Glasilo OŠ Videm Šolsko leto 2013/2014
iglii:
OSNOVNA ŠOLA VIDEM
Junij, 2014
Glasilu na pot
Šolsko leto 2013/2014 je bilo posebno, tako kot vsako do sedaj.
In kaj je bilo to šolsko leto tako posebnega? Naša šola je dobila novo toplo preobleko. In praznovala je 20 let. In odela se je v mavrične barve. V mavrico idej in doživetij, v mavrico znanj in tekmovanj, v mavrico ljudi. Vsi, ki smo dneve med
tednom preživljali v šoli, smo prispevali svoj del. Vsak od nas je bil delaven in je skušal pokazati in izkoristiti	svoje
sposobnosti. Veliko smo naredili. In veseli
Smo, da SO nam pri Eva Glogovčan, 5. a tem pomagali tudi (mentorica Danica TiH)
starši, dedki in babice, društva v kraju, Občina Videm.
Učenci ste bili odlični v različnih projektih, na prireditvah, pri pouku, pri interesnih dejavnostih, na tekmovanjih. Veliko vas je pokazalo lep odnos do dela, do sošolcev, delavcev šole. Vsem čestitam.
Za vsemi učenci naše šole pa stojijo, jim pomagajo in jih usmerjajo učitelji in drugi strokovni delavci. Tudi njim čestitam za lepe dosežke.
Še nekaj dni pouka je pred nami in konec bo šolskega leta.
Želim vam lepe počitnice, z veliko smeha, dobre volje in s prijetnimi druženji.
Ravnateljica OŠ Videm Helena Šegula
Šolsko leto 2013/2014 v sliki in besedi
Topel septem -z Vidma smo aktivno
ktivnosti ar smo tkov pokal.
Učili

Šolsko leto 20 S 3/2014 v sliki in besedi
Znanje je zaklad
Tudi v pravkar preteklem šolskem letu so se naši učenci razen pri rednem šolskem delu izkazovali z dodatnim znanjem in veščinami tudi na različnih tekmovanjih na šolski, regijski in državni ravni.
Že takoj v septembru so se preizkusili v logiki, kjer je na šolskem tekmovanju sodelovalo 45 učencev od 6. do 9. razreda. 13 med njimi je osvojilo bronasta priznanja.
Šolskega tekmovanja v znanju angleškega jezika se je udeležilo 8 devetošolcev, 4 med njimi so prejeli bronasta priznanja.
Pri nemščini so devetošolci MARTIN DOMAJNKO, NINA DUH in ROK ŠMIGOC že na šolskem tekmovanju pokazali veliko znanja in osvojili bronasta priznanja, nato pa vsi trije na državnem še srebrna.
V decembru se je 116 učencev od 2. do 9. razreda udeležilo šolskega tekmovanja iz materinščine za Cankarjevo priznanje, 42 pa jih je prejelo bronasta priznanja. Dve učenki sta se udeležili regijskega tekmovanja, NINA BRATUŠEK je tam osvojila srebrno priznanje.
Na šolskem tekmovanju iz kemije za Preglovo priznanje je 10 osmo- in devetošolcev osvojilo bronasta priznanja, 9 med njimi pa se je udeležilo tudi državnega tekmovanja, kjer sta JERNEJA BURG in NINA BRATUŠEK osvojili srebrni priznanji, ROK SIMONIČ pa zlato.
Iz znanja geografije je na šolskem tekmovanju bronasta priznanja prejelo 5 tekmovalcev iz 8. in 9. razreda.
Učenci 8. razreda so preko spleta sodelovali na natečaju Kemija je zabavna, kjer so zbrali največ glasov in osvojili lepe nagrade tako posamezniki kot cel razred.
Na najbolj množičnem šolskem tekmovanju je sodelovalo kar 181 učencev. Bronasta Vegova priznanja iz znanja matematike je osvojilo 72 učencev. 6 se jih je udeležilo področnega tekmovanja, kjer so MARTIN MURKO, ROK SIMONIČ, JERNEJA BURG, KATJA BEDRAČ in MARTIN DOMAJNKO osvojili srebrna priznanja. Posebno pohvalo si zasluži devetošolec MARTIN DOMAJNKO, ki je osvojil tudi diamantnega kenguruja, kar pomeni, da je v vseh devetih letih vsako leto prejel najmanj bronasto priznanje iz znanja matematike.
Na šolskem tekmovanju iz računalništva je sodelovalo 12 učencev, ekipa v sestavi: NINA BRATUŠEK, KARIN JURAK in NINO SELINŠEK pa se je udeležila državnega tekmovanja z mednarodno udeležbo, kjer je osvojila zlato priznanje.
10 učencev izmed tekmovalcev, ki so se udeležili šolskega tekmovanja iz znanja fizike, je osvojilo bronasta priznanja, na področnem tekmovanju pa so srebrna priznanja osvojili NINA BRATUŠEK, MARTIN DOMAJNKO in JAKOB MESARIČ.
Na regijskem predtekmovanju ROBObum sta v kategoriji Robosled - dirkač LUKA DOMINC in BLAŽ PETROVIČ osvojila prvo mesto, prav tako prvo mesto pa sta v kategoriji RoboCup Junior - Rescue A primary (reševanje A OŠ) osvojila tudi DAVID TRAFELA in ŽAN MILOŠIČ. Na državnem tekmovanju pa so DAVID TRAFELA, ŽAN MILOŠIČ in ROK MOHORKO osvojili zlato priznanje.
Mladi tehniki so se udeležili področnega tekmovanja iz modelarstva, kjer je MARTIN MURKO osvojil 1. mesto.
Odlično znanje pri šolskem delu so vsa leta izkazovali letošnji devetošolci, ki so si za to prislužili posebna priznanja. Zlati »odličnjaki« so: MARTIN DOMAJNKO, BLAŽ GLOGOVČAN, ANJA HORVAT, ANJA MERC, JAKOB MESARIČ, NINA OSENJAK, DOMEN ŠIROVNIK, NUŠA ŠTRAFELA, DAVID TRAFELA, TJAŠA TURK in LUCIJA VAUPOTIČ.
Vsem učencem za trud in izkazano znanje iskreno čestitamo!
Po poročilih mentorjev povzela Vesna V. P.
ANGLEŠKA BRALNA ZNAČKA BOOKVVORMS 2013/14
Reading is to the mind what exercise is to the body! (Branje je za duha to, kar je telovadba za telo!)
Z branjem angleških knjig so učenci tudi letos pošteno razmigali svoje male sive celice, tako da se je angleška bralna značka 31. 3. 2014 zaključila zelo uspešno. Učenci so tudi letos podrli lanski rekord in skupaj prebrali 164 knjig. Veliko učencev se je potrudilo in prebralo vse tri knjige. Tako so osvojili POSEBNO PRIZNANJE in imajo možnost pri žrebanju za izlet v London.
RAZPOREDITEV ŠTEVILA PREBRANIH KNJIG PO RAZREDIH
	RAZRED	ŠTEVILO PREBRANIH KNJIG
1.	6. a, 6. b	59
2.	5. a	40
3.	9. a, 9. b	26
4.	8. a, 8. b	19
5.	7. a, 7. b	10
6.	4. a, 4. b	10
Čestitam!
Mentorica Stanka Veršič
Bili smo na taborjenju
V torek, 27. 5. 2014, smo se odpravili na taborjenje na Poslančecevo domačijo v Vare-jo. Učence je čakal pester program taborjenja. Razdelili smo se v skupine in pričeli z delavnicami. Učenci so imeli možnost izkusiti in doživeti kar štiri različne dejavnosti: taborniško delavnico, na kateri je Marko Zelenik učil učence postavljati šotor in postaviti taborniški ogenj, likovno delavnico, na kateri so si učenci izdelovali laterne za nočni pohod, na kuharski delavnici so se učili pripraviti maso za palačinke in jih tudi speči.
Posebni gostje naše četrte delavnice so bili Ansambel Štajerci, ki so učencem predstavili različna glasbila in skupaj z njimi tudi zaigrali
in zapeli.
Odpravili smo se tudi na nočni pohod in obiskali Korpičevo domačijo, na kateri smo si ogledali živali in etnografsko zbirko predmetov in orodij. Po nočnem pohodu smo si zakurili taborniški ogenj in si pekli sladkorno peno, kar je bilo za učence posebno doživetje.
Čez dan so imeli tudi nekaj prostega časa, v katerem so igrali nogomet, zato so zvečer po pravljici brez težav zaspali. Naslednji dan so bile na sporedu športne igre in pohod proti šoli.
Doživeli smo veliko lepega in skupaj smo preživeli prijetne trenutke. Tako učenci kot učitelji bomo taborjenje ohranili v lepem spominu.
Učiteljici 2. razreda
Vtisi učencev
Všeč mi je bilo, da smo igrali nogomet in ko prišli gostje, ki so si vzeli čas. Presenetili so nas Ansambel Štajerci. Všeč mi je bilo, da smo jedli palačinke in jih spekli. Tega dne ne bom pozabil.
Žiga Horvat
Bilo mi je zelo všeč, zato ker so nas obiskali muzikanti in ker smo postavljali šotor. Pekli smo penice in se igrali na igrišču. Skakali smo s kolebnico in se sladkali s sadjem. Zunaj smo se pogovarjali. Šli smo na pohod in pogledali živali.
Laura Marinič
Na taborjenju mi je bilo všeč, da smo pekli penice. Rad sem skakal tudi čez kolebnico in igral nogomet. Najbolj mi je bilo všeč, ko smo pekli palačinke.
Klemen Pignar
Dan druženja in gibanja vseh generacij
Vesoljsko vozilo OPB I. r
(Mentorica Manja Vinko)
Plesalka
Ana Krajnc, 3. b (Mentorica Manja Vinko)
Delovno soboto v maju smo preživeli ob druženju s starši naših šolarjev, z dedki in babicami, s tetami in strici in tudi z mlajšimi ter s starejšimi bratci in sestricami. Zbralo se nas je lepo število. Vreme nam je bilo naklonjeno. Po prijetnem uvodu z glasbo in plesom ter razgibalnimi vajami smo se razporedili za pohode in kolesarjenje. Ob prijetnem kramljanju smo mlajši s svojimi spremljevalci prehodili lepo pot po ravninskem delu naše občine. Med tem časom so se starejši podali na pohod po hribovitem predelu našega območja. Kolesarji so tokrat kolesarili tudi po poteh sosednje občine, ker so pri nas zaradi del
Na taborjenju
V ponedeljek dopoldan sem si pripravil stvari za taborjenje. Starši so me odpeljali na Poslančecevo domačijo. Tam je bilo že veliko otrok. Prvi dan smo se razdelili v dve skupini. Deklice in nekaj fantov so se učili, kako	se
rešiš, če si izgubljen, ostali pa smo igrali nogomet. V moji skupini so bili še Žiga, Leon in Blaž. Imeli smo največ zmag, jaz pa sem dal največ golov. Ko smo igrali zadnjo tekmo, me je Niko pomotoma udaril z nogo v trebuh. Potem se mi je opravičil. Proti njim smo izgubili. Zvečer smo šli na nočni sprehod. Po vrnitvi smo imeli nastop
nekatere običajne poti neprevozne. Predvsem mlajši in njihovi spremljevalci ter tudi starejši šolarji so se lepo igrali stare igre na travi. Pridružil se nam je tudi Center aerobike s Ptuja, kjer smo se prav tako lahko razgibali. Medicinski sestri sta ves čas merili krvni tlak in količino sladkorja v krvi. S skupnimi močmi smo poiskali najmlajšega udeleženca, najstarejšega udeleženca in najštevilčnejšo družino. Ob koncu smo jim podelili priznanja in jih obdarili. Tudi letos smo odšli domov dobre volje in prijetno utrujeni.
Zapisala Olga Zelenik.
in disko. Komaj sem čakal, da gremo spat. Zjutraj je prišel gospod Aleš. Skupaj smo šli v gozd. Bil sem v skupini s Tadejem in Anejem. Risal sem zemljevid, Anej je štel korake, Tadej pa mi je držal hrbet, da sem lahko delal zemljevid. Na cilju nam je gospod Aleš pokazal, kako iz umazane vode priteče čista. Najprej smo potrebovali navadno majico, potem majico s kamenčki in na koncu majico z zdrobljenim ogljem. Na domačijo smo se morali vrniti sami. Do šole nas je čakala dolga pot. Ko sem bil končno doma, sem takoj zaspal, nato jedel in spet zaspal. Bilo mi je zelo všeč.
Matic Jeza, 3. a

Imeli smo kulturni dan
Zjutraj sem se prebudila in se hitro oblekla. Vedela sem, da imamo v šoli kulturni dan, zato sem ga že nestrpno pričakovala. Uredila sem se še bolj kot po navadi in vzela svojo naj ljubšo torbico. Mami me je z avtom odpeljala v šolo. Ko sva prispeli na Videm, sem že zagledala avtobus. Hitro sem stekla k sošolcem, da ne bi zamudila.
Vsi smo odhiteli na avtobus. Zraven mene je sedela Mia. Med vožnjo sva se smejali, zabavali in pogovarjali. Najbolj všeč mi je bilo, da sta za nama sedeli Sanja in Lea. Prispeli smo na Ptuj in se postavili v kolono. Ni mi bilo všeč, saj ne maram stati mirno v vrsti. Ko smo bili vsi zbrani, smo odšli proti vinski kleti. Všeč nam je bil peš most in razgled z njega. S sošolkami smo zagledale ključavnice, pripete za ograjo. Spogledale smo se in se nasmejale.
Končno smo prišli do vinske kleti. Bili smo na trnih, saj smo komaj čakali, da si ogledamo njeno notranjost. Gospod, ki nas je sprejel, nas je najprej pozdravil. Z zanimanjem smo opazovali vse, kar nam je pokazal. Nekaterim sošolcem so se poslikave na sodih zdele smešne, saj so na njih narisani goli ljudje. Hodili smo po temnih prostorih in občudovali velike in tudi nekoliko manjše sode. Na koncu hodnika pa je prostor.
poln steklenic, starih več kot dvajset let. Všeč nam je bilo, ko smo končno le lahko vzeli telefone in malo fotografirali. Ko smo z ogledom končali, nam je gospod pokazal še zanimiv video o vinu.
Morali smo dalje, saj smo si želeli ogledati še glasbeno šolo. Meni je bila zgradba zelo všeč, saj je vse v starinskem stilu. Stropi so valoviti, lestenci pa veličastno okrašeni. V dvorani smo se posedli in nestrpno čakali na začetek koncerta. Bilo nam je zelo všeč, saj so nastopali tudi naši sošolci. Ni pa mi bilo všeč, da so nekateri naši sošolci, poslušalci, delali nemir.
Ta kulturni dan mi je bil všeč, saj je bil poučen, zabaven in poln pričakovanj. Izvedeli in spoznali smo veliko novega in o tem smo pripovedovali staršem in drugim sošolcem, ki jih ni bilo zraven.
Barbara Medved, 6. a
Prvošolci pripovedujejo pravljice. (Mentorica Manja Vinko)
Mavrične ribice
Ela Svenšek, Dijana Gojkovič, Lara Biškup, 4. a (Mentorica Stanka Vogrinec)
Razstava fotografij Stojana Kerblerja
Slovenski kulturni praznik smo 7. februarja 2014 na Vidmu obeležili s srečanjem s fotografskim mojstrom Stojanom Kerblerjem in odprtjem fotografske razstave. Manja Vinko, predstavnica Kulturnega društva France Prešeren Videm, nas je skozi intervju z mojstrom popeljala v fotografski svet avtorja, ki je svoje motive v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja iskal v življenjskih zgodbah Haložanov in haloški pokrajini, V Domu patra Miha Drevenška so bile do aprila na ogled fotografije iz cikla Haložani, v prostorih
kulturnega društva, v Drvarnici, pa fotografije iz najnovejšega cikla Prostori. Razstavo je svečano odprl župan občine Videm Friderik Bračič, kulturni program pa so s petjem, z glasbo in deklamacijo popestrile učenke OŠ Videm: Nuša Voglar, Nina Osenjak in Tjaša Kozel.
In še nekaj besed in napotkov mladim fotografom: »Uporabljam izključno črno-belo fotografijo, ki sem ji zvest že več kot 40 let in še zdaj jo raziskujem. V črno-beli fotografiji ni pomanjkljivosti, pričara nam pridih, da je fotografija dokumentarna. Za dobro fotografijo je treba veliko delati.« (povzeto iz intervjuja s Stojanom Kerblerjem)
v	Stran
Fotografi OS Videm
Skupaj kar 30 učencev iz 7., 8. in 9. razreda se je v letošnjem šolskem letu odločile da bo nekaj svojih prostih popoldnevov, počitniških dni, sobotnih juter in večero popestrilo s fotografsko dejavnostjo, ki se na naši šoli izvaja v okviru projekt Popestrimo šolo. S svojimi in šolskimi fotoaparati se podamo na daljše sprehode kjer raziskujemo naš kraj in okolico ter poskušamo ujeti zanimive detajle ii trenutke. Naše fotografije lahko spremljate v spletni galeriji na spletni strani šole
Mentorica Aleksandra Vidovič
O T O G R A F I OŠ VIDEM
Likovni natečaj "KRUH NAŠ VSAKDANJI
Učenci 7., 8. in 9. razreda so pri izbirnem predmetu likovno snovanje ustvarjali na temo kruh. Izbrana dela so bila razstavljena v sklopu 25. razstave Dobrote slovenskih kmetij med 15. in 18. majem 2014 v minoritskem samostanu na Ptuju. Na likovnem natečaju, ki ga je razpisal Kmetijsko gozdarski zavod Ptuj, so s
svojimi izdelki sodelovali učenci: LUCIJ, VAUPOTIČ, NINA BRATUŠEK, TAMAR. POTOČNIK, MAŠA DUKARIČ, DANIJE GOJKOVIČ, KIM HEBAR, NINO SEUNŠEh VID HRGA, TJAŠA KOZEL, MAŠA PETEf NELI SELINŠEK in REBEKA FRIDRIH GOSAK.
Mentorica Aleksandra Vidovi
Babica s kruhom Klara Škvorc, 6. a
3. mala likovna kolonija Haloze 2014
V ponedeljek, 2. junija, je OŠ Videm v sodelovanju z Občino Videm izvedla že 3. MALO LIKOVNO KOLONIJO HALOZE. Likovna kolonija združuje otroke in otroško ustvarjalnost z območja Haloz. Kolonijo smo izvedli v kraju Zg. Leskovec, kjer stoji naša podružnična šola, in kar 15 osnovnošolcev iz 6 haloških osnovnih šol je slikalo na slikarsko platno na temo HALOŠKA KRAJINA. Nastala dela smo postavili na ogled v galeriji Doma p. Miha Drevenška na Vidmu. V naslednjem šolskem letu bo razstava potovala tudi na vse gostujoče šole, dela pa si lahko ogledate tudi na spletni strani šole Videm.
Ustvarjali so:
OŠ LESKOVEC: TAJDA KOVAČEC, LUKA LOVENJAK, LUCIJA VOGLAR (mentor Marko Kunčnik),
OŠ MAJŠPERK: AGATA CEP, SARA ČANČAR, MONIA POTOČNIK (mentor Jaka Marinič),
OŠ ANICE ČERNEJEVE MAKOLE: NASTJA BRUMEC, RINA BRUMEC, INES KOVAČIČ (mentorica Irena Ravnikar),
OŠ CIRKULANE: VERONIKA POLAJŽER, ALJAŽ PETROVIČ in OŠ ZAVRČ: MINEA GABROVEC (mentorica Karla Domjan),
OŠ VIDEM: NINA BRATUŠEK, NINA OSENJAK, LUCIJA VAUPOTIČ (mentorica Aleksandra Vidovič).
Veselje petošolcev
V zimskih mesecih smo petošolci uspešno opravili teoretični del kolesarskega izpita, ki je bil osnova za pričetek praktičnega usposabljanja. Aprila smo na šolskem igrišču postavili poligon in se urili v spretnostih vožnje s kolesom. Ker smo bili pri tem uspešni, smo se lahko podali na vožnjo po prometnih površinah. Da bi bili pri tem varni, sta nam policista pregledala kolesa. Vse je bilo, kot mora biti, in začeli smo se pripravljati na kolesarski izpit. Skupaj s policistom smo šli po progi, po kateri smo kasneje vadili za izpit. Za tem smo večkrat prevozili to pot in se kot izkušeni kolesarji podali še na vožnjo do vasi Markovci. Navdušenje je bilo največje tisti dan, ko smo vsi uspešno opravili kolesarski izpit.
Mentorica Danica Tili
MOJ DELOVNI DAN
Sem učenka 4. razreda. Moj delovni dan se začne ob 6.30. Takrat vstanem, se oblečem, si umijem obraz in ušesa. Odpravim se k zajtrku in po zajtrku si umijem še zobe. Ob 7.30 se odpravim na avtobusno postajo in z avtobusom se odpeljem v šolo. Ob 8.30 se prične pouk, ki traja do 12.50. Po končanem pouku se odpravim domov. Doma imam kosilo, nato naredim domačo nalogo, ki je končana ob pol treh. Do pol šestih imam prosti čas ali pa pomagam staršem. Pred spanjem večerjam, se umijem, umijem tudi zobe in potem lahko še do 8.30 gledam televizijo. Nato atiju in mamici zaželim lahko noč in se odpravim spat.
Teja Svenšek, 4. b Mentorica Mirjana Žlahtič
Kirn Hebar, 8. a
Bralna značka v šolskem letu 20 S 3/2014
Skozi celo šolsko leto so učenci naše šole pridno brali in spoznavali nove svetove v zanimivih knjigah in pesmicah. Bralno značko je osvojilo več kot 200 učencev. Med devetošolci in devetošolkami pa je letos kar 20 takih, ki so pridno dosegali bralno značko vsa leta osnovnega šolanja in so letos postali tudi ZLATI BRALCI in ZLATE BRALKE. To so MARTIN DOMAJNKO, LUKA DOMINC, KATJA GORIČAN, ANJA HORVAT, JAKOB MESARIČ, NINA OSENJAK, TAMARA PLOHL, DOMEN ŠIROVNIK, ROK ŠMIGOC, MONIKA TRAFELA,' TJAŠA TURK, LUCIJA VAUPOTIČ, ŽAN ZEMUAK, KATJA BEDRAČ, AUAŽ BRODNJAK, NINA DUH ROK MOHORKO, NUŠA ŠTRAFELA, DAVID TRAFELA in NUŠA VOGLAR. Vsem zlatim bralcem iskreno čestitamo
m jim želimo še veliko lepih trenutkov ob zanimivih knjigah. Naj bo branje potovanje, ki se nikoli ne konča ...
Vesna V. P.

Učenci o podaljšanem bivanju
Stran 18
Nejc Šel, 1. a: V podaljšanem bivanju mi je bilo všeč, ker smo delali zanimive stvari: igrali smo se, ustvarjali, peli.
Lucija Vajda, 2. a: Rada hodim v podaljšano bivanje. Všeč mi je bilo, ker smo se lahko igrali. Poslušali smo tudi pravljice. Veliko smo ustvarjali in se tudi razgibavali.
Lara Kopič, 2. b: Rada hodim v podaljšano bivanje, ker se igramo, ker ustvarjamo in ker lahko naredim vso domačo nalogo.
Matic Podgoršek, 3. b: Rad sem prihajal v podaljšano bivanje, ker smo izdelovali, se igrali in poslušali pravljice. Podaljšano bivanje sem imel rad tudi zato, ker je z nami bila učiteljica Manja.
Domen Vidovič, 2. b: Podaljšano bivanje je bilo zanimivo. Bilo mi je všeč, ker smo se lahko igrali. Zabavno pa je bilo, ker smo poslušali zabavne pravljice.
Miša Mulec, 3. b: V tem šolskem letu mi je bilo v podaljšanem bivanju zelo lepo, ker smo se igrali, ustvarjali in pogovarjali. Še posebej mi je bilo všeč, ko smo gledali risanke. Bilo je lepo! Še dobro, da imamo tako dobro učiteljico Manjo.
Nuša Furek, 3. b: V podaljšanem bivanju mi je bilo letos všeč to, da smo lahko ustvarjali, se igrali in lepo imeli. Zato sem zelo rada prihajala v podaljšano bivanje.
Ana Krajnc, 3. b: Rada prihajam v podaljšano bivanje, ker beremo in ustvarjamo in še veliko drugih stvari: igramo šah, človek, ne jezi se in pišemo s štampiljkami.
lian Šibila, 3. b: V podaljšanem bivanju mi je bilo všeč, ker smo delali zanimive stvari.
Žak Krajnc, 3. b: Na to šolo hodim rad, ker je lepa in so vsi prijazni. V podaljšanem bivanju mi je bilo všeč, ker smo lahko risali, ker učitelji niso bili tako strogi, ker smo se igrali. Lahko smo imeli glasbene želje in gledali filme.
Mentorica Manja Vinko
Moj delovni dan
V	nedeljo m druge dni grem ven, če je lepo vreme Zunaj se igram in rišem s kredami. Večkrat se gugam. Odbijam tudi žogo in se vozim z rolerji. Včasih se vozim tudi s kolesom. Z Davidom se pogosto igrava v hišici. Včasih pripraviva gostijo. Proti večeru pogledava še malo risank. Potem greva spat.
Lucija Vajda, 2. a
V	ponedeljek se igram z avtom. Potem se grem vozit s kolesom. Nato vzamem žogo na igrišče in brcamo na gol. Ko se utrudim, grem domov. S psičko Pupo se igram.
Tim Zafoštnik, 2. a
(Mentorica Olga Zelenik)
OPB, 1. razred
(Mentorica Manja Vinko)
Mladš ustvarjalci
Stran 20
Robot in Jure
Nekoč so v trgovini prodajali robote in Jure je imel rojstni dan. Z mamo sta šla v trgovino. Jure si je izbral robota. Želel si je takega čarobnega in želja se mu je izpolnila.
Ko je Jure izrekel čarobne besede: daj, daj, robot, spremeni se v živega, je robot oživel. Skupaj sta se igrala, gledala televizijo, igrala igrice in risala. Najraje sta igrala nogomet. Zelo lepo sta se imela. Ko sta šla spat, je Jure ugasnil robota.
Nekega dne, ko je Jure vzel robota iz omare, mu je padel iz rok in se mu razbil. Jure je bil žalosten. Pritekel je k mami in se močno zjokal. Mama ga je potolažila. Šla sta v trgovino po novega robota. Ko sta zagledala čisto enakega robota, je bil Jure zelo vesel.	Jan Špurej, 2. b
SVOJO ŠOLSKO TORBO NOSIM VSAK DAN V ŠOLO. V NJEJ IMAM ZVEZKE, PERESNICO
(Mentorica Mojca Repič)
Cvetoči travnik
Simon Vinko, 4. b (Mentorica Mirjana Žlahtič)
/T
TER OSTALE ŠOLSKE POTREBŠČINE. JE PRAVOKOTNE OBLIKE IN SREDNJE VELIKOSTI. JE ROZA BARVE IN TEŽKA TRI KILOGRAME. NAREJENA JE IZ BLAGA IN PLASTIKE. IMA DVE NARAMNICI IN ZADRGE. OB STRANI IMA ŽEPKE. KUPILA STA Ml JO MAMI IN ATI.
Lana Vindiš, 1. a (Mentorica Darja Ostroško)
MLADI SPOROČAMO ODRASLIM
Kaj lahko mladi sporočimo odraslim, ko pa so odrasli tisti, ki vodijo svet, mladi pa moramo narediti tisto, kar od nas pričakujejo odrasli?!
Naši starši in stari starši so otroštvo preživljali na prostem, ob igri in ob druženju s prijatelji na zraku. Kakšen je bil ta zrak? Bil je čist, mnogo čistejši kot je zrak, ki ga dihamo današnji otroci. Danes zrak onesnažujejo naprave, ki smo jih poimenovali telefon in računalnik. Ampak te ne proizvajajo izpušnih plinov. Zraka ne onesnažujejo samo plini. Krivci so tudi sevanja, ki jih povzročajo elektronske naprave. Avtomobili, ki jih danes srečamo na vsakem koraku, pa okolje onesnažujejo z izpušnimi plini. Tovarne spuščajo odplake v reke, ki so potem umazane in onesnažene. Zato posledično potrebujemo čistilne naprave, ki spet niso okolju prijazne. Vrtimo se v začaranem krogu.
Današnji otroci niso navajeni delati, kot so to morali njihovi predniki. In ko jim stari starši pripovedujejo o vsem, kar so morali delati, da so preživeli, se zna zgoditi, da bo kakšen otrok vprašal: »Kaj pa naprave, ki ste jih uporabljali, niso delale?« Njihove "naprave" so bile roke in noge. Želeli so živeti, zato so delali z dušo in s srcem. Delo jim je predstavljalo vsakdan. Ob tem so se lahko družili. In ko so delo dobro opravili, so dobili hrano.
Marsikdo od otrok misli, da je danes življenje lažje, ker ni potrebno toliko delati. A to ni res. Nekoč bodo naprave delale namesto nas, a tako ne bo vedno. Zato je potrebno odraslim sporočiti, da jih potrebujemo. Potrebno nas je naučiti delati. Prenekateri starši dovolijo svojim otrokom, da lenarijo in doma ničesar ne delajo. Mladi znamo biti razvajeni, zato je potrebno, da nas odrasli opozarjajo, da bo lenarjenja nekoč konec. Nekdo bo moral delati, ker naprave ne delajo same. Nekdo mora znati z njimi ravnati.
Mladim so vzor odrasli. In treba jih je opozoriti, da tako kot bodo oni ravnali, bodo kasneje tudi mladi, ker bodo mislili, da je tako prav. Če bodo starši kadili, bodo morda tudi otroci. Starši se tega ne zavedajo dovolj. Najboljše je, da ravnajo tako, da bodo vzor otrokom in da bodo ti ponosni na njih. Tega se ljudje premalo zavedajo, kajti zgledi vlečejo, ne besede!
Mladi v času odraščanja začnemo spremljati dogajanje v državi. In se začnemo spraševati, ali so nam ti ljudje, ki jih vidimo na televiziji, res vzor. Ali je prav, da tudi mi tako ravnamo. Ti ljudje se sploh ne zavedajo, kakšen vzor so! Po takšnih se ne smemo zgledovati. In starši nas morajo opozarjati, da takšni ljudje niso dovolj dobri. Ampak če so tudi starši takšni kot ti ljudje, smo v težavah. Zakaj so ti ljudje slabi, starši pa dobri? Ampak odgovora ne bomo dobili, če pozorno ne opazujemo sveta okrog sebe. In odrasle prosimo, da si takrat za nas vzamejo čas in nam razložijo, kakšni ljudje nam morajo biti vzor in zakaj.
Mladi odrasle potrebujemo zato, da nas spodbujajo, da nam svetujejo in nas usmerjajo. Pomagajo naj nam, da skupaj oblikujemo okolje, v katerem bomo živeli. Naj nas naučijo delati, naj nas ne razvajajo! Prav tako naj nas naučijo, kaj je prav in kaj ne. Naj nas spodbujajo k zdravemu načinu življenja in druženju na prostem. Ampak naj nam bodo pripravljeni prisluhniti, ko jim bomo pripovedovali o našem življenju, o stvareh, ki zanimajo nas. Kajti če nam ne bodo, tudi mi ne bomo poslušali njih. Naj nam bodo takšen vzgled, kakršen so bili njim njihovi starši in kakršen želijo, da bomo mi svojim otrokom. Da bomo lahko nekoč rekli: moji starši so mi bili najboljši vzor in ponosen sem, da sem imel tako dobrega učitelja in vzornika.
Anja Horvat, 9. a (Mentorica Vesna Voglar Pulko)
NAROBE ŠOLA
Če šolarji učiteljico učijo, če papir reže škarje, če zvezek v penkalo piše, če tabla po učiteljici piše, če torba Žaro odnese, če šola k učencu gre, če šola delavce prenavlja, če berilo učenca bere, če tak je kje v šoli red, je takšna šola narobe šola.
Nuša Beranič in Teja Žumer, 5. a
(Mentorica Danica Tili)	RADA IMAM ...
Nina Osenjak, 9. a
Tilen Vidovič, 2. b
Rada imam svojo mamo, ki nikoli me ne pusti samo.
Rada imam svojega očeta, s katerim ne izpustim nobenega klepeta.
Rada imam sestro Klaro, ki si popravlja omaro.
Rada imam vse naše živali,
za katere bomo vse rojstne dneve praznovali.
Nika Širovnik, 4. b (Mentorica Mirjana Žlahtič)
MOJ KLOBUK
Moj klobuk je čaroben. Z njim se lahko spremenim v policaja in hodim skozi stene. Ko mu zmanjka magije, ga operem. Perem ga vsaj tri ure na dan. Če ga kdo drug da na glavo, zazvoni zvon. Lahko me popelje v tuje kraje, na Kitajsko, v Španijo ali Češko. Lahko me naredi tudi nevidnega, majhnega ali zelo velikega. Zna ustaviti čas in me ponesti v preteklost ali prihodnost. Z njim se lahko odpravim v čisto vsako pravljico. Moj klobuk je celo tako čaroben, da mi je napisal tole domačo nalogo.
Angelo Jarc, 3. a (Mentorica Biserka Selak)
PRI NOGOMETU
Imam rdečo žogo. Na majici imam številko ena. Ustavil sem si žogo. Nameril sem in močno brcnil. Brcnil sem točno v gol. Golman ni mogel braniti. Rezultat je bil ena proti nič. Zmagali smo.
Nik Špurej, 1. b (Mentorica Aneja Cafuta)
RAD TE IMAM
Rad te imam,
odkar si bila mala štručka,
ki je prijokala iz maminega trebuščka.
Sem tvoj veliki brat, ki te je učil govoriti in prve korake narediti.
Ob meni si zrasla v deklico zalo, ki včasih tudi jezi me malo.
Ko se mi nasmehneš, ko ti iskrica v očeh zažari, takrat jeza hitro zbeži.
Prvošolci že pišejo
Čeprav si včasih zaželim,
da bil bi malo sam,	Nejc Božičko, 4. b
verjemi mi, Sara,	(Mentorica Mirjana Žlahtič)
nikomur te ne dam.
OPB, 1. razred (mentorica Manja Vinko)
David Rižner, 1. a
Simon Perko, 1. a
NENAVADEN DAN
Šolarska
Najprej sem se pod posteljo zbudila, nato zmlete nore gobe za zajtrk popila.
V šolo prikorakala, v knjižnico odskakala.
Zjutraj šolar vstane, dela, piše, se uči od zore ... Kdaj konča, nihče ne ugane, konča takrat, ko več ne more.
Tam ni bilo nobenih knjig, le sončev mrk in lunin krik.
Pri pouku je še kar normalno šlo.
A nato vse se je ustavilo, za nekaj sekund zamrznilo.
Ko vse se je pognalo, je pol razreda zaspalo.
A v naslednjem trenutku smo že bili
Ko se odpravlja domov, misleč, da v morju plavajo knjige, se odpravi na krov.
In vendar le ko se naspi, zbudi se in vidi, da v njem plavajo ribe.
In vsak dan ...
od zore, dokler več ne zmore... od zore, dokler več ne zmore... Nato čez 9 let pride na plan, da vsega le ni delal zaman.
v najlepši ljudski pravljici.
Nato bili smo že nazaj, učiteljica rekla je pa le - ni za kaj, in odšli smo na čaj.
Mila Kodrič Cizerl, 5. a (Mentorica Danica Tili)
Prepričan, da je s tem končal in da je vsega konec.
Ni res! Saj bo še nadaljeval, še dolgo ga bo spremljal šolski zvonec.
Rok Mohorko, 9. b (Mentorica Vesna Voglar Pulko)
Danijel Gojkovič, 8. b
IBgSgl
Nina Bratušek, 8. b
Čudežni zaboj
Pred davnimi časi je na robu vasice bila hiša in v njej je bil čudežni zaboj. Nekega dne se je po gozdu sprehajala deklica. Opazila je hišo, vstopila je in v njej zagledala zaboj. Stopila je do zaboja in ga poskusila odpreti. Bil je zaklenjen. Ni vedela, kaj naj naredi. Poklicala je prijatelje Emo, Urbana, Saro, Tilna in Lauro. Urban se je spomnil, da za zaboj potrebujejo ključ. Z njim sta se strinjali tudi Laura in Ema, ki je predlagala, da ga gredo iskat. Razdelili so se v skupine in šli iskat ključ. Ema in Urban sta šla proti ribniku. Sara, Tilen in Laura so šli v gozd. Ključ so našli v gozdu. Odšli so nazaj do hiše, kjer jih je čakala deklica. Urban in Eva sta povedala, da nista našla ključa. Tilen, Sara in Laura so bili veseli, ker so našli ključ v gozdu. Z njim so odprli zaboj. V njem je bil denar. Vsi so obogateli.
GREM V ŠOLO
POLETJE
Poletje bliža se, prav tako počitnice, juhuhu, juhuhu.
Na morje bomo šli, kjer se bomo zabavali, juhuhu, juhuhu.
Če nam vroče bo, skočili bomo v vodo, juhuhu, juhuhu.
Ko z morja pridemo domov, počitnic kmalu konec bo in spet se v šoli srečamo, juhuhu, juhuhu.	Lan Ciglar, 4. a
Zapisala in ilustrirala Lana Kaisersberger, 2. a
Sem v kopalnici. Umivam si zobe. Stojim na stolčku. Grem v šolo. V šolo grem peš. V šoli se učim. Spoznala sem novo črko. V šoli se igram z lego kockami. Sem v podaljšanem bivanju. V podaljšanem delam domačo nalogo. Mami je prišla po mene. Šla sem z družino v Haloze. Obula sem si pohodniške čevlje.
Janja Milošič, 1. b
ČISTIM AVTO
Odšli smo v Haloze. Ko smo se vrnili domov, je bil avto umazan. Očka me je prosil, da bi mu očistil avto. Najprej sem šel po vodno pištolo. Avto sem namilil. Z vodno pištolo sem spral peno z avta. Avto je bil spet č'st‘	Rene Kolednik, 1. b
Nino Selinšek, 8. b
POČITNICE
Počitnic se veselim, ker takrat lahko dolgo spim in počnem stvari, ki se jih veselim.
Med počitnicami
se bom igrala
in malo brala,
za nekaj časa odpotovala
in tam na morju pristala,
kjer na obali se bom soncu predala.
Ko domov se bom vrnila in se počitnic že naužila, komaj bom čakala, da spet v šolo se bom podala.
DRUGAČEN
Izrazi svoj stil - bodi to, kar si.
Tako kot zvezda potrebuje TEMAČNOST,
da sije,
svet potrebuje DRUGAČNOST,
da se individualnost razvije. Naj tvoja ideja vzklije.
Zato potrebuješ le malo domišljije, vzemi škarje in revije, naj tvoja kreativnost na skice se izlije, idej ti kot z oblaka lije.
Naj domišljija ti razkrije,
kako stare stvari spremeniti v tvoj stil z le malo čarovnije. Naj tvoja umetniška žilica zasije!
Lucija Vaupotič, 9. a
(mentorica: Damjana Hliš)
Ela Svenšek, 4. a (Mentorica Stanka Vogrinec)
Cvetoči travnik Simon Vinko, 4. b (Mentorica Mirjana Žlahtič)
KOSOVI RJA GLAL IN GULI V DEŽELI ...
*SMEŠKOV
Tam so živeli sami smeški. Z njimi sta se igrala ves čas. Hodili so na sladoled, igrali namizne igre, igrali na instrumente. Vsak je imel svoj instrument. Hodili so v smeško šolo. Vedno so si pomagali pri nalogi. Vsi skupaj so na glas zavpili: »Naj živi prijateljstvo!« (Nika)
*PA RA DIŽNIKO V
Z žlico sta se vozila po mestu. Pristala sta v velikem parku. Videla sta znanega pesnika gospoda Paradižnika. Nekaj paradižnikov sta odnesla domov. (Matic)
*ŠPAGETOV
Tam so bile vse stavbe iz špagetov. Skuhala sta hektolitrski lonec omake. Podelila sta jo vsem! Jedli so, dokler je ni zmanjkalo. Ko sta bila utrujena, sta legla v žlico in zaspala. Žlica ju je odpeljala domov. (Vid)
*NAPOLITANK
Iz napolitank so zgradili hišice. Tudi na drevesih so rastle. Bile so vse sorte. Kosovirja sta utrgala paradižnikove. Mož ju je ujel z mrežo in ju odnesel v kletko. Glili jo je pregriznila, saj je bila iz napolitank. Hitro sta zbežala v žlico. Spotoma sta utrgala še dve napolitanki. (Leon)
*	AVTOMOBILOV
Glili in Glal sta pristala na velikem avtu. Prestrašena sta pogledala, kdo stoji za njima. Bil je majhen moder govoreči avtomobilček. Šli so se zabavat. Kosovirja sta ga povabila k sebi domov. Zdaj živi v Kosoviriji. (Gregor)
*NOGOMETA
Tam sta videla vse mogoče. Glal je imel rad nogomet, Glili pa bi bila raje navijačica. Ko sta zvedela, da bo tekma, sta z žlico poletela do stadiona. Sedla sta na stolčke. Nihče ju ni videl, ker sta bila tako majhna. Rezultat je bil 4:3. Po tekmi sta vzela svoji žlici in odletela v neznano. (Tadej)
*	MAVRIC
Videla sta veliko mavrico. Ali obstajajo mavrični ljudje? Sedla sta na mavrico. Naenkrat se je začela tresti. Grmelo je, se bliskalo, toča je padala. Potem pa je posijalo sonce. Glili in Glal sta se objela od veselja. (Amadea)
Učenci 3. a
:T
Mladi ustvarjalci
Stran 28
Moj obisk pri zobozdravniku
Ko pridem k zobozdravniku, si grem umit zobe. Potem mi gredo popravljat zobe. Najprej mi gredo v usta s sesalcem za slino, potem mi očistijo luknjico s svedrom, potem pa mi da zalivko in jo posuši z lučko. Me ni nič strah, zato dobim štampiljko, ker sem pridem.
Vid Trafela, 2. b
Na datum, ko sem bila naročena, sem šla k zobozdravnici na pregled. V čakalnici sem odložila bundo na obešalnik. Medicinska sestra je prišla pobrat zdravniške kartice. Pred mano je že bil v ordinaciji en deček. Medtem ko sem čakal, je prišlo še več otrok. Nato me je sestra poklicala v ordinacijo. Usedla sem se na stol in zobozdravnica mi je pregledala zobe. Ker je bilo vse v redu, me je naročila na ponovni pregled. Na roko sem dobila štampiljko, vzela kartonček in odšla domov.
Lana Gurman, 2. b
Robot, Simon Perko, 1. a	Hrošček, OPB, 1. r.
(Mentorica Manja Vinko)	(Mentorica Manja Vinko)
MOJA SESTRIČNA NASTJA
Moji sestrični je ime Nastja. Stara je 22 let. Visoka je približno 165 cm.
Ima lepo postavo. Njeno telo je vitko. Ima rjave oči, široke obrvi, nos, usta in lepe zobe. Ima dolge rjave lase, ki so speti v figo. V ušesih ima uhane. Njeni nohti so urejeni, lepo pristriženi.
Najraje se oblači v športna oblačila in obuje adidaske. Ob posebnih priložnostih obleče elegantna oblačila in obuje čevlje s petko. Kadar je hladno, si na glavo nadene kapo in okrog vratu ovije šal.
Lara Biškup, 4. a

USPAVANKA
Muca Mica rada spi, spanje se ji lepo zdi.
Vedno hitro gre spat in ni ji treba pravljic brat.
Aja, aja, cin cin cin -hitro zdaj zaspi, da te spanček ne dobi.
Primož Burg, 7. b (Mentorica Damjana Hliš)
USPAVANKA PA TAKA Veš, ta uspavanka je taka, da nobeni ni enaka.
V njej se poniji lovijo, v njej žirafe kar letijo.
Čeprav uspavanka biti morala bi enaka kot vsaka druga - ta ni taka.
Ta skače od hiše do hiše,
zraven jabolčni sok pije
in seveda pazi, da se vsakemu skrije.
In ta uspavanka zna peti, poje lepše kot vsi dueti.
Pa vendar ta uspavanka ni taka, Te-ia Pečnik, 7. b
(Mentorica Damjana Hliš)
da bi bila vsem enaka.
Učenci 1. A so povedali...
PONOSEN/-NA SEM NASE:
KER DOBRO RAČUNAM (Timi)
KER VSAKIČ NAREDIM DOMAČO NALOGO (Domen)
KER SEM PRIJAZNA DO VSEH SOŠOLCEV (Ana)
KADAR SEM USPEŠEN PRI LIKOVNI UMETNOSTI (Žiga)
KER ZNAM CELO ABECEDO (Simon Z.)
KER SEM SE V 1. RAZREDU VELIKO NAUČIL (Žan)
KO DOBRO POSLUŠAM UČITELJICO (Andraž)
KER SEM DOBER PRI ŠPORTU (Rok, Gašper)
KO DOBRO PAZIM NA SESTRIČNO (Neli)
KER SEM BRATU IZDELALA NAJLEPŠI GUMB ZA SREČO (Eva) KO PRI IGRI PREMAGAM ATIJA (David)
KO Ml USPE PRED ZVONJENJEM KONČATI Z DELOM (Lana) KO PRI NOGOMETU ZADENEM GOL (Simon P.)
VESEL-A SEM ...
KADAR SEM S SVOJIMI SOŠOLCI IN UČITELJICAMI (Kaja)
USPAVANKA
Ko sonce za goro zaide, dete v posteljo odide.
Joka noč in dan, a vse zaman.
Mamo zdaj zbudi, nato očeta prebudi, ker mama bi rada spala, ji zapoje nina nana.
Zdaj zaspal boš tudi ti, zato zapri oči, stisni se v svoj kot in sanjaj svoj čudežni brlog.
Urška Vidovič, 7. a (Mentorica Damjana Hliš)
KER IMAM SUPER UČITELJICE (Mišhel)
Vesoljsko plovilo, OPB, I. r. (Mentorica Manja Vinko)
Valentina Mlakar, 2. b (mentorica Mojca Repič)
PRAVLJICA MALO DRUGAČE Bili trije prašički so, imeli zvite repke so.
Jih je volk začel lovit, oni so se hoteli skrit.
Vsak svojo hiško si zgradi, iz različnih materialov jo naredi. Volk prešteje en, dva, tri -prve hiške več ni.
Drugo prav tako podre, tretja pa iz ciglov je.
Luka in Rok, 9. a (Mentorica Damjana Hliš)
Drugačnost Ne beži mi s poti, samo spoznal rad te bi. Vseeno mi je, ali si črn ali bel, ob tebi vedno bom vesel. Nihče nikomur ni enak, zato ne posnemaj ljudi, če misliš, da so boljši kot ti.
Ali si črn ali bel, ne sekiraj se,
če te kdo v družbo ne bo sprejel. Nekdo te bo rad imel, te takšnega, kot si, sprejel. Samo pobožal bi te rad, te spoznal od znotraj.
Samo prijatelj tvoj bi rad postal in s tabo nov svet spoznal.
Miha Mesarič, 6. b (Mentorica Dragica Majhen)
Vesoljsko vozilo Matic Podgoršek, 3. b (mentorica Manja Vinko)
Prvošolec Tjan s svojim robotom (Mentorica Manja Vinko)
OSNOVNA ŠOLA VIDEM
Videm pri Ptuju 47 Telefon: +386 2 761 94 10
2284 Videm pri Ptuju E-pošta: o-videmptuj.mb@guest.arnes.si
OCVIRKI - glasilo OŠ Videm Šolsko leto 2013/2014
H glasilu so prispevali: Helena Šegula Vesna Voglar Pulko Aleksandra Vidovič Dragica Majhen Manja Vinko Olga Zelenik Mateja Gabrovec Biserka Selak Boštjan Petrovič Mirjana Žlahtič Danica Tili Darja Ostroško Stanka Veršič Stanka Vogrinec Mojca Repič Aneja Cafuta Damjana Hliš
Fotografije:
last OŠ Videm
Ustvarjanje pisank na drugačen način, OPB, 1. r.
(Mentorica Manja Vinko)
Kokoši in petelini, OPB, 1. r.
(Mentorica Manja Vinko)
Urejanje in oblikovanje:
Damjana Hliš PeterPurg
Lektoriranje:
Damjana Hliš Vesna Voglar Pulko