodp pnorjla še dolga leta, p redno bomo mi kaj slifndga imeli;'In če se na vse to spomnino, slo*
STKAN 4.
»DELAVEC«
Razgled po svetu.
Tedenski pregled.
Ljubljana, SO. oktobra 1923. lk> že nekako leto dni, kar drvi Nemčija v politično in gospodarsko propast. fee pred tem je Amerika izjavila, da se za evropske zadeve ne bo več brigala, čim bo iztirjala dolgove, ki jih ima v Evropi. Po smrti predsednika Zedinjenih držav ameriških pa se nam dozdeva, da se je politični kurz v Ameriki nekoliko izpremenil in da Amerika zasleduje razvoj Evrope s pazljivejšimi očmi. V splošni zmešnjavi, ki pretresa tačas ozemlja med Labo in Renom, je zopet jela nastopati Amerika. Da se Francija in Nemčija ne moreta kar na lepem sporazumeti, je bilo in je jasno. Imperialistična oholost zmagovalca in neodoljivi srd premaganca se križata. V ta kaos je, kakor omenjeno, posegla Amerika. V sporazumu z Anglijo je predlagala, naj se ustanovi komisija strokovnjakov, ki naj prouči razmerje med Francijo in Nemčijo in naj potem odloča. Komisijo ima sestaviti reparacijska komisija. Bavila se bo predvsem s finančnimi vprašanji. Imela bo težko stališče, ker je nemška vlada kratkomalo izjavila, da ne more plačati. Francija se trudi, da napram Ameriki dokaže pomanjkanje dobre volje Nemčije, ki bi po njenem mnenju lahko zadostila svojim obveznostim, ako bi hotela. V dobro poučenih krogih menijo, da bo ludi namestnik umrlega predsednika Hardinga kmalu sledil vgledu svojih prednikov na predsedniškem mestu.
Dočim se ua zapadu odigrava žalostna igra moralnega, političnega in gospodarskega propada cele vrste držav, se nahaja iztok v znamenju ofenzive. Malokomu znani državi Teheran in Buharos igrata važno ulogo boljševiškega prevodnika med Moskvo in Azijo. Strah pred žolto raso se je zadnje čase docela preoblikoval. Še pred svetovno vojno so se evropski državni vlastniki bali aktivnega napada milijonov in milijonov do zob z najmodernejšimi sredstvi oborožeqih Mongolcev. Strah je bil prazen. — Sedaj pa postaja stvar resnejša. Rusi so sklenili zboljševizirati vso Azijo, predvsem seveda mejne pokrajine. Tla so jim vzpričo angleškega in francoskega imperializma skrajno ugodna. Priznati moramo, da boljševiki svoje namere imenitno izvajajo in so lahko v dober vzgled zlasti našim politikom.
V	Moskvi so osnovali takozvana ljudska vseučilišča, kamor zahajajo nešteta plemena neštete mongolske rase. Ta ljudska vseučilišča pa niso nič drugega kot propagandne učilnice za razširjanje boljševizma. Učenci ali gojenci oz. slušatelji teh vseučilišč so povečini kmetje in delavci.
*
Stanje v Evropi moremo in moramo označiti kot splošno zmedo. Na eni strani države, ki trpe radi hipertrofije (previsokega stanja) svoje valute in radi brezposelnosti prebivalstva, na drugi strani države, ki se jim valuta suši kakor Cirkniško jezero. Med zadnjimi smo žal tudi mi — Jugoslovani. l)a navedemo še konkretne slučaje! Anglija se boji boljševizma v svojih do-minijonih in kolonijah. Zato je ukazala vojnemu brodovju, da se izprehaja po širnih morjih in manifestira moč Vel. Britanije. Francija se boji Germanov, zato jih je podrla na tia in kleči na njih z neizprosnimi koleni. Nemčija razpada. Prusi, Bavarci in Saksonci so si v laseh in se bodo prav težko pobotali, ker so njihovi interesi hudo različni, tako da jih je mogel strniti le vojaški diktator Bismarck. Španska dežela bikoborb je vredna svojega naslova. Revolucije, ki se v tej državi vedno vrše, so podobne petelinjim bojem. Ista hi štorija je s Portugalsko. Italija nadaljuje svojo harlekinsko politiko. Kadar se pokaže v Afriko, jo namažejo Abesinci in Tunižani, nasprotno pa ona prav nesramno maže Slovane v Julijski Benečiji. Ker ricinovo olje ni pomagalo, so kratkomalo ukazali, da morajo neitalijanski časopisi izhajati poleg' izvirnika''tudi v laškem prevodu. Z ozirom na splošni odpor so pred dnevi to odredbo preklicali. Dalje naj omenimo Poljsko,- kjer je vsak teden rekonstrukcija vlade, dasi se je sicer dr-
žava lepo stabilizirala, iu pa nesrečno Bolgarsko, kjer se razgrinjajo prostrana rožna polja s pridelki, s katerimi oskrbuje Bolgarska ves svet, kjer pa tudi neprestano poje puška-brzometka svojo z;n lino pesem.
Češkoslovaška republika pa si je s svojo pametno politiko znala utrditi svoje stališče tako v svetovni, kakor tudi v evropski politiki. Predsednik republike, veleugledni učenjak in razumen politik Masaryk ,ki je že pred vojno in med vojno snoval načrte samostojne češko-slovaške države (in je rojen Slovak!), je dvignil republiko Če-hoslovakov med najbolj uvaževane evropske države. Te dni je potoval po Evropi in so ga povsod sprejemali na kar najslovesnejši način.
*
Narodna skupščina vrši svoje jesensko zasedanje v prav jesenskem razpoloženju. Te dni sklepa o državnih trošarinah. Uspeh vsega delovanja parlamenta je, da se dovoli prosto kuhanje žgauja za domačo uporabo.
Drugače pa se bije tih, a ljut boj med našo in italijansko vlado; izgleda, da bomo zopet pogoreli. Italija zahteva zase Reko in nam daje Baroš in Delto. (Naj omenimo, da sta ti dve luki sestavna dela reškega pristanišča, ki bi izhi-rala, ako se razvije reško pristanišče samo!) Tudi nam par kvadratnih kilometrov v Kastavščini nič ne pomaga, ako nimamo Reke. Ker vidimo, da naša diplomacija že omahuje, moramo ugotoviti žalostno dejstvo, da nam šan-se okoli Kvarnera niso baš ugodne.
Dne 28. t. m. je preminul v Beogradu znani politik in parlamentarec Stojan Protič, v rokah katerega je ležala leta in leta usoda radikalne stranke in z njo usoda bivše Srbije. Bil je najizrazitejši nasprotnik Nikole Pašiča. Zadnje čase je radi svoje bolehnosti osebno opustil politično delovanje, vendar je njegova struja v radikalni stranki zelo močna in ima z ozirom na koruptnost Fašičeve struje precej izgleda na uspeh.
Delavsko gibanje.
—	Kongres jugoslovanskih železničarjev v Beogradu. Te dni se je \ršil v Beogradu kongres udruženja jugoslovanskih železničarjev. Kongresa se udeležuje, kakor poročajo listi, nad 100 delegatov, ki zastopajo nad 50.000 članov. To je gotovo inpozantno število, a žal, da samo število. Organizacija to ni! Ako bi bila, kako bi si bilo mogoče razlagati, da taka organizacija ni znala bolje uveljaviti železničarskk zahtev pri uveljavljanju nove pragmatike. To so nekateri govorniki na kongresu tudi upravičeno kritizirali. Popolnoma pa so se razkrinkale notranje razmere, ki vladajo v tem društvu pri volitvah. Postavili so dve listi: eno radikaisko in eno demokratsko. Obe stranki sta dvignili proteste in ugovore. Predsednik je odredil daljši odmor, tekom katerega so slovenski delegati opozarjali naspro tujoči si struji, da je udruženje nestrankarska strokovna organizacija, kar pa ostalim delegatom ni šlo prav v glavo. Po daljšem pregovarjanju je bila sprejeta kompromisna lista. Že iz tega morejo železničarji uvideti, kakšen duh v tej zvezi vlada in kaj imajo železničarji od te zveze pričakovati.
Devalvacija nemške marke in strokovne organizacije. Nemške strokovne organizacije so zbrale pred vojno imponujoče bojne fonde. Zasedba Porurja in ž njo zvezano padanje nemške marke, ki je vredna danes že manj nego sovjetski rubelj, je udarila hudo ludi nemške delavske organizacije. — Danes so nemške strokovne organiza cije brez pravih bojnih fondov. Vse kar je nemško delavstvo v dolgih desetletjih s trudom prihranilo, in na kar je gledalo s ponosom — je skopnelo v prazen nič.
Nemške strokovne organizacije so danes le še moralna sila.
Bolj ko kedaj more iskati nemško delavstvo obrambe v politični organizaciji.
= Kako se obnese enotna fronta v Španiji? Španski socialistični list »El Socialista« prinaša v svoji številki z dne 22. sept-."t, 1. poročilo, iz katerega
razvidimo, da so španski komunisti rav-
no taki kakor naši. Na poziv strokovnih organizacij provinco Pontevedra se je sklicalo skupno protestno zborovanje proti vojni v Maroku. Tega prelestnega zborovanja so se udeležili komunisti in socialisti. Na zborovanju so izražali komunistični govorniki svoje zodovoljstvo nad teni skupnim nastopom, ki naj bi služil tudi drugim mestom v posnemanje. Enako priznalno je pisal o tem skupnem nastopu tudi tamošnji komunistični list. V isti številki pa je bila notica, kjer se zmerja socialiste s temile lepimi priimki: egoisti, komedianti, izkoriščevalci, sodelavci pri zatiranju delavcev, zaupniki rudarskih in paro-plovnih družb, izdajalci, podkupljenci, kanal je itd. Vse te psovke so v članku, ki je komaj 30 vrstic dolg, tako, da obstoja skoro cel članek iz samih psovk. »El Socialista« pripominja na to:	Le
eno more biti resnično. Ali so socialisti res taki, kakor se tu opisujejo. V tem slučaju ne morejo komunisti od njih ničesar pričakovati in je čudno, da silijo ž njimi v enotno fronto. — Ali pa so te trditve neresnične. Potem ni bilo treba delavskih organizacij razbijati. Na vsak način je čudno, da se na tak način zmerja tiste, s katerimi se hoče priti v enotno fronto.
Razno.
— Vojaški sveti v Avstriji, kojih delovanje je bilo sicer z zadnjim zakonom
o	vojaških svetih od strani krščanskih socialcev precej omejeno, imajo še vedno velik vpliv na preskrbo vojaštva, pri obravnavanju pritožb in pri preskrbo-vanju vojaških dopustov. Nedavno so se vršile v te svete volitve. Rezultat je bil sledeči: Socialno demokratična zveza je dobila 14.215 glasov in 241 mandatov, krščanskosocialni Wehrbund pa 1054 glasov in 4 mandate. Po posameznih deželah je rezultat glasovanja sledeči: .Dunaj, Nižja Avstrija in Burgenland soc. dem. vojaška zveza 8624 (Wehr-bund 497), Gornja Avstrija 2058 (51), Koroška 990 (69), Štajersa 1462 (120), Solnograška 489 (—), Tirolska ->84 (259), Voralberška 208 (58).
— Kje je seilc/. ljubezni? — Nedavno je neki francoski zdravnik našel, da obstoji poseben bacil ljubezni. Po mnenju lega zdravnika, je sedež ljubezni v možgauih. Sedaj pa je začel pobijati tega zdravnika neki ameriški zdravnik, ki zatrjuje, da je sedež ljubezni v — jetrih. Ta Amerikanec trdi, da je s poskusi na-
POZOR!	POZOR!
mHO MATICA
1. — 4./XI.
MODRI NATAN
Po drami od Lessinga.
gcsagoBK | POZ
POZOR!	POZORI
KINO TIVOLI
25.-27. I.del 29.31. II. del
FAHTOM
po romanu Gerhard Hauptmana | Aud Egede Nissen, Lia de Putti. I
šel, da se more v ženo zaljubiti samo
listi možki, ki ima zdrava jetra. Možakar, ki ima slaba jetra, se težje in manj glo* boko zaljubi. A oni, ki je na jetrih bo« lan, se sploh ne more zaljubiti, iu ga ni« ne vleče k nežnemu spolu. Dosedaj smo se možakarji, kadar smo prisegali svojo večno ljubezen, sklicevali na srce, od sedaj pa bodo najbrže zastopnice krasnega spola zahtevale od nas zdravniško spričevalo, da imamo zdrava — jetra.
Naročajte Delavski koled. za 1.1924. Posluilte se naro-fllnlh listov v 42. In 43. Stev. „Delavca“.
Posredovanje dela.
V	DELO SE SPREJMEJO:
Pri Državni Borzi Dela v Ljubljani:
IGU gozdnih delavcev (drvarjev), 1 steklar, 2 kotlarja, 15 čevljarjev, 1 čevljarski prirezovalec, 1 čevljarski delovodja, 1 klobučar, 1 ščetar, 1 sodavičar, 13 zidarjev, 10 tesarjev, 2 strojevodja, 2 Bag-ger-mojstra, 4 šumski manipulanti, 1 nočni čuvaj, 21 vajencev, 7 služkinj, 2 postrežnici, 1 kmečka dekla itd.
Pri Državni Borzi Dela v Mariboru: 68 hlapcev in dekel, 3 gospodinje, 6 viničarjev, majarjev, 25 drvarjev, 95 rudarjev (kopačev), 1 rud. nadzornik,
1 kovač za nože, 1 podkovski kovač, 4 železostrugarji, 2 strojna ključavničarja,
4 mizarji, 2 sodarja, 1 lesni strugar, 2 gaterista, 4 krojači, 10 čevljarjev, 1 mlinar, 1 pek, 4 tesarji, 2 kurjača, 3 sluge, 1 kočijaž, 23 kuharic, 54 služkinj,
5 sobaric, 1 vzgojiteljica, 3 varuške, 20 tovarn, delavk, 4 natakarice, 30 šivilj za perilo, 2 postrežnici, 40 vajeni: za šivanje perila, 21 vajencev itd.
Pri Državni Borzi Dela v Ptuju: 3 pristavi za posestvo, 5 viničarjev, 6 lilapcev, 104 rudarji, 1 vrtnar, 1 lončar,
2 mizarja, 1 kolar, 1 strugar za izdelovanje pip, 30 pletarjev, 1 jermenar, 6 čevljarjev, 5 zidarjev, 3 hišni hlapci, 4 kmečke dekle, 6 kuharic, 1 gospodinja,
3 sobarice, 18 služkinj, 15 vajencev itd.
Pri Državni Borzi Dela v Murski Soboti: 1 hlapec, 1 krojaSki pomočnik,
1	krojaški vajenec, 1 služkinja, 1 kuharica itd.
V	Imenu Strok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Prane Svetek. Odgovorni urednik: Joie Berdajs. Tlaka tiskarna Makso Hrovatin.
Čevlji domačih tovaren Peter Kozina & Ko z znamko »Peko« so najboljši in najcenejši. Zahtevajte jih povsod. Glavna zaloga na drobno in debelo: Ljubljana, Breg št. 20 in Aleksandrova cesta št. 1.
WBSSFm 7HCA
je najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovtu:
Pražarna >ŽIKA< d. z o. z. Ljubljana,
Rožna dolina.
Delavskim rodbinam priporočamo
Kolinsko cikorijo,
ki je najboljška kavina primes.
Upfsrni Mm20 |Mo !n mo^° km*.
VvVvllil A. W o ta J	Kroji natančno po modelih in meri.
. taini uini zavod za kioHe. Ljubljana, lovska ulita štev. 5.
I stota m prvovrstno krojaštvo za dame in gospode, kakor tuni prvovrstno Izdelane konfekcije po najniijih cenah.
n
ZADRUŽNA BANKA
v Ljubljani, Aleksandrova cesta štev. 5
sprejema hranilne vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkuiantneje.
Delniški kapital K 12,000.000.
Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.
am