Ptuj, torek, 5. januarja 2010
letnik LXIII* št. 1 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
Po Sloveniji
Ljubljana • 2010 -leto, ko bo ugasnila analogna televizija O Stran 2
Kmetijstvo Podravje • Brez svetovalnih služb bi bilo težko
Z> Stran 7
Zanimivosti
Ptuj • Z Ledeno dobo do vpisa v knjigo rekordov
Z> Stran 24
V
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport 2009 v sliki
O Stran 11
Nogomet • Fridl s klopi na igrišče?
O Stran 12
Tenis • Priznanje TKGorišnica, Nini Potočnik in ekipi U-12 TK Terme Ptuj
O Stran 13
Ptuj • Jubilejni pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Pohod ljudi dobrih misli in idej
Na drugo januarsko jutro je bilo tako kot že deset let zapored na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča Ptuj zelo živahno. Zbrali so se pohodniki, ki jih družijo pozitivne misli in ideje, ter se spomnili na rojaka Ivana Potrča in dr. Matija Murka.
Prvi so se na pot, po kateri sta v zgodnjem otroštvu in mladosti hodila ptujski rojak, pisatelj Ivan Potrč, in ugledni etnolog in slavist dr. Matija Murko, podali že leta 2001. Iz leta v leto jih je več, ki prihajajo, da odkrivajo lepote teh krajev, saj marsikoga ob ptujskem gradu zanima tudi okolica Ptuja, ki je povrhu še literarno bogata. Srečujejo se ljudi različnih poklicev, starosti, Slovenci, Hrvati, ki jim ta drugi januar vsako leto predstavlja veliko več kot samo druženje. Okolici in vsem drugim ljudem sporočajo, da se ob prevladujoči pozitivni energiji ni bati prihodnosti. Pohod je društvo Zreli vedež pripravilo v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj, knjižnico Ivana Potrča Ptuj, Mestno občino Ptuj in Občino Destrnik.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Mlekarstvo • Kriza v Evropi, manj v Sloveniji J Ptuj • Potrčeva - gradbišče
Zaenkrat smo še zadovoljni! Cesta odprta, čeprav nedokončana
Čeprav je odkupna cena mleka tudi v Sloveniji v letu 2009 precej padla, se slovenski pridelovalci mleka še ne soočajo s tako globoko krizo kot njihovi kolegi marsikje v Evropi. Da bi se cene mleka v prihodnje ponovno dvignile, je iluzorno pričakovati, kar pravi direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič, vendar ob tem ohranja tudi dovolj optimizma za naslednje leto.
Mlekarska kriza na evropskem trgu je, vsaj zaenkrat, veliko globlja kot na slovenskem, kar dokazujejo tudi dramatični pozivi, celo grožnje s prenehanjem mlečne proizvodnje in protesti mlekarjev, ki se vrstijo že od marca letos. Cene mleka
so namreč padle tudi do 40 %, na raven iz leta 1992, kar pomeni 21 centov za liter odkupljenega mleka ali celo manj, razlog za to pa je predvsem manjše povpraševanje po mlečnih izdelkih, pa tudi uvoz iz drugih držav, zlasti Nove Ze-
landije, Avstralije, Argentine in tudi iz ZDA. V Sloveniji je situacija po besedah direktorja Mlekarske zadruge (MZ) Ptuj Draga Zupaniča manj dramatična, vendar to nikakor ne pomeni, da pridelovalci mleka niso v krizi: »Tudi pri nas so se odkupne cene mleka znižale za povprečno 25 % glede na leto 2008. Povprečna odkupna cena mleka je v državi znašala 25 centov za kilogram mleka, v MZ Ptuj pa smo povprečno za liter odkupljenega mleka plačali nekaj manj kot 27 centov, brez DDV. To je tudi posledica izjemno kakovostnega mleka, ki ga pridelujejo naši člani, saj je odkupljeno mleko imelo povprečno vsebnost maščobe 4,17 % in 3,38 %beljakovin.
O Stran 6
Rekonstrukcija Potrčeve ceste na Ptuju je celo lansko leto burila duhove. Gre za še eno tistih ptujskih investicij, ki se je srečevala s težavami pri pridobivanju služnostnih pogodb.
Gradnjo, ki bo stala okrog 2,8 milijona, so morali razdeliti v dve fazi, ker jim ni uspelo v roku pridobiti vseh notarsko overjenih služnostnih pogodb. Pripravljalna dela so pričeli že 23. februarja lani, kljub temu
pa gradnja še vedno ni končana. Na lokaciji urejanja te ceste, ene glavnih vpadnic v mesto, so šolstvo, zdravstvo, s to lokacijo je povezano gospodarstvo.
O Stran 3
Foto: SM
Foto: CG
Slovenija • Letos prehod na digitalni televizijski signal
2010 - leto, ko bo ugasnila analogna televizija
V letu 2010 bo svoj konec doživela analogna televizija. S 1. decembrom 2010 se bo namreč končalo enoletno obdobje prehoda iz klasičnega, analognega oddajanja televizijskih signalov v oddajanje v digitalni tehniki. Gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo prek antene, morajo zato do takrat nabaviti ustrezno opremo.
Foto: Črtomir Goznik
Tisti, ki sprejemajo televizijske programe prek zunanje ali sobne antene, bodo za to, da bodo programe sprejemali tudi po izklopu analognih oddajnikov, morali do 1. decembra 2010 kupiti ustrezen nov televizijski sprejemnik ali dekodirno napravo, ki bo znala dekodirati programe v digitalni tehniki.
Kot so za STA pojasnili na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, se je v decembru 2009 zato na šestih televizijskih programih pričelo oddajanje televizijskega oglasa, ki podaja osnovne informacije o prehodu na digitalno oddajanje in prednostih tega za uporabnike, prav tako pa na to temo že tečejo občasne radijske oddaje.
V	letu 2010 so predvidene številne promocijske aktivnosti, kot so obveščanje gospodinjstev z zloženkami, organiziranje okroglih miz, objave v časopisih, vzpostavitev klicnega centra in interaktivnega spletnega portala ter dodatne aktivnosti ministrstva glede na kasneje izražene potrebe uporabnikov.
V	prehodnem obdobju je v omrežju oz. tako imenovanem multipleksu A, ki ga upravlja RTV Slovenija, sicer mogoče spremljati že vrsto slovenskih programov v digitalni tehniki. Upravljavec drugega omrežja oziroma multipleksa B je družba Norkring, a njeno omrežje še ne oddaja televizijskih pro-
gramov.
Prehod na sprejemanje televizijskih programov v digitalni tehniki bodo sicer neposredno občutila samo tista gospodinjstva, ki televizijski signal sprejemajo po zraku, torej prek anten. Tisti, ki imajo kabelsko, satelitsko ali internetno televizijo, tega prehoda ne bodo občutili.
Tisti, ki sprejemajo televizijske programe prek antene, zunanje ali sobne, bodo za to, da bodo programe sprejemali tudi po izklopu analognih oddajnikov, morali do 1. decembra 2010 kupiti ali ustrezen nov televizijski sprejemnik ali dekodirno napravo, ki bo znala dekodirati programe v digitalni tehniki. Takih naj bi bila tretjina gospodinjstev v Sloveniji.
V državni strategiji za prehod iz analogne na digitalno radiodifuzijo, ki jo je sprejela vlada 12. februarja 2009, je sicer med drugim predvideno sofinanciranje nakupa sprejemnikov za digitalno radiodifuzijo za socialno ogroženi del prebivalstva.
Na ministrstvu ob tem na
vprašanje o možnosti subvencioniranja nakupa opreme socialno ogroženim skupinam prebivalstva pojasnjujejo, da bodo spremljali izvajanje prehoda na digitalno oddajanje televizijskih programov tudi z vidika zagotavljanja teh storitev socialno ogroženim uporabnikom ter ukrepali »v primeru ugotovitve neenakopravne zagotovitve storitev tem kategorijam
upravičencev«.
Digitalna prizemna televizija ali DVB-T pomeni digitalni način oddajanja televizijskih signalov. Ta omogoča, da je na frekvenci, ki se je pri analognem oddajanju uporabljala za en televizijski program, možno v digitalni tehniki oddajati več programov.
Število programov je odvisno od vrste kodiranja, Slove-
nija je izbrala način kodiranja MPEG-4, ki omogoča oddajanje od sedem do devet programov v enem multipleksu.
Na ta način bo na voljo večje število mest za oddajanje televizijskih programov, hkrati pa se bo sprostil določen del radiofrekvenčnega spektra, ki se ga bo nato uporabilo za nove storitve. Ta del spektra, ki se bo sprostil oziroma bo ostal neuporabljen po ukinitvi analognega oddajanja, se imenuje tudi digitalna dividenda.
Proizvajalci televizorjev pričakujejo, da bo prehod na digitalno oddajanje skupaj z nekaterimi drugimi dejavniki prispeval k povečanju prodaje v letu 2010. »Vpliv se že pozna, pričakujemo pa okrepitev v letu 2010, predvsem v drugi polovici leta,« je za STA povedal vodja marketinga in prodaje pri Philips Slovenija Istok Hudomalj.
Na prodajo bo sicer pozitivno vplival tudi že dlje časa potekajoči proces zamenjave klasičnih cRT-televizorjev z LCD-televizorji, ki ga poganjajo po eni strani uveljavljanje novih tehnologij in funkcij, na pri-
mer prikaz slike v visoki ločljivosti (HD), po drugi strani pa veliki športni dogodki. V letu 2010 bo to na primer svetovno nogometno prvenstvo.
Po ocenah Philipsa, ki ima po lastnih navedbah vodilni, okrog 40-odstotni tržni delež na slovenskem trgu LCD-tele-vizorjev, je v Sloveniji še vedno okrog 700.000 CRT-televizor-jev.
Tovrstni televizorji so sicer po navedbah Hudomalja praktično izginili s prodajnih polic. Največji, okrog 90-odstotni tržni delež tako danes zasedajo LCD-televizorji, z 10 odstotki sledijo televizorji s plazemski-mi zasloni, na obzorju pa so že tudi nove tehnologije.
V letu 2009 je bilo v Sloveniji prodanih okrog 110.000 televizorjev, pojasnjuje Hudomalj in dodaja, da je trg televizorjev ob tem vrednostno zabeležil okrog 10-odstotni padec na letni ravni, količinsko pa malo zrasel. Ob umirjanju gospodarske krize in omenjenih dejavnikih za leto 2010 pričakujejo rast trga tako vrednostno kot količinsko.
Aljoša Rehar
Uvodnik
Novoletne zaobljube in sklepi
Precej ljudi dejansko izkoristi prehod iz starega v novo leto za osebno inventuro, pretrese svoje življenje in se odloči za spremembe. Koliko jih potem te sklepe tudi dejansko uresniči, je seveda druga zgodba, a sedaj, v začetku januarja, še najbrž večina stiska zobe in se skuša navaditi na nov red in ritem, ki je potreben za uvajanje novosti v življenje. Večina ljudi nad svojimi novoletnimi zaobljubami obupa še pred pomladjo, saj si zastavijo previsoke, nerealne cilje, ki jih ne morejo doseči. Tako namesto zadovoljstva nad doseženim ciljem doživijo poraz. Zato tudi pri tem velja, da se počasi prav tako daleč pride.
Pri novoletnih sklepih gre pogosto za opustitev kakšne razvade, kot je kajenje, prepogosto pitje alkohola, zapravljanje. Najvišje na lestvici razvad, ki se jih po novem letu želimo rešiti, je gotovo nepravilno prehranjevanje, želimo shujšati. To je pri ženskah novoletna obljuba št. 1. Po drugi strani pa se pogosto odločamo, da bomo po novem letu več časa namenili družini in prijateljem. Vse več ljudi razmišlja o prednostih zdravega načina življenja, zato je med novoletnimi obljubami tudi veliko takšnih: „Po novem letu pa začnem teči... se ukvarjati s športom... hoditi na fitnes... redno plavati."
Tisti, ki se še šolajo, se bodo po novem letu zares začeli učiti. Marsikdo razmišlja o napredovanju na službenem področju, o nadaljevanju izobraževanja ali spremembi poklicne poti.
Vsem sklepom je skupno, da se ne bodo uresničili kar sami od sebe, da je v zelo veliki meri od nas odvisno, ali se bodo uresničili, saj moramo narediti precej za njihovo uresničitev kar sami. Tukaj pa se po navadi zatakne...
Peščici na koncu tudi zares uspe. To so pravi junaki, ne glede na to, kakšen je bil njihov novoletni sklep. Prav nobenega razloga ni, da tokrat ne bi uspelo tudi vam. Pri tem vam v veliki meri lahko pomaga dobra organiziranost in kontrola nad že doseženim napredkom. Oprite se na pozitivno razmišljanje in ravnanje, ki prinašata pozitivne spremembe in napredek.
Viki Ivanuša
Ljubljana • Rojstni dnevi prebivalcev Slovenije
Zakaj največ rojstnih dni 1. januarja?
Prvi januar za več kot 7.800 prebivalcev Slovenije ni le začetek novega leta, ampak tudi njihov rojstni dan.
Največ prebivalcev Slovenije ima v uradnih dokumentih zapisan kot datum rojstva prvi dan v letu, t. j. 1. januar, in sicer več kot 7.800. Najmanj prebivalcev ima rojstni dan na zadnje dneve leta, med temi pa je najmanj tistih, ki praznujejo rojstni dan 31. decembra, in sicer okrog 4.600, t. j. 3.200 manj, kot je tistih, ki praznujejo 1. januarja.
Manjše število rojstev v zadnjih dnevih leta je bilo značilno predvsem za obdobje do sredine 60. let prejšnjega stoletja, ko se večina otrok še ni rodila v porodnišnicah. Seveda to, da se je takrat ravno v zadnjih dnevih leta rodilo toliko manj otrok kot sicer, ni bilo naključje. Kar za nekaj otrok, ki so bili v resnici rojeni zadnje dni v letu, so starši oz. tisti, ki je bil navzoči pri porodu, prijavili kot datum rojstva prvi dan novega leta. To je namreč lahko pomenilo, da bo šel otrok lahko pozneje v šolo in bo hkrati lahko eno leto dlje pomagal na kmetiji, predvsem pa je bilo to pomembno za moške, saj so šli tako leto pozneje na obvezno služenje vojaškega roka. Tako se je predvsem v decembru »porušila« nataliteta. Praviloma se namreč rodi več dečkov kot deklic, v letih po drugi svetovni vojni pa se je to razmerje v mesecu decembru, posebej v mestnem okolju, porušilo. Premik datuma rojstva
otroka v mesec januar je povzročil, da je bilo število dečkov, rojenih v prvem mesecu leta, večje kot običajno in tako se je število v januarju glede na december izravnalo.
Ti umetni premiki dejanskega rojstnega dne so bili lahko pogostejši dotlej, dokler se je večina otrok še rojevala v domačem okolju. Ko pa je z leti delež otrok, rojenih v porodnišnicah, naraščal, se je tudi razlika v številu rojstev na prvi in zadnji dan leta zmanjševala. V začetku 50. let je namreč zdravljenje postalo brezplačno in do leta 1965 je delež otrok, rojenih doma, upadel na 10 %, do leta 1977 pa na 1 %.
Od leta 1970 sta se število prebivalcev Slovenije, rojenih na 1. januar, in število tistih, ki so se rodili dan prej (torej tudi leto prej), približno izenačili.
Najmanj prebivalcev med zdajšnjimi prebivalci Slovenije se je rodilo 31. 12. 1948, in sicer 25 prebivalcev, največ, kar 5,4-krat več, pa se jih je rodilo 1. 1. 1949, in sicer 135 prebivalcev. Razlika v številu rojstev zdajšnjih prebivalcev Slovenije na prvi in zadnji dan leta je bila torej največja med tema dvema datumoma.
V zdajšnjih časih lahko izluščimo še en datum, ko se je v primerjavi z dnevi pred tem datumom in po njem rodilo
več otrok kot običajno. To je bil 8. avgust 1988. Štirih osmic v rojstnem datumu (8. 8. 88) se lahko veseli 93 prebivalcev Slovenije. Dan prej je bilo rojenih 66, dan pozneje pa 79 otrok.
Za novejša obdobja ugotavljamo, da so pri številu rojstev bolj kot datumi statistično zanimivi dnevi v tednu. Do konca 60. let je bilo na primer število rojstev bolj ali manj enakomerno porazdeljeno med dneve v tednu, po letu 1970 pa so se začele nakazovati prve rahle razlike med številom rojstev ob koncu tedna, t. j. na soboto ali nedeljo, in številom rojstev med tednom. Po letu 1980 so se te razlike povečevale. Med otroki, rojeni-
mi v zadnjih treh letih, je bilo povprečno 11 % otrok rojenih ob koncu tedna, med temi pa se jih je rodilo manj na nedeljo kot na soboto, na druge dneve v tednu pa se je v povprečju rodilo 15,5 % otrok.
Med dojenčki, ki so v letu 2009 dopolnili eno leto, se jih je največ, 91, rodilo v sredo, 2. julija, kar trikrat manj (33) pa na nedeljo, 9. marca.
Koliko otrok se bo rodilo do konca leta 2009, še ne vemo. Po prvih ocenah se je v prvih šestih mesecih letos rodilo 10.614 otrok (5.485 dečkov in 5.129 deklic), to je za 139 otrok več kot v prvi polovici leta 2008.
(STA)
Foto: Črtomir Goznik
1. januarja ima rojstni dan največ prebivalcev Slovenije - nekateri zares, pri nekaterih so »goljufali« ...
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35- Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Jubilejni pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka
Pohod, ki bogati telo in dušo
Na dvorišču ptujske knjižnice je bilo 2. januarja zjutraj še posebej slovesno: pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka je praznoval desetletnico. Na pobudo Viktorije Dabič, ki je duša društva Zreli vedež, so se pred desetimi leti prvič podali na pot, po katerih je v otroških in mladostnih letih hodil pisatelj Ivan Potrč.
Foto: Črtomir Goznik
Jubilejnega pohoda so se udeležili tudi številni Potrčevi sorodniki, med njimi sin Matjaž (prvi z leve) in polbrat Rudi Potrč (desno).
Ivan Potrč se je rodil 1. januarja 1913 v Štukih pri Ptuju; po vsej verjetnosti je njegov rojstni datum 31. december
1912.	Da ne bi šel eno leto prej v vojsko, so mu v knjižico napisali, da se je rodil 1. januarja
1913.
»V Društvu Zreli vedež smo se odločili, da približamo našo premalo znano pokrajino ljubiteljem narave in hoje ob branju literarnih del našega rojaka, pisatelja Ivana Potrča. Med hojo zaživijo spomini na pisateljevo najzgodnejše otroštvo in mladostna doživetja, prve ljubezenske izkušnje in zrelost mladeniča, ki je že v gimnaziji okusil krivico zaradi zavzemanja za pravično razdelitev sveta. Reka Drava je postala njegov Mississippi. V njenih rokavih so mladeniči preizkušali svoje telesne sposobnosti, ko so tekmovali, kdo bo zmogel prebroditi deroče valove. Vsako leto je reka zahtevala svoj davek, ko je pobirala neizkušene ali preveč drzne mladce.
Pot od Štukov proti Mestnemu Vrhu in dalje do Drstelje pa nas popelje v otroštvo našega
Gradnjo, ki bo stala okrog 2,8 milijona, so morali razdeliti v dve fazi, ker jim ni uspelo v roku pridobiti vseh notarsko overjenih služnostnih pogodb. Pripravljalna dela so pričeli že 23. februarja lani, kljub temu pa gradnja še vedno ni konča-
znanega, uglednega etnologa in slavista dr. Matija Murka, ki se je rodil na Drstelji, prek Placarovskega vrha pa je nekaj časa hodil v šolo na Ptuj. Do konca življenja je v Pragi pripovedoval o lepotah svojega rojstnega kraja.
Razgledna točka nam ob lepem vremenu ponuja nepozabne in razkošne razglede od dolenjskega Kuma do Blatnega jezera na Madžarskem in avstrijskih Alp,« je v sobotnem jutru, 2. januarja, ko se je tudi
na. Na lokaciji urejanja te ceste, ene glavnih vpadnic v mesto, so šolstvo, zdravstvo, s to lokacijo je povezano gospodarstvo. Tudi pri delih v drugi etapi izgradnje, za katero so gradbeno dovoljenje pridobili septembra lani, ni šlo vse po načrtih. Dela,
vreme pokorilo pohodnikom, ki so v novo leto prišli s prevladujočimi pozitivnimi mislimi in dobrim razpoloženjem, povedala Viktorija Dabič. Čeprav jutranje deževje ni napovedovalo nič dobrega, se je spomnila Partljičevih misli, da se gledališka predstava odigra, če je v gledališču vsaj en gledalec več, kot je igralcev na odru. Na dvorišču Knjižnice Ivana Potrča pa jih je bilo veliko več - mnogi tisti, ki jim je 2. januar pred desetimi leti trasiral pot,
ki naj bi jih kljub vsemu končali do srede decembra lani, še niso zaključena, zato sta življenje in delo na tem območju Ptuja še vedno otežena.
Kot je ob izteku leta 2009 povedal vodja oddelka za gospodarske javne službe, kakovost,
in številni novi, ki na tej poti odkrivajo vse lepote tega območja in ki pomaga odkrivati tudi okolico Ptuja, literarno pravljico. Pohod je društvo pripravilo v sodelovanju s Planinskim društvom Ptuj, Knjižnico Ivana Potrča Ptuj, Mestno obči-
investicije in gospodarstvo MO Ptuj mag. Janko Širec, so Potrčevo začasno sprostili za promet v stanju, kakršnem je, torej kot nedokončan objekt, z nekaterimi omejitvami in še vedno tudi pod oznako gradbišča. Preučujejo še tudi signalizacijo, pod katero bi jo uporabniki lahko varno uporabljali, zato tudi ostajajo vse oznake, ki opozarjajo na to, da cesta še ni dokončno urejena, s tem pa se del odgovornosti za njeno uporabo prenaša na same uporabnike. V MO Ptuj si najbolj želijo, da bi izvajalci del lahko dela čimprej zaključili, da jim bo vreme služilo in se bodo lahko odprle asfaltne baze.
Nedokončano je tudi krož-išče pri bolnišnici. Zanj naj bi skrb prevzele ptujske soropti-mistke, saj želijo, da bi bilo vsaj eno občinsko krožišče urejeno tako, kot bi moralo biti oziroma kot je drugje po svetu. Ptujski mestni svetniki so že predlagali, da bi »posvojili« vsa krožišča; tega žal ne morejo, pokroviteljstvo oziroma skrb za urejanje lahko prevzamejo le za tista, ki so občinska in so sestavni del občinskih cest - ob Potrčevi cesti je to mogoče le še na Zagrebški in pri Suhi veji.
MG
no Ptuj in Občino Destrnik.
V imenu knjižnice je po-hodnike pozdravil Vladimir Kajzovar, v imenu MO Ptuj pa župan dr. Štefan Čelan, ki se je tudi sam udeležil pohoda. Pred tem je predsednici društva Zreli vedež Viktoriji Dabič izročil simbolično darilo MO Ptuj kot nagrado za ves njen velik prispevek za razvoj organiziranega pohodništva. Na pot je pohodnike pospremila pesem Starih prijateljev iz Ki-carja, njihov vodnik pa je bil planinski vodnik in inštruktor Janez Vertič.
Tega s pozitivno energijo in mislimi prežetega 2. januarja so pohodniki na poti Ptuj-Štu-ki-Drstelja videli in doživeli veliko lepega, kar se jim bo vtisnilo v trajen spomin in kar jih bo povezovalo med dvema pohodoma, pa tudi s tistimi drugimi pohodi, ki so njihova vez med letom. Prvo postojanko po zboru na dvorišču knjižnice so imeli pri Krapševih, zatem so se ustavili pri rojstni hiši Ivana Potrča, za katero nesebično skrbi Marija Kokol, kjer so prisluhnili recitaciji Ljudmile Konradi, zapele so ljudske pevke s Hajdine, spomnili pa so se tudi številnih zgodb iz pisateljeve mladosti.
Na Drstelji so se naprej ustavili pri Žumrovih, katerih hiša nosi spominsko ploščo, ki spominja, da se je tu rodil Matija Murko. Na koncu pohoda, tudi letos so ga zaključili v prostorih turistične kmetije Lacko, so najzvestejše pohodnike nagradili s spominsko priponko ter ročno izdelanim spominčkom, ki ga je izdelal daljni Murkov sorodnik Peter Podgoršek iz Hoč. Po nekaj urah hoje na svežem zraku je še kako prija-la domača malica - kislo zelje z domačimi klobasami. Dobrodošel pa je bil tudi zvok harmonike.
Ko bo pot iz Ptuja do Drste-
lje dobila planinske označbe, to naj bi se zgodilo kmalu, jo bo lahko prehodil tudi marsikdo drug, ki je drugo januarsko jutro to priložnost zamudil. Ptujske kulturne poti pa bodo z novimi pohodniki samo še pridobile.
In kaj so nam povedali nekateri pohodniki?
Matjaž Potrč, sin Ivana Potrča: »Letos se pohoda udeležujem tretjič, škoda, da se nisem udeležil tudi prejšnjih. Na vsakem pohodu smo se imeli lepo. Navsezadnje je to tudi priložnost, ko se Potrčevi sorodniki prvič srečamo v novem letu. Spomini na moja otroška leta, ki sem jih preživel v tem okolju, so izjemno lepi. Pasli smo krave, živeli smo zelo drugačno življenje, kot ga živijo danes mladi. Od takrat do danes se je marsikaj spremenilo, s slamo kritih hiš, ki so nekoč prevladovale, danes ni več. Tudi moje ptujske govorice skorajda ni več.«
Rudi Hriberšek: »Pogosto hodim v planine, že nekaj let pa se udeležujem tudi pohoda po poti Ivana Potrča in Matija Murka. Privlačijo me tukajšnji ljudje, pokrajina.«
Rudi Potrč: »Prihajam zato, ker se pišem Potrč, sem najmlajši polbrat Ivana Potrča. Na tem pohodu se zberemo številni Potrčevi sorodniki, to je priložnost za obujanje številnih spominov na mladost, na lepe in žalostne trenutke.«
Franc Črepinko: »To je pohod za dušo in telo, za zdravje. Prišel sem, da bi malo pokuril zaužite kalorije med prazniki, da bi se srečal s prijatelji in znanci.«
Anica Rojs: »Letos sem prišla prvič, iz Maribora nas je prišlo okrog 20. Vesela sem, da sem prišla, da si bom ogledala eno najlepših slovenskih knjižnic, prav tako okolico Ptuja.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ker gre na Potrčevi za investicijo, ki se je izvajala z evropskimi sredstvi, bo ob cesti še pet let po zaključku investicije stala tabla, ki bo na to spominjala. Pa je že pred decembrskimi prazniki klavrno končala na tleh, ne da bi to odgovorni opazili in jo ponovno postavili.
Ptuj • Potrčeva cesta je še vedno gradbišče
Cesta odprta, čeprav nedokončana
Rekonstrukcija Potrčeve ceste na Ptuju, za katero je MO Ptuj pridobila državna in evropska sredstva (sofinancirala sta jo Služba Vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko ter Evropski sklad za regionalni razvoj), je celo lansko leto burila duhove. Gre za še eno tistih ptujskih investicij, ki se je srečevala s težavami pri pridobivanju služnostnih pogodb.
Ptuj • Nova ureditev kategorizacije nastanitvenih obratov
Pri kategorizaciji nic tako revolucionarnega
Prvega januarja 2009 je pričel veljati nov pravilnik o kategorizaciji nastanitvenih obratov, ki vpeljuje v Sloveniji nov in sodoben sistem, s katerim naj bi zagotovili čim višjo raven kakovosti storitev nastanitvenih objektov. Novo kategorizacijo je bilo potrebno izpeljati do konca leta 2009.
Po pravilniku so lahko lastniki nastanitvenih obratov do treh zvezdic oziroma jabolk le-te ocenili sami, po želji pa so lahko ocenjevanje izvedli tudi s pomočjo ocenjevalca. Druge obrate, hotele in kampe oziroma obrate z več kot štirimi zvezdicami in jabolki pa so ocenili ocenjevalci z licenco. Ocenjevalce so si s seznama Ministrstva za gospodarstvo lastniki obratov izbrali sami.
Tudi pri uveljavljanju novega pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih objektov so se pojavljale podobne zgodbe kot pri pri vseh drugih pravilnikih, ki zahtevajo prilagoditev glede na nova pravila igre, čeprav se te glede na stari pravilnik niti tako bistveno ne spreminjajo. Nekateri so zato pričakovali, da bo prišlo do odloga nove kategorizacije, čeprav so imeli eno leto čas, da jo izvedejo in po potrebi tudi izvedejo vse potrebne investicije, da bodo še naprej izpolnjevali pogoje za dosedanje zvezdice. Hoteli bi na primer po novem morali imeti v kopalnicah namesto
zaves steklene pregrade, saj so te eden od pogojev za štiri zvezdice. Nekateri hoteli bodo zaradi tega, ker jih nimajo, s petih zvezdic padli na tri.
V ptujskem hotelu Mitra po obnovi kategorizacije niso spreminjali, ostal je pri treh zvezdicah, četudi glede na pravilnik ponuja celo več, zato problemov s posodabljanjem pravilnika o kategorizaciji nastanitvenih obratov ne čutijo, je povedal Peter Vesenjak. Po njegovem mnenju sama kategorizacija ni tako bistvena za uspeh nekega objekta, ker govori predvsem o tehničnih elementih in minimalnih storitvah, ki jih mora za neko kategorijo ponujati. Z zvezdicami je potrebno zasledovati tržni segment, ne samo cene, je prepričan Vesenjak. »Načeloma je sicer pravilo, da več zvezdic pomeni višjo možno ceno, vendar je potrebno ceno prilagajati konkretni si-tucaiji, lokaciji posameznega objekta in tržnim segmentom, ki jih je mogoče pridobiti za posamezen objekt. Glede na to, da je lokacija hotela Mitra v centru starega ptujskega
Foto: Črtomir Goznik
Eden izmed pogojev za štiri zvezdice so steklene pregrade v kopalnicah.
mestnega jedra, ki še ni razvit po infrastrukturni opremljenosti, urejenosti in atraktivnosti do te mere, da bi lahko dosegali tudi višje cene, kot jih dosegamo, smo raje ostali pri nekoliko nižjih cenah in kategorizaciji. Pri hotelskem objektu vedno okolica definira ceno, ki jo lahko dosežeš.
Tudi če bi na Ptuju sredi mesta postavili hotel de luxe s petimi zvezdicami, bi lahko zaračunavali samo cene za tri plus do štiri zvezdice, ker okolje še ni razvito do te mere, da bi se lahko računale cene za višjo kategorijo. Višja kategorija pomeni namreč tudi višjo kategorijo okolja. Brez ustreznega
in kvalitetnega okolja visoka kakovost hotelskega objekta ne more obstajati. Lahko greš sicer nekaj korakov naprej, s ceno pa ne moreš višje, kot ti dovoljuje okolje,« je problem hotelskih zvezdic pojasnil Peter Vesenjak.
Pri spreminjanju cen bodo tudi v prihodnje zelo previdni,
popravljali jih bodo skladno z rastjo ugleda okolja, v katerem se nahajajo. Če bi hotel Mitra stal v središču Ljubljane ali Monte Carla, bi bile lahko cene za isti objekt in iste storitve višje od 50 do 200 odstotkov. Turizem je popolnoma odvisen od tega, ali stoji v urejenem in razvitem okolju ali ne. Neka tovarna lahko uspešno delo v popolnoma neurejenem okolju, ker je pomembno le, kaj se v njej proizvaja, zato lahko stoji kjerkoli - v Aziji, Afriki, ker bo enako proizvajala. Pri tem je veliko boljše, da je v nerazvitem okolju, kjer so tudi plače zelo nizke.
V osrednjem ptujskem turističnem objektu, hotelu Primus, ostajajo pri štirih zvezdicah superior, ker je bil že grajen tako, da bo ustreza tem standardom, je povedal direktor Term Ptuj Andrej Kla-sinc. Verjetno pa bodo morali kakšno stvar še izboljšati v apartmajih, ki imajo tri zvezdice. Kategorizacije pa tudi niso spreminjali pri najstarejšem zasebnem sobodajalcu na Ptujskem, prenočiščih Stijakovic.
MG
Ptuj • Gledališki studio deluje uspešno
Leto presežkov za gledališčnike
Mestno gledališče Ptuj in Javni sklad za kulturne dejavnosti - izpostava Ptuj, ki sta v preteklem letu začela izvajati delavnice v gledališkem studiu, sta prve mesece delovanja ocenila kot zelo uspešne. Tudi sicer bo leto 2009 v ptujskem gledališču zapisano z velikimi črkami.
Tisti, ki jih delovanje gledališča zanima, so se v delo gledališkega studia lahko vključili že v začetku oktobra. Delo studia so organizatorji razdelili v dve starostni skupini: mlajšo v starosti med 12. in 15. letom, ki jo vodi mentorica in dramska igralka Dunja Zupanec, ter starejšo, od 16. leta naprej, z njimi pa dela režiserka in gledališka pedagoginja Branka Bezeljak.
Mlajša skupina se je najprej spoznavala z raznimi izraznimi sredstvi, ki jih imajo kot igralci na razpolago, obdelujejo pa tudi osnove gledališkega govora ter tehniko artikulacije. Delo starejše skupine je nekoliko zahtevnejše in je razdeljeno v dve stopnji. V prvi gre za učenje in spoznavanje osnov igre, trening govora in za bazično tehniko, v drugi, ki predstavlja nadaljevalni program, pa za interpretacijo vlog. Šolnina za udeležbo v gledališkem studiu znaša 10 evrov mesečno, delavnice pa potekajo dvakrat tedensko po tri šolske ure.
»V obeh skupinah se kali okoli trideset mladih nadebudnih gledališčnikov in še zmeraj se jim priključujejo
novi, ki jih gledališče zanima, ker dober glas se širi. Verjamemo, da je delo gledališkega studia najboljša investicija za prihodnost, saj tako vzgajamo svoje bodoče sodelavce in tudi ljubitelje gledališča. V vsakem primeru pa je to za udeležence studia dobra izkušnja za življenje, saj je znanje javnega nastopanja danes še kako pomembno in potrebno v poslu in družbenem življenju. Izdam lahko še to, da bodo udeleženci starejše skupine pod mentorskim vodstvom Branke Bezeljak nastopili na proslavi od kulturnem prazniku 8. februarju,« je pojasnil direktor
Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič.
2009 - leto pozitivnih presežkov
Preteklo leto je direktor ptujskega gledališča tudi sicer ocenil kot leto pozitivnih presežkov.
»Kljub splošni krizi, ki se čuti v gospodarskem, pa seveda tudi kulturnem prostoru, uspevamo ob pomoči partnerjev iz gospodarstva, svojih zvestih obiskovalcev ter ob podpori MO Ptuj ustvarjati presežke na vseh področjih. Tako je v tej sezoni na repertoarju kar
šest lastnih premier, vrata odpira likovna galerija, pričelo se je delo v Gledališkem studiu, Akademija MgP ob nedeljah budi novega duha tega mesta in nudi izvrstna humanistična predavanja, odprli smo vrata likovne galerije Tenzor, ki bogati podobo stopnišča Mestnega gledališča Ptuj.
Pomembno je, da se je gledališče ponovno odprlo mestu
Ptuj in usmerilo svojo dejavnost predvsem k zadovoljevanju potreb našega mesta in njegovih prebivalcev. In čuti se, da so Ptujčani prepoznali naše delovanje in so se pričeli vračati v gledališče, ga spet sprejemajo za svojega. Govorim tako o prebivalcih kot tudi o gospodarstvu, ki se spet aktivno vključuje v naše delo, nas podpira in sodeluje pri pripra-
vi in izvedbi projektov.
Mestno gledališče Ptuj pripada mestu Ptuju in vsem njegovim meščanom in tudi v prihodnje bo tako, da bomo odprti za vse dobre ponudbe in predloge, pripravljeni na sodelovanje in bomo ponujali širok spekter različnih prireditev, kjer bo vsak lahko našel kaj za svoj okus,« je dejal direktor Peter Srpčič, ki je prepričan, da najboljše predstave te sezone šele prihajajo. Gostili bodo vrhunske umetnike, kot so Radko Polič Rac, Igor Samo-bor, Pia Zemljič, Urška Vučak, Matej Puc in Jernej Lorenci.
»Z optimizmom zremo v prihodnost in se pripravljamo na leto 2012, ko bo Ptuj evropska prestolnica kulture,« je zaključil Srpčič.
Dženana Becirovic
Peter Srpčič, direktor gledališča
Leto 2009 je bilo za ptujske gledališčnike leto presežkov.
Foto: DB
Foto: DB
Ormož • Novoletni koncert Pihalnega orkestra
Zapojmo v leto 2010
Pihalni orkester Glasbene šole iz Ormoža je v teh dneh pripravil svoj 32. novoletni koncert, ki so ga naslovili Zapojmo v 2010.
Foto: N. Skrlec
Z ormoškim orkestrom je zapela tudi Nuša Derenda.
Letos so člani izbrali lah-kotnejši program - slovenske zimzelene melodije, ki so jih zapele Renata Horvat, Romana Zelenjak in posebna gostja Nuša Derenda. Obiskovalci v polni športni dvorani na Harde-ku so tako slišali uspešnice, kot so Dan ljubezni, Med iskrenimi ljudmi, Ura brez kazalcev, Poletna noč, Lastovke in druge.
Večer je v celoto povezala voditeljica Vesna Danilovič Novak, zbrane pa je pozdravil tudi ormoški župan Alojz Sok, ki je članom orkestra obljubil, da se bodo naslednje leto lahko na koncert že pripravljali v novi dvorani na grajski pristavi.
Na koncertu so podelili tudi Gallusove značke za pet, deset, petnajst in petindvajset let delovanja v orkestru, predsednik Zveze slovenskih godb Ervin Hartman je podelil medalje Bojana Adamiča za deset, dvajset in trideset let delovanja, posebni priznanji za zasluge Mednarodne glasbene zveze pa sta prejela Vinko Štefančič in Rado Munda.
ns
Ptuj • Glasbeni božič v kloštru
Otroci pripravili nepozaben koncert
Zadnje decembrske dni preteklega leta je bilo koncertno dogajanje na Ptuju in v okolici izjemno pestro. Zagotovo najbolj obiskan pa je bil koncert, ki so ga pripravili otroci in zaposleni v Zasebni glasbeni šoli v samostanu sv. Petra in Pavla.
Društvo izobražencev Viktorina Ptujskega božično praznovanje vsako leto obeleži s tradicionalnim božičnim koncertom. Letos ga je izpeljalo v
sodelovanju z Zasebno glasbeno šolo v samostanu sv. Petra in Pavla.
Pri izvedbi zanimivega glasbenega programa, ki je priva-
Na božičnem koncertu je sodelovalo 180 otrok.
bil izjemno veliko poslušalcev, je sodelovalo kar 180 otrok ter okrog 20 učiteljev in zaposlenih. Vodja projekta je bila Veronika Plestenjak, ravnateljica glasbene šole, posamezne skupine pa so pripravili učitelji, ki so izbrali notni material, napisali priredbe in dirigirali. Otroci so nastopili v dveh zborih in treh orkestrih, pevci kot komorna zasedba in solisti, prav tako tudi harfistke šole, otroci iz baletne pripravnice pa so prireditev olepšali s plesom.
»Namen projekta je bil vključiti prav vse učence, od glasbenega vrtca in pripravnice do odraslih pevcev in učiteljev. Glede na to, da je manjkalo le malo otrok in učiteljev, in to za-
radi bolezni, je bil naš namen izpolnjen. Sodelovali so celo starši, prijatelji šole in zunanji sodelavci. Tudi z izvedbo smo zadovoljni, saj so učenci presegli sami sebe. Izjemen je bil tudi odziv publike, saj je bila cerkev sv. Petra in Pavla nabito polna. Odzivi staršev in otrok po koncertu so navdušujoči!
Že v tem šolskem letu pripravljamo skupni projekt ob zaključku šolskega leta - predvidoma bomo izvedli glasbeno pravljico, poleti bomo pripravili dve igralnici orkestra in komorne igre »Glasba v kloštru«, naslednje šolsko leto pa spet vsaj dva velika projekta, in sicer zimskega in poletnega,« je pojasnila Plestenjakova.
Dženana Becirovic
Skorba • Božično-novoletni koncert
W|,|
Tudi letos voščili s pesmijo in glasbo
Praznični program v občini Hajdina že tradicionalno oblikujejo tudi v kulturnem društvu Skorba.
Od tod in tam
Ptuj • Viktorinov večer z Radiem Ognjišče
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju bo v petek, 8. januarja, ob 19. uri Viktorinov večer, posvečen 15-letnici delovanja Radia Ognjišče. Z udeleženci bodo Franci Trstenjak, glavni urednik Radia Ognjišče, in novinar Jure Sešek. V glasbenem utrinku bosta nastopila Tadej Sadar in Petra Stopar z Radia Ognjišče. Radio Ognjišče je 15. oktobra 2004 od Ministrstva za kulturo RS prejel odločbo, po kateri je programu priznalo status nepridobitnega radijskega programa posebnega pomena. Na podlagi tega je radio začel delovati in je pred kratkim praznoval 15-letnico. Da bi se pobliže spoznali z Radiem Ognjišče, vabljeni na Viktorinov večer, na katerem bo glavni urednik Franci Trstenjak v pogovoru z medijsko poznanim novinarjem Juretom Seškom predstavil začetke delovanja in današnjo vlogo ter medijski, kulturni, duhovni in družben i pomen radia. Vabljen i!
Peter Pribožič
Destrnik • Zlatoporočenca Horvat
Foto:Laura
Tako kot pred natanko 50 leti sta si konec decembra ljubezen in zvestobo še enkrat obljubila zlatoporočenca Horvat z Destrnika. Obred zlate poroke Marije in Franca Horvata je potekal 26. decembra 2009. Ženin Franc Horvat je rojen 18. 8. 1936, nevesta Marija Horvat pa 6. 8. 1940. Stanujeta v Placarju 45 a, zakonsko zvezo pa sta sklenila 28. novembra 1959 na matičnem uradu Rogoznica pri Ptuju. Sta ponosna starša ene hčere, na jesen življenja pa jima družbo dela tudi vnuk.
Destrnik • Pomagali učencem šole
w h -
Foto: arhiv šole
Leto 2009 so na osnovni šoli Destrnik-Trnovska vas zaključili z dobrodelnim koncertom. Izpeljali so ga v zadnjem tednu leta 2009, sredstva od prodaje vstopnic in dona-cij sponzorjev pa bodo namenili učencem iz socialno šibkih družin. Vsakoletni dobrodelni božično-novoletni koncert je tudi tokrat privabil veliko poslušalcev, ki so združili prijetno s koristnim: ob tem, da so prisluhnili prijetnemu programu, so prispevali svoj delček v vrečo, namenjeno pomoči otrokom iz socialno šibkih družin. Kot je dejal ravnatelj Drago Skurjeni, bodo na ta način pomagali učencem, ki bi sicer bili prikrajšani za marsikatero dejavnost. Zbrana sredstva bodo namenili za šolo v naravi, obisk centra šolskih in obšolskih dejavnosti, celotedenski plavalni tečaj ter poplačilo stroškov za končni izlet. »S pomočjo podjetij in posameznikov si prizadevamo zbrati čim več prispevkov, saj na našem nerazvitem območju živi veliko družin, ki so v stiski, za pomoč pa jih je največkrat sram zaprositi,« je pojasnil.
Dženana Bečirovič
V Domu krajanov Skorba so 27. decembra pripravili že trinajsti božično-novoletni koncert, s katerimi so voščili lepe praznike Hajdinčanom in drugim, ki sta jim blizu pesem in glasba. Pričeli so jih pred leti na pobudo predsednika KD Skorba Ivana Ogrinca.
Tudi letošnji pokrovitelj koncerta je bila Občina Hajdi-na z županom Radoslavom Si-moničem. Nastopili so Pihalni orkester Talum Kidričevo, ki je že stalen gost prazničnega koncerta v Skorbi, pevke KD Skorba, ki že štirinajst let negujejo ljudsko pesem in s svojimi nastopi razveselujejo na do-
mačih in bližnjih odrih, iz Slovenske Bistrice je prišla ženska vokalna skupina KUD Vivere, ki ob slovenski in tuji ljudski ter umetni pesmi nastopa tudi z avtorsko glasbo, iz Ptuja pa je vokalni ansambel Musica, za katerim je prav tako bogato leto nastopanja. Pričakovali so tudi Ulo Šegula, a je zbolela in se letošnjega prazničnega koncerta ni mogla udeležiti. Skozi koncert je odlično vodila Estera Korošec.
Predsednik KD Skorba Ivan Ogrinc je vsem obiskovalcem koncerta in nastopajočim zaželel srečno in uspešno novo leto 2010. Pričakuje, da jih bodo
tudi v bodoče povezovali praznični koncerti in prireditve ob rednih dejavnostih, ki jih med letom izvajajo posamezne sekcije KD Skorba. Odrasla gledališka skupina je v letu 2009 imela devet nastopov, otroška z dvema skupinama sedem, Ljudske pevke pa so imele v celem lanskem letu kar 23 nastopov.
Lanskoletno delo bodo skor-bljanski kulturniki, člani KD Skorba, ocenili na občnem zboru, ki bo 22. januarja. Od ustanovitve v letu 1996 so naredili veliko, društvena kronika je iz leta v leto bogatejša.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Vokalna skupina KUD Vivere Slovenska Bistrica
Mlekarstvo • Kriza v Evropi, manjša v Sloveniji
Zaenkrat smo lahko še zadovoljni
Čeprav je odkupna cena mleka tudi v Sloveniji v letu 2009 precej padla, se slovenski pridelovalci mleka še ne soočajo s tako globoko krizo kot njihovi kolegi marsikje v Evropi. Da bi se cene mleka v prihodnje ponovno dvignile, je iluzorno pričakovati, kar pravi direktor ptujske Mlekarske zadruge Drago Zupanič, vendar ob tem ohranja tudi dovolj optimizma za naslednje leto.
Mlekarska kriza na evropskem trgu je, vsaj zaenkrat, veliko globlja kot na slovenskem, kar dokazujejo tudi dramatični pozivi, celo grožnje s prenehanjem mlečne proizvodnje in protesti mlekarjev, ki se vrstijo že od marca letos. Cene mleka so namreč padle tudi do 40 %, na raven iz leta 1992, kar pomeni 21 centov za liter odkupljenega mleka ali celo manj, razlog za to pa je predvsem manjše povpraševanje po mlečnih izdelkih, pa tudi uvoz iz drugih držav, zlasti Nove Zelandije, Avstralije, Argentine in tudi iz ZDA. Opazno je bilo zlasti znižanje prodaje sirov, za katero se namenja kar 40 % mleka. Največje demonstracije mlekarjev so bile v Nemčiji in Belgiji, od evropske komisarke za kmetijstvo Mariann Fisher Boel so kmetje zahtevali ta-
Posebno pozornost so v minulih treh letih namenjali urejanju prostora, kar zagotavlja hitrejši gospodarski in splošni razvoj občine. Pripravljen je osnutek občinskega prostorskega načrta , do prvega polletja 2010 bo pripravljen podrobni prostorski načrt za območje Puchove poslovne cone v Ljutomeru, kar bo podlaga za gradnjo komunalne infrastrukture in poslovnih objektov. V mestnem središču je bil prenovljen Glavni trg, urejene so bile številne mestne ulice in zagotovljena dodatna parkirna mesta. Obnovljenih je bilo 15,5 km cest, v prihodnje se načrtuje obnova dodatnih 5,2 km.
kojšnje ukrepe za izboljšanje katastrofalnega stanja na trgu mleka in mlečnih izdelkov; posledica zahtev pa so predvideni ukrepi intervencijskega odkupa, pomoč za zasebno skla-
Po županovih besedah so v občini zadovoljni z razvojem drobnega gospodarstva in uspešnim poslovanjem nekaterih gospodarskih družb. Sicer pa so težave, s katerimi se srečuje ljutomersko gospodarstvo, podobne drugim po državi, saj je recesija prisotna povsod. Veliko upanje prleške-mu gospodarstvu daje sprejeti zakon o razvojni podpori pomurski regiji, v katerem gospodarska in kmetijska veja vidita svojo priložnost na področju novih naložb in s tem možnost odpiranja novih delovnih mest nezaposlenim delavcem, saj je njihovo število s stečajem podjetja Mura močno naraslo.
Na stanovanjskem področju
diščenje in izvozna nadomestila, pa tudi predčasna izplačila subvencij, ki so se izjemoma že izvedla, in uvedba novih programov za spodbujanje uporabe mleka v šolah in vrtcih.
ima občina v lasti 173 nepro-fitnih najemnih stanovanj, na podlagi javno-zasebnega partnerstva pa bo pri trgovskem centru Mercator postala lastnica petih stanovanj. V sodelovanju z Nepremičninskim skladom pokojninskega in invalidskega zavarovanja RS načrtujejo gradnjo dodatnega stanovanjskega bloka, za individualno stanovanjsko gradnjo pa občina pridobiva stavbna zemljišča od sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Občina Ljutomer je nedavno sprejela strategijo razvoja turizma in prav na tem področju so v minulem obdobju bile izvedene največje investicije -gradnja dveh hotelov pri Mali Nedelji, zagon dvorca Jeruzalem in ponovno obratovanje hotela v Ljutomeru. Z gradnjo nove športne dvorane v Ljutomeru pa pričakujejo večji razmah športnega turizma v občini. Sicer pa bo za nadaljnji razvoj občine pomembno uresničevanje projekta oskrbe prebivalstva s pitno vodo, izgradnja kanalizacijskega sistema in uspešen zagon javnega podjetja Prlekija. V letu 2010 bo namreč pričelo izvrševati naloge v zvezi z zagotavljanjem občinskih gospodarskih javnih služb.
Niko Šoštarič
V ptujski MZ z najvišjimi odkupnimi cenami
V Sloveniji je situacija po besedah direktorja Mlekarske zadruge (MZ) Ptuj Draga Zupani-ča manj dramatična, vendar to nikakor ne pomeni, da pridelovalci mleka niso v krizi: »Tudi pri nas so se odkupne cene mleka znižale za povprečno 25 % glede na leto 2008. Povprečna odkupna cena mleka je v državi znašala 25 centov za kilogram mleka, v MZ Ptuj pa smo povprečno za liter odkupljenega mleka plačali nekaj manj kot 27 centov, brez DDV. To je tudi posledica izjemno kakovostnega mleka, ki ga pridelujejo naši člani, saj je odkupljeno mleko imelo povprečno vsebnost maščobe 4,17 % in 3,38 %beljakovin. Poleg tega našim članom od maja dodajamo en cent po litru mleka iz naslova količinskih rabatov. Odkupna cena tako ostaja do konca leta 2009 enaka, bistveno za ohranitev višje cene pa je seveda ohranitev dobre kakovosti mleka, kar smo našim članom ves čas tudi govorili, jih opozarjali in to poudarjali, v ta namen pa pripravili tudi več izobraževanj. Najboljši člani z najkakovostnejšim mlekom so tako lahko po litru prejeli tudi do 29 centov neto za liter mleka!«
Zupanič pravi, da so ena redkih zadrug v Sloveniji, ki je v letu 2009 odkupila celo več mleka kot v letu 2008: »Naš odkup je bil za 4 % višji kot leta 2008, to pa v številkah pomeni 32,2 milijona litrov odkupljenega mleka. Odkup se je vršil na 205 odkupnih mestih, od tega na 80 skupnih zbiralnicah in na 125 individualnih. Sicer se je tudi med letom nekoliko znižalo število pridelovalcev mleka; konec leta 2008 jih je bilo še 530, letos decembra pa 494 članov, pridelovalcev mleka. Povprečno pa je kmetija prodala 65.000 litrov mleka, kar je že kar lepa številka, kaže
pa na dejstvo, da se bodo kmetije tudi v prihodnje koncentrirale in specializirale.«
MZ Ptuj je sicer mleko prodajala tako Ljubljanskim (26,6 milijona litrov) kot Pomurskim mlekarnam (5,6 milijona litrov), z izplačili pa večjih težav ni bilo; za primere, ko mlekarne zamujajo s plačili, ima namreč MZ najete kratkoročne kredite, s katerimi svojim članom zagotavlja pravočasno plačilo oddanega mleka. Sicer pa te kredite uporablja tudi za ugodne nakupe reprodukcijskega materiala za svoje člane, ki ga lahko pri MZ nato kupijo na obročno brezobrestno plačilo. »Ker smo se zavedali, kakšno bo leto 2009 in tudi za 2010 napovedi niso boljše, v zadrugi to leto nismo izvajali nobenih večjih naložb, razen seveda tiste obvezne in nujne v hladilno tehniko. Vse ostalo je šlo v prid doseganja maksimalne odkupne cene za mleko. Za naslednje leto smo članom že zagotovili poceni gnojila, nekatera še bomo v januarju, vse to na obroke.«
Bilanca MZ Ptuj za leto 2009 je po oceni Zupaniča pozitivna, kot vsa leta od ustanovitve leta 1992: »Poslanstvo zadruge ni v ustvarjanju dobička, ampak predvsem v odličnem servisu svojim članom, zelo ugodnih storitvah in mislim, da nam to kar dobro uspeva. Poslovanje zadruge z nizkimi stroški namreč tudi omogoča nekaj višje odkupne cene mleka za člane. Menim, da lahko v prihodnje preživijo samo tiste zadruge, ki bodo delale z zelo nizkimi stroški, saj vemo, da kmetje nimajo več nobenih rezerv.«
Ukinitev kvot -popolna kriza mlekarjev?
Kako bo naprej, je težko napovedati; za leto 2015 se namreč napoveduje ukinitev mlečnih kvot, s katerimi se zaenkrat vsaj še nekoliko ohranja cena mleka, seveda na pod-
lagi omejene proizvodnje za posamezne države. »Osebno menim, da do ukinitve mlečnih kvot ne bi smelo priti. To namreč lahko pripelje do ogromnih težav takih razsežnosti, da jih ne bo možno več reševati. Evropska komisija sicer še vztraja pri bodoči ukinitvi kvot, čeprav je slišati veliko očitkov na takšno odločitev. Ustvarila sta se dva mlečna lo-bija; eden je za, drugi proti ukinitvi mlečnih kvot. Z ukinitvijo kvot bi bila Slovenija gotovo zelo prizadeta, tudi nekaj drugih držav, zato si bomo seveda zelo prizadevali za ohranitev le-teh. Ne predstavljam si, kaj se lahko zgodi z ukinitvijo. Že zdaj so nekatere države precej presegle dovoljene kvote, Slovenija pa je ne dosega, še vedno pridelamo manj mleka, kot bi ga lahko. Naša nacionalna kvota namreč znaša za kvo-tno leto 2009/2010 588 milijonov litrov mleka, po ocenah pa ga bomo pridelali okoli 512 milijonov litrov, kar je manj kot v prejšnjem letu. Padec beležijo tudi nekatere druge evropske države, vendar pa je kar nekaj takih, ki svoje kvote močno presegajo. S popolno ukinitvijo kvot ne bo več nobenega nadzora nad količino mleka, kar seveda lahko pomeni res drastične padce cen in popolno krizo na trgu mleka in mlečnih izdelkov.«
Drago Zupanič še pravi, da v letu 2010 v Sloveniji ni pričakovati zvišanja odkupnih cen mleka; morda se bo to zgodilo v državah, kjer so odkupne cene res zelo nizke, pod 19 centov za liter: »Seveda se lahko zgodijo občasni dvigi cen zaradi trenutne večje porabe mleka, dolgoročno pa nikakor ne. Biti moramo realni, prej kot dvig cen se lahko zgodi kakšen padec. Zato člane nenehno opozarjamo, naj bodo previdni pri morebitnih naložbah in naj zelo dobro preračunajo vse elemente ekonomike na kmetiji.«
SM
Foto: NS
Župan občine Ljutomer Franc Jurša (v sredini) je skupaj z obema podžupanoma in ekipo sodelavcev občinske uprave predstavil dosežke v dosedanjih treh letih mandata.
Ljutomer • Župan o dosežkih minulih treh let
Zadovoljni z doseženim
Župan občine Ljutomer Franc Jurša je skupaj z obema podžupanoma in ekipo sodelavcev občinske uprave predstavil dosežke v dosedanjih treh letih mandata. Konec leta 2006 zastavljene cilje so bolj ali manj uspešno uresničevali skozi projekte, za katere so v okviru razpisov pridobili evropska sredstva. Črpanje tovrstnih sredstev je zagotovljeno še za nekatere projekte, ki bodo izpeljani v obdobju do leta 2013 in pozneje.
Podravje • Kaj dela ptujska svetovalna služba
Kmetijstva brez svetovalnih služb si ne predstavlja nihče
Javna kritika čez delo svetovalcev ptujske svetovalne službe, ki jo je bilo slišati na decembrski seji ptujske območne enote Kmetijsko-gozdarskega zavoda (OE KGZ), je po mnenju vodje te službe Petra Pribožiča neutemeljena in kaže predvsem na to, da izjemno širok obseg dela javnosti, predvsem pa kmetom, ni poznan.
Foto: SM
Vodja ptujske kmetijsko svetovalne službe Peter Pribožič zavrača očitke na račun dela svetovalcev: »Danes mora vsak naš svetovalec povprečno 'pokrivati' med 250 in 300 kmetij, izjemno strukturno različnih, ob tem pa opravljati še številna druga dela.«
»Osebno sem iz slišane kritike dela razbral predvsem dve zadevi; prva gre na račun zaračunavanja določenih storitev kmetom, na kar pa mi nimamo nobenega vpliva, saj je to odločitev vlade oziroma pristojnega ministrstva, ki je skrčilo proračun za naše delo. Mi pa ne moremo zaradi tega delati le deset mesecev, dva meseca pa vrat svetovalne službe kar zapreti. Druga zadeva je očitno nepoznavanje celotnega programa dela naših svetovalcev, ki je izjemno obsežen in nikakor ni omejen zgolj na svetovanje ter pomoč kmetijam,« je najprej povedal Pribožič.
Vedno večji obseg dela, nobenih novih zaposlitev
Ptujska kmetijsko svetovalna služba ima sicer že 30-le-tno tradicijo, čeprav se je v preteklem obdobju zgodilo kar nekaj reorganizacij; po zadnji leta 1994 je KSS začela delovati pod okriljem današnjega KGZ, ima pet izpostav (Ptuj, Lenart, Radlje ob Dravi, Ormož in Slovenska Bistrica) ter skupno 37 redno zaposlenih. »Dejstvo je, da se je obseg dela našim svetovalcem povečeval iz leta v leto, skladno s spremembami kmetijske politike in vedno novimi ukrepi, ki se sprejemajo na tem področju. Vendar kljub zelo velikemu povečanju obsega dela, ki seveda ob tem zahteva tudi sprotno izobraževanje ter spremljanje sprememb in novosti, nismo povečali števila zaposlenih. Danes mora tako vsak naš svetovalec 'pokrivati' med 250 in 300 kmetij, izjemno strukturno različnih, ob tem pa opravljati še številna druga dela.«
KSS je bila sicer od začetka 100-odstotno financirana iz proračuna, v zadnjih letih pa je postavljena pred dejstvo, da mora del sredstev za svoje poslovanje pridobiti na trgu: »Gre za odločitev vlade, ob tem pa bi želel poudariti, da svetovalne službe, ki sicer spadajo pod krovno organizacijo kmetijske zbornice,
ne dobijo nobenega deleža iz naslova članarine za zbornico. Niti enega evra. Vsaka služba, tudi naša, mora vsako leto pripraviti program dela za celo leto, ki je zelo natančno opredeljen. Ta program je potem osnova za pridobitev denarja iz proračuna. Koliko ga dejansko uspemo pridobiti, pa je stvar pogajanj med zbornico in ministrstvom. Jasno je, da so potrebe vedno večje od priznanega deleža sofinanciranja. Trenutno je razmerje sofinanciranja naše KSS takšno, da približno 70 % potrebnega denarja pridobimo od ministrstva, okoli 30 % pa si ga moramo zagotoviti sami, na trgu. Tržni delež pa seveda predstavljajo plačane storitve, pretežno kmetov, vendar moram ob tem povedati, da gre za zelo nizke, pravzaprav subvencionirane cene naših storitev. Uporabnikom so namreč obračunani le materialni stroški storitve, nič drugega. Če bi kmetom zaračunali polne cene, potem bi bilo marsikaj veliko dražje, kot je zdaj. Iz tega razloga tudi nikakor ne zdrži razmišljanje, da bi konkurenca svetovalnih služb na trgu prinesla nižje cene; nasprotno: slednje bi bile še precej višje, kot so danes!«
Način financiranja določa zakonodaja
Očitke, zakaj KSS ne zaračunavajo določenih storitev tudi drugim uporabnikom, predvsem Občinam, Pribo-žič zavrača in pojasnjuje tako: »Tudi to je stvar zakonodaje; že nekdanji kmetijski minister But je določil, da svetovalne službe ne morejo biti dvakrat financirane iz vira javne porabe; če torej dobivamo del denarja iz državnega proračuna, ga ne smemo in ne moremo za svoje delo še iz občinskega proračuna! Občine sicer še lahko sofinancirajo npr. izobraževanja svojih kmetov-občanov, dela svetovalcev pa ne več.«
Podobno velja tudi za kandidature projektov na razpisih za pridobitev dodatnega denarja: »Žal tudi na tem področju velja enako; če uspemo s projektom na razpisu in pridobimo neka sredstva,
moramo iz programa državnega sofinanciranja izbrisati vse ure dela, ki gredo za takšen projekt, kar seveda pomeni, da smo toliko manj sofinancirani iz kmetijske blagajne. Kljub temu se seveda projektom ne odpovedujemo.«
Javnost ne pozna vseh nalog svetovalcev
Program dela ptujske KSS je v osnovi razdeljen v štiri večje programske sklope del in nalog: »Prvi sklop del in nalog svetovalcev se imenuje Izvajanje tehnoloških ukrepov za dvig konkurenčne sposobnosti kmetij; ta del zajema 26,7 % delovnega časa zaposlenih, predstavlja pa v grobem orisu svetovanje za večjo ekonomsko uspešnost kmetij, tako na terenu kot na sedežu službe, vključuje številna izobraževanja, predavanja, tečaje, prikaze sodobnih tehnologij itd., predvsem pa pomoč pri nujnem uveljavljanju zahtev navzkrižne skladnosti. Drugi sklop del in nalog svetovalcev je
Spodbujanje pridobivanja dopolnilnega in dodatnega dohodka na kmetijah; temu je namenjeno okoli 12,5 % delovnega časa. Že ime pove, da gre za pomoč, tako svetovalno kot konkretno na terenu, kmetijam za realizacijo dopolnilne dejavnosti, ki vključuje poleg svetovanja, predavanj, delavnic itd. tudi priprave načrtov v skladu z veljavno zakonodajo ter nu-denje tehnoloških znanj za določene vrste dejavnosti. Sicer pa v tem okviru izvajamo tudi veliko vseslovensko prireditev Dobrote slovenskih kmetij. Tretji velik sklop dejavnosti je Izvajanje ukrepov kmetijske politike, čemur namenjamo 53,5 % delovnega časa. Izvajanje ukrepov na našem območju poteka na kar 8482 kmetijah in v to področje spada tudi izpolnjevanje vlog za pridobitev neposrednih plačil (subvencij, op. a.). Pri tem je treba vedeti, da je ukrepov vedno več, da se 99 % kmetov po pomoč, svetovanje in izpolnitve vlog obrača na nas, potem so potrebne še kakšne dopolnitve vlog, popravki, pritožbe
itd. Povprečno se tako kmet zaradi vlog oglasi pri našem svetovalcu najmanj trikrat oziroma še precej večkrat, saj ima večina kmetov tudi živali, kjer se premije izpolnjujejo trikrat letno. A je vse to le del nalog v okviru omenjenega področja; veliko je tudi pomoči okoli vzpostavitve elektronske baze podatkov o zemljiščih, t. i. GERK-ov, v ta sklop spada tudi priprava projektov za naložbe v kmetijstvu, ki so sofinancirane preko razpisov ministrstva itd. Številni novi ukrepi so seveda pozitivni za kmete, saj se jim daje možnost pridobiti dodatne finančne vire, vendar pa je v končni fazi KSS tisti instrument, ki mora vse to 'spraviti v življenje'. Četrti sklop del in nalog svetovalcev pa se nanaša na pomoč društvom, skupinam in drugim institucijam na podeželju, med njimi tudi LAS-om. Za ta del namenjamo 5,1 % delovnega časa, vsi pa vemo, da je zlasti društev, kot so društva kmetic ali podeželskih žena, zelo veliko,« našteva bistvena poglavja nalog svetovalcev Pribožič,
ki z dokumentom natančno zapisanih del zelo nazorno dokazuje, kaj vse morajo narediti svetovalci in da je tisti del dela, ki ga vidijo kmetje neposredno, le delček delovnega mozaika: »Vsak naš svetovalec pa mora mesečno pripraviti poročilo o opravljenih nalogah, ki ga potem pregledamo in pošiljamo ministrstvu v potrditev!«
KSS na trgu - veliko dražje storitve
Ob tem, kot še navaja, del časa svetovalci namenjajo pripravi raznih (lastnih) projektov, pomagajo kmetom v primerih naravnih nesreč, zlasti suše, toče ipd., kar se v letnem planu dela ne da predvideti, uspešno pa so pridobili tudi več licenc za izvajanje programov, kot so tečaj za uporabo fitofarma-cevtskih sredstev in varstvo pri delu.
»Naš program dela je zavezujoč do kmetijskega ministrstva, ki je naš financer. Dokazati ga moramo z rezultati. In če kdo razmišlja, da ne bi bilo nič narobe, če bi se morale KSS financirati izključno na trgu, se precej moti. Kot že rečeno, bi bile storitve veliko dražje. V Danski imajo tak sistem, vendar tam kmetje plačajo na začetku leta določen paket storitev svetovalcev, ki nikakor ni poceni, dodatne storitve pa se plačajo še posebej. Morda to pri nas ne bi bila velika težava za velike in uspešne kmetij, žal pa je realnost takšna, da prevladujejo manjše kmetije, ki takšnih stroškov gotovo ne bi zmogle!«
Kakšna bo prihodnost KSS, Pribožič ne želi napovedovati: »Vsekakor upam, da se bo zbornica še naprej zavzemala za sedanji način ureditev in sofinanciranja, sploh glede na stanje v kmetijstvu, ki ga vsi zelo dobro poznamo in še zdaleč ni rožnato! Gotovo pa nas čakajo kakšne spremembe, čeprav konkretnih napovedi, kakšne naj bi bile, ni. Jasno je edino to, da nihče v Sloveniji, ne politika, ne stroka, ne kmetje, ne vidijo kmetijstva brez svetovalnih služb.«
SM
Evropska unija • Leto boja proti revščini in socialni izključenosti
Revščina grozi 80 milijonom Evropejcev
V Evropski uniji se je 1. januarja začelo evropsko leto boja proti revščini in socialni izključenosti, s katerim EU potrjuje svojo zavezo, da bo odločilno vplivala na izkoreninjenje revščine. Po podatkih Bruslja Foto: asbestning.com revščina danes grozi skoraj 80 milijonom Evropejcev, katerih dohodki so pod 60 odstotki dohodkov povprečnega gospodinjstva v njihovi državi.
Revščina in socialna izključenost ne vplivata le na blaginjo posameznika in njegovo vključevanje v družbo, temveč tudi zavirata gospodarski razvoj. EU zato poudarja pomembnost kolektivne odgovornosti v boju proti revščini in s tem potrebo, da se v ta boj vključijo tudi oblasti, civilna družba in podjetja.
V evropskem letu 2010 želi unija dati besedo tistim, ki se vsak dan spopadajo z revščino in socialno izključenostjo, in povečati osveščenost javnosti o teh temah. Med cilji evropskega leta 2010 sta priznavanje pravice revnim in socialno izključenim do dostojnega življenja in popolne vključenosti v družbo ter krepitev občutka, da politika družbenega vključevanja pripada vsem, pri čemer se poudarja odgovornost vsakega posameznika pri odpravljanju revščine in marginalizacije. Poleg tega sije EU za cilja evropskega leta 2010 zadala bolj povezano družbo, v kateri nihče ne dvomi, da izkoreninjenje revščine koristi družbi v celoti ter v kateri bi vsi akterji prevzeli svoj del odgovornosti.
Raziskava Eurobarometra, objavljena konec oktobra lani, je pokazala, da 73 odstotkov Evropejcev meni, da je revščina v njihovi državi splošen problem, 89 odstotkov pa jih od svoje vlade pričakuje sprejetje nujnih ukrepov za reševanje tega problema. Čeprav ne vidijo Evropske unije kot najbolj odgovorne v boju proti revščini, jih veliko meni, da ima pomembno vlogo. 28 odstotkov ji h je njeno vlogo ocenilo kot zelo pomembno, 46 odstotkov pa kot še kar pomembno, (sta)
Evropska unija • Španija prevzela polletno predsedovanje EU
Prednostno vstop Hrvaške v EU
Foto: guardian.co.uk
Predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy
Španija je 1. januarja za pol leta prevzela predsedovanje EU, prvo po uveljavitvi Lizbonske pogodbe, ki prinaša bistvene spremembe v delovanju unije.
Med prednostne naloge je Španija uvrstila širitev, pri čemer pričakuje končanje pristopnih pogajanj s Hrvaško, in Zahodni Balkan, pa tudi implementacijo Lizbonske pogodbe in okrevanje evropskega gospodarstva.
Špansko predsedstvo pričakuje začetek pristopnih pogajanj z Islandijo in nadaljevanje pogajanj s Turčijo ter
sodja za obdobje 2010-2014.
Španija bo uniji kot prva predsedovala po novem sistemu. Povezava je namreč v skladu z Lizbonsko pogodbo dobila stalnega predsednika Evropskega sveta, Belgijca Hermana Van Rompuyja, ter visoko zunanjepolitično predstavnico Catherine Ash-ton.
Med španskim predsedovanjem bo začela delovati tudi nova Evropska komisija. Kandidate za drugo komisijo Portugalca Joseja Manuela Barrosa januarja čaka zaslišanje v Evropskem parlamentu. Če ne bo večjih zapletov, bo nova komisarska ekipa začela delati februarja. (sta)
New York • Leto 2009 slabo za piramidne sheme v ZDA
Propadlo 150 »piramidnih shem«
napredek pri reševanju spora glede imena med Makedonijo in Grčijo, ukvarjalo pa se bo tudi z nedavno vloženo prošnjo Srbije za članstvo v EU.
V drugi krog v odnosih med EU in svetom sodi evropska sosedska politika, vključno z Vzhodnim partnerstvom in Unijo za Sredozemlje. V tem okviru želi špansko predsedstvo napredek na Bližnjem vzhodu, in sicer da bi bila že letos ustanovljena neodvisna palestinska država, ki bi mirno sobivala z Izraelom.
Tretji krog odnosov EU z svetom vključuje sodelovanje unije z veliki svetovnimi partnericami, predvsem z ZDA, Rusijo, Japonsko, Mehiko in Latinsko Ameriko.
Ena ključnih prednostnih nalog španskega predsedovanja bo sicer implementacija Lizbonske pogodbe, med drugim oblikovanje nove evropske zunanje službe.
Druga ključna prioriteta španskega predsedstva bo okrevanje evropskega gospodarstva, pri čemer bo v ospredju priprava izhodnih strategij in odpravljanje presežnih javnofinančnih primanjkljajev. Pomembna je tudi strategija EU 2020, ki bo nasledila lizbonsko strategijo in naj bi bila potrjena na marčnem vrhu.
Špansko predsedstvo bo poleg tega pripravilo akcijski načrt za izvedbo stockholm-skega programa, ki opredeljuje politike unije na področju notranjih zadev in pravo-
Gerald Strober
Foto: guardian.co.uk
Analiza ameriške tiskovne agencije AP je odkrila, da je v letu 2009 propadlo kar 150 tako imenovanih piramidnih shem oziroma prevar vlagateljev, ki so izgubili skupaj 16,5 milijarde dolarjev. Predlani je propadlo 40 takšnih shem, med njimi najbolj slavna prevara Bernarda Madoffa, ki je vlagatelje stala 50 milijard dolarjev.
Zaradi Madoffa, ki so ga aretirali decembra predlani, v letu 2009 pa obsodili na 150 let zapora, je predlani izpuhtelo več denarja kot lani. Največjo propadlo prevaro v letu 2009 si je privoščil lažni mednarodni bankir Allen Stanford, ki je »uničil« sedem milijard dolarjev.
FBI je v letu 2009 sprožil 2100 preiskav v zvezi s prevarami na področju vrednostnih papirjev, za polni delovni čas pa je na tem področju zaposlenih 651 agentov. Komisija za vrednostne papirje in borzo (SEC), ki prav tako preiskuje finančni kriminal, je imela lani 21 odstotkov preiskav povezanih s piramidnimi shemami. Predlani jih je imela 17 odstotkov, leta 2005 pa na primer devet odstotkov.
Pri piramidnih shemah prevaranti zbirajo denar od vlagateljev, ki jih privabljajo z obljubo visokih donosov. Te pa lahko zagotavljajo le do ta-
krat, dokler imajo dovolj naivnih žrtev, ki jim prinašajo svež denar, s katerim plačujejo tiste pri vrhu piramide. Ko se piramida pri temeljih neha širiti, sledi propad. Denar izgubijo tisti, ki pridejo nazadnje. (sta)
London • Proti ekstremizmu v Jemnu
Zda (spet) obtožujejo Al Kaido
Britanski premier Gordon Brown je v luči nedavnega poskusa terorističnega napada na letalu iz Amsterdama v Detroit v petek napovedal sklic mednarodne konference o boju proti ekstremizmu v Jemnu, ki naj bi potekala 28. januarja v Londonu sočasno s konferenco o Afganistanu.
Jemen je napoved Londona že pozdravil, ZDA pa so za poskus napada prvič obtožile mednarodno teroristično mrežo Al Kaida. Ameriški predsednik Barack Obama je v nagovoru dejal tudi, da so ZDA v vojni z »daljnosežno mrežo nasilja in sovraštva«, obenem pa obljubil, da bo Al Kaida na Arabskem polotoku odgovarjala za napad.
Islamabad • Po
samomorilskem napadu
Clintonova obljublja podporo Pakistancem
Število žrtev petkovega samomorilskega napada na severozahodu Pakistana še vedno narašča.
Kot je sporočila pakistanska policija, je krvavi napad po zadnjih podatkih terjal 93 življenj, številni so ranjeni. Ameriška državna sekretarka Hillary Clinton pa je ob tem poudarila, da bodo ZDA še naprej podpirale pakistanski narod v njegovem prizadevanju »za prihodnost brez strahu in zastraševanja«. (sta)
Teheran • Iran bo sam proizvajal jedrsko gorivo
Iranski ultimat?
Iran je sporočil, da ima Zahod do konca januarja čas, da sprejme predlog Teherana, ki ga je ta pripravil v odgovor na predlog Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA).
Če Zahod tega ne bo storil, bo Iran jedrsko gorivo začel proizvajati sam, je dejal iranski zunanji minister Manušer Motaki. (sta)
Kitajska tretja največja proizvajalka vetrne energije
Peking, 2. januarja - Kitajska bo za leto 2009 po poročanju kitajskih medijev zasedla tretje mesto na svetu v proizvodnji vetrne energije. Tako bo z 20 gigavati proizvedene vetrne električne energije na tretjem mestu, takoj za ZDA in Nemčijo, po pričakovanjih prehitela Španijo. ZDA so imele v letu 2008 instaliranih 25,2 gigavatov vetrne energije oziroma 20,8 odstotka svetovne vetrne energije, medtem ko jih je imela Kitajska 12,2 gigavata. Španija je ob koncu leta 2008 proizvedla 16,8 gigavatov električne energije iz vetrnih elektrarn, je poročala francoska tiskovna agencija. Kitajska, ki s pomočjo premoga pridobiva več kot 70 odstotkov električne energije, je največji svetovni oddajalec toplogrednih plinov. Zato si je država zadala cilj, da bi obnovljivi viri energije, predvsem vodni in vetrni viri, do leta 2020 k energetski bilanci prispevali 15 odstotkov.
Audi do 2012 za investicije 7,3 milijarde evrov
Frankfurt, 2. januarja - Nemški avtomobilski proizvajalec Audi, ki je del skupine Volkswagen, namerava do leta 2010 za investicije v izboljšanje tovarn, nove izdelke in razvoj tehnologij nameniti 7,3 milijarde evrov. S tem želi postaviti osnovo za prihodnjo rast podjetja in povečanje tržnega deleža, so v tem tednu sporočili iz družbe. Družba želi do leta 2015 paleto modelov svojih vozil razširiti s sedanjih 34 na 42. Skupno naj bi bilo za razvoju novih izdelkov in novih tehnologij namenjenih 5,9 milijarde evrov. »Z načrtovanimi investicijami v nove izdelke in koncepte mobilnosti, kot je električni pogon, postavljamo temelje za prihodnjo rast našega podjetja,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa dejal prvi finančnik v družbi Axel Strotbek. Družba bo po njegovih besedah lahko vse načrtovane investicije financirala iz denarnega toka iz poslovanje. V tovarni v nemških mestih Ingolstadt in Neckarsulm namerava Audi v letih do 2012 vložiti skupno okoli 3,8 milijarde evrov. V Ingolstadtu, kamor bo investiral 2,5 milijarde evrov, načrtuje postavitev novega pogonskega in emisijskega centra ter infrastrukturo za izdelavo modelov A1, A3 in A4, v Neckarsulmu pa bodo v ospredju modeli A6, A7 in A8 ter preizkusni center za motorje.
Bivšega predsednika uprave Hrvaške poštne banke prijeli
Zagreb, 2. januarja - Pri vstopu na Hrvaško so v soboto popoldne prijeli prvoosumljenega v aferi Hrvaške poštne banke (HPB), bivšega predsednika uprave banke Josipa Protego, za katerim je hrvaška policija razpisala mednarodno tiralico, poročajo tuje tiskovne agencije. Bivši predsednik uprave HPB je bil v spremstvu odvetnika, ko je skušal prečkati slovensko-hrvaško mejo, prijeli pa so ga na mejnem prehodu Bregana. Afera omenjene hrvaške banke se je začela razpletati, ko je hrvaška policija v sredo sprožila operacijo Bankomat ter v okviru akcije prijela šest osumljencev, vpletenih v afero, zanje pa je sodišče že odredilo enomesečni pripor. Protega je bil nedosegljiv, saj je bil na smučanju v Avstriji, tako da je bila za njim razpisana mednarodna tiralica, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina. V pripor pa naj bi po zaslišanju odpeljali tudi njega. Kot je sicer zagotovil njegov odvetnik Čedo Proda-novic, Protega ni bil na begu. Podobno je za Hrvaško televizijo zatrdil tudi sam Protega. Povedal je, da se je pogovarjal s predstavniki hrvaškega Urada za boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu (Uskok) ter zagotovil, da nima nič s spornimi posojili. V okviru akcije Bankomat je Uskok skupno sedem oseb osumil kaznivih dejanj glede upravljanja kreditnih tveganj v HPB, ki so posledica izdajanja nenamenskih posojil. Med njimi sta poleg Protege še dva bivša člana uprave HPB, ki je edina poslovna banka v lasti hrvaške države. Štirje osumljenci so podjetniki, ki naj bi nezakonito prišli do posojila. Hrvaška vlada je Protego avgusta lani odstavila s položaja predsednika uprave, na katerem je nasledil Maria Kirinica, ki je ostal v HPB kot finančni direktor. Na isti seji so odstavili tudi člana uprave HPB Ivana Sladonjo.
V Litvi zaustavili edino baltsko nuklearko
Vilnius, 1. januarja - V Litvi so v četrtek ob 23. uri dokončno zaustavili jedrsko elektrarno Ignalina. Litva je s tem izpolnila obljubo o zaustavitvi elektrarne, ki jo je dala ob priključiti k EU leta 2004. Ignalina je kot edina jedrska elektrarna na območju Baltika doslej pokrivala kar 70 odstotkov potreb po elektriki v Litvi. Kot poroča nemška tiskovna agencija dpa, so z zaustavljanjem drugega od dveh reaktorjev začeli že v četrtek ob 8. uri zjutraj, dokončno pa so ga zaustavili ob 23. uri. Prvi reaktor omenjene elektrarne je Litva sicer zaustavila že ob koncu leta 2004. V četrtek zaustavljeni reaktor, ki je podoben reaktorju iz zloglasne elektrarne v Černobilu, kjer se je leta 1986 zgodila jedrska katastrofa, je bil po mnenju mnogih nevaren. Predstavniki elektrarne in litovskih oblasti so na drugi strani sicer zatrjevali, da bi elektrarna lahko nemoteno obratovala še 20 let. Jeseni 2008 je sicer v Litvi potekal referendum o zaprtju Ignaline, na katerem se je več kot 90 odstotkov litovskih volivcev odločilo za podaljšanje delovanja nuklearke. A izid referenduma zaradi prenizke, manj kot 50-odstotne volilne udeležbe ni bil veljaven. Ignalina je bila sicer zadnja elektrarna z reaktorjem tipa Černobil, ki deluje izven Rusije. Litva si je prizadevala za podaljšanje delovanja elektrarne vsaj do leta 2012, saj naj bi zaradi zaprtja postala energetsko popolnoma odvisna od Moskve. Ta pa svoje energetske vire pogosto uporablja tudi kot politično orožje.
Litva sicer gradi nov jedrski reaktor, ki naj bi začel obratovati med letoma 2018 in 2020, med letoma 2015 in 2016 pa naj bi elektriko dobavljala tudi iz Poljske in Švedske. V vmesnem obdobju bo nekdanja sovjetska republika kljub vsemu odvisna od ruskih dobav.
STA
Štuki • Obiskali smo rojstno hišo pisatelja Ivana Potrča
Dediščina, ki trka na vest
Na Štukih 31 smo v nedeljo obiskali Marijo Kokol, nečakinjo uveljavljenega slovenskega pisatelja Ivana Potrča, enega najboljših slovenskih pisateljev, tudi najboljšega socialnega realista po mnenju kritikov. Po njem se imenuje ptujska knjižnica, kjer so uredili Potrčevo sobo z bogato pisateljevo zapuščino.
Marija Kokol se je kot zadnja rodila v isti sobi, kot se je rodil pisatelj, ki se je rad vračal v svojo rojstno hišo. Njena mama Bogomila se je rodila kot zadnji, deseti otrok in je ena izmed petih pisateljevih sester, imel pa je še štiri brate. Na Potr-čevino se je Marija vrnila leta 1979, ker ni vzdržala v mestu, pravi. Kmečko življenje in delo z motiko ter koso jo je od nekdaj privlačilo.
»Hiša je bila potem, ko sta se starša odselila, prazna, vrnila sem se na deželo, ker še vedno zelo rada delam na zemlji. Vesela sem bila vrnitve v domače okolje. Rada delam na njivi, na vrtu, redim kokoši, tudi kakšnega pujsa občasno vzredim.«
Sama je pred leti ohranila hišo, da bi bilo lepo in da nas ne bi bilo sram, da propada rojstna hiša tako priznanega slovenskega pisatelja, ptujskega rojaka. S tem je prispevala delež k ohranjanju slovenske kulturne dediščine, ki se je danes še kako zaveda. Sprva niti ni vedela, da bo tako. Pisateljeve knjige so spominjale na to, da je v njej živel slovenski ustvarjalec. Potem pa, ko je uvidela, kako nekateri cenijo to domačijo, se je odločila, da bo naredila največ, kar se da, da bo objekt ohranila, da ne bo propadel. A zaman trka za pomoč pri tistih, ki bi ji bili dolžni pomagati, pa četudi le s strokovnimi nasveti za varovanje te dediščine.
Pred kratkim jo je obiskal tudi pisatelj Tone Partljič, velik oboževalec Ivana Potrča, in ji izrazil vse spoštovanje za njeno plemenito delo, posebej pa še za obnovo strehe, je pred kratkim povedala Viktorija Da-bič, predsednica društva Zreli vedež, ki ji prav tako ni vseeno, kaj se dogaja s to ptujsko in slovensko kulturno dediščino. Na njeno pobudo so nastale tudi Ptujske kulturne poti in Pohod po poti Ivana Potrča in Matija Murka, ki so ga prvič organizirali in izvedli 2. januarja 2001. Od takrat dalje se na pohodu zbere več sto udeležencev iz cele Slovenije in Hrvaške. Letošnji bo že deseti. Pred tremi leti je pot dobil tudi svoj prospekt. Marija je vesela vsakega, ki se oglasi na pisateljevi in njeni domačiji. Nekajkrat na leto se oglasijo tudi učenci katere od osnovnih šol. Skrbno si tudi zapisuje vse, kar se dogaja na Štukih 31, nekaj smisla za pisanje ima tudi sama, čeprav kot pravi, za to nima časa, ker jo delo na zemlji kliče.
Marija Kokol je ponosna na svoje delo, na vso skrb, ki jo namenja ohranjanju kulturne dediščine in hiši, ki je bila
zgrajena leta 1813 in je glede na starost lepo ohranjena. Leta 2006 je prejela posebno priznanje MO Ptuj v akciji Izbiramo kmetijo leta za ohranjanje tradicije življenja na vasi ter arhitekturne dediščine. S skromno pokojnino, ki jo prejema, ji ni lahko, greje pa jo misel na to, da bo zanamcem zapustila v varovanje skrbno obnovljen objekt. V notranjosti hiše je v glavnem še vse tako, kot je bilo takrat, ko je v njej še živel Ivan Potrč, le delno so jo preuredili. Štibelc, v katerem je pisal, je še vedno tak, kot je bil, tudi zunanjost hiše je enaka.
Na Potrčevini pa bi potrebovali še dodatna vlaganja. Toča z neurjem, ki je v letu 2008 najbolj prizadela Grajeno, je poleg pisateljeve rojstne hiše močno prizadela gospodarsko poslopje. To še čaka na obnovo, medtem ko je 5. oktobra letos pisateljeva rojstna hiša dobila novo streho. Marija se je z izbranimi besedami zahvalila obrtniku Jožetu Kremplju iz Juršincev in njegovim zaposlenim, ki so resnično
opravili izjemno delo. Tudi s problemom vdiranja vode v hišo in poplavami zaradi potoka Mlinščica se je spoprijela sama. Na Potrčevi domačiji so namreč ob kmetiji imeli tudi mlin. Za pomoč je zaman prosila na nekatere lokalne in državne naslove. Zdaj pa se več ne boji, da bi narasla voda še kdaj ogrozila rojstno hišo pisatelja Ivana Potrča, čeprav so odgovorni za vse njene prošnje ostali gluhi. Kljub temu da vedo, za katero hišo gre, se doslej ni nihče zganil. Nič niso pomagali tudi 'urgentni' dopisi. Zelo jo žalosti, ko vidi, da Potrčevino drugi bolj cenijo kot mestna oblast, pod katero Štuki sodijo. Pokončno držo ji pomagajo ohranjati vsi poho-dniki, udeleženci Pohoda po poteh Ivana Potrča in Matije Murka, ki vsi po vrsti prinašajo pozitivne misli in spodbude.
Marija ima na strica Ivana izredno lepe spomine. Ko je že bila mama dveh sinov, na katera je zelo ponosna, danes jo razveseljujeta že dva zlata vnuka, ga je vedno zanimalo, kako
je z njima, kako napredujeta. Vedno je bil poln spodbud, prijaznih in lepih besed, spoštljiv. Nanj jo spominjajo tudi njegove knjige, ki jih je prejela v dar. Ko je prihajal domov, je bil vedno zelo preprosto oblečen. Marija opisuje njegova oblačila kot gorska, oblečen je bil, kot da bi šel v planine. Morda tudi zato, ker se je ob vsakem prihodu namenil tudi v Mestni Vrh.
Ob novem letu si Marija srčno želi, da bi tudi 10. tradicionalni pohod uspel, da bi bili vsi zdravi in da bi se narava umirila, da več ne bi bilo takih ujm, kot je bila avgusta 2008, ki Potrčevino zelo prizadela. Upa tudi na izboljšan odnos do kulturne dediščine, kar rojstna hiša velikega slovenskega pisatelja Ivana Potrča tudi je. Nekoč bo tudi ona klonila pod vsemi bremeni, zato je sedaj pravi čas, da se izvedejo še vsa druga potrebna dela, ki jim Marija kljub vsem prizadevanjem ne zmore sama.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Lanskoletno neurje s točo je močno prizadelo rojstno hišo pisatelja Ivana Potrča. Marija Kokol jo je sama obnovila, čeprav bi to morala biti širša skrb.
Pa brez zamere
Odsek kontinuuma prostor-čas
Tradicionalna novoletna poslanica
Trenutek, v katerem berete te besede, v kontinuumu prostor-čas skoraj zagotovo že zavzema položaj, ki pripada tistemu odseku, ki ga v (prevladujočem) človeškem pojmovanju imenujemo kot leto 2010. Vaš položaj se torej od mojega sedanjega razlikuje za eno enoto, ki ji pravimo leto. Seveda ne za celo leto, ampak bolje rečeno - za letnico. Kajti sam se trenutno še nahajam v odseku kontinuuma prostor-čas, ki mu ljudje rečemo leto 2009. Sicer od njega ni kaj dosti ostalo, a kljub temu še tičim v njem. Zato je tudi še primerno, da se ozremo nazaj, k preteklemu delu odseka, ki v tem trenutku že bije plat zvona, ter morda vržemo pogled v naslednji odsek, ki se najavlja na durih.
Torej, kaj nam je ta odsek, ki se poslavlja (oziroma se je z vašega "bralnega" vidika že poslovil), prinesel? Najbrž vsakemu nekaj posebnega, samo njegovega. Mnogo ljudi sem slišal govoriti, da je leto 2009 za njih bilo pravzaprav dobro, zelo dobro ali celo odlično. Tistih, za katere je to leto bilo slabše, slabo ali zelo slabo, niti ni bilo veliko slišati - a domnevam, da ne zato, ker bi jih bilo manj, ampak zato, ker ljudje, ki jim gre slabo, tega večinoma nočejo obešati na veliki zvon; še posebej ne vpričo tistih, ki jim gre dobro. Saj veste - dosti lažje se je odpreti in zaupati svoje težave človeku, ki je v podobni situaciji, se pravi, ki ga pestijo enake težave, kot pa človeku, ki cveti kot rožica (vsaj kar se naših težav tiče).
A vendar, če pustimo ob strani čisto specifične težave in dobre stvari, kijih ima (ali pa ne) vsak posameznik, obstajajo najbrž tudi dobre in slabe plati, ki nam jih je vsem skupaj prineslo leto 2009, mar ne? Tako kot obstaja neka skupna država in skupna družba, obstajajo verjetno tudi skupne stvari, ki nam jih lahko to ali ono leto prinese. Odgovor na to, dragi moji, je bolj ali manj: ne. In preden privzdignete obrv v dvomu, naj vam povem, da skupnih stvari, ki nam jih lahko prinese to ali ono leto, ni zato, ker leto kot od človeka zasekana enota v neskončnost kontinuuma prostor-čas samo po sebi ne prinese nič. Leto je zgolj neka človeška tvorba, resda povezana z gibanjem planetov, a kljub temu zgolj človeška, ki sama po sebi ne pomeni nič. Ništrc.
Verjamete v katerokoli božanstvo? Da? Ali potem res mislite, da se bo to božanstvo odločalo in svojo odločitev glede vas in vašega življenja spremenilo prav na prehodu iz enega v drugo leto? Ob prehodu človeške tvorbe, človeškega pojmovanja kontinuuma prostor-čas, se pravi, ob prehodu nečesa, kar je določil človek? Verjamete torej, da se bo božanstvo ravnalo po človeku? Da bo človek narekoval božanstvu, kako in kaj in kdaj naj kaj naredi? Sem si mislil, da ne. Morda pa ne verjamete v božanstvo, ampak v neko usodo, Usodo? A tudi tukaj se stvar ne spremeni. Ali mislite, da bo se bo Usoda ravnala po človeškem določilu? Niti najmanj. Morda pa ne verjamete v nič, ampak zaupate zgolj človeku in temu, kar človek naredi iz sebe? Potem vam je itak jasno, da so ocene preteklosti na podlagi let le neko priročno orodje, miselna opora, bergla, ne pa znanstveno neovrgljivi zakoni vesolja, po katerih se ravna naš um. Leto, dragi moji, je človeški izum, zgolj pomagalo, da se lažje orientiramo v tem, kar je, ne pa nekaj, kar je vnaprej dano. Leto služi človeku in ne človek letu.
Soditi o dobrih in slabih stvareh, tako kar se posameznika kakor tudi družbe tiče, je mogoče zgolj z vidika zaključene celote - to pa pri posamezniku pomeni konec bivanja, pri družbi pa njen razpad oziroma transformacijo. In če pustimo družbo ob strani, saj nam gre (ali bi nam vsaj moralo iti) v prvi vrsti za nas kot posameznike, potem se ne glede na to, ali je bilo 2009 za nas dobro ali slabo, nikar preveč ne vznemirjajmo - kajti dokler smo tukaj, dokler bivamo in naša zgodba še ni končana, je še upanje, priložnost in čas. Ne glede na to, v katerem obdobju kontinuuma prostor-čas (torej letu) smo.
Gregor Alič
Foto: Črtomir Goznik
Obnoviti bo potrebno tudi gospodarsko poslopje, kolarnico. O tem je pisala tudi na MO Ptuj, da bi ji priskočili na pomoč.
Literarni večer • Z Orlandom Uršičem
V	sadovnjaku besed
V	sredo, 16. decembra, se je v MuziKafeju Ptujčanom predstavil pisatelj, publicist in direktor založbe Litera Orlando Uršič. Ustvarjalec, ki velja za enega vidnejših predstavnikov mariborske in širše slovenske kulture, je v pogovoru razkril veliko o svojem ustvarjanju, kot direktor založbe pa je na knjigo pogledal tudi s tržnega vidika.
Na knjižni polici
»Kadar ustvarjam roman, si nikoli ne delam posebnih načrtov, pač pa se prepustim toku pisanja,« je povedal avtor treh romanov - Gosposka, mater si ozka (1996), Trampolin (1999) in Tadejev dež (2008).
Roman Gosposka, mater si ozka, s katerim je vstopil na slovensko literarno sceno, pripoveduje pretresljivo zgodbo mladega človeka, ki se bori za življenje med »normalnimi« ljudmi; sam se namreč počuti kot tujec, ki mu življenje nikakor ne prizanaša.
»VGosposki gre za nekakšen poulični način pisanja, v romanu Tadejev dež pa sem se želel od takega sloga odmakniti in ustvariti nekaj drugačnega,« je pojasnil Uršič, ki je tudi so-avtor romana Trampolin. Slednjega je pisalo več slovenskih avtorjev, idejo zanj pa je dobil Zdenko Kodrič, ki je roman prav tako sooblikoval. Tako so imeli vsi sodelujoči nalogo, da so morali zgodbo romana nadaljevati tam, kjer jo je njihov predhodnik za-
Foto: Lučka Zorko
Pisatelj Orlando Uršič (na desni) med pogovorom.
ključil.
Zadnje delo, ki ga je Uršič doslej izdal, je zbirka kratkih zgodb Sadovnjak. Ta je požela veliko navdušenje tako med bralci kot kritiki. Gre za zbirko, v kateri je v središče postavljen predvsem Maribor z okolico, zgodbe pa prikazujejo male ljudi z obrobja, med katerimi ima vsak od njih svojo nenavadno usodo. Vsem zgodbam je skupno tudi, da imajo iz-
vore v resničnem življenju, da pa jih je pisatelj po svoje preoblikoval in začinil, saj je v njih veliko po uršičevsko ironičnih in humornih vložkov, ki še tako težko usodo v zgodbi spremenijo v bralcu zanimivo branje.
Uršič je razkril tudi svoj pogled na knjigo kot na tržno blago, saj ima kot direktor založbe Litera zelo odgovorno nalogo. Pri tem je dodal še: »Preberem večino besedil,
ki priromajo na založbo, nekaj pa tudi ne, ker jih preprosto ne utegnem. To delo prepuščam posameznim urednikom. Pa vendar je prijetno, kadar sem priča kakim izjemnim besedilotn, ki me nagovorijo.«
Na koncu literarnega srečanja je pisatelj predstavil še pesmi v prozi, ki jih je letos objavil v reviji Poetikon, sicer pa redno objavlja v več slovenskih literarnih revijah. S svojim delom je opozoril na številnih natečajih in zanje prejel več nagrad. Tako je med drugim leta 1999 prejel drugo nagrado na natečaju RTV Slovenija za scenarij za celovečerni film Beg iz klavnice.
Pa vendar se, kadar mu kdo omeni literarne uspehe, le hudomušno nasmeji, s čimer še dodatno potrdi, da mu največjo ustvarjalno zmago predstavlja, če v sadovnjaku besed najde take, s katerimi nagovori in oplemeniti še koga - kakor mu je to uspelo tudi na tem literarnem veče-
ru.
David Bedrač
Ljutomer • 40 let gledališčnika Srečka Centriha
Komedije so mu pisane na kožo
Pisalo se je leto 1969, bilo je nedeljsko popoldne 16. novembra, ko je Srečko Centrih z vlogo Sirka v Finžgar-jevi Razvalini življenja prvič zaigral na odrskih deskah. Pred štirimi desetletji se je zapisal gledališču in se vseskozi izpopolnjeval, najprej kot igralec, potem še kot režiser.
»To je bilo obdobje, ko sta se v Ljutomeru z režiserskim in igralskim delom izkazovala Stane Kralj in Ivo Žnidarič. Oba sta zaslužna, da sta me kot 20-letnega mladeniča nagovorila k sodelovanju s takratno ljutomersko gledališko zasedbo,« se spominja svojih prvih odrskih korakov Srečko Centrih. Zelo zgodaj je bil odkrit njegov neizmerni talent, ki je prerasel v ble-stečo igralsko in režisersko kariero. V več kot tridesetih
gledaliških delih je kar v štirinajstih odigral glavno vlogo s pretežno satirično vsebino in se z Ljutomerča-ni v zadnjih 13 letih prebil v sam vrh amaterske gledališke dejavnosti. V šestih nastopih na državnem prvenstvu so posegli tudi po prvem mestu, kot posameznik pa je velikokrat izstopal ter za kakovostno izvedbo prejel številne pohvale, priznanja in nagrade - Linhartovo značko in listino, Miklošičevo nagra-
Srečko Centrih
do in leta 2003 še priznanje občine Ljutomer. Na Nova-čanovih dnevih komedije v Celju (2009) so ljutomerski gledališčniki zmagali s komedijo Šah mat, Srečko Centrih pa je bil izbran za najboljšega igralca.
Srečko pravi, da je igralec po duši. Svoje najboljše vloge ne najde. »Zagotovo so vse bile odlične, pa naj sem igral siromaka, milijonarja, kmeta, doktorja ali ministra ...«
Zakaj se je podal med režiserje?
»Zgodilo se je, da smo čez noč ostali brez 'dirigenta' v ansamblu, številna in kvalitetna igralska zasedba pa željna nastopanja in dokazovanja. Poskusil sem se še v tej vlogi, in kot kaže, uspel.«
Pripravil je štirinajst odrskih del, tudi v dvojni vlogi - režiserja in igralca ter po strokovni plati in oceni občinstva prejel veliko pohval. Sicer zatrjuje, da je veliko lažje biti v vlogi igralca, kjer samostojno odločaš o svojem nastopu, režiser pa je že bolj občutljiva zadeva.
Na pot novih izzivov je
Centriha popeljalo režisersko delo v Križevcih pri Ljutomeru, kjer se tamkajšnje gledališka skupina pod njegovo taktirko odlično znajde. Srečko je pripravil že šest predstav in vse so bile izjemno dobro sprejete, kar zanj pomeni dodatno spodbudo. Najbolj pa je zadovoljen, da so po 45 letih v Ljutomeru zagnali otroško skupino, ki bo pod njegovim mentorstvom premierno nastopilo februarja 2010. Pravi, da je perspektivnega igralskega kadra v Prlekije bore malo. Pa tudi sicer v Ljutomeru ni kaj dosti posluha za tovrstno obliko kulturnega delovanja. Če ne bo zadostne podpore odgovornih v občini, tudi sam ne bo zmogel preveliko naloženih bremen. Pa vendar še kar vztraja, saj želi zapustiti globok pečat na treh skupinah - v Ljutomeru (odrasla in mladinska) in v Križevcih. Ljutomerskim ljubiteljem odrskih del pa se že v kratkem v njegovi izvedbi pripravlja komedija Andreja Jelačina Pacient v čakalnici.
Niko Šoštarič
MLADI 5TALIN
Simon Sebag Montefiore
Simon Sebag Montefiore Mladi Stalin
Maribor. Obzorja, 2009
Le malo literarnih del se ukvarja s Stalinovimi mladimi leti, zato se je zgodovinar Montefiore odločil, da bo popisal njegovo dramatično, pustolovsko mladost, kajti Stalin je bil drugačen. Stalin je bil razbojnik in mafijski boter in s tem je napravil vtis na Lenina.
• • Z novimi dokumenti se * razkriva , da so bili njegovi zločini mnogo večji, da je bil mojster, ki se je znal vriniti v caričino varnostno službo. Pristni dokumenti odkrivajo njegovo otroštvo in mladost pesnika, revolucionarja, semeniščnika, ženskarja z mnogimi nezakonskimi otroki in soproga. Stalin je v sebi združeval kombinacijo intelektualca, zahvaljujoč semenišču, in morilca. Že v otroštvu je bil izjemen, zato ne gre verjeti govoricam, da je bil povprečnež, ki se sploh ni udeležil revolucionarnih dogodkov. Kako bi sicer Gruzijec prevzel Rusijo, prelisičil Lenina, Buharina in Trockega, kasneje Roosevelta in Churchilla, porazil Hitlerja in opravil Veliko čistko? Knjiga je hkrati kronika takratne družbe in predzgodovina Sovjetske zveze. Mati in tovariši so ga klicali Soso, svojega vzdevka Stalin ni uporabljal pred oktobrom 1917. Stalin je bil nizek, žilav skrivnostnež z mnogimi lažnimi imeni. Pogosto je pel gruzijske pesmi, deklamiral poezijo, bil je karizmatičen in duhovit in privlačil je ženske. Bil je neizprosen realist, cinik in krvolok z neuklonljivo željo po moči in oblasti in začetnik ere organiziranega ropanja v Gruziji. Njegov oče je bil čeden mlad čevljar Visarijon Beso Džugašvili, ki je leta 1872 poročil sedemnajstletno očarljivo Katarino Keke Dželadze. Gostija je bila zelo razkošna. Prva dva sinčka sta umrla, tretji Josip, z ljubkovalnim imenom Soso, se je rodil šibak, su-hcen in občutljiv. Zgodaj je začel govoriti, rad je imel rože in glasbo. Oče je zaposloval tudi po deset vajencev in niso živeli slabo, vendar je očetove posle načela pijača. Govorice so naštele kar nekaj kandidatov, ki bi lahko bili pravi Stalinovi očetje. Oče naj bi ga še v stajici hranil z vinom. Nori Beso je tedaj že toliko zapravil za pijačo, da je moral prodati svoj pas. Mali Stalin je postajal srborit in mati ga je morala krotiti s fizično silo. Kasneje je priznal, da je v otroštvu zaradi pretepanja veliko jokal. Po materi je podedoval pege in kostanjeve lase, po obrazu in rokah so ga zaznamovale koze. Ko je bil star deset let, je njegov oče vse izgubil. Keke je pri sorodnikih gospodinjila in prala. Soso se je skrivaj učil in izvrstno opravil sprejemne izpite za cerkveno šolo, kamor so sicer hodili samo otroci duhovnikov. Stalin se ni prav znašel ob materi, ki je bila kombinacija svetnice in vlačuge. Vzgojila ga je, da bi postal gruzijski vitez. Pri desetih se je zmagoslavno vpisal v cerkveno šolo v Goriju. Sošolci so se ga bali in se ga izogibali, hkrati pa je bilo na njem nekaj posebnega, čudaškega. Nesreča pri igri z vozom ga je trajno deformirala, voz mu je trajno poškodoval levico. Vedno več časa je prebil na ulicah, kjer je prevladovalo pijančevanje, molitve in pretepi. Najbolj priljubljene so bile rokoborbe prvakov. Mali Stalin se je boksal in ravsal s kar nekaj uspeha. V šole je vstopila ruščina in Stalin se je najbolj izkazal pri petju. Dobro je tudi slikal in imel občutek za igranje. Bil je najboljši, a hkrati najbolj problematičen šolar. Vendar ga je oče ugrabil in je moral delati v čevljarski delavnici. Keke je uspelo, da ga je s pomočjo pomembnežev spravila nazaj v šolo. Takrat se je Stalin prvič zaljubil, o čemer uradna biografija molči. Soso se je vpisal v semenišče avgusta 1894 z materino vztrajnostjo. Šola je bila razvpita po barbarskih običajih, srednjeveških prijemih in po zakonu pesti. Prvi semester je opravil z oceno odlično. Njegove pesmi pod psevdonimom Soselo so prišle celo v gruzijske antologije. S svojim tenorjem bi se lahko šolal za poklicnega solista. Kasneje je Stalin spoštoval umetniško nadarjenost, veliko raje je ubijal stare partijske mačke kot pa genialne pesnike. Tbilisi je bil takrat že veliko mesto. Navdušil ga je Hugo, kasneje je prešel k Marxu in izgubil zanimanje za duhovniški študij in pesnikovanje. Prestopil je mejo med uporniškim dijakom in revolucionarjem, zanj se je prvič pričela zanimati policija. Izključili so ga iz semenišča. Zanimanje za duhovščino je gojil vse življenje. Ponašal se je z brado, skoraj hipijevskimi lasmi, črno srajco in rdečo kravato. Vneto je začel predavati, agitirati in voditi stavke. Svoj neusmiljeni in maščevalni slog je prenesel v Batumi. V ječi se je uveljavil s svojim jedkim humorjem in zaničljivo smelostjo. Knjiga se bere kot napeta kriminalka med izgnanstvi v Sibirijo, revolucionarnim bojem, zapori, nasilništvom in ropanji, številnimi ljubezenskimi avanturami. Stalin si je ustvaril svoj dvor in si utiral pot k vrhu. Svet zarot je bil Stalinov naravni biotop.
Vladimir Kajzovar
Foto: NS
Nogomet
Fridl s klopi na igrišče?
Stran 12
Rokomet
Leto 2009 v Ormožu nad pričakovanji
Stran 12
Tenis
Priznanja za TK Terme Ptuj in TK Gorišnica
Stran 13
Strelstvo
Še drugič najboljša Petra Vernik
Strani 13
Rokomet
Mladi Ptujčani drugi v Beogradu
Stran 14
Marko Sluga
»Moja bolezen je optimizem«
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik k™
E-mail: sport@radio-tednik.si
Šport • Pregled nekaterih večjih športnih dogodkov minulega leta na našem področju v sliki
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Največji turnir v odbojki na mivki v Sloveniji je potekal ob ptujski Ranci.
V skupnem seštevku se največ gledalcev še vedno zbere ob nogometnih igriščih; vrhunec je bila nedvomno kvalifikacijska tekma med Slovenijo in Rusijo v Mariboru.
Foto: Črtomir Goznik
Edini slovenski profesionalni turnir v golfu je potekal na ptujskem igrišču za golf.
Foto: Črtomir Goznik
Na Ptuju je konec januarja potekalo državno prvenstvo v standardnih in latinskoameriških plesih.
Ptujski teniški klub je organiziral turnir U-18 ekipnega evropskega prvenstva.
Foto: Črtomir Goznik	Foto: Črtomir Goznik
Rancarija na ptujskem jezeru vedno privabi precejšnjo množico nastopajočih in obiskovalcev.
Nogomet • Labod Drava
Fridl s klopi na igrišče?
V ptujskem prvoligašu so jesenski del prvenstva končali na zadnjem mestu, kljub temu pa bodo poskušali v spomladanskem delu narediti vse, da ohranijo proligaški status. To bo vse prej kot lahka naloga, še posebej po odhodu kopice igralcev (Kronavetra, Andelkovi-ča, Prejaca, Semlerja, Mariniča, Joziča). Novo ime je zaenkrat (neuradno) le Zoran Pavlovič, ki bo poleg igranja opravljal še naloge športnega direktorja kluba. Na tem mestu bo zamenjal Roberta Furjana, ki se umika iz operativnih nalog; pomagal bo le še pri sponzoriranju kluba.
Pavloviča zagotovo čaka težka naloga pri sestavljanju igralskega mozaika, čeprav je precej uveljavljenih igralcev trenutno brez kluba (gre predvsem za igralce Interblocka, s katerimi so pred meseci prekinili pogodbe). Druga neuradna novost v Dravi je ta, da se bo Franci Fridl, ki je v zadnjih tekmah jesenskega dela (po odhodu Adnana Zildžoviča) opravljal naloge trenerja, preselil na igralno površino. Tam bo poskušal s svojimi bogatimi izkušnjami pomagati mladim pri napredovanju, kar mu bo zagotovo velik izziv. Da je pri 36 letih še vedno odlično telesno pripravljen, ni potrebno posebej poudarjati; nazadnje je z malonogometno ekipo Bar Saš igral celo v finalu močnega turnirja v Mariboru. Zaenkrat še vedno ostaja odprto vprašanje trenerja, najresnejši kandidat pa bi naj bil Branko Horjak, ki je med drugim že vodil Maribor in Aluminij.
Prva preizkušnja čaka slo-
venske prvoligaše 8. in 9. januarja, ko bo na sporedu 3. turnir All Star. Ta je bil v prvih dveh izvedbah odigran v Mariboru, letos pa bo premierno organiziran v Rdeči dvorani v Velenju. Naslov prvaka bodo branili igralci Domžal (prvi turnir je osvojila ekipa Kopra), obakrat pa je zmagovalno ekipo vodil trener Vlado Badžim.
Andelkovič iz Ptuja v Maribor
Prvi igralec, ki je po odhodu iz Ptuja našel novo okolje, je Siniša Andelkovič. Zanj je zanimanje pokazal aktualni državni prvak Maribor, 23-letni Kranj-
čan pa seveda ni okleval. Pri vijoličastih bo zagotovo pomenil pravo okrepitev v obrambni vrsti, kjer so imeli Mariborčani največ težav.
„Zelo sem zadovoljen, da me je NK Maribor povabil v svoje vrste. Nove soigralce dobro poznam, moj namen pa je, da si čimprej izborim mesto v ekipi in da Maribor spet postane prvak. Konkurenca v obrambni vrsti je velika, sam pa se bom trudil po najboljših močeh; trener bo ocenil, komu nameniti priložnost," je takoj po podpisu dejal Andelkovič, ki je glede odhoda s Ptuja še dodal: "Sporazumno smo se razšli, druge izbire v tem trenutku ni bilo. Ptujčani so mi ostali v dobrem
roT^x
Foto: Črtomir Goznik
Franci Fridl
spominu: redno sem igral, zadovoljen sem bil z minutažo." Da so Andelkoviča na Ptuju zares zelo cenili, potrjuje podatek, da je v zadnjih tekmah nosil celo kapetanski trak Laboda Drave. Po Denisu Halilo-viču (Saturn, Rusija) je tako še drugi visoki branilec naredil precej odmeven prestop.
JM
Foto: Črtomir Goznik
Siniša Andelkovič (desno) je še v jesenskem delu igral za Labod Dravo, v spomladanskem bo nastopil v vijoličasti majici.
Rokomet • ŽRK Mercator Tenzor Ptuj
V mejah pričakovanega
V 1. A slovenski ženski rokometni ligi so dekleta odigrala krog čez polovico tekmovanja. Na samem vrhu se ni nič spremenilo, saj je po pričakovanjih na prvem mestu ljubljanski Krim Mercator, ki se je letos vrnil v ligaški del prvenstva po enoletni odsotnosti. Še vedno imajo najmočnejšo ekipo, kljub temu da jih je res zapustilo nekaj igralk. Kljub zmanjšanju proračuna so še vedno najbolj bogati klub v slovenskem ženskem rokometu. Za njimi je
obubožana Olimpija, tretje pa so rokometašice iz Zagorja, ki so pričakovale, da bodo takoj za vodilno ekipo Krima Mer-catorja. Ob teh treh ekipah je potrebno omeniti še žalske ro-kometašice, ki jih do drugega mesta ločijo samo dve točki.
Rokometašice Mercatorja Tenzorja iz Ptuja so po dvanajstih krogih trdno v sredini prvenstvene razpredelnice s 13 zbranimi točkami; imajo štiri več od rokometašic iz Izole in eno manj od pete Krke iz
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske rokometašice so kljub zmanjšanemu proračunu trdno v sredini lestvice.
Novega mesta. To je v bistvu realnost in v klubu so s tem zadovoljni. Še bolj pa bi bili, če bi dekletom uspelo v pokalnem tekmovanju premagati novomeško Krko in se uvrstiti na zaključni turnir.
Trener Ptujčank Nikola Bist-rovič nam je o dosedanjem poteku prvenstva povedal: »V sezono smo štartali z mešanimi občutki, saj smo zaradi drastičnega znižanja proračuna bili prisiljeni sestaviti ekipo iz domačega okolja'; najdlje od Ptuja prihaja hrvaška rokometašica Stela Mateša (30 km od Ptuja). Prav ta poteza je privedla do novega pristopa na treningih, ki je bil sprva negotov, ker nismo vedeli, kako bo ekipa mladih in peščica izkušenejših igralk vzpostavila komunikacijo in sodelovala v igri. Pomembno je bilo znova ustvariti pozitivno vzdušje in vzpostaviti sistem vrednot, predvsem borbenosti, pripadnosti klubu in željo po igri, kar so punce sčasoma začele sprejemati. Tega v prejšnjih letih kljub dobrim rezultatom ni bilo. Prav to je privedlo do »rojstva« nove ekipe z dušo' in prav okrog tega je potrebno graditi naprej. V prvem delu je pomembno izpostaviti nekaj imen, ki so prav gotovo pripomogla k ustvarjanju te nove ptujske ekipe. Na vratih je mlada, komaj 16-letna
Maruša Križanec, ki je prevzela eno najpomembnejših vlog v ekipi, vlogo prve vratar-ke in na nekaj tekmah s svojimi obrambami odločila v korist Ptuja. Je potencial, ki veliko obeta, vendar je še vedno veliko rezerve v njenem branjenju, predvsem s krilnih položajev. Steber obrambe Ptuja in kadetske reprezentance Slovenije je 17-letna Katja Bolcar, ki ima vse, kar je potrebno za igranje na visokem nivoju, velike rezerve ima predvsem v fazi napada. Univerzalna 19-letna Katja Sivka je po odhodu Nastje Pra-potnik pokazala svoje kvalitete v obeh fazah igre in postala nepogrešljiv del ekipe. Najkoristnejša in najkonstantnejša igralka prvega dela sezone je 21-letna Stella Mateša, ki je po igri, razmišljanju in odnosu na igrišču pravi »motor« ekipe.
Tukaj je še množica mlajših igralk, ki imajo potencial, vendar še nimajo jasne rokometne identitete, zato vidno nihajo v svojih predstavah.«
Seveda pa ne moremo mimo vrnitve sedaj že bivše repre-zentantke Nastje Prapotnik, ki je poizkušala igrati v tujini (Španija). »V seriji zadnjih treh zaporednih zmag je pomembno vlogo odigrala povratnica Nastja Prapotnik, ki se je po neuspeli avanturi v Španiji vrnila veliko bolj zrela, željna in osredotočena kot prej,« je o tem povedal ptujski strateg Nikola Bistrovič.
Danilo Klajnšek
Rokomet • Jeruzalem Ormož
Leto 2009 nad pričakovanji
Za rokometaši Jeruzalema je odlično leto 2009 in v rokometnem taboru so z njim več kot zadovoljni. Ekipa trenutno zaseda 6. mesto in je pred zaključkom prvenstva blizu sanjske uvrstitve, uvrstitve v Ligo za prvaka: »Leto 2009 smo v klubu ocenili nad pričakovanji in ob tej priložnosti bi samo čestital trenerju Prapotniku in njegovim fantom, ki so nas navduševali s svojimi rokometnimi predstavami. Smo blizu, a obenem še daleč od uvrstitve v Ligo za prvaka. Ne letimo visoko, ampak na realnih tleh pričakujemo nadaljevanje sezone. Četudi se nam ne uspe uvrstiti med šest najboljših slovenskih ekip, ne bomo dramatizirali,« nam je v uvodu dejal predsednik Martin Hebar.
Poleg uspeha v prvenstvu so se Ormožani uvrstili tudi na zaključni turnir Pokala Union. V Ormožu so želeli biti gostitelji Final 4, ampak so se v klubu premislili: »Za nas je organizacija tako velike prireditve prevelik finančni zalogaj in odločili smo se za varnejšo naložbo. Ostajamo pri osnovnem cilju, to je stabilizacija kluba. Ob tem smo se odločili dati poudarek lastni šoli rokometa, ki je najenostavnejša in najcenejša pot do pridobitve domačih igralcev za člansko konkurenco. Smo šele na pol poti do izgraditve piramide, ampak dovolj odločni, da zastavljeni cilj pripeljemo do konca,« je še dodal Hebar.
Trener Jeruzalema Saša Prapotnik se bo prvič v novem letu 2010 s svojimi igralci sestal v četrtek, 7. januarja, ko se bodo pričele priprave na nadaljevanje sezone. Dogovorjenih je že tudi nekaj pripravljalnih tekem: Gorišnica (16. 1.), Varteks (19. in 21. 1.), Gorenje (27. 1.), Medveščak (29. 1.). Priprave bodo jeruzalemčki opravili na domačih tleh.
Uroš Krstič
Atletika • Mnogobojček
Praznično v atletski šoli
V zadnjih letih je postalo stalnica, da se celoletno delo v Atletski šoli Mirka Vindiša zaključi z božičnim mnogoboj-čkom za njene člane. Na internem tekmovanju tik pred koncem minulega leta, ki je imelo v prvi vrsti družabni značaj, se je pomerilo okoli osemdeset atletskih naraščajnikov, starih od 5 do 12 let. Razdeljeni so bili v pet starostnih skupin, vse od predšolskih otrok do učencev zadnje triade devetletke.
Božični mnogobojček so sestavljale tri dvoranskim razmeram prilagojene atletske discipline - tek na 40 metrov, skok v daljino in tek v krogu. Skupni seštevek vseh treh disciplin je dal zmagovalca v posamezni kategoriji. Vodja atletske šole Aleš Bezjak je za Štajerski tednik povedal: »Na tradicionalnem božičnem mnogoboj-čku vlada sproščeno vzdušje in gre za neke vrste revijo atletske šole. Prisotnim staršem pokažemo napredek, ki smo ga naredili skozi celotno leto, druženje pa je pomembnejše
od rezultata.«
Poleg Bezjaka so tekmovanje pripravili še drugi vaditelji atletske šole: Barbara Gačnik, Mojca Gramc in Simona Ob-lonšek, pomagala pa sta jim tudi klubska trenerja Franci Ivančič in Gorazd Rajher. Na koncu ni manjkal niti božiček, ki je otroke seveda obdaroval.
Zadovoljstva nad izvedbo božičnega mnogobojčka ni skrival niti v. d. direktorja Zavoda za Šport Marjan Lenartič. Na Atletski klub Cestno podjetje Ptuj, v okviru katerega deluje atletska šola, je naslovil pohvalo: »Veseli nas in čestitamo vam za uspešno izpeljavo mno-gobojčka 2009. Dokaz več, da ste na pravi poti, ko posvečate pozornost strokovnemu delu, predvsem z mladimi.« Pri tem je Lenartič pozval druge športne klube na Ptuju, naj sledijo »predvsem skupnim ciljem po vzgoji lastnega kadra, doseganju rezultatov in ne nazadnje vzgoji športnih navad«.
UE
Praznično veselje otrok v Atletski šoli Mirka Vindiša
Rokomet • Uroš Škripec med reprezentanti
Pred koncem leta se je v Celju zbrala mladinska rokometna reprezentanca, ki ima svoje aktivnosti 28. in 30. decembra. V ponedeljek so varovanci selektorja Slavka Iveziča odigrali prijateljsko tekmo s člansko ekipo Kuvajta. Med reprezentanti je tudi Uroš Škripec iz RK Velika Nedelja.
DK
Tenis • Priznanja TZS
Priznanje TK Gorišnica, Nini Potočnik in ekipi U-12 TK Terme Ptuj
Na Teniški zvezi Slovenije so že tradicionalno pregledali delovanje v minulem letu in na zaključni prireditvi podelili najboljšim priznanja in nagrade. Letošnja podelitev je bila v hotelu Austria Trend v Ljubljani, udeležilo pa se je je okrog 150 predstavnikov klubov, sponzorjev, igralcev ...
Med prejemniki priznanj je bil tudi TK Gorišnica, ki je kot novoustanovljeni klub v svojem prvem letu tekmovanja v 3. slovenski ligi osvojil prvo mesto in se tako uvrstil v 2. slovensko teniško ligo, kjer bo v prihajajoči sezoni nastopil skupaj s TK Ptuj. Seveda je to velik uspeh za mlad športni kolektiv iz Gorišnice. Priznanje iz rok predsednika TZ Slovenije je prejel Žan Horvat. Iz TK Terme Ptuj je priznanje za prvo mesto na lestvici TZS prejela Nina Potočnik v konkurenci deklic do 12. leta starosti in ekipa U-12 za osvojitev naslova državnih ekipnih prvakov.
Sicer pa so ob tem podelili še številna druga priznanja.
Priznanje za najboljšega trenerja 2009 je prejel David Lenar, priznanje za najboljšo mlado igralko Nastja Kolar, najperspektivnejši mladi igralec je Maks Tekavec, najboljša igralca Slovenije pa sta postala Blaž Kavčič in Polona Hercog. Že sedmič zapored je najboljši klub postal ŽTK Maribor, ki se nevarno približuje Braniku - ta ima devet tovrstnih priznanj. Priznanja za prvo mesto na ja-kostni lestvici TZS so prejeli: Filip Jakob Zupančič in Nina Potočnik (U-12), Maks Tekavec in Maša Merc (U-14), Matej Leljak in Tjaša Šrimpf (U-16), Tilen Žitnik in Nastja Kolar (U-18) ter Blaž Kavčič in Polona Hercog (člani).
Ob koncu podelitvene slovesnosti je Marko Košmrl, direktor podjetja BMW Makoma, Blažu Kavčiču in Poloni Her-cog izročil ključe dveh avtomobilov BMW, ki ju bosta v letu 2010 vozila naša odlična igralca.
Danilo Klajnšek
Desno Zan Horvat, v sredini predsednik TZ Slovenije Marko Um-berger
Teniške novičke
OP Litije U-16:
Urh do polfinala
Tik pred koncem lanskega leta, med 28. in 31. decembrom, je v Litiji potekalo odprto prvenstvo TK As Litija v konkurenci U-16. Med fanti sta ptujski teniški klub Terme Ptuj zastopala Urh Krajnc-Domiter in Blaž Kocjan. Slednji je izgubil v 1. krogu, prvi pa je uspešno igral do polfinala, kjer ga je tesno ugnal kasnejši zmagovalec Maks Tekavec (Max Ljubljana) z rezultatom 7:5, 6:3.
V konkurenci deklet je nastop v starostni skupini U-16 opravila 13-letna Neja Krajnc-Domiter, ki je v 1. krogu premagala Ljubljančanko Tjašo Jerše, v drugem pa nudila odličen odpor dve leti starejši Tini Mohorčič (Max Ljubljana, 4) in ji odvzela en niz: 4:6, 6:3, 2:6.
Finale RR TK Šport plus: Sven prvi med dečki!
Igralci do 12. leta starosti so na igriščih TK Šport plus odigrali finalni turnir serije round robin - RR. Po zmagi v eni od predtekmovalnih skupin je tam nastopil tudi Sven Lah (TK
Terme Ptuj), ki je v zadnjem času pokazal velik napredek v svoji igri. Sven je bil na tem turnirju suvereno najboljši in je v štirih nastopih oddal le 11 iger; v finalu je premagal Celjana Amadeja Goručana z rezultatom 6:1, 6:1. Pri dekletih je Taja Glažar (TK Terme Ptuj) svoj nastop končala v 1. krogu glavnega turnirja, kamor se je uvrstila z dobrimi igrami na kvalifikacijskem turnirju, kjer je v svoji skupini osvojila 2. mesto.
JM
Sven Lah (TK Terme Ptuj) z zmagovalnim pokalom turnirja TK Šport plus.
Strelstvo • Strelec leta 2009
Še drugič najboljša Ormožanka Petra Vernik
Prejšnjo sredo je v Ljubljani pod okriljem Strelske zveze Slovenije potekala 29. razglasitev najboljših strelcev leta 2009. Iztekajoče se leto je po uspehih slovenskih strelcev bilo eno najuspešnejših v zgodovini slovenskega športnega streljanja. Spomnimo se samo največjih uspehov.
Najprej izpostavimo posamični naslov mediteranskega prvaka Boštjana Mačka v streljanju s puško šibrenico v disciplini trap, ozaljšan z novim državnim rekordom 144 golobov. Nato so nas na EP v streljanju z MK orožjem v Osijeku razveseljevali člani v trojnem položaju, saj so postali ekipni evropski prvaki; v ekipnem seštevku so si 3. mesto priborili tudi člani v disciplini trap, s posamičnimi medaljami pa sta se v Osijeku okitila še Rajmond Debevec in Robert Markoja.
V naši neposredni bližini, v Gaju pri Pragerskem, se je nato avgusta odvijalo največje tekmovanje preteklega leta, svetovno prvenstvo v streljanju s puško šibrenico, kjer si je med posamezniki Boštjan Maček priboril odlično 14. mesto, velik ekipni uspeh pa je z 11.
Foto: Simeon Gönc
Ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik (prva z leve) si je v kategoriji pionirk še drugič zapored priborila laskavi naziv najboljše strelke v letu 2009.
mestom dosegla tudi celotna članska reprezentanca.
Odlične uvrstitve so slovenskim strelcem uspevale tudi na številnih močnih mednarodnih turnirjih, ne nazadnje pa je potrebno izpostaviti še 30 novih državnih rekordov, ki so jih slovenski strelci dosegli v letu 2009!
Laskave nazive najboljših strelcev in strelk po starostnih kategorijah članov, mladincev in pionirjev za leto 2009 so pre-
jeli: Boštjan Maček, SD Štefan Kovač Turnišče, med člani, ki je po 28 zaporednih naslovih uspel prehiteti do sedaj nepremagljivega Rajmonda Debev-ca, ki je osvojil 2. mesto; Renata Oražem Vršič, SD Grosuplje, med članicami, v tej kategoriji je odlično 3. mesto osvojila Ptujčanka Majda Raušl; med mladinci Grega Potočnik, SD Radovljica, med mladinkami Živa Dvoršak, SD Olimpija, med pionirji Žan Trontelj,
SD Grosuplje, in med pionirkami še drugič zapored mlada ormoška strelka Kovinarja Petra Vernik. Petra je v letu 2009 še izboljšala že tako prepričljive dosežke iz pretekle sezone, njen največji uspeh pa je, da je na petih tekmah mladinske državne lige(Pokal prijateljstva) slavila na vseh petih turnirjih s povprečnim rezultatom 185 krogov! Ob tem je Petra s 191 krogi dosegla tudi nov državni rekord pionirk s serijsko puško. Na državnem prvenstvu v Železnikih je s 187 krogi osvojila naslov državne prvakinje med pionirkami. Zelo uspešno je nastopala tudi na državnem prvenstvu z MK orožjem, kjer se je zavestno odpovedala nastopu med svojimi vrstnicami, kjer ji nobena strelka ne more niti približno parirati, in se pomerila v najzahtevnejši kategoriji članic, kjer je v disciplini 60 strelov leže osvojila bronasto medaljo, boljši od nje pa sta bili samo Renata Oražem Vršič in Živa Dvoršak. Naslov najboljšega strelskega društva za leto 2009 si je priborilo SD Grosuplje.
Simeon Gonc
Strelstvo • Obujen troboj Varaždin-Maribor-Ptuj
Stkane prijateljske vezi za novo sodelovanje
V petek, 18. decembra, se je v Varaždinu odvijal ponovno obujen, včasih tradicionalni, tokrat že 37. troboj ekip Va-raždin-Maribor-Ptuj, vendar tokrat v okrnjeni zasedbi dveh tričlanskih ekip regij Varaž-dina in Maribora, v streljanju z zračnim orožjem. Izjemno priljubljeno strelsko tekmovanje, katerega korenine segajo v šestdeseta leta preteklega tisočletja, se je sprva odvijalo v različnih disciplinah z malo-kalibrskim orožjem izmenično vsakokrat v drugem mestu. Pobudniki obuditve, za katero je na slovenski strani vsekakor najzaslužnejši zdajšnji predsednik Strelske zveze Slovenije, Kidričan Gorazd Maloič, ki je včasih kot tekmovalec tudi sam aktivno branil barve takratne velike ekipe Ptuja, so si tokratni troboj po dolgih 19 letih premora zamislili v streljanju v štirih različnih disciplinah z zračnim orožjem v enotni konkurenci moških in žensk, in sicer najmlajših in najstarejših strelcev, to je pionirjev in veteranov, v streljanju s serijsko zračno puško ter članov s standardno puško in pištolo. Največja želja vseh v organizacijo vpetih je vsekakor nadaljevati sistem tekmo-
Foto: Simeon Gönc
Zgodovinsko, 37. srečanje treh mest, Varaždina, Maribora in Ptuja, je po 19 letih premora znova združilo vse generacije slovenskih in hrvaških strelcev.
vanja, kot se je v preteklosti že uspešno uveljavil. A zaradi izjemno težkih prostorskih razmer, konstantnega šikaniranja in nespoštovanja sklenjenih sporazumov, s katerim se srečujejo naši južni sosedje s podjetniške in občinske strani povezanih oseb, na žalost in škodo vseh športnih strelcev, ni pričakovati izboljšanje skrajno ignorantskih, neprimernih in protizakonitih dejanj v strelstvo vpetih podjetniških
Tenis • Zimska liga
2. zimska liga
Rezultati 5 kroga: TK SKORBA
-	TK GORIŠNICA 1:2 (21:24) (Žitnik
-	Očko 7:9, Hazimali - Žnidarič 5:9, Hazimali/Žitnik - Žnidarič/Očko 9:6), TK ŠTRAF - OPEL HVALEC 2:1 (19 :16) (B. Korošec - Krivec 9:5, Gomil-šek - Kmetec 1:9, Cajnkar/Korošec
-	Kmetec/Hvalec 9:2); TK SKORBA GAD - ENIGMA 1:2 (20:23) (Intihar
-	Šebela 4:9, Šlamberger - Pravdič 9:5, Vindiš/Šlamberger - Šebela/A. Korošec 7:9).
V derbiju druge lige je TK Goriš-
nica premagal TK Skorba in prevzel vodstvo v drugi ligi. V vseh treh tekmah so o zmagovalcih odločale malenkosti.
1.	TK GORISNICA
2.	TK SKORBA
3.	TK ŠTRAF
4.	ENIGMA
5.	TK SKORBA GAD
6.	OPEL HVALEC
12 11 8 7 4 3
123 123 86 81 92 55
1. liga: pari 5. kroga (9. 1.): ob 8.30: Trgovine Jager - Hiša Kager, Hortikultura - Kovinarstvo Špurej; ob 11.45: TK Šumari - TC Goja.
JM
interesov. V silni želji, pripravljenosti in nuji po povezovanju in vsestranskem sodelovanju, tekmovanju in predvsem druženju teh včasih pobratenih mest, od katerih so novejše partnersko-mestne vezi vzpostavljene le še med Varaždinom in Ptujem, se je tako obudil sistem tekmovanja, prilagojen novejšim razmeram, obenem pa so tlakovani temelji za novo, dolgo in uspešno sodelovanju v bodoče.
Rezultati:
- pištola posamezno:
1.	Simon Simonič ml., MB 381 krogov
2.	Ludvik Pšajd, MB	372
3.	Zoran Mišak, VAR	370
4.	Simeon Gonc, MB	368
5.	Denis Dordevič, VAR 360
6.	Željko Šestak, VAR	354
- pištola ekipno: Varaždin - Maribor 1084:1120 Pionirji posamezno:
1.	Aleš Pernat, MB
2.	Jurica Sertic, VAR
3.	Luka Kaukler, MB
4.	Martin Sedlar, VAR
5.	Adrian Ratkovic, VAR
6.	Jan Tovornik, MB
187 krogov
177
177
174
167
167
Pionirji ekipno: Varaždin - Maribor 518:531
S tekmovalne-rezultatske plati, ki je bila na prvem srečanju postavljena v senco bolj bistvenega spoznavanja in navezovanja novih stikov, so bili uspešnejši slovenski strelci, ki so v ekipnem seštevku pobrali vse štiri zmage, med posamezniki pa so slavili Aleš Pernat, Simon Simonič ml. in Klemen Škrinjar; edino posamično zmago je gostiteljem med veterani prinesel Darko Ratkovic.
Simeon Gonc
Veterani posamezno:
1.	Darko Ratkovic, VAR 182 krogov
2.	Jože Majhenič, MB	179
3.	Ludvik Pšajd, MB	178
4.	Miroslav Korotaj, VAR 176
5.	Karl Vidmar, MB	176
6.	Mladen Horvatic, VAR 172 Veterani ekipno: Varaždin - Maribor 530:533
Standardna puška posamezno:
1.	Klemen Škrinjar, MB 390 krogov
2.	Tanja Perec, VAR	390
3.	Maja Ferenčak, VAR 387
4.	Klavdija Pufič, MB	386
5.	Benjamin Jodl, MB	386
6.	Karolina Košic, VAR 369 Pištola ekipno: Varaždin - Maribor 1146:1162
Nogomet • MNZ Ptuj
Bolje kot lani
Janko Streher, častni član MNZ Ptuj, in mag. Stanko Glažar, predsednik MNZ Ptuj
Športni napovednik
Mali nogomet • 9. turnir Toyote
Športno društvo Center Ptuj (Ciril-Metodov drevored 14, Ptuj) organizira 9. turnir Toyote v malem nogometu. Ta bo v soboto, 9. januarja, ob 8. uri v športni dvorani Center na Ptuju.
Prijavnina znaša 75 € in jo je potrebno nakazati TR 04 202-0000780884 (s pripisom: za nogometni turnir) ali plačati na dan žrebanja v gotovini. Žreb bo v četrtek, 7. januarja, ob 18. uri v gostišču Maraton Mirka Vindiša, Cankarjeva 11, Ptuj. Organizator pripravlja finančne nagrade in pokale. Ekipa lahko prijavi največ 10 igralcev, ki igrajo na svojo odgovornost.
Način igranja: po pravilih FIFE (4+1) z akumuliranimi prekrški.
Dodatne informacije: 041 791 042 ali 041 400 309.
Jože Maučec, predsednik ŠD Center
Mali nogomet • MNZ Ptuj
2. liga MNZ Ptuj 1. liga MNZ Ptuj
Ob koncu leta so se na zadnji letošnji seji zbrali člani Izvršnega odbora MNZ Ptuj ter analizirali tekmovanje v jesenskem delu prvenstva.
Največ govora je bilo o tekmovanjih v ligah, ki jih vodi zveza. V jesenskem delu je bilo organiziranih skupaj 548 prvenstvenih in pokalnih tekem. Prvenstvo je bilo organizirano v kategoriji članov (2 skupini), veteranov (3 skupine), mladincev (2 skupini), kadetov, starejših in mlajših dečkov (2 skupini). Po uradni dolžnosti je bilo registriranih 5 tekem, obravnavala pa se je samo ena pritožba na tekmo. Skupno je bilo v vseh ligah izrečenih 901 opomin in 81 izključitev iz igre, kar je občutno manj kot preteklo jesen. Pri članih sta postala jesenska prvaka NK Lovrenc (2. razred) in NK Zavrč (1. razred).
Pohvaljeno je bilo vodstvo lige (Janko Turk, Boris Grabar, Franc Lah), ki je poskrbelo, da je tekmovanje potekalo v skladu s propozicijami in tekmo-
Mladi rokometaši ptujske Drave so se tudi letos udeležili velikega turnirja mladih zvezd v Beogradu. Na turnir sta odpotovali dve ekipi: fantje letnik 1993 in fantje letnik 1995. Odlična izkušnja lanskega turnirja, da na turnir odpotujejo tudi starši otrok in simpatizerji, se je pokazala kot dobra tudi tokrat. Dva avtobusa udeležencev sta napovedovala odlično vzdušje in doživetje. Nedvomno so bili Ptujčani odlični navijači - najboljši in najglasnejši. V vseh tekmah so bili igralci Drave deležni neverjetne podpore s tribun in navijanja, kot bi bila vsaka tekma finalna.
Kadeti so se najprej pomerili z ekipo Šamot iz Arandelovca. Ptujčani so zaradi odličnega začetka vodili vso tekmo. Z odlično igro v obrambi so nasprotnika spravili ob živce, tako da je najboljšega arandelovskega igralca trener poklical na klop, saj je bil popolnoma zmeden. Kazalo je že, da se bo tekma z lahkoto končala v korist Drave, vendar je sledilo obdobje krize, a so jo dravaši uspešno prešli in na koncu zmagali. Žreb je določil, da so se že v naslednji tekmi srečali s kasnejšim zma-
valnim pravilnikom. IO se je pohvalno izrekel tudi o ekipah mlajših selekcij NŠ Drava Ptuj, NK Aluminij in NK Slovenska Bistrica, ki nastopajo v ligah NZS. Spodbuden je tudi podatek o članskih ekipah v Štajerski ligi, kjer Slovenska Bistrica, Ormož, Gerečja vas in Podvin-ci krojijo sam vrh, Boč Poljčane je v sredini lestvice, medtem ko se bodo morali Bukovci spomladi 2010 zelo potruditi, če se hočejo obdržati v tem ran-gu tekmovanja. Uspešno nas zastopajo tudi NK Stojnci (3. slovenska članska liga) in NK Aluminij (2. SNL), NK Labod Drava pa trenutno zaseda zadnje mesto v elitni slovenski nogometni ligi.
Veliko poudarka je bilo na izboljšanju športne infrastrukture (tribune, slačilnice in drugi spremljajoči prostori). Posebej pohvalno je, da so s pomočjo lokalnih skupnosti, NZS in UEFE pridobili nova igrišča z umetno travo, ki omogočajo vadbo in tekme tudi v
govalcem, ekipo Sindelič iz Beograda. Na tej tekmi je bil odločilen slab začetek, saj so nasprotniki prikazali odlično igro v obrambi, zaradi česar so imeli igralci Drave dokaj velike težave pri doseganju zadetkov. V nadaljevanju so se srečali z ekipo Valance iz Francije. Ptujčani so vodili praktično vso tekmo in po spletu nekaj nesrečnih ali nerodnih okoliščin tekmo žal izgubili. V zadnji tekmi, ki je odločala o 7. ali 8. mestu, je trener Marko Kac dal priložnost tudi tistim igralcem, ki so dotlej igrali manj. Fantje so proti vrstnikom iz ljubljanskega Slovana prikazali lepo igro, bili nevarni in ponovno vodili praktično vso tekmo. Nekaj nervoze na koncu, ko je bilo potrebno zmago le še potrditi, pa je prineslo končno zmagoslavje tekmecem. Tako so kadeti zasedli 8. mesto med 16 ekipami in ponovno potrdili, tako kot lani, da spadajo v zgornji kakovostni razred.
Starejši dečki, letnik 1995, so se v prvi tekmi pomerili s podprvakom Srbije, ekipo Studentski grad Beograd. Po trdem in izenačenem začetku jim je uspelo s protinapadi po-
manj ugodnih vremenskih razmerah. Velikima igriščema z umetno travo na Ptuju in v Kidričevem se je letos pridružilo še igrišče v Slovenski Bistrici, med manjšimi igrišči pa so jih ob Kidričevem in Stojncih dodatno pridobili še v Vidmu, Poljčanah in Cirkulanah. V načrtih je, da bosta naslednji igrišči zgrajeni na Destrniku in v Podvincih.
begniti na šest golov razlike in zdelo se je, da je tekma odločena. Sledilo je nekaj menjav ter nekaj napak in nasprotnik se je približal le na dva gola. V nervoznem zaključku je zmaga vendarle pripadla Ptujčanom. V drugi tekmi so se pomerili s francosko ekipo Valance. V obrambi so odlično zaustavili dva njihova najboljša igralca in pobegnili na neverjetnih osem golov razlike, na 8:0. Tekma je bila praktično že odločena. Največ pozornosti si zasluži tretja tekma z ekipo Preventa iz Slovenj Gradca. Obe ekipi sta na turnir prišli okrepljeni: Ptujčani s tremi igralci Gorišni-ce, Slovenjgradčani pa z enim najboljših igralcev v Sloveniji, Gjerekom iz Trbovlja. Takšna zasedba je napovedovala poslastico turnirja. Kot je po tekmi povedal vodja potovanja Danilo Koštomaj, smo na tej tekmi lahko videli praktično vse, kar ponuja rokomet: izenačenost nasprotnikov, vodstvo tekmeca za dva gola, pa spet preobrat v korist drugega in znova od začetka, bile pa so tudi poškodbe. Ptujski vratar Zupanič je zaradi prejetega strela v glavo in krvavitve iz nosu moral na klop,
Ob koncu seje je predsednik MNZ Ptuj mag. Stanko Glažar čestital Janku Streherju ob njegovem visokem življenjskem jubileju (80 let) ter mu izročil priložnostno darilo. Janko Stre-her, nekdanji odlični igralec in trener ptujske Drave, je še danes predsednik Društva nogometnih trenerjev Ptuj in častni član MNZ Ptuj.
Danilo Klajnšek
Rezultati - dečki, letnik 1995: Študentski grad Beograd
-	Drava 14:16, Drava - Valance (Francija) 15:10, Drava - Slovenj Gradec 17:15 (14:14) po streljanju sedemmetrovk, Obilič Beograd - Drava 15:11.
Rezultati - dečki, letnik 1993: Drava - Šamot Arande-lovac 18:15, Drava - Sindelič (Beograd 9:14, Drava - Valance (Francija) 13:15, Drava
-	Slovan (Ljubljana) 13:15.
kar je v tistem trenutku vneslo dodatno negotovost. Tekma je bila zaključena z neodločenim rezultatom in sledile so po tri sedemmetrovke za vsako ekipo. Pri tem se je videla moč in odločnost dravašev: vratar Zupanič je soigralcem obljubil, da bo eno sedemmetrovko ubranil. Obljubo je izpolnil že pri prvi, ki jo je ubranil najboljšemu Slovenjgradčanu Vižin-tinu. Ptujski izvajalci Kelenc (Gorišnica), Šalamun in Leva-nič pa so bili pri izvajanju popolnoma zanesljivi in žoge so spravili za vratarjev hrbet. Sledilo je nepopisno slavje, solze in veselje, saj je zmaga pomenila tudi nastop v finalu turnirja. Komentar predsednika kluba Marka Žihra je bil: »Kot da bi gledal člane.« To pove vse.
V velikem finalu so fantje nastopili pred nabito polno dvorano (1500 gledalcev), nasprotnik pa je bil Obilič, prvak Srbije. Malo zaradi prejšnje tekme in malo zaradi negotovosti so Dravaši v začetku zaspali in dovolili, da je tekmec pobegnil na pet golov razlike. Tekma je bila nervozna in bilo je veliko izključitev. V začetku drugega polčasa je rezultat za precej časa obstal pri 9:4, za tem pa so dravaši le uspeli izenačiti na 11:11 in znova so začeli verjeti v zmago. Na žalost je tekmec kaznoval dve napaki z dvema lahkima goloma in tako odločil tekmo. Starejši dečki so tako osvojili v konkurenci 16 klubov 2. mesto in s tem potrdili svojo kvaliteto. Prejeli so medalje, vratar Valentin Zupanič pa je bil proglašen za najboljšega vratarja turnirja.
Danilo Klajnšek
REZULTATI: 5. KROG: Club 13 - Poetovlo O sole mio 4:2; 6. KROG: AC Unikat parketi - Draženci 4:5, Po-etovio O sole mio - Ptujska Gora 5:0 , Apolon 11 - Club 13 4:6, Klub ptujskih študentov - Inox ograje Majcen 1:3, Polenšak - Kenguru 2:1, Bar Gloria - AS Evroavto 3:5; 7. KROG: AS Evroavto - AC Unikat parketi 4:1, Kenguru - Bar Gloria 2:8, Club 13 -Polenšak 2:4, Ptujska Gora - Apolon 11 0:6, Inox ograje Majcen - Poeto-vio O sole mio 8:4, Draženci - Klub ptujskih študentov 0:3.
1. KPŠ	Z	5	l	l	23J	l6
2. INOX MAJCEN	Z	5	O	2	27l9	l5
3. DRAŽENCI	Z	5	O	2	24:tf	l5
4. POETOVIO	Z	4	l	2	25:lS	l3
5. POLENŠAK	Z	4	O	3	2l:25	l2
6. BAR GLORIA	Z	3	l	3	32:23	lO
7. APOLON 11	Z	3	l	3	29:24	lO
8. AS EVROAVTO	Z	3	l	3	l9:24	lO
9. CLUB 13	Z	3	O	4	2S:26	9
10. AC PARKETI	Z	3	O	4	24:26	9
11. PTUJ. GORA	Z	l	O	6	9:29	3
12. KENGURU	Z	O	l	6	S:3l	l
Miha Leben je bil v jesenskem delu prvenstva 1. lige MNZ Ptuj v dresu NK Rogoz-nica spet tisti stari, neustavljiv, dobro pripravljen, prodoren in hiter - prav takšen, kot je bil v vrstah Drave, kjer je začel nogometno pot.
Kakšna je vaša ocena po jesenskem delu prvenstva? Ali je trenutno četrto mesto stvarni pokazatelj moštva?
M. Leben: »Občutki so mešani. Z izkupičkom ne morem biti povsem zadovoljen, igre so bile boljše, kot bi lahko sklepali po rezultatih, toda za izgubo točk smo bolj ali manj krivi sami. Napake morda niso bile tako opazne, toda kakovostni tekmeci so jih znali unovčiti. A prav tako je pomembno spoznanje, da nas ni nihče na-digral. Ključ do uspeha je enotnost, moštveni duh.«
Zdaj je v vaši igri več kombinatorike,več nadzirate položaj kot v minulem obdobju ...
M. Leben: »Da. Napredek vidim tudi v stabilnosti NK Ro-goznica, v kadru, ki ga imamo na voljo in ki naj bi bil močnejši od tistega, ki se je v preteklosti boril za obstanek v ligi. Delati pa bomo morali še precej na
REZULTATI: 5. KROG: Rim - Bar			
Ring 3:l; 6.	KROG: Bar Saš - Ma-		
jolka 4:2, Bar Hobit Apače - Bar			
Ring 2:2, Mogg		- Rim 4:6, Vitomarci	
- Juršinci l	:2,	Poetovio Linde plin	
- MSM International 8:1, FC Ptuj -			
Mitmau 0:3; 7. KROG: Mitmau - Bar			
Hobit Apače 2:2, MSM International			
- FC Ptuj 1:3, Juršinci -			Poetovio
Linde plin 1:9, Majolka -			Vitomarci
6:2, Rim -	Bar Saš 0:2,		Bar Ring
- Mogg 2:l.			
l. POETOVIO LIN,	. Z	6 O l	39:9 IS
2. MAJOLKA	Z	6 O l	27ll lS
3. RIM	Z	5 O 2	34:l0 l5
4. BAR SAŠ	Z	5 O 2	29:l4 lS
5. FC PTUJ	Z	5 O 2	20:l4 lS
6. BAR RING	Z	4 l 2	15:12 13
7 MOGG	Z	3 O 4	2l:20 9
S. HOBIT APAČE	Z	2 2 3	l3:25 S
9. VITOMARCI	Z	2 O 5	ms 6
lO. MITMAU	Z	l l 5	9:26 4
ll. JURŠINCI	Z	l O 6	72Z 3
l2. MSM INTER.	Z	O O Z	4:48 0
	Danilo Klajnšek		
á à
Miha Leben (NK Rogoznica)
odpravi individualnih napak in prevzemanju odgovornosti. Naša glavna naloga bo dvigniti disciplino v igri in taktiko na še višjo raven, kajti prav v teh pripravah vidim veliko rezerve.«
Torej lahko računamo na še uspešnejše igre?
M. Leben: »Nedvomno imamo lepo izhodišče za prihodnost. Upam, da bomo vsi v klubu v naslednjem ciklusu še naprej nadaljevali v podobnem slogu.«
Vaš moto?
M. Leben: »Ko se srečate z zmago ali porazom, v obeh primerih ravnajte enako.«
Ivo Kornik
Od leve: Milan Baklan, Sebastijan Kelenc, Davorin Levanič, Luka Reisman, Tomas Bedrač, Nejc Korošec, Filip Jerenec, Rok Šalamun, Valentin Zupanič, Ladislav Sabo. Spredaj: Teo Prapotnik, Mario Kenda, Blaž Kuhar, Aljaž Sok, Martin Vrbančič, Marko Žuran.
Kasastvo • Znova uspeh v Italiji
Tekmovalec KK Lenart Zvonko Osterc je na dirkah v Italiji znova požel uspeh. Tokrat je v Trstu s kobilo Innamorata Trio, ki je v solastništvu z Jožetom Klemenčičem, osvojil tretje mesto. Na vajetih Italijana Augusta Borghettija je Innamorata Trio (2080 metrov) dosegla kilometrski čas 1:19,9.
NŠ
Rokomet • Turnir »Zvezde 09«
Ptujčani drugi v Beogradu
Miha Leben m NK Rogoznica
Ključ je enotnost
Intervju • Marko Sluga
»Moja bolezen je optimizem«
Foto: Aleksandra Jelušič
Marko Sluga: »Človek mora ostati vitalen, ne glede na leta. Prav zaradi tega sem se odločil za vete-ranstvo, saj na ta način ohranjam vitalnost. Zaradi gibanja se počutim varno (smeh).«
Ko govorimo o športu in ljudeh z mul ti talenti, potem se nedvomno moramo ustaviti pri Ptujčanu Marku Slugu in prisluhniti njegovi življenjski zgodbi, ki je tako osupljiva in barvita, kot je on sam. Za njim je zelo plodna poslovna in športna pot. Prepotoval je svet, se poskusil v mnogih športnih disciplinah, kjer je dosegal vrhunske rezultate, bil je pravnik, ekonomist, menedžer mnogih uspešnih firm doma in v tujini ter ustanovitelj prve IBM-šole, ki je bila ena izmed največjih in najuspešnejših na Balkanu. Upokojitev zanj ni pomenila poležavanja na lovorikah preteklih uspehov, saj se je na jesen svojega življenja strastno predal atletskemu veteran-stvu, kjer niza kolajno za kolajno. Še vedno rad pokuka v skrite kotičke sveta in se udeležuje vseh pomembnih veteranskih dogodkov. Pri 75 letih se odlično znajde za računalnikom, ki je njegov stik s svetom, saj prek spleta lahko danes rezerviraš marsikatero počitniško destinacijo ali pa komuniciraš s prijatelji iz vseh koncev sveta. Z veseljem se je udeležil pogovora za Štajerski tednik, kjer je za vas nanizal nekaj utrinkov iz svoje bogate zakladnice spominov.
V petek 20.11.2009 ste se pripeljali iz Ljubljane na Ptuj, saj ste bili skupaj z drugimi veterani atletike povabljeni v Mestno hišo k županu Štefanu Čelanu, ki vam je čestital za dosežke na svetovnih igrah v Avstraliji. Kakšna vez vas še povezuje s Ptujem?
Ptuj je moj rojstni kraj. Rodil sem se leta 1935 in do mojega šestega leta smo živeli na Ptuju. Oče je bil oficir v stari Jugoslovanski vojski, zato so ga leta
V novi športni dvorani pri Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru je bila slovesna razglasitev najboljših športnih posameznikov in ekip v Prekmur-ju in Prlekiji preteklega leta. O najboljših so v 46. izboru Vestnika glasovali športni novinarji in bralci tega pomurskega tednika ter poslušalci radia Murski val. Največ glasov so po pričakovanju dobili prekmurski športniki, z lepimi dosežki pa se lahko pohvalijo tudi Prle-ki, zlasti športnice. Med njimi se je na 2. mesto zavihtela atletinja Tina Jureš iz Bunčanov v občini Veržej. Je državna re-prezentantka, najboljša na 100 in 200 metrov pri mlajših članicah. Na EP v Litvi je na 200 metrov dosegla odlično 9. mesto, v prvi evropski atletski ligi na Norveškem pa je tekla v slovenski štafeti 4 x 100 metrov, ki je bila peta. Tretja med športnicami je bila Urška Potočnik iz Radomerja pri Ljutomeru. Kot
1941 aretirali in odpeljali na Borl, kasneje pa so vso družino deportirali v Srbijo. Prva tri leta smo živeli v Ribarski Banji. To so bili zelo nevarni in dramatični časi, saj nikoli nisi vedel, za katerim ovinkom te čaka nevarnost. Po teh krajih so neprestano krožili četniki, Bolgari, partizani, Nemci ... V prostorih bivše »banje« so Nemci naselili dom s cca. 700 izgnanci iz vseh vetrov, večinoma starejše ljudi. Slovenci so bili določeni za upravnike doma, zato je moj oče prevzel nalogo vodenja doma. Lahko si predstavljate, s kakšnimi problemi se je moral spopadati: prehrana, zdravstvena oskrba, osebne tragedije . Nekega dne so psi prinesli v vas Ribare glavo očetove tajnice, saj so jo nekaj dni pred tem
članica judo sekcije Partizana Ljutomer je v Kopru postala evropska kadetska prvakinja v svoji kategoriji (+70 kg). Odlična peta je bila na olimpijadi mladih na Finskem, nesrečno pa je izpadla v drugem krogu svetovnega kadetskega prvenstva v Budimpešti. V konkurenci športnih kolektivov se je na 3. mesto uvrstil kegljaški klub Radenska, za katerega nastopa eden najboljših slovenskih kegljačev Milan Kovačič iz Lo-garovcev (občina Križevci pri Ljutomeru). Radenska se je kot državni podprvak udeležila evropskega pokalnega tekmovanja v Skopju in s petim mestom častno zastopala slovensko kegljanje. Za razvoj kegljanja in doseganje izvrstnih tekmovalnih uspehov Radenske je zagotovo zaslužen legendarni Miro Ster-žaj iz Ljutomera, ki je v imenu kluba priznanje tudi prevzel.
Niko Soštarič
odpeljali četniki. Spominjam se svojih prvih šolskih dni, ki se niso najbolje končali, saj so že drugi dan ubili profesorja in tako se je pouk zaključil. V drugem razredu nam je uspelo vsaj 14 dni sedeti v učilnici, preden so nam zažgali šolo. Zaradi nevarnosti so nas leta 1943 preselili. Srečno smo prispeli v Po-žarevac v Zabelo, ki je bil znan po največjih zaporih v Srbiji. Naša družina ni bila v predelu zaporov, ki so bili pod stražo, naselili so nas v bivše zapore, kjer smo relativno mirno živeli do konca vojne. Tam sem končal tretji razred. Četrti razred pa je bil spet problematičen, saj so prišli Rusi, ki so se kakšnih štirinajst dni neusmiljeno borili z Nemci. Bilo je tako, kot da bi živeli med dvema ognjema. Razred sem uspel zaključiti po koncu vojne.
Kako ste kot otrok doživljali vse te tragedije, ki so se dogajale okoli vas?
Otroci smo na vojno gledali drugače kot odrasli. Ko so preko naših domov švigale granate, nam to ni vzbujalo strahu, temveč radovednost. Otroci smo namreč čez čas že po zvoku znali uganiti, iz katerega orožja je bil spuščen rafal in katera granata je preletela naše domove. Danes lahko rečem, da smo imeli veliko sreče, da smo preživeli, saj dejansko nisi nikoli vedel, kdaj bo tvoj dom zrušila kakšna granata, ki ni zadela svojega cilja. Življenje v Požarevcu se nam »mulcem« ni zdelo nič kaj nevarno. Veliko smo se igrali in nabijali žogo.
Kam vas je vodila pot po koncu vojne?
Leta 1945 smo se vrnili v Slovenijo. Spominjam se naše poti iz Požarevca na Ptuj. Naložili so nas na živilske vagone in do Ptuja smo potovali celih štirinajst dni. Na vagonih smo spali, kuhali, se igrali. Za nas otroke je bilo to nepozabno doživetje, saj je bila vsa družina na kupu, vključno z mačko in psom. Tako smo se vrnili v naše domače mesto Ptuj. Življenje po vojni ni bilo lahko. Živeli smo v hiši, ki je danes preureje-
na v Dom kulture - Muzikafe. Oče je bil advokat in že pred vojno je imel svojo advokatsko pisarno. Po vojni pa nikakor ni mogel opravljati svojega poklica. V tistih časih je bilo namreč zelo nevarno uveljavljati ali javno zagovarjati svoje mnenje. Moj oče je ob neki priložnost izjavil, da naj država poskrbi za svoje ljudi, ki so se borili za svobodo in naj ljudem, ki imajo poklic, omogoči odprtje trgovinic in delavnic. Državo pa morajo voditi intelektualci in pravniki. In zaradi te izjave kar šest let ni dobil dela. Šele leta 1952 je ugleden advokat Heli Modic uredil, da je oče dobil nazaj svojo pisarno.
Kakšna pa je bila vaša poslovna in življenjska pot?
Na Ptuju sem uspešno končal gimnazijo. Šel sem po očetovih stopinjah, kar pomeni, da sem se odločil za študij prava in leta 1957 končal pravno fakulteto. Kasneje sem se vpisal še na Ekonomsko fakulteto in jo leta 1961 tudi uspešno zaključil. Svojo prvo zaposlitev sem dobil v podjetju Intertrade, kjer sem se ukvarjal z mednarodno trgovino. Splet zanimivih okoliščin pa me je naposled pripeljal v računalniške vode. Kot manager sem vodil podjetje IBM direkcija, ki je servisiralo velike stranke, kot do bile SDK, Zvezna statistika, vojska, Jugosl. Zelenice ... Kasneje pa me je poslovna pot pripeljala v Nemčijo, v neko ameriško hčerinsko podjetje, kjer sem se zaposlil kot komercialni direktor. Firma se je ukvarjala z računalništvom.
V	firmi sem skrbel za zunanjo trgovino, zato me je poslovalna pot vodila v Afriko, Rusijo, Arabijo in Jugoslavijo. Na ta način sem prepotoval velik del sveta.
V	Jugoslaviji smo razvili veliko dejavnosti v okviru podjetja Metalka Ljubljana s 25 poslovalnicami in 230 zaposlenimi.
V	Nemčiji sem delal vse do leta 1991, ko sem se upokojil. Danes je moje življenje ves čas razpeto med Ljubljano in Mariborom, pogosto pa sem tudi na Ptuju, saj tesno sodelujem s Pokrajinskim muzejem Ptuj.
Kakšno vlogo v vašem življenju igra šport?
Šport mi je vedno zelo veliko pomenil. Že v mladosti sem bil zelo dober atlet. Kasneje sem dal atletiko nekoliko na stran in se kar dvajset let ukvarjal s tenisom. Bil sem kapetan Jugoslovanske veteranske teniške reprezentance. Na to obdobje imam zelo lepe spomine, saj smo igrali po celem svetu od Amerike do Južne Afrike, pa vse tja do Nove Zelandije.
V	tem športu sem dosegal lepe uspehe. Leta 1970 sem postal celo evropski prvak v dvojicah, večkrat pa sem bil tudi slovenski državni prvak. Po upokojitvi sem se ponovno podal v atletske vode, kjer tekmujem kot atletski veteran in se udeležujem pomembnih tekmovanj. Leži mi zelo veliko disciplin, a najboljši sem v metu kopja, metu krogle, skoku v višino, v teku čez prepreke in prav zaradi tega sem odličen tudi v mnogoboju.
Kmalu boste dopolnili 75 let, a ste zelo vitalni. Zaupajte nam vaš recept.
Včasih opazujem mlade ljudi, kako so negibljivi, že če mora s tal pobrati kakšno stvar, se ob predklonu zvija od bolečine. To seveda ni dobro. Človek mora ostati vitalen, ne glede na leta. Prav zaradi tega sem se odločil za veteranstvo, saj na ta način ohranjam vitalnost. Zaradi gibanja se počutim varno (smeh). Prav vsak dan si privoščim pol urice jutranje vadbe, štirikrat na teden pa treniram (dvakrat na teden treniram z utežmi, preostala dva dni pa treniram poskoke in mete). Skrbim za zdravo življenje, saj ne kadim, ne pijem in se zdravo prehranjujem ter uživam prehranske dodatke, ki mi pomagajo vzdrževati telesno ravnovesje.
Kakšen je vaš izkupiček iz letošnjih Svetovnih veteranskih iger v Sydneyju?
Izkupiček je zadovoljil moja pričakovanja, domov sem prinesel dve srebrni kolajni.
Če se ustaviva pri Avstraliji. Na to celino ste se kar velikokrat vračali, tako poslovno kot tudi prek športa.
V	čem je njena drugačnost in dopadljivost?
Hmmm . Po neki svetovni anketi je Avstralija dežela najprijaznejših ljudi, zato sem se na tej celini vedno odlično počutil. Fascinantno je tudi dejstvo, da v Avstraliji ljudje zelo pazijo na svoje stvari in jih znajo ceniti. Kamor koli se ozreš, so parki vedno brezhibno urejeni, nikjer ne vidiš kričečih grafitov, polomljenih klopi, poteptanih cvetličnih gred ali kakšnih drugih znakov vandalizma. Osebna kultura je na zelo visoki ravni. V Avstraliji sem si vsakič najel avto in vedno znova sem bil presenečen nad prometno discipliniranostjo, saj so ljudje zelo strpni in se dosledno držijo prometnih predpisov.
Katera zmaga za vas pomeni vrhunec atletske poti?
Nedvomno zlato na slovenskem državnem prvenstvu v deseteroboju v petdesetih letih in tretje mesto na jugoslovanskem prvenstvu. Zelo sem tudi ponosen na letošnje drugo mesto v Sydneyju, saj sem tekmoval s štiri leta mlajšimi konkurenti in se izkazal. To je zame zelo velika samopotrdi-tev. V metu kopja imam med veterani drugi najboljši rezultat vseh časov, kakor tudi vrsto državnih rekordov v drugih disciplinah.
Kakšno je vaše življenj-
sko vodilo?
Moj oče je večkrat rekel, da sva midva z mamo »bolna optimista«. Moje vodilo je optimizem. Nesmiselno se je obremenjevati in sekirati zaradi malenkosti, ker medtem zamudiš velike stvari.
Glede na to, da ste bili menedžer v podjetju IBM, ali sledite računalniškim novitetam?
Ko sem šel v pokoj, nisem imel računalnika, ker mi je stvar presedla (smeh). Moj sin, ki ima računalniško firmo, mi je nekega dne dejal: »Zdaj te imam pa dovolj!« Zato sem si nabavil računalnik in danes komuniciram prek e-pošte in uporabljam internet. Redno si prek interneta uredim najpomembnejše rezervacije za pot in bivanje. Tako je bilo tudi pri letošnjih rezervacijah za Avstralijo.
Od leta 1967 do leta 1969 ste bili profesor na Fakulteti za računalništvo v Ljubljani. Kakšne so vaše izkušnje s poučevanjem?
Na čas profesure imam zelo lepe spomine. V Radovljici sem ustanovil IBM-ovo računalniško šolo, ki je kasneje prerasla v eno izmed največjih šol na Balkanu. To so bili pionirski časi računalništva, saj v Jugoslaviji nismo imeli na razpolago prav nobene literature. Za šolo sem tako organiziral prevode učbenikov iz angleščine in nemščine v slovenščino. V nekaj tednih smo pripravili pri-bižno 15.000 strani literature.
Ali že delate plane za svetovne igre, ki bodo čez štiri leta v Italiji?
Ja seveda, pričakujem jih z velikim veseljem, a še prej bo veliko drugih pomembnih tekmovanj, ki se jih nameravam udeležiti.
Kako pa je z vašim veteranskim atletskim društvom, ki deluje v Ljubljani?
V Ljubljani je veteranstvo zelo dobro organizirano. Tudi sam sem zelo aktiven, saj so mi dodelili funkcijo podpredsednika. Veterani se redno srečujemo in pridno treniramo. Moram pa povedati, da smo v zelo dobri navezi s ptujskimi veterani in se krasno razumemo. Veliko treningov opravim s ptujskim veteranom Mikijem Prstecem, s katerim se dobivava v Mariboru.
Ali je Slovenija naklonjena veteranstvu in nasploh športu?
Slovenija je izrazito nenaklonjena veteranskemu športu. Imamo namreč veliko odličnih športnikov, ki zaključijo svojo profesionalno kariero, pa jih veteranstvo ne pritegne, saj vedo, da ne morejo pričakovati nikakršne podpore. Ker sem bil deset let aktiven član avstrijskega veteranskega tenisa (vodja državnih prvakinj 50+) in igral v njihovi moštveni zvezni ligi, lahko opozorim na razlike v odnosu do veteranstva. Že v tistih časih je avstrijska teniška zveza namenila svojim veteranom okoli 1.000.000 tedanjih šilingov (okrog 72.000 evrov). O tem lahko pri nas veterani samo sanjamo. V tujini je vete-ranstvo veliko bolj cenjeno in ga zelo vzpodbujajo. Zelo sem bil navdušen in ganjen ob gesti ptujskega župana, ki je veteranom pripravil sprejem in jim čestital ob dosežkih, to je res lepa gesta. Gospod Čelan je v svojem govoru povedal, da so veterani vzor mladim, da nikoli ni prepozno za uspehe in za ukvarjanje s športom. Ljudje se morajo poistovetiti z dobrimi vzori in ne s slabimi.
Aleksandra Jelušič
Športnik Pomurja
Uspesni tudi športniki iz Prlekije
Prejeli smo
Odprto pismo okoljskemu ministru Karlu Erjavcu
Spoštovani g. minister! Ker več kot očitno ne gre drugače, sem se kot župan občine Ormož in nekdanji poslanec odločil napisati Vam odprto pismo.
Več kot 1 mesec namreč občina Ormož prosi za sprejem pri vas. Ne le, da nismo sprejeti in najbrž tudi ne bomo, predvsem je žalostno, da niti ne odgovorite.
Kot vam je najbrž znano g. minister, je v Ormožu leta 2006 prišlo do zaprtja Tovarne sladkorja (TSO), kar ima posledice v širši regiji. Kmetje, ki so pridelovali sladkorno peso so tako čez noč izgubili pomemben vir dohodka in potrebno je bilo poiskati nadomestno dejavnost. S pomočjo Ministrstva za kmetijstvo( MKGP), se je občina že v letu 2005 lotila priprave dokumentacije za gradnjo namakalnega sistema na nekaj manj kot 500 ha površin. Predvidoma naj bi na namakalnih površinah kmetje pridelovali vrtnine in semenske vrste rastlin.
V pripravi dokumentacije so bile pridobljene notarsko overjene izjave o uvedbi namakalnega sistema na več kot 80% predvidenih namakalnih površin. Zakon o kmetijskih zemljiščih (ZKZ) namreč določa, da je za uvedbo agromelioracijskih ukrepov, kot je na primer namakanje, potrebno pridobiti soglasja za najmanj 80% površin, ki jih bo ukrep zajel. V letu 2008 je bil objavljen tudi pravilnik o uvedbi velikega namakalnega sistema, ki ga je izdalo MKGP in ki določa občino Ormož, kot investitorja. Občina je poleg plačila vse potrebne dokumentacije v višini več
kot 85.000,00 EUR zagotovila tudi sredstva za plačilo DDV v višini 300000,00 EUR. Vse to v skrbi, da pomagamo k dvigu proizvodnje hrane v RS in pomagamo kmetijstvu na našem področju. Vlogo za izdajo gradbenega dovoljenja smo oddali 30.9.2009 na UE Ormož. Toda po 19 dnevih smo prejeli od UE Ormož dopis, da je naša vloga oddana na MOP in sicer na direktorat za prostor, ker da gre za objekt državnega pomena. Dne 2.11.2009 je občina prejela dopis MOP-a, da naj vlogo dopolnimo s služnostnimi pogodbami za vsa zemljišča, na katerih bo potekala gradnja namakalnega sistema. Zahtevo za dopolnitev vloge je podpisal g. Baumkirchner, višji svetovalec. Dne 23.11.2009 smo na MOP dostavili notarsko overjene izjave lastnikov, da se strinjajo z uvedbo namakalnega sistema. Istega dne so nam na MOP - direktoratu za prostor na sestanku v prisotnosti ge. Gordane Ljubič, vodje sektorja za graditev, povedali, da to ni dovolj in da moramo imeti poleg overjenih izjav o uvedbi namakalnega sistema, še notarsko overjene služnostne pogodbe. Na opozorilo, da druge UE izdajajo gradbena dovoljenja na podlagi overjenih izjav je ga. direktorica odgovorila, da bo pač to preslišala, da pa občina Ormož mora dopolniti vlogo z overjenimi služnostmi. Zanimivo je, da so se iz direk-torata za prostor po pojasnilo
obrnili na MKGP, ki jim je takoj dne 1.12.2009 odgovorilo, da je postopek v zvezi z agromelioracijami urejen v ZKZ in da v 30 letih niso naleteli na problem, ki ga sedaj izpostavlja MOP. Zanimivo je tudi dejstvo, da je pred kratkim DS organiziral javno razpravo o novem ZKZ, ki bo celo predvidoma zmanjšal delež zemljišč, katerih lastniki se morajo strinjati z uvedbo namakalnega sistema na 67% in da na razpravi ni bilo nikogar iz MOP-a, ki bi izpostavil problem, na katerega smo naleteli pri izdaji gradbenega dovoljenja v Ormožu.
Skratka, ker služnosti za vsa zemljišča iz različnih razlogov nikakor ni možno dobiti, to z drugimi besedami pomeni, da ni možno dobiti gradbenega dovoljenja in da tako ni možno priti do sredstev EU. Direktorica direktorata pa je med drugim povedala, da pa bo gradbeno dovoljenje izdano, če tako odloči minister.
Da gradbenega dovoljenja ne bomo dobili izhaja tudi iz dopisa MOP-a z dne 8.12.2010 s spodaj podpisanim dr. Markom Pavlihom, generalnim direktorjem direktorata za prostor.
Spoštovani g. minister. Veliko ljudi je izgubilo delo v zadnjem letu. Veliko ljudi se postavlja v vrste pred Rdeči križ in Karitas. Vi kot pomemben član vlade, pa nimate 5 minut časa, da bi sprejeli nepomembnega župana ene izmed
manj razvitih občin, da vam razloži nesmiselnost početja vaših uradnikov na direktoratu za prostor. To, da se poleg izjav o uvedbi namakalnega sistema zahtevajo še ene notarsko overjene izjave, ki se jim samo drugače reče, je nesmisel vseh nesmislov, ki jih je v tej državi očitno veliko. Pisali smo tudi v kabinet predsednika vlade, pa tudi od tam do danes po več kot enem mesecu še nimamo nobenega odgovora.
Zato vas javno g. minister sprašujem, kaj naj naredimo. Zakaj ZKZ določa, da je potrebnih za 80% pokritosti zemljišč z izjavami, če MOP potem zahteva 100% služnostih pogodb od vseh lastnikov. V praksi to pomeni, da ni možno izpeljati projekta. Ni ga mogoče izpeljati, ker vsi lastniki nikoli ne bodo podpisali služnostnih pogodb.
Pismo pošiljam slovenski javnosti, ker menim, da mora vedeti, kako delajo predstavniki ljudstva. Na eni strani sprejemajo Zakon o razvojni pomoči Pomurju, po drugi strani pa naredijo vse, da se prepreči ta isti razvoj. Državljani pa naj bodo ob vsem tem še srečni, kot smo lahko slišali ob novoletnih željah. Kdor more, naj razume. S spoštovanjem! Alojz SOK, dr. vet. med., župan OBČINE ORMOŽ Ormož, 31.12.2009
Zakonski in družinski center Midva
Sem sploh ločena?
Z možem sva se pred letom dni ločila. Življenje z njim je bilo zelo težavno. Pil je, me velikokrat udaril, bil je pogosto grob do otrok in lahko bi še naštevala. Poiskala sem si drugega moškega in začela novo življenje, vendar se je po ločitvi vse skupaj še samo zapletlo. Po leto dni še vedno noče iz hiše. Grozi mi, hodi za mano in pravi, da sem še vedno njegova last, da papir ničesar ne spremeni, saj sva poročena cerkveno. Meni se vse to zdi že bolno. Rada bi si uredila življenje po svoje. Novi partner že obupava in mislim, da ne bo dolgo vzdržal. Kaj naj naredim?
Lepo pozdravljeni!
Vaš bivši mož se bo moral sprijazniti z dejstvom, da sta ločena in da se je vajina skupna pot končala. Sami čutite, da tako ne zmorete več. Ločitev ni samo papir, kajti papirjev ni težko urediti, čutenja, ki vaju vežejo, pa bodo vztrajala še zelo dolgo. Minejo leta, da se ljudje poberejo po ločitvi. Zato verjamem, da tudi vam ni lahko. Iz zgodbe je čutiti strah, obup in negotovost. Že stavek, da ste vi njegova lastnina,presega vse meje. Vaš bivši mož je izgubil
občutek za mejo med sabo in drugimi. Dovolite si zaključiti ta odnos - zaradi sebe.
Čas bo prinesel odgovor in sčasoma boste tudi toliko predelali stisko, ki je trenutno še med vama, da se bodo stvari uredile. Ko se boste odločili oz. ko ne boste zmogli več na tak način, boste našli način, da rešite zaplet med vama. Zelo sta še vezana v odnosu, zato ne zmoreta zapustiti drug drugega. Na papirju sta ločena, čutenja pa so še zelo živa in zavezujoča. Ne začutite dovolj jeze. Ko boste
začutili, da vam dela krivico, da vas ponižuje, zlorablja in sramoti, boste potegnili črto.
Predvsem pa si vzemite čas zase, se umirite in razmislite, kaj je smiselno za vas in kaj si želite vi. Sledite sebi in svojim občutkom. Niste njegova last. Dovolite si začutiti, da vam ni potrebno več živeti na tak način. Odločili ste se za ločitev, ker se hoteli sebi in svojim otrokom ponuditi boljše življenje. Samo dovoliti si morate zaživeti drugače.
Želim vam vse dobro in srečno v prihodnje!
Sabina Stanovnik,
spec. zakonske in družinske terapije
Od tod in tam
Polzela • Ostijarej na dnevu košarke
Foto: Simeon Gčnc
V soboto 26. decembra, je v Polzeli potekala zaključna prireditev Košarkarske zveze Slovenije, zdaj že tradicionalni in spektakularni Dan slovenske moške košarke, na katerem so s povabilom organizatorja sodelovali tudi pevci in pevke mešanega mladinskega pevskega zbora Osti jarej iz Vidma pri Ptuju pod vodstvom Dejana Rihta-riča. Ti so pred glavnim dogodkom večera, članskim obračunom košarkarjev vzhoda in zahoda, ki igrajo v slovenski Telemach ligi, zapeli slovensko himno, med tekmami mlajših selekcij pa so predstavili tudi del svojega zadnjega velikega in zelo odmevnega projekta Thank you for the Music. Mladi pevci so tako zaključili še eno zelo uspešno leto v svojem skoraj petletnem delovanju (obletnica bo aprila), kjer so se javnosti predstavili na kar nekaj odmevnih nastopih.
Simeon Gonc
Velika Nedelja • Žive jaslice
Foto: S. Spindler
Kolpingova družina župnije Velika Nedelja je v sodelovanju s kulturnim društvom Simona Gregorčiča iz Velike Nedelje in z vokalno skupino Tisa tudi letos izvedla žive jaslice. Predstavi sta bili na ogled v soboto in v nedeljo, 26. in 27. decembra na prostem za velikonedeljskim župniščem. Besedilo in režija sta delo Antona Žumbarja, strokovni pregled teksta pa je opravil prior križniškega reda in velikonedeljski župnik Janko Štampar. Po hribčku za župniščem je bilo predstavljenih pet prizorišč: Nazaret, mesto Betlehem, Herodova palača, hlevček in pod njim čreda ovc s pastirji. V predstavi s sodobnimi daljinskimi mikrofoni, pri pripravi prizorišč, pripravi kostumov, rekvizitov in toplih napitkov je sodelovalo nad osemdeset ljudi.
Stanka Špindler
Skorišnjak • Jubilej Janeza Vidoviča
Foto: zasebni arhiv
Sredi lepega decembrskega dne smo se cerkveni pevci odpravili k Janezu Vidoviču iz Skorišnja-ka, pevcu, ki je dolga leta pel pri maši, dokler mu je zdravje to dopuščalo. Dopolnil je 90 let in v teh
dneh slavil tudi svoj god. Ko smo prišli, smo mu zapeli pesmi, ki jih je sam neštetokrat prepeval. Ob pesmi Marija skozi življenje so mu spolzele solze in mrmral je z nami, na obrazu sta odsevala ganjenost in obenem veselje. Dogovorili smo se, da gremo k njemu za kakšno urico, a se je nadaljevala pesem za pesmijo, obložena miza je vabila, tako da smo se poslovili šele pozno ponoči. Domačim se prisrčno zahvaljujemo, našemu kolegu pevcu pa želimo, naj ga čuva Bog in angel varuh naj mu stoji ob strani.
Anica Zavec
Kuharski nasveti
Ajdova kaša
Ajdo so prvič omenili v 10. stoletju Kitajci, v Rusiji pa so še danes največje z ajdo posejane površine na svetu. Ajda botanično sploh ni žito, vendar jo v kuhinji uporabljamo kot žito ali kot nadomestek žit, sploh riža. Dišeči cvetovi ajde dajejo okusen in zelo cenjen med, ki ga uporabljamo tudi v alternativnih oblikah prehrane. Trikotna ajdova semena imajo trdo ovojnico, ki jo moramo pred uporabo odstraniti.
V	kuhinji najpogosteje uporabljamo ajdovo kašo, ki se ponaša z izrazitim tipičnim okusom, ki spominja na orehe in se ujema z zelenjavo, kot je paradižnik, paprika, šalotka, por, z vloženimi gobami in svinjino.
Hranilna vrednost ajdove kaše
V	100 g ajdove kaše je 12 g beljakovin, 2 g maščob, 73 g ogljikovih hidratov, vlaknine, vitamini B in mineralne snovi (2 mg natrija). Posebej cenjene so beljakovine ajde, ki so sestavljene iz visoko kakovostnih aminokislin. 100 g ajdove kaše človeškemu organizmu prispeva 335 kcal energije in glede energijske vrednosti spada med povprečna živila, vendar je cenjena zaradi visoke nasi-tne vrednosti.
Uporaba
Ajdovo kaša nam ponuja veliko možnosti uporabe. Neku-hano lahko pred uporabo na suho prepražimo v večji kozici, da se nekoliko odišavi in dobi izrazitejši okus po orehih.
Najpogosteje ajdovo kašo kuhamo. Pred kuhanjem jo preberemo, dobro splaknemo z mrzlo vodo in damo kuhat v hladno vodo, da škrob enakomerno nabreka. Kuhamo jo le slabih 10 minut, da je še čvrsta na ugriz. Tako kuhano lahko uporabimo kot jušni vložek pri čistih juhah, posebej pri čisti juhi iz svinjine in goveji juhi. Lahko jo skuhamo le do polovice in jo uporabimo za priloge h glavnim jedem ali za nadeve mesnim in zelenjavnim jedem. Danes jo cenimo kot sestavino številnih uvodnih jedi, ko jo pripravimo v kombinaciji z drugimi živili, predvsem svežo zelenjavo in mesninami ter ponudimo kot uvodno predjed.
Ajdovo kašo pri nas uporabljamo kot zakuho pri čistih mesnih juhah, skupaj z gobami in čebulo dobimo odlične priloge ali samostojne jedi, kuhana je v kombinaciji z orehi primeren dodatek za sladke jedi. Od živil se ajda ujema tudi s skuto. Tako poznamo številne jedi s to kombinacijo.
Ajdova kaša pa je sestavina številnih kašnatih klobas in po dobrih kašnatih klobasah iz ajdove kaše slovimo prav v tem delu Slovenije.
Ko nam zmanjka idej, kaj pripraviti iz ajdove kaše, nam prav pride ajdova moka. Ajdovi žganci so najbrž najpogostejša in najbolj znana jed iz ajdove moke. Številne ajdove pogače, omlete, cmoki s skuto pa so zagotovo odsev cenjenosti teh jedi v slovenski kulinariki.
Za ajdovo kašo v listih glavnatega ohrovta potrebujemo: 10 manjših listov ohrov-ta, slan krop, 10 dag ajdove
Tačke in repki
Hišni kunec in težave
Nabralo se je kar nekaj različnih vprašanj glede zdravstvene problematike pri domačih kuncih.
Lastniki pogosto navajajo težave z zobovjem in zanima jih, kako bi se stvari uredile. Precej je vprašanj o prehrani, katero zelenjavo lahko dajemo kuncem, po kateri hrani lahko pride do napenjanja, ali se priporoča dodajanje vitaminov v hrano in podobno. Bralka in Ormoža piše, da ima njen kunec zelo rad sladkarije in ali je hudo narobe, če mu jih daje, npr. napolitanke.
Kuncu rastejo zobki neprestano. Če imajo zobki, spodnja in zgornja čeljust pravilen anatomski položaj, si kunec med žvečenjem hrane, predvsem sena, zobke enakomerno brusi. Koristne za zobke so tudi razne vejice dreves, npr. leske, jablane. Če podrobno opazujemo majhnega dolgouščka, lahko vidimo, kako bliskovito grizejo zgornji in spodnji zobki vejice in seno in se ob tem premikanju naprej in nazaj tudi enakomerno brusijo.
Težave lahko nastanejo, če hranimo živalco samo z že pripravljenimi briketi, ki so sicer super in odlična hrana in jo imajo zelo radi, vendar
jih hitro nasiti in potem več nimajo volje jesti sena. Če sprednji zobki, ki jih imenujemo sekalci, preveč zrastejo, kunec ne more več jemati hrane in pogosto tudi ne zapreti ust. Že v 14 dnevih lahko sekalci tako zrastejo, da kuncu onemogočijo jemanje hrane. Takrat ga je potrebno peljati k veterinarju na brušenje sekalcev. Napisal sem brušenje, ker jih lahko s posebnimi kleščami tudi poščipamo, čeprav pri ščipanju vedno preti nevarnost, da zobek vzdolžno poči do korenine. Z brušenjem s posebnim brusilcem z
Foto: Emil Senear
kaše, 30 dag jurčkov, 1 žlico masla, 1 manjšo čebulo, sol, popre, peteršilj, 2 jajci in legir (2 rumenjaka, 2dl kisle smetane). Liste ohrovta očistimo in jih na hitro blanširamo oz. kuhamo 1 do 2 minuti v slanem kropu in ohladimo. Posebej na maslu prepražimo fino sesekljano čebulo, dodamo na lističe narezane jurčke ali druge gobe, rahlo pražimo ter začinimo s soljo, poprom in peteršiljem. Tik pred koncem dodamo raz-žvrkljani jajci in pražimo tako dolgo, da zakrkneta. Nadev ohladimo. Ohrovtovim listom po potrebi izrežemo glavno žilo, večje prerežemo na polovico. Na sredino lista damo pripravljen nadev in zavijemo v obliki sarme. Zavitke položimo v pekač, prelijemo z legir-jem in v pečici pečemo 10 do 15 minut pri temperaturi 180 do 200 °C.
Solato iz ajdove kaše pripravimo tako, da ajdovo kašo preberemo, operemo in skuhamo v slani vodi. Kuhano odcedimo in temeljito spla-knemo s hladno vodo. Posebej narežemo na majhne kocke paradižnik in zeleno ter rumeno svežo papriko. Zelenjavo dodamo k ohlajeni kaši, prilije-mo navaden jogurt, po potrebi kisamo in solimo ter ponudimo kot hladno uvodno jed ali kot samostojno malico. K tej
diamantnim rezilom pa lahko zobke brez nevarnosti pobru-simo na želeno velikost.
Pogosto so vzrok težavam v jemanju hrane tudi anatomske prirojene nepravilnosti na zgornji ali spodnji čeljusti ali težave s kočniki. Takrat je potrebno RTG slikanje zobovja in kasneje verjetno operativna korektura čeljusti oziroma puljenje problematičnih zob, če je seveda to izvedljivo. Največ izkušenj z omenjeno problematiko ima dr. Joško Rač-nik na Veterinarski fakulteti v Ljubljani.
Jedilnik kunca lahko popestrimo z različno zelenjavo: korenjem, zeleno, bučkami, brokolijem, listi solate in drugim. Bolj moramo biti previdni, če dodajamo zelje ali ohrovt, saj lahko povzročita napenjanje živali. To se lahko zgodi, če naenkrat ponudimo odrasli živali zelje ali ohrovt: boljše je, da na to vrsto hrane kunca navadimo že v zgodnji mladosti. Pogosto pozabljamo, da mora imeti kunec stalno na voljo svežo pitno vodo. Ljudje zmotno mislijo, da ku-
Foto: OM
osnovi lahko dodamo še v kisu vložene gobice, vložene kalčke in sladko koruzo.
Ajdovo kašo pa si lahko pripravimo tudi s kislim zeljem. Pripravimo jo tako, da pol kilograma zelja damo kuhat in dodamo manjši kos sveže svinjine. Ko je meso do polovice zmehčano, dodamo 15 do 20 dekagramov ajdove kaše, ki jo lahko prej vsaj 10 minut namočimo. Posebej na maščobi svetlo prepražimo sesekljano čebulo, dodamo moko, in ko rahlo porumeni, dodamo sesekljan česen in prilijemo k zelju. Zelje po potrebi solimo, dodamo še mleto kumino in sesekljan peteršilj.
Oblečena sesekljana pečenka z ajdovo kašo
Mleto meso zdušimo na majhni količini maščobe, začinimo s soljo, poprom in vegeto. Ohlajeni masi dodamo pest kuhane ajdove kaše, razžvr-kljano jajce, za lep videz lahko na kocke narezano korenje in malo graha. Polovico listnatega testa (iz zavitka) razvalja-mo, nanj položimo iz prejšnjih sestavin oblikovano štruco, zavijemo v testo in damo v primeren pekač na peki papir. Po želji po vrhu testa naredimo okraske iz koncev listnatega testa. Pečemo pri 180 do 200 stopinjah.
Vlado Pignar
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik. si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
nec ne pije vode, ker je dobi dovolj v zelenjavi.
Zrnje pšenice, koruze, ovsa, rži ni najprimernejša hrana, saj je nasitna in redilna, tako da lahko pride do težav z zobmi, ker kunec neha jesti seno in še zredi se. Kar se tiče dodajanja vitaminov v prehrano, načeloma pri pestri zelenjavni prehrani ni potrebno. So pa na tržišču kvalitetni vitaminski pripravki, ki pa jih uporabimo po veterinarjevem nasvetu.
Kar se tiče sladkarij, niso primerne za hranjenje kuncev, čeprav imajo le ti radi nekaj sladkega. Najprimernejše je, da je osnovna hrana trava, seno in zelenjava. To je hrana, ki je še najbolj podobna hrani zajcev, kunčevih divjih sorodnikov. Briketirana hrana nam sicer zelo olajša prehranjevanje kunca, vendar jo moramo dozirati previdno, da bo kunec zaradi prej omenjenih vzrokov še vedno jedel seno. Emil Senčar, dr. vet. med.
Od tod in tam
Ptuj • Zlata poroka Cafutovih
Foto: arhiv
Marija in Anton Cafuta iz Ptuja sta 26. decembra
2009 praznovala zlato poroko. Prvič sta se poročila 26. decembra 1959■ Marija oziroma Marica, kot jo kličejo domači, se je rodila 26. maja 1936 v Gradiščah pri Cirkulanah, Anton oziroma Tonček pa se je rodil 9- januarja 1936 v Mariboru. Marija je bila delavka Agisa Ptuj, Anton pa dispečer v Zdravstvenem domu Ptuj. Oba sta že nekaj časa v pokoju. V zakon u sta se jima rodili hčerki, v jeseni življenja pa ju razveseljujeta vnukinji in vnuk.
KM
Podlehnik • Zlatoporočenca Krajnc
Foto: ZG
V lanskem letu, 6. februarja. sta praznovala 50 let skupnega življenja Tilika (rojena Krajnc) in Franc Podgoršek iz Stanošine. Poročne zaobljube pa sta obnovila šele po zahvalni nedelji ob praznovanju zakoncev jubilantov, ki jih je opravil domači župnik p. Janko Gašparič. Njuno življenje teče tiho in skromno na manjši kmetiji. Oba zelo rada delata na vrtu, polju in okrog hiše. Po končani OŠ v Podleh-niku je Tilika ostala doma in pomagala staršem, Franc pa se je zaposlil v gradbeništvu na Ptuju, kjer je delal do upokojitve. V zakonu so se jima rodili štirje otroci: Verica, Marija, Zlatko in Branko. Imata sedem vnukov ter dva pravnuka Leona in Luka.
Zdenka Golub
Slovenija • Igrače za bolne otroke
Foto:DB
Uredništvo revije Ringarajine iskrice in spletnega portala Ringaraja.net je v septembru skupaj s Pezom povabilo otroke iz vrtcev in šol k sodelovanju v dobrodelni akciji Pezovo obdaRajanje. Za
cilj akcije so si zastavili obdariti otroke, ki so praznične dni preživljali v bolnišnicah. Skupaj so zbrali kar 4939 ročno izdelani igrač, ki so jih poimenovali »mehki objemčki«, z njimi pa so polepšali novoletne praznike otrokom v bolnišnicah. Šolarji in otroci iz vrtcev so s pomočjo mentorjev ustvarjali igrače po svoji domišljiji in zamislih. Šlo je za "prijatelje", ki so med prazniki delali družbo otrokom v bolnišnicah in v objemu katerih so se ti počutili varneje. Izdelke so predali slovenskim bolnišnicam v zadnjih dneh decembra.
Dženana Bečirovič
Na valovih časa
Okoli sveta (23) • Piše: Filip Kovačič
Treking med vulkani
Tongariro - treking med vulkani
Foto: Filip Kovačič
Bil sem navdušen, imeli so prav. Prečkanje Tongarira, kot se imenuje, je gotovo najboljši treking, ki sem ga kdajkoli naredil. Vse je bilo super, razen gneče. Enostavno je bilo preveč ljudi, saj treking sam, če ne upoštevam vzpona na vulkan, ni posebno zahteven. Potrebna je le vztrajnost in malo kon-dicije. Prečkanje fantastične pokrajine treh vulkanov naj bi trajalo od 7 do 9 ur, vzpon in povratek na vulkan Mt. Ngau-ruhoe pa še dodatne tri ure. Na srečo se vsaj večina ljudi ni odločila za vzpon na vulkan. In bolje je bilo tako, ker je bil vzpon v bližino vulkanskega
Krvodajalci
28. september - Bojana Pajtler, Gode-ninci 42; Simon Meško, Vičanci 5; Valerija Gregorec, Grajenščak 25/c; Miran Kolednik, Gorišnica 76; Mile Delmo, Panonska 1, Ptuj; Srečko Krajnc, Muzejski trg 2/a, Ptuj; Milan Muršec, Vitomarci 30/a; Jože Kozel, Zg. Gru-škovje 18; Veronika Kodrič, Stojnci 31; Martin Polak, Starše 55/b; Marija Tašner, Ločič 25; Viktor Bakač, Rimska pl. 3, Ptuj; Angela Forštnerič, Hvaletinci 2; Damir Bušljeta, Zg. Hajdina 129; Branko Mohorko, Apače 284; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Mirko Danko, Novinci 28.
1. oktober - Borut Megla, Osluševci 51; Mirko Horvat, Podgorci 62; Robert Majč, Cvetlična 2, Ormož; Aleš Petrovič, Podvinci 124/a; Simona Brajlih, Zg. Hajdina 107/a; Kamilo Kronvogel, Črmlja 7; Alenka Bukovič, Ul. 5. Prekomorske 9, Ptuj; Irena Korent, Črmlja 20; Vojko Šohar, Zgornja Hajdina 202; Janko Kodrič, Bukovci 92/a; Jelka Petek, Dornava 142/a; Gorazd Kozoderc, Skorba 51; Andrej Vrabl, Placar 57; Zdravko Vindiš, Zlatoličje 91; Srečko Toplak, Vičanci 98; Jože Korent, Črmlja 20; Edvard Lubec, Biš 43; Irena Rola, Črmlja 12/a; Slavica Škrinjar, Turški Vrh 14; Danijel Mihelak, Črmlja 4; Srečko Ro-škar, Biš 53; Srečko Kuzminski, Stojnci 143; Damjan Štrucl, Mestni Vrh 106/b; Gabrijela Meško, Trnovski Vrh 16; Violeta Kancler, Kolodvorska 1, Pragersko; Daniel Petrovič, Podvinci 124/a.
Krvodajalci
5. oktober - Vilijem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Drago Škvorc, Godeninci 28/a; Miran Zavec, Mala Varnica 8; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 35, Cerkvenjak; Katarina Petrovič, Dragovič 8; Robert Pondelak, Zg. Pristava 12/a; Daniel Bec, Sakušak 24; Martin Prevolšek, Čermožiše 45/c; Marko Reš, CMD 10, Ptuj; Franc Križnjak, Veliki Vrh 84; Marija Belšak, Moškanjci 7; Nežika Šam-perl, Spuhlja 28; Matic Prevolšek, Čermoži-še 45/c; Peter Caf, Gomila 11; Ciril Pišek, Gerečja vas 40/e; Božana Bedenik, Ptujska Gora 56; Matevž Žgavc, Mestni Vrh 74/a; Damijan Cebek, Draženci 14/b; Danica Jelen,
kraterja precej naporen, še zlasti vzpon je bil neprijazen za moje treking čevlje. Če nimaš prave obutve, je bolje da se na ta vulkan ne odpraviš. Je prenevarno. Strmo vulkansko melišče z ostrim kamenjem je nam vsem povzročalo velike težave pri vzponu, dva koraka naprej in en zdrsa! Da ne omenjam povratka po strmini, ki je nekaterim povzročal še več težav. Že v vznožju je tabla, ki pohodnike opozarja, da je vulkan še na pol aktiven in da je nevarnost zastrupitve, saj se rahlo kadi iz njega. Na vrhu res lahko zaznaš močan vonj po žveplu. Čez dober teden je
eden izmed sosednjih vulkanov eksplodiral. Na srečo so to pričakovali in ni bilo žrtev.
Moji treking čevlji so bili še dolgo zatem v slabem stanju, moje telo pa si je kar hitro opomoglo. Bilo pa je noro dobro. Vzpon na vulkan je bil resnično naporen, pa vseeno vreden truda. Povratek pa ... , to pa je bilo pravo deskanje po melišču, s konstantno nevarnostjo padca na ostro kamenje. Francoz Arthure, poklicni ragbijaš, ter jaz sva ga opravila v dobrih 20 minutah norega teka oziroma surfar-skega spusta po strmini. Prašna in z dekagrami kamenja v čevljih, a hvala bogu v enem kosu, sva prispela ob vznožje. Ker je Arthure imel ob štirih popoldne avtobus nazaj v svoj hostel, je poln kondicije hitel in jaz sem ga nekako poskušal spremljati. Itak pa mi počasnejša hoja na splošno ne ustreza. Treking, skupaj z vulkanom, sva opravila v sedmih urah. Pokrajina je bila fantastična, nerealna, marsovska. Prelivajoče barve vulkanov, kadeči kraterji, smaragdna vulkanska jezera ... Zdaj res vem, zakaj snemajo na tem prostoru toliko filmov.
Nadaljevanje prihodnjič
Vulkansko jezero Tongariro
Foto: Filip Kovačič
Zg. Gruškovje 57; Marica Vidovič, Dolena 19/c; Martina Pšeničnik Mesar, Stari grad 39, Makole.
7.	oktober - Sandra Janžekovič, Polen-ci 11/b; Mateja Cep, Majšperk 60/b; Matic Feguš, Dežno pri Podlehniku; Klaudia Ve-gmaher, Markovci 93/a; Saša Zavratnik, Go-rišnica 76; Sanja Vidovič, Spodnji Leskovec 11; Urška Mihalinec, Gorišnica 34; Domen Merc Kunej, Dežno pri Podlehniku; Lorisa Avguštin, Koritno 8/a, Majšperk; Matic Bez-jak, Breg 37, Majšperk; Matjaž Korošec, Mali okič 5, Cirkulane; Petra Filipič, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Darja Habjanič, Orešje 105; Janez Bezjak, Vodova 10, Ptuj; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b; Jan Gregorec, Osojnikova c. 21, Ptuj; Barbara Šilak, Dornava 29; Jernej Bratuša, Turški Vrh 1/b; Rok Ciglar, Potrčeva cesta 40, Ptuj; Monja Merlak, Čučkova ul. 9, Kidričevo; Katja Muršič, Moškanjci 67/a; Mojca Brglez, Majšperk 10; Maja Grahel, Krčevina pri Vurbergu; Tea Horvat, Pobrežje 92/a; Rok Vaupotič, Stanošina 12, Podleh-nik; Primož Ciglar, Mezgovci ob Pesnici 3; Alenka Valentin, Vodova 10, Ptuj; Nuša Čre-šnik, Anežlova ul. 20, Ptuj; Boštjan Štajnber-ger, Žetale 94; Lara Petek, Potrčeva cesta 70, Ptuj; Ana Brenčič, Ulica Jožefe Lackove, Ptuj; Sanja Coric, Potrčeva cesta 48, Ptuj; Jasmina Rep, Breg 7, Majšperk; David Kmetec, Slovenja vas 38/b; Rok Smolinger, Zlatoličje 9/d; Kristjan Majer, Drbetinci 11, Vitomarci; Vesna Rojko, Prešernova ul. 13, Ptuj; Klementina Bedenik, Žetale 56.
8.	oktober - Rado Marčec, Trška 6, Središče ob Dravi; Milan Plohl, Rucmanci 48; Emil Pravdič, Rucmanci 6; Boris Šalami-ja, Vičanci 96/a; Roman Horvat, Rucmanci 9/a, Sveti Tomaž; Tonček Cenar, Mezgovci 55; Franc Lovrenčič, Krečvina pri Vurbergu; Natalija Frajnkovič, Strmec pri Polenšaku; Ivan Kolenič, Sakušak 15/a; Vesna Šala-mija, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Stanko Polič, Vintarovci 76; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Renata Majer, Bukovci 115; Natalija Korent, Črmlja 12, Trnovska vas; Sergej Rimele, Štrafelova 34, Ptuj; Matej Purg, Ul. Jožefe Lackove 47, Ptuj; Tamara Brusar, Moškanjci 33/a; Janez Škerjanec, Tibolci 19/b;
Marija Jerenec, Dolena 53/a; Andrej Vindiš, Mala varnica 4/a; Anita Slana, Stojnci 102; Danica Šimenko, Krčevina pri Vurbergu; Marjan Kolarič, Prešernova 21, Ptuj; Tadej Lukman, Obrež 117; Martin Klep, Vinarski trg 7, Ptuj; Mitja Safošnik, Zgornje Jablane 6; Simon Grabrovec, Bukovci 157/a; Stanko Zupanič, Gorišnica 100/b; Irenka Kodele Lu-nežnik , Rabelčja vas 18, Ptuj; Anton Feguš, Sedlašek 15/a; Olga Plohl, Sobetinci 37/a; Sonja Horvat, Bukovci 88/a; Dejan Vidovič, Gorenjski Vrh 7, Majšperk; Radko Hojak, Volkmerjeva c. 28, Ptuj; Alojz Lah, Pobrežje 100; Vladimir Plohl, Sobetinci 37/a.
12. oktober - Monika Klemenčič, Kur-šinci 25, Mala Nedelja; Sabina Korošak, Mala Nedelja 28; Mario Niderl, Moravci 62/a; Jože Rakuša, Sejanci 19; Andrej Štaj-nberger, Žetale 94; Marija Nedeljko, Ul. 1. maja 1, Ptuj; Irena Toš Koren, Spodnje Jablane 43; Ivan Milošič, Jablovec 56/a; Damjan Ferš, Hajdoše 6; Robert Zemljič, Bodislavci 24; Dušan Najvirt, Celestrina 11; Ksenja Galun, Skorba 9/a; Andreja Kukovec, Kraigherjeva 22, Ptuj; Ivan Črešnik, Anželova 20, Ptuj; Borot Kovačič, Gerečja vas 104; Franc Brodnjak, Skorba 55/a; Anica Kolednik, Ul. 5. Prekomorske 19, Ptuj; Ferdinand Beci, Brstje 5/a; Jožef Krajnčič, Vičava 135; Janko Preac, Župančičeva 2, Ptuj; Vanja Šori, Jur-šinci 78; Mitja Trop, Rimska pl. 6, Ptuj; Franc Kokot, Tibolci 39; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Janez Muršec, Ločki Vrh 52/a; Alojz Žitnik, Dornavska cesta 20, Ptuj; Jernej Pal, Videm pri Ptuju 48; Leon Kaučevič, Apače 177/a; Franc Marušič, Zg. Velovlek 22; Branko Rojko, Grajenščak 28; Anica Horvat, Podvinci 21/b; Suzana Majcenovič, Cirkula-ne 55; Nina Očkerl, Videm 31; Aleš Panikvar, Apače 100.
15. oktober - Uroš Rotar, Obrež 20; Petra Žnidarič, Cezanjevci 8; Miran Medved, Podgorci 1/a; Tanja Kuharič, Senešci 37; Dragan Kokot, Svetinje 7; Štefka Arnuš, Dornava 56/c; Mario Hvalec, Šercerjeve brigade 18, Ptuj; Nena Pukšič, Biš 72; Anita Malovič, Sovretova pot 32, Ptuj; Aleksandra Magdalenc, Ul. 25. maja 8, Ptuj; Jožef Gor-njec, Juršinci 51; Maša Vajda, Bukovci 112;
Leonida Kovačič, Juršinci 43; Roman Šošta-rič, Kukava 7; Ksenja Kokot, Slovenja vas 47; Timotei Vinko, Gubčeva 13, Ptuj; Katja Tement, Slovenja vas 15; Maja Ciglar, Kicar 112/b; Tomaž Plavec, Grajena 38/a; Nataša Zupanič, Ul. Kneza Koclja 4, Ptuj; Vika Breznik, Slovenskogoriška 12, Ptuj; Andrej Ga-brovec, Skorba 27/c; Vasja Fric, Dežno 1/f; Andrej Belšak, Podlehnik 2/d; Roman Kostanjevec, Zagojiči 21; Doroteja Mlakar, Rimska ploščad 21, Ptuj; Jožef Hanželič, Ksaverja Meška 7, Ormož; Berta Pernat, Kozminci 19; Jernej Gojkovič, Mežanova ul. 13, Ptuj; Vladimir Bauman, Arbaiterjeva 3, Ptuj; Mitja Benko, Trnovska vas 13/a; Ana Nimac, Kve-drova 3, Ptuj; Maja Majnik Berghaus, Orešje 110; Zdenko Molnar, Volkmerjeva 5, Ptuj; Davor Golob, Kicar 60/a; Ana Firbas, Ciril Metodov drevored, Ptuj; Dušan Potočnik, Popovci 2; Nina Petrovič, Prvenci 16; Janez Horvat, Spuhlja 66/b; Sabina Hren, Gorca 13/a; Adriana Malinger, Gerečja vas 76/a; Mirna Pivac, Kicar 45; Tine Veg, Stogovci 15/a; Boris Čuš, Hlaponci 5; Gregor Karne-ža, Naraplje 8; Matej Golob, Prerad 49; Olga Hren, Gorca 13/a; Bojan Horvat, Sakušak 44; Tomaž Klaneček, Strelci 14/a; Bojan Potočnik, Zakl 28/c; Brigita Mesarec, Bi-šečki Vrh 6; Franc Hrga, Juršinci 75; Sandra Krepek, Podlože 36; Alen Štrucl, Dravinjski Vrh 28; Meta Majnik, Krčevina pri Vurbergu; Milena Kočevar, Ul. 25. maja 5, Ptuj; Saša Ljubec, Potrčeva ulica 42, Ptuj; Jernej Gaj-šek, Koroška 118, Maribor; Alojz Horvat, Juršinci 19/a; Štefka Zagorščak, Zakl 7; Marija Kovačič, Juršinci 43; Andreja Kunčnik, Ormoška c. 72, Ptuj; Rudolf Križaj, Mezgovci ob Pesnici 3; Ana Gajšek, Podlehnik 66/a; Jožica Kancler, Njiverce vas 11, Kidričevo; Boris Lebar, Praprotnikova 5, Ptuj; Maša Sajko, Rabelčja vas 32/b, Ptuj; Uroš Zakel-šek, Stogovci 1/b; Jan Lešnik, Ul. Vide Alič 17, Ptuj; Danica Kurež, Podlehnik 3/a; Boris Ilec, Gorca 81/a; Anton Gavez, Korenjak 11; Olga Golob, Prerad 49; Darinka Predikaka, Podlože 60/a; Jakob Feguš, Podlehnik 7; Mihaela Zupanič, Gubčeva 13, Ptuj; Brigita Te-tičkovič, CMD 1, Ptuj; Alen Iljevec, Kajuhova 5, Ptuj; Oskar Šturm, Raičeva 11, Ptuj.
Torek, 5. januar
Danes goduje Simeon.
1525 se je rodil največji portugalski pesnik Luis Vaz de Camoes . Najbolj znan je po svojem epu Luzijada.
1707 so Črnogorci krvavo obračunali s svojimi islamiziranimi rojaki. To
je bil začetek odpora proti Turkom.
1876 se je rodil nemški politik in državnik Konrad Adenauer.
1919	so v Nemčiji ustanovili Nacionalsocialistično oziroma nacistično stranko.
1926	je kralj Ibn Saud preimenoval ime svoje države Hedžas v Savd-sko Arabijo.
1927	je družba Fox Studios začela snemati prvi zvok na film.
1928	so v Britaniji prvič izplačali pokojnine starejšim od 65 let. 1981 je angleška policija po štirih leta strahu aretirala 35-letnega Petra Sutcliffa in ga obtožila umorov v slogu Jacka Razparača. Med preiskavo je priznal, da je ubil 13 žensk.
Sreda, 6. januar
Danes goduje Gašper. Danes so Sveti trije kralji.
1412 se je rodila Jeanne la Pucelle - Devica Orleanska. 1822 se je rodil nemški trgovec Heinrich Schliemann, navdušen amaterski arheolog. Leta 1870 se je lotil odkopavanja Troje in našel »zlati Priamov zaklad«.
1825 so odprli v Moskvi Boljšoj teater, ki še vedno spada med najpomembnejše operne in baletne hiše sveta. 1832 se je rodil francoski slikar in kipar Gustav Dore. 1838 se je rodil nemški romantični skladatelj Max Bruch. 1840 so začeli v Veliki Britaniji uradno uporabljati prvi poštni znamki. Četrtek, 7. januar Danes goduje Zdravko.
1652 se je rodil hrvaški pisatelj in zgodovinar Pavao Ritter Vitezovic. Izdelal je več bakrorezov in risb za Slavo vojvodine Kranjske. 1745 se je rodil Jacques-Etienne Montgolfier, ki je skupaj z bratom izumil balon na vroči zrak.
1780 so odprli v Weimarju dramsko gledališče, ki je postalo eno najpomembnejših nemških gledališč. Šestindvajset let ga je vodil Johann Wolfgang Goethe.
1785 je francoski zrakoplovec Jean-Pierre Blanchard v spremstvu Američana Johna Jeffriessa z balonom na topli zrak prvič preletel Ro-kavski preliv iz Dovra proti Calaisu.
1794 se je rodil nemški kemik Eilhardt Mitscherlich. Odkril je izomor-fijo.
1834 se je rodil se je nemški fizik Johann Philipp Reis, ki je prvi predstavil uporabni prenos glasu s pomočjo električnega toka - telefon. 1899 se je rodil francoski skladatelj in pianist Francis Poulenc. V ne-oklasicističnem slogu je skladal opere, filmsko, komorno in klavirsko skladbo.
Petek, 8. januar Danes goduje Severin.
1198 so izvolili za papeža Inocenca III. Od takrat se papeži imenujejo Kristusovi namestniki. 1324 je umrl slavni italijanski popotnik Marco Polo.
1589 se je rodil se je dubrovniški pesnik Ivan Gundulic.
1642 je umrl znameniti astronom in sestavljalec prvega teleskopa
Galileo Galilei.
1678 so odkrili v Kanadi Niagarske slapove.
1870 se je rodil španski general Miguel Primo de Rivera y Orbaneja.
Da bi rešil monarhijo, je uvedel 1923. vojaško diktaturo.
Sobota, 9. januar
Danes goduje Julijan.
1854 se je rodila ameriška lepotica Jeanette Jerome, v zgodovini bolj znana kot lady Randolph Churchill, mati britanskega državnika Win-stona Churchilla.
1890 se je rodil češki pisatelj Karel Čapek, avtor filozofskih povesti in dram.
1899 se je Španija s podpisom mirovnega sporazuma po vojni z ZDA v Parizu odpovedala svojim kolonijam: Kubi, Filipinom in Portoriku. 1902 se je rodil španski duhovnik Josemaria Escriva de Balaguer, ki je leta 1928 ustanovil katoliško organizacijo Opus Dei. 1913 se je rodil ameriški predsednik Richard Nixon, ki je moral 9. avgusta 1974 odstopiti zaradi prisluškovalne afere Watergate. 1928 si je Stalin v Sovjetski zvezi že tako močno utrdil osebno oblast, da je lahko izgnal Trockega in druge vodje opozicije v komunistični partiji.
1941	se je rodila ameriška pevka folk glasbe Joan Baez. Nedelja, 10. januar
Danes goduje Gregor.
587 p. n. št. je babilonski kralj Nabukadnezar osvojil Jeruzalem in odpeljal prebivalce v sužnost.
1356 so nemški knezi pod vodstvom Karla IV. Luksemburškega sprejeli Zlato bulo, nekakšno ustavo nemškega kraljestva, ki je volitve nemških kraljev izročila v roke knezov.
1778 je umrl švedski botanik Karel Linne, ki je prvi označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek.
1862 je umrl ameriški izumitelj Samuel Colt. Njegov najbolj znani
izum je revolver, ki je dobil ime po izumitelju.
1883 se je rodil ruski pisatelj Aleksej Nikolajevič Tolstoj.
1920	je začela veljati versajska pogodba, ki je urejala razmerja po prvi svetovni vojni in bila po prepričanju mnogih vzrok za drugo svetovno vojno.
1942	je Japonska napadla Vzhodno Indijo, že naslednji dan pa so slavili osvojitev glavnega mesta Malaje.
Ponedeljek, 11. januar Danes goduje Pavlin.
1843 je avstrijski dvor je z odlokom prepovedal južnoslovansko ilirsko gibanje.
1946 je postala Albanija republika, potem ko so odstavili kralja Zo-guja.
1962 je močan potres uničil okolico Makarske.
1942	je jugoslovanska vlada v emigraciji ustanovila novo vlado, v kateri je Draža Mihajlovic postal minister za vojsko.
1943	je umrl slovenski slikar Ivan Vavpotič, ki je izdelal leta 1918 osnutke za prve jugoslovanske znamke.
AvtoD£OM
Od starega ostalo le ime
Kia se je s svojim srednje velikim te-rencem prebila na evropski trg, saj je sorento postal priljubljen avto v razredu športnih terencev. V Sloveniji so jih v sedmih letih prodali skoraj tisoč, z novim modelom pa so Korejci nadgradili že tako uspešen izdelek. Karoserija je po novem samonosna, terenec je nekoliko daljši in nižji, kupci pa si lahko po novem omislijo tudi pogon na le sprednji kolesi. S tem so se približali tistim voznikom, ki se ne vozijo po terenu, a vseeno hočejo višji avto z dovolj udobnim sedenjem. V primerjavi s preveč plastičnim predhodnikom je kakovostni preskok opazen tudi v potniški kabini.
Kia sodi med avtomobilske tovarne, ki so v Evropi krojile podobo „mehkih"; torej športnih terencev, zato za južnokorejsko znamko sorento pomeni prelomnico, na kateri se je iz povprečnega in nič kaj izjemnega ponudnika štirikolesno gnanih vozil prelevila v globalno uspešnega proizvajalca, ki natančno ve, kaj hoče. Lahko rečem, da so Kiini načrti postavljeni zelo visoko, saj naj bi po njihovih besedah v nekaj letih Kia postala vodilni avtomobilski proizvajalec. V Sloveniji ji trenutno kaže dobro, sploh če upoštevamo, da je cee'd še naprej najbolje prodajan model v svojem razredu.
Novi sorento je v številnih pogledih drugačen od predhodnika. Njegova podoba je pod vodstvom nemškega oblikovalca Petra Schreyerja nastajala v evropskih, ameriških in korejskih oblikovalskih centrih. Za nekaj dinamike sta poskrbela navzgor pomaknjena žarometa in tudi kromirana maska, ki je oblikovana hišno prepoznavno; torej po
Kiinih modnih smernicah. Na boku vozila ne boste našli nobenega kiča, na sploh je zunanjost nekoliko pridobila na eleganci in hkrati ostaja dovolj robustna, kot se za tak avto tudi spodobi.
Velikostni prirastek desetih centimetrov v dolžino je najbolj dobrodošel v potniški kabini, kjer se vsak centimeter pozna - seveda je večji tudi prtljažnik. Terenska kia sedaj meri 4,69 metra in je postavljena na osnovo santa feja, kar je povsem razumljivo, ker Kia sodi pod okrilje Hyundaija, to pa močno zmanjša stroške samostojnega razvoja novega modela. Tudi v drugi vrsti prostora ne primanjkuje, prtljažnik pri petsedežni različici v osnovni postavitvi meri 531 litrov, z zlaganjem zadnjih sedežev pa lahko pridobimo do 1546 litrov skupnega prostora. Glede na dimenzije tudi ne preseneča, da je srednje velik terenec na voljo v sedemsede-žni izvedbi, za kar je treba doplačati; seveda se v tem primeru konkretno zmanjša prtljažni prostor.
Kiini inženirji so tokrat izdelali uporabno vozilo s številnimi odlagališči, z medse-dežno konzolo, v katero lahko pospravite tudi nekaj večje predmete, da o velikem dvojnem dnu prtljažnika, v katerem sta shranjena dodatna sedeža, niti ne govorim.
Novi sorento, ki je na varnostnem testu EuroNCAP dosegel vseh pet zvezdic za var-
nost, je na voljo s tremi paketi opreme in številnimi dodatki, kot sta recimo panoramska streha in vzvratna kamera. Notranjost tokrat bolj spominja na tisto pri limuzinah, o tem, da Korejci ciljajo na zahtevnejše kupce, pričajo tudi dvobarvno usnje na sedežih, merilniki s prostorsko osvetlitvijo supervision ter že v osnovi serijska samodejna klimatska naprava, ki je za razliko od tiste pri predhodniku dvopodročna, serijsko vgrajena pri vseh nivojih opreme ter opremljena z ionizatorjem. Zvočni sistem vključuje predvajalnik za šest zgoščenk, opremljen je tudi s priključki za zunanje predvajalnike (iPod), ki jih priključite preko vhoda AUX oziroma računalniškega USB.
Razveseljuje tudi podatek, da so vse različice serijsko opremljene z varnostnim sistemom za elektronsko stabilizacijo vozila ESP, hill holderjem (kot pomoč ob speljevanju na klancih) ter s šestimi zračnimi varnostnimi blazinami oziroma zavesami. Del serijske opreme so tudi 17-palčna platišča iz lahkih kovin, in kot že omenjeno, deljiva samodejna klimatska naprava. Paket opreme EX limited dodaja še usnjene ogrevane sedeže, 18-palčna lita platišča, vzvratno ogledalo s kamero, pa tudi smernike v bočnih ogledalih. Najdražji paket platinum vse to nadgrajuje še z dvobarvnim usnjenim oblazinjenjem, ksenonskimi žarometi, panoramskim oknom in parkirnimi senzorji.
Motorja sta trenutno le dva: 2,4-litrski bencinski s 175 KM največje moči ter 2,2-li-trski CRDi dizelski štirivaljnik z 200 KM. Oba sta na voljo v kombinaciji z dvo- in štirikolesnim pogonom. Slednji se ponaša s tehniko TOD (navor na zahtevo), z elektronskim krmiljenjem viskozne sklopke, ki deli pogonsko moč glede na oprijem prednjih in zadnjih koles, ter s funkcijo 4WD LOCK, ki omogoča stalno delitev pogonske moči med prednjim in zadnjim parom v razmerju 50:50. Med vožnjo po terenu sta dobrodošla še sistem za samodejno zaviranje med vožnjo po klancu in naprava za vzdrževanje hitrosti med spuščanjem po strmini.
Pri slovenskem uvozniku so nam še zaupali, da je prodaja novega sorenta stekla konec leta 2009, a je prva pošiljka vozil žal že razprodana.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Velika kopriva (Urtica dioica)
Ljudska imena
velika pekoča kopriva, ožarnica, žarna kopriva, živa kopriva...
Opis
Kopriva je do 150 cm visoka trajnica s tanko, dolgo in močno koreniko. Na steblu in listih so številni žgalni laski, ki se končujejo s trdo, krhko konico. Raste na sončnih do senčnih prostorih na plodnih tleh.
Cveti od maja do septembra.
Zdravilne snovi in učinkovine
V koprivah se nahajajo velike količine mineralnih snovi, predvsem železa, magnezija, natrija, kalija, kalcija, fosforja. Vsebujejo še čreslovino, mravljično kislino, vitamin A in sekretin.
Delovanje in uporaba
Čeprav je za ljudi kožni stik z rastlino še kako neprijeten, je njen pomen za zdravilstvo nedvomno velik.
Uporabljamo cvetočo in necvetočozel ter korenino. Nabiramo jo od maja do julija, posušimo v senci in šele suhe dobro zrežemo.
Zel se uporablja pri vnetjih ledvic in sečevoda, pa tudi pri ledvičnih kamnih in kamnih v mehurju. Pospešuje izločanje urina in sečne kisline. Spodbuja presnovo, odpravlja ble-
Foto: Črtomir Goznik
Alenka Zirovnik, mag. farm.
dičnost in slabokrvnost ter krepi odpornost pri nagnjenosti k boleznim, tako k prehladom kot tudi k revmatičnim in protinskim boleznim. Koprivni izvlečki lahko zmanjšajo količino sladkorja v krvi.
Izvleček iz drobno zre-zanih koprivnih korenin, pomešan s čistim vinskim kisom, se uporablja kot pripomoček za rast las, proti prezgodnjemu izpadanju inproti prhljaju. Korenina koprive se uporablja tudi v
začetni fazi benigne hiper-plazije prostate.
Zdravilni pripravki
Pripravljamo čaje iz listov in korenine koprive. Kopriva je sestavina v čajnih mešanicah, najdemo jo v čaju za hujšanje in čaju za prostato. Kopriva (korenina) se nahaja tudi v nekaterih pripravkih za prostato.
Sklepne misli
Kopriva ima sicer raznovrsten, a deloma nenatančen zdravilni namen, kar je razlog za previdno uporabo, posebno še pri bolnikih, ki se že zdravijo z drugimi zdravili. Ne sme se uporabljati pri zastoju vode kot posledici oslabelega srca in zmanjšani ledvični sposobnosti. Čezmerna raba lahko tudi moti delovanje zdravil za sladkorno bolezen in zdravil za zvečan ali znižan tlak, poveča pa lahko učinek pomirjeval.
Alenka Žirovnik, mag. farm.
Lekarne Ptuj-Lekarna Kidričevo
Moje cvetje
Konec praznikov
Veselje in norenje je za nami, spet smo postavljeni v realen, bolj ali manj ne preveč prijazen svet. Tako prijazen bo, kolikor si ga bomo naredili sami. Pri vsem tem pa nam prav tako veliko pomagajo tudi narava in rastline.
Žal nam v božičnem veselju in novoletnem rajanju narava ni ravno najbolj prisluhnila, saj nam je prav v času praznikov vzela sneg, nasula pa naj bi ga zdaj, ko moramo spet v službo, otroci pa v šolo.
Sneg je odlično orožje narave, saj pokrije zemljo in rastline in jih tako prisili k počitku. Je tudi odličen izolator, saj pod snegom rastline ne zmrzujejo. Zato običajno zimskega pršiča ne mečemo z rastlin, posebej tistih z listi ali iglicami ne. Tudi če se nam zdi, da so rastline deformirane, se pomladi navadno spet vrnejo v svojo tipično obliko ali pa jih pomagamo sami. Tako je manj nevarnosti, da bodo zimzelene trpele zimsko sušo, kar se bo sedaj hitro zgodilo, saj je zemlja zamrznjena, pa tudi pretirano mokra ni. Seveda pa veliko snega tudi ne sme biti na rastlinah, saj postane težek,
Foto: Martin Ozmec
ko zmrzne. Glede na to, da naši vremenarji napovedujejo kar nekaj dni sneženja, bi bilo mogoče res dobro, da ga v začetku odstranjujemo, da se ga ne bo nabralo preveč. Če pa je sneg moker, je tudi zelo težek. Zato ga je potrebno sproti odstranjevati z grmovnic in dreves, da ne bo polomil vej. Posebej v nevarnosti so rastline, ki tudi pozimi obdržijo listje ali iglice. Ker sedaj počivajo, v njih ni soka, ponoči tudi zmrzuje in zato so še bolj krhke. Če se veje polomijo, jih je zelo dobro čimprej odrezati. Če se da, storimo to tako, da pustimo kot nadomestni vrh najbližjo sosednjo vejo in polomljeno odrežemo tik nad to vejo. Rane zamažemo s ce-pilno smolo, saj so tudi sedaj zelo primerne za vstop vseh bolezni, tudi zacelijo se hitreje.
Kakšen sneg bo padal, v tem trenutku še ne vem, tudi koliko ga bo, ne, zato se sproti odločajte sami. Previdno bodite tudi tisti, ki imate doma postavljene rastlinjake in niste odstranili folije. Velika količin snega jih lahko ne samo podre, ampak uniči tudi konstrukcijo. Tudi mnogi manjši, kupljeni rastlinjaki nimajo ravno močne opore, zato je sneg z njih zelo priporočljivo odstranjevati, da ne bo nesreče.
Sobne rastline
Zelene rastline pustimo počivati. Ne gnojimo jih, pa tudi zalivamo samo takrat, ko se popolnoma posušijo. Cvetoče rastline, posebej če smo jih dobili za darilo, pa enkrat na teden pognojimo z tekočimi gnojili. Sama bi sicer predpisano koncentracijo gnojila zmanjšala najmanj za polovico, ker v tem suhem zraku voda hitreje izhlapeva. Zato rastline ne počrpajo vsega gnojila, to pa se v obliki belih kristalov rado nabira na površini zemlje v lončkih. Kakor hitro cvetenje preneha, prenehamo gnojiti in pustimo rastline počivati.
Božičnim zvezdam, ki smo jih kupili že v začetku adven-ta, odpadajo listi. To je naraven pojav, ki se ga ne da preprečiti. Rastline po cvetenju tudi v naravi počivajo. Če jih želite obdržati, moram pa reči, da to ni zelo lahko, potem počakajte, da bo odpadla večina listov. Dokler so stebla zelena, je rastlina še živa. Nato rastlino močno porežite, lahko jo skrajšate tudi do dveh tretjin. Seveda se morate prepričati, da sta na preostalem delu rastline še vedno vsaj dve kolenci. V nadaljevanju do pomladi zalivamo zelo zmerno. Tisti, ki imate svetle kopalnice, jih imejte tam, saj se v vlažnem in toplem zraku kopalnic najbolje počutijo. Spomladi, ko tudi nočne temperature ne padejo več pod 15 oC, jih prestavimo na senčen, a svetel prostor na prostem.
Začimbe in dišavnice
Počasi pričnemo razmišljati o novih setvah. Mnoge za-čimbnice potrebujejo zelo dolgo, da vzgojimo dobro razvito sadiko. Zato bo setev v zaščitenem prostoru potrebno pričeti kar hitro. Pred tem preverimo, koliko imamo doma še shranjenega starega semena. Seme zelišč ima veliko eteričnega olja, prepoznamo ga tako, da ga zavohamo: seme diši. Zato ne ohrani kaljivosti dalj časa. Kar preglejte predale, kaj je ostalo pod lani, drugo seme pa je potrebno nabaviti na novo. Potrebno bo tudi oprati in mogoče celo razkužiti lončke, nabaviti setveni substrat, skratka tudi ko narava spi in počiva, se na toplem sezona že začenja.
Miša Pušenjak
S svetovne glasim stene
Skladba Do They Know It's Christmas znova ruši rekorde. Kot je objavila britanska agencija Official Charts Company, je ta božična humanitarna skladba, ki jo je Band Aid 20 leta 2004 posnel v novi verziji, najuspešnejši in najbolje prodajani božični singel tisočletja. Omenjeno skladbo je leta 1984 napisal Bob Geldof in z njo pomagal lačnim v Afriki. Nova verzija je izšla ob dvajseti obletnici, tokrat so vokale prispevali Bono, Dido, Robbie Williams, Codlplay, Estelle in mnogi drugi. Singel je bil leta 2004
kar štiri tedne na vrhu britanske glasbene lestvice in se je do danes prodal v več kot 1,1 milijona izvodih. Na drugo mesto omenjene lestvice se je uvrstila skladba Christmas Time (Don't Let The Bells End), zasedbe The Darkness. Na tretjem mestu pa je skupina The Pogues s skladbo Fairytale Of New
York iz leta 1987.
®®®
Top 10 najbolje prodajanih božičnih skladb tisočletja:
The Pogues
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3030
I
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3G3G
To je to
Foto: internet
The Darkness
1.	Band Aid 20: Do They Know It's Christmas' (2004)
2.	The Darkness: 'Christmas Time (Don't Let The Bells End)' (2003)
3.	The Pogues ft. Kirsty Maccoll: 'Fairytale Of New York' (1987)
4.	Mariah Carey: 'All I Want For Christmas Is You' (1994)
5.	Bo Selecta: 'Proper Crim-bo' (2003)
6.	Cascada: 'What Hurts The Most'/'Last Christmas' (2007)
7.	Wham: 'Last Christmas' (1984)
8.	The Idols: 'Happy Xmas (War Is Over)' (2003)
9.	Tweenies: 'I Believe In Christmas' (2001)
10.	S Club Juniors: 'Puppy Love'/'Sleigh Ride'(2002)
Ameriška glasbena revija Billboard ye objavila lestvico 25 najuspešnejših koncertu ih turnej v letu 2009po obsegu in zaslužku. Prvo mesto so po pričakovanjih zasedli U2 s turnejo 360° Tour. Irski rockerji so s skoraj petdesetimi koncerti zaslužili 311 milijonov dolarjev. Drugo mesto je osvojila Madonna s turnejo Sticky and Sweet Tour, ki je s 46 koncerti zaslužila 222 milijonov dolarjev. Na tretje mesto se je uvrstil Bruce Springsteen, kije s kar 72 koncerti zaslužil 156 milijonov dolarjev. Na lestvico so se uvrstili med drugim tudi povratniki AC/ DC, sledijo jim še Pink, Elton John, Billy Joel, Tina Turner, Metallica, Beyon-ce in drugi.
Fantje iz zasedbe Take
That so bili proglašeni za kralje radijskih valov po Veliki Britaniji v letu 2009. Na skromni svečanosti v Londonu so prejeli nagrado pod imenom Neilson Most Played Artist, ki se vsako leto podeljuje največkrat predvajanim izvajalcem na britanskih radijskih postajah. Take That so svoj zadnji album The Circus izdali 1. decembra 2008 in so v zadnjih 12 mesecih osvajali britanske radijske postaje s skladbami Greatest Day, Said It All in Up All Night in tudi s singli iz prejšnjega albuma, kot sta skladbi Patience in Rule
The World.
®@®
Ameriški pevec Eminem je prejel prestižno nagrado za najboljšega izvajalca zadnjega desetletja. Točno eno desetletje pa traja tudi kariera enega izmed najuspešnejših hiphop glasbenikov vseh časov. Eminem se je na lestvici Billboard Hot 100 prvič pojavil leta 1999 s singlom My Name Is, zatem pa nanizal kar 27 singlov na tej lestvici. Na Billboardo-vi lestvici albumov se je na prvo mesto uvrstil kar s petimi svojimi albumi. Žensko titulo za najboljšo izvajalko desetletja je prejela Beyon-ce, za najboljšo skupino pa je bila proglašena zasedba Nickelback. Samostojna kariera Beyonce prav tako traja že deset let, v katerih je nanizala kar 23 skladb, ki se jim je uspelo uvrstiti na to ameriško glasbeno lestvico, od tega je pet njenih skladb prišlo do prvega mesta. Na lestvici najboljših albumov se pojavlja s šestimi svojimi albumi, kar trem pa je uspela uvrstitev na prvo mesto. Kar se tiče zasedbe Nickelback, so prav tako v
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	KILLING IN THE NAME - RAGE AGAINST MACHINE
2.	THE CLIMB - JOE MCELDERRY
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
NEMČIJA
1.	I LIKE - KERI HILSON
2.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
3.	I WILL LOVE YOU MONDAY (365) - AURA DIONE
Voda dere, voda gre ...
... gasilci na pomoč hite. Tako je to v naši preljubi Sloveniji. Spet so bile poplave in narava nam je ponovno pokazala, česa je zmožna. Bili so plazovi, odnašalo in zalivalo je hiše, ljudje so bili spet ogroženi in spet jih ni reševal nihče drug kakor gasilci - prostovoljni gasilci.
Včasih se vprašam, kaj te ljudi žene. (Ker gotovo to niso "gasilske žurke".) Zakaj sredi noči vstanejo in odhi-tijo na kraj nesreče? Zakaj čez praznike zapustijo otroke in žene ter odhitijo v nevarnost? Nihče od njih namreč ni plačan, gasilci so prostovoljno. Rešujejo življenja, trpijo fizično in psihično in tega se nihče razen ljudi, ki so bili rešeni, ne zaveda. Seveda, potem ministrica za obrambo stopi pred kamere in se jim iskreno zahvali, to pa je v Sloveniji tudi vse, kar bodo prostovoljci kadarkoli dobili. Kaj pa ona ve, kaj so prestajali! Ona je bila na suhem in na toplem, ob smrečici s svojimi dragimi, ne ve, kaj so prestajali. Zahvala ljudem, še posebej v teh časih prav nič ne pomaga. Z njo si še r*** ne morejo obrisati!
Pa saj tako ni samo z gasilci, tako je z vsemi prostovoljci in reševalci. Namesto da bi jim vsaj te praznične dni polepšali z radodarnimi nakazili, s katerimi bi otroke vsaj na smučanje lahko peljali, dobijo le zahvale. Saj tudi te nekaj pomenijo, ne pa zmerom in v nedogled.
Mislim, da če se brez večjih problemov najde denar za vse bedarije, od plastičnih rož na UKC Ljubljana dalje, bi se lahko našel tudi za vse pogumne prostovoljce. Vendar pa bi si za kaj takšnega poslanci kaj hitro omislili referendum, ker svojih glav v večini primerov za kaj drugega kot za izgled ne znajo uporabljati.
Prostovoljstvo je v Sloveniji vsekakor premalo cenjeno in prav čudim se, od česa ti ljudje živijo. Še ko poskušajo prodajati koledarčke, se najdejo nepridipravi s ponarejenimi izkaznicami, ki prave gasilce opeharijo še za verodostojnost ... Verjetno edino stvar, ki jo še sploh imajo.
Matic Hriberšek
pogonu eno desetletje, svoj pohod na svetovno glasbeno sceno so pričeli leta 2000 z veliko uspešnico How You Remind Me, zatem pa so objavili še pet top deset hitov. Njihovi zadnji štirje albumi so se uvrstil med najboljših deset, vključno z albumom All the Right Reasons, ki se je povzpel na prvo mesto med albumi. Billboard je lestvice najuspešnejših izvajalcev desetletja objavil na temelju podatkov, ki zajemajo obdobje med decembrom 1999 in decembrom 2009.
Eminem pa je tudi najbolje prodajani izvajalec čez lužo, saj je v zadnjem desetletju prodal več kot 32,3 milijona izvodov svojih albumov. Eminem je to rekordno znamko dosegel s svojimi
štirimi albumi, ki jih je izdal v obdobju od leta 2000 pa do danes (The Marshall Mathers LP (2000), The Eminem Show (2002), Encore (2004), Relapse (2009)), pri tem uspehu ni vključen njegov super uspešen debitant-ski album The Slim Shaddy LP iz leta 1999. Na lestvici najbolje prodajanih albumov v zadnjem desetletju je na prvem mestu v Ameriki album pod naslovom 1 zasedbe The Beatles, kije bil izdan leta 2000 in seje prodal v 11 milijonih in 499 tisoč kopijah. Zelo blizu legendarnim Beatlom je zasedba N Sync, ki je svoj album No Strings Attached, prav tako iz leta 2000, prodala v dobrih 11 milijonih.
Janko Bezjak
Le s t v i
NAJ
1.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
2.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALI KEYS
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
4.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
5.	HAPPY - LEONA LEWIS
6.	RUSSIAN ROULETTE - RIHANNA
7.	FIGHT FOR THIS LOVE - CHERYL COLE
8.	SECRETS - ONEREPUBLIC
9.	MILL ON DOLLAR BILL - WHITNEY HUSTON
10.	BODIES - ROBBIE WILLIAMS
11.	WILD HORSES - SUSAN BOYLE
Vsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Kaj bomo danes jedli
TOREK
mesna lazanja, solata SREDA
krompirjeva solata, prekajena rebra ČETRTEK
paradižnikova juha s proseno kašo*,
marmeladne palačinke
PETEK
njoki z gobami, solata SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
goveja juha z rezanci, puranji zrezki s parmezanom**, dušen riž, solata PONEDELJEK
kuhana govedina, špinača, pire krompir
"Paradižnikova juha s proseno kašo
75 dag svežega ali 1 konzerva vloženega paradižnika, 8 dag prosene kaše, sol, lovorov list, četrt zeleninega gomolja, 1 korenček, peteršiljeva korenina, 4 žlice olja ali 4 dag masla, 1 žlica moke, 2 žlici sesekljane čebule.
Paradižnik operemo, očistimo semen in ga narežemo na 4 dele. Jušno zelenjavo operemo, olupimo, narežemo in kuhamo v osoljenem
kropu 10 minut. Dodamo narezan paradižnik ali paradižnik iz konzerve in kuhamo še 10 minut. Zelenjavo nato odcedimo in zmiksamo, potem jo razredčimo z vodo, v kateri se je kuhala, in pustimo na robu štedilnika. Medtem na vročem olju pražimo moko in čebulo. Ko čebula v pre-žganju zarumeni, prilijemo vodo in prežganje gladko razkuhamo. Vanj nato vlijemo 1,5 l kropa, zavremo, zakuhamo oprano kašo in kuhamo 25 minut. Proti koncu kuhanja dodamo zmiksano zelenjavo in odišavimo z lovorovim listom. Če je potrebno, juho dosolimo.
**Puranji zrezki s parmezanom
4 puranji zrezki, sol, poper, 4 žlice olja, 2 žlici sesekljane čebule, 1 dl smetane, 1 žlička moke, 1 dl kropa, 1 olupljen in nasek-ljan paradižnik ali 2 žlici paradižnika iz konzerve, 1 žlica naribanega parmezana.
Zrezke prekrijemo s plastično vrečko, jih potolčemo, nato osolimo in popopramo ter na vročem olju z obeh strani na hitro popeče-mo. Preložimo jih v drugo posodo. Za omako na olje, ki je ostalo v ponvi, damo čebulo, in ko začne rumeneti, prilijemo smetanov podmet in dodamo nasekljan paradižnik. Razmešamo. V omako položimo zrezke. Dušimo do mehkega, to je okoli 30 minut. Gotove zrezke damo na ogret servirni krožnik in jih potresemo s parmezanom.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Nemški pregovor: Glava brez možganov je na vsaki tehtnici prelahka.
-k-k-k
Ruski pregovor: Neumna glava ne da miru nogam.
•k-k-k
Italijanski pregovor: Kdor služi dvema gospodarjema, mora enemu lagati.
-k-k-k
Nemški pregovor: Za grehe gospode delajo pokoro kmetje.
-k-k-k
Hrvaški pregovor: Večer pokaže, kakšen dan je bil.
-k-k-k
Ruski pregovor: Slabi dnevi se začenjajo ponoči, dobri pa šele zjutraj.
-k-k-k
Tatarski pregovor: Krivo drevo je krivo od korenin.
-k-k-k
Turški pregovor: V sredo se vidi, kakšen bo četrtek.
-k-k-k
Italijanski pregovor: Boj se tistega, ki prinaša darove.
-k-k-k
Nemški pregovor: Bedak gleda darilo, modrec srce.
-k-k-k
Nemški pregovor: Ne skubi kokoši, ki je ne misliš zaklati.
Smeh ni greh
Na oglasni deski Združenja žičničarjev Slovenije je visel listek z obvestilom o novoza-padlem snegu na smučiščih: Kanin: 15cm, suh; Vogel: 12 cm, moker; Cerkno: 11 cm, suh, Krvavec: 16 cm, rahel. Spodaj je nekdo s svinčnikom pripisal: Mujo: 21 cm, trd.
Kandidat: "Seveda. Prepričan sem!"
Voditelj kviza: "Torej, prvo vprašanje: koliko lukenj ima mreža v vratih?"
"Kako je bilo na konjskih dirkah?" vpraša žena moža, ko se ves izmučen vrne domov.
"Nikoli več ne grem na konjske dirke," se zaklinja mož, žena pa ga zaskrbljeno vpraša: "Kaj se je zgodilo?"
"Pomisli, pridem na konjsko dirko, grem mimo startnega mesta, začutim, da mi je popustila vezalka na čevlju, se sklonim, da bi jo popravil. Ko nenadoma začutim, da mi nekdo vrže na hrbet sedlo, ga pritrdi, nanj pa skoči jezdec in me začne priganjati s koro-bačem, da sem moral teči kot norec!"
"Ubožec!" pravi žena. "In kako se je to končalo?"
"No ja, bil sem tretji ... "
Janez je pravi športnik. V mladosti je premagal dva svetovna prvaka, v lahki atletiki pa je le za en meter zaostal za svetovnim rekordom. Svetovnega prvaka v boksu je premagal v šahu, svetovnega prvaka v šahu je premagal v boksu, za en meter pa je zaostal v skoku v višino.
Sin vodje gangsterjev pride domov od mature.
»Kako je bilo na maturi?« ga vpraša oče.
»Odlično! Trije so me spraševali tri ure, pa jim nisem ničesar povedal!«
Lovec pravi: "Včeraj sem ujel takega jelena, da je samo njegova senca tehtala tri kilograme."
Ribič: "To ni nič! Jaz sem prejšnji teden potegnil iz Drave takšno ribo, da je še danes luknja v vodi!"
Voditelj kviza: "Torej, kandidat, izbrali ste si za temo nogomet."
Kandidat: "Tako je."
Voditelj kviza: "In menite, da ste o temi dovolj poučeni?"
Inženir umre in se znajde v peklu. Kmalu postane nezadovoljen z razmerami, zato se loti izboljšav. V kratkem imajo v peklu klimo, WC in dvigala.
Nekega dne pokliče Bog Satana in ga povpraša, kako se kaj imajo v peklu.
»Super se imamo. Po novem imamo klimo, WC in dvigala in samo vprašanje časa je, kdaj se bo inženir spomnil še česa boljšega!« mu pojasni Satan.
»Kaj?!?! Inženirja imate? To bo pomota, pri nas bi moral biti, hitro mi ga pošljite!« se razburi Bog.
»Ni šans!« odgovori Satan. »Zelo sem zadovoljen z njim in ostal bo pri nas!«
»Hitro mi ga pošlji, drugače te bom tožil!« zagrozi Bog.
Satan se začne na vse grlo krohotati in odgovori: »Ja, ja, prav gotovo, kje pa misliš dobiti kakšnega pravnika?«
Zakaj imamo prijatelje? Če imaš slab dan, greš tja in ga pokvariš še njim.
Ugankarski slovarček: BARO-SKOP = priprava za merjenje teže: KETA = pacifiški losos; KOTOREN = sklana jerebica, kotorna; KURARE = južnoameriški strup za puščice; LAKOS = avstrijski hokejist (Andre, 1979-); NEEL = francoski fizik (Louis, 1904-2000); ROŠ = slovenski kemik (Milenko, 1947-); SEDOV = ruski fizik (Leonid, 1907-1999).
■je^eu 'euejA 'ejsed 'eíuw -es 'Aopes 's>juo 'mei 'Huaui 'ejejn>j 'u>j eue|ez 'ese|d 'is 'je 'uez|y 'eirnn 'uejo 'e|s 'soy o>jue|!|/\| 'epj Isouei -e;ud 'UUU9AV 'so>je~| 'iuo}e '>jej ao>| -nq 'e^pjd 'lesN '^epjj 'euo>j! 'jbluoj :ouAejopoA :a)|uezjj)| a) Asesan
íPoíHulajtz naí na íueiouriEfíi íp.iztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: AŠV
Govori se ...
... da so prvi trije kandidati za župana mestne občine Ptuj že znani, četrti pa bo znan na jubilejnem kurento-vanju. Karnevalski princ bo takrat izgubil funkcijo - za župana pa bo čisto dober.
... da so se zaradi svetovne krize mnogi sicer odrekli mestnim in krajevnim ognjemetom, pa je bilo zato toliko več raznih hišnih in uličnih pokajočih in bliska-jočih razmetavanj.
... daje edina sreča, ker je recesija. Bifteka in pršuta je v trgovinah skoraj zmanjkalo.
... da so razvpiti sodni procesi za marsikoga tudi zelo koristni, Vpoetovionski hiši pravice so se baje ob tem tudi sami marsikaj naučili. Predvsem tega, kako nadležno je, če si ves čas na očeh novinarjev,
... da so razmeroma tople zime brez snega baje še
najbolj veseli v štabu zimske službe, saj jih tako sneg drugič zares ne bo mogel več presenetiti.
... da bo bivši ptujski trener prešel med igralce. Baje bo kot igralec tako trenerja vsaj malo razumel...
... da so Ormožaniza razliko od Pirančanov veseli vsaj tega, da bo Ormoško jezero vsaj po imenu ormoško. Pi-
ranski zaliv je itak vedno boljSavudrijska vala...
Vidi se ...
. da so se neki znani po-etovionski politični veljaki novico o kandidaturi nekdanjega prvega moža mestne občine za bodočega prvega moža mestne občine vzelo nadvse resno.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna
Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Tadeja Kuhar
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat nam je poslal fotografijo Tadeja Kuhar iz Strelcev. Pri njih je namreč mama raca posvojila piščančke in se z družinico ''grdih račkov'' zadovoljna sprehajala naokoli. (Upamo, da jih ni pretirano silila v vodo plavat!)
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
			7					2
								
2	7	9			3			
1	8	3			5		6	4
	9					7		
			4			5		
		8		3				
	3				1			
			2		6		9	8
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©©	€	OO
Bik	¥»¥	©©	€€	O
Dvojčka	V	©©	€€€	O
Rak.	VVV	©	€€	OOO
Lev	VV	©©©	€	OO
Devica	VVV	©©	€	OOO
Tehtnica	V	©©©	€€	OO
Škorpijon	VVV	©©	€	OOO
Strelec	VV	©©©	€€	O
Kozorog	VVV	©©©	€	OO
Vodnar	VV	©©©	€€	O
Ribi	V	©	€€€	OOO
Sestavil: Tadej Šlnk, horarnl astrolog
Velja za teden od 5. januarja do 11. januarja: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 08. januarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Špela Plajnšek, Rogozni-ška 28, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Francoski kralj Henrik IV. se je bolj malo menil za to, kako je oblečen, in je kritiziral dvorjane, ki so za svoja razkošna oblačila zapravljali cela premoženja. »Ti ljudje,«je pravil, »nosijo na
sebi lastno hišo, lastno posestvo in gozdove.«
***
Najvidnejši lirik nemške romantike, pesnik Heinrich Heine, se je poročil z Eugenie Mirat, prodajalko v pariški trgovini s čevlji. Bila je neizobražena, neumna in domišljava. Heine se je tega zavedal, vendar jo je imel rad. V oporoki ji je zapustil vse skromno imetje pod pogojem, da se spet poroči. Ta sklep je razložil z besedami: »Tako bo na svetu vsaj en moški, ki bo obžaloval mojo smrt.«
***
Slovenskemu humoristu, igralcu in pisatelju Franetu Milčin-skemu - Ježku se je znanec potožil, da nima doma niti elektrike niti drv. Ježek mu je svetoval, naj gre po drva v gledališče, ker jih imajo tam zastonj.
»Kako zastonj?« seje začudil znanec.
»Seveda jih imajo, saj imajo toliko polen, da jih mečejo drug drugemu pod noge.«
***
Ko se je rimski cesar Neron javno poročil s svojim lepim sužnjem, je Seneka dejal: »To bi moral narediti že njegov oče.« Neron je dal kasneje umoriti tudi Seneko.
***
Ko se je ameriški pevec zabavne glasbe in filmski igralec Frank Sinatra poročil z Mio Farrow, je njegova nekdanja žena Ava Gardner rekla: »Zmeraj sem vedela, da bo Frank nazadnje
zlezel v posteljo k majhnemu fantku.«
***
Ob kronanju angleške kraljice Elizabeta II. je bila ena najpopularnejših oseb kraljica Tonge Salote, o kateri se je šušljalo, da je bil njen oče še kanibal. V odprti kočiji ji je sedel nasproti sultan Kelantana, droben možiček v belem burnusu. Britanski dramatik in duhovitež Noel Cowardje sedel s prijatelji v eni od častnih lož in nekdo ga je vprašal: »Kdo pa je ta možiček, kije s to debelo kraljico?« »Najbrž njen zajtrk,« je odgovoril Coward.
Ptuj • Dvojni jubilej radijcev
47 let radia in 7 let Štajerske budilke
Radio Ptuj se je s svojim programom prvič oglasil 2. januarja 1963 na pobudo tedanjega občinskega odbora SZDL Ptuj oziroma na podlagi osebnih prizadevanj njenega predsednika Branka Gorjupa ter sekretarja Franca Tetičkoviča; V soboto, 2. januarja 2010, so torej programski delavci in sodelavci Radia Ptuj slavili 47. rojstni dan.
Svoj prvi delovni prostor in studio je dobil Radio Ptuj v vzhodnem stolpu ptujskega gradu, od koder so napeli zasilno anteno na mestni stolp. Sicer je Radio Ptuj že oktobra leta 1962 pričel prenašati prvi program Radia Slovenija, s povsem lastnim programom pa se je prvič oglasil v nedeljo, 2. januarja 1963, ob 10.30 uri in je potem redno nadaljeval svoj spored vsako nedeljo. Informativni program so sprva pripravljali na SZDL, prvi odgovorni urednik je bil Stane Kanduč, tehnična opravila pa so opravljali ptujski radioamaterji pod vodstvom Mihaela Gobca.
Ker so kmalu spoznali, da na amaterski podlagi ne bo šlo, je bil 1. marca 1963 za upravnika nameščen Franc Plohl, ki je uspešno vodil radio Ptuj vse do svoje tragične smrti leta 1971.
V začetku je Radio Ptuj oddajal svoj program le ob nedeljah, potem se je oglašal dvakrat tedensko, leta 1965 pa je začel oddajati vsak dan, vendar sprva le z dveurnim programom. Od aprila 1964 je bil odgovorni urednik radia Ptuj Franc Fideršek, leta 1970, ko
Foto. M. Ozmec
Anemari Kekec, odgovorna urednica Radia Ptuj
je postal Radio Ptuj samostojen zavod, pa je postal njegov direktor Mihael Gobec.
Leta 1969 je v počastitev 1900-letnice mesta Ptuja Radio Ptuj na pobudo Franca Plohla pripravil prvi festival domače zabavne glasbe Slovenije, ki je danes osrednji festival te zvrsti glasbe v Sloveniji. Leta 1976 je prišlo do združitve Radia Ptuj s tedanjim Ptujskim tednikom v enoten zavod Radio-Tednik Ptuj, za direktorja je bil imenovan Mihael Gobec, odgovorni urednik obeh medijev pa je bil Franc Fideršek. Leta 1980, po upokojitvi Mihaela Gob-
ca, je bil za direktorja zavoda Radio-Tednik Ptuj imenovan Franc Lačen, od leta 1985, po upokojitvi Franca Fiderška, pa je odgovorni urednik obeh medijev postal Ludvik Kotar in je bil odgovorni urednik Radia Ptuj do 1. septembra 2008. Nato je bila za vršilko dolžnosti odgovorne urednice imenovana Marija Slodnjak, 24. novembra pa je nadzorni svet družbe za odgovorno urednico Radia Ptuj imenoval Anemari Ke-kec.
Poleg prvega radijskega oddajnika, ki stoji od leta 1963 v Novi vasi pri Ptuju, smo leta
Foto. M. Ozmec
Nekaj dni pred novim letom je bil gost v studiu Radia Ptuj svetovni boksarski prvak Dejan Zavec, ki so ga „poslušalci Radia Ptuj izbrali za osebnost leta 2009; z njim se je tedaj pogovarjal športni urednik Štajerskega tednika Jože Mohorič.
1993 postavili oddajnik tudi na Belskem Vrhu pri Borlu, zatem pa še na Budnem nad Majšperkom. V vseh teh letih pa je Radio Ptuj oddajal tudi na več različnih frekvencah, sprva le na srednjem valu, po posodobitvi opreme pa na ultra kratkem ali UKV valu. Od
Kidričevo • 100 let Marije Omejec
Skoraj vsak dan kozarček rdečega
Tik pred iztekom leta, v torek, 29. decembra, je župan občine Kidričevo Jože Murko obiskal najstarejšo občanko Marijo Omejec iz Kraigherjeve ulice 5 v Kidričevem, ki je ta dan praznovala stoti rojstni dan, ter ji ob čestitki izročil šopek rož in darilni bon.
V drugem nadstropju stanovanjskega bloka v Kraigherjevi ulici 5 v Kidričevem je slavljen-ka pričakala goste v krogu svojih najožjih sorodnikov: svojih treh otrok, hčera Doroteje in Vladimire ter sina Danila, vnukov in pravnukov. Župan Jože Murko je ob iskreni čestitki izrazil ponos, da imajo v občini slavljenko, ki je dočakala sto let, ter ji zaželel še veliko zdravih in srečnih let v krogu njenih najdražjih. V imenu društva upokojencev in vseh prostovoljcev je stoletnici čestitala tudi naj prostovoljka občine Kidričevo Amalija Černezel, slavnostni dogodek pa je z igranjem na klaviature prijetno popestril Marijin pravnuk Izidor, sicer sin Marijine vnukinje Irene Mihelič, znane gledališke igralke v Mariboru.
Marija Omejec se je rodila v rudarskem kraju Krmelj na Dolenjskem, kjer je preživela vso svojo mladost. Po poroki z Rudolfom Omejcem leta 1932 sta se leta 1936 preselila v železarske Jesenice. Marija je vse svoje življenje doma pridno gospodinjila, v mladih letih je veliko vezla, saj je vodila tudi tečaj iz vezenja in šivanja. V zakonu so se jima rodili trije otroci, dve
hčerki in sin, na stara leta pa jo občasno osrečuje tudi šest vnukov in pet pravnukov.
Leta 1975 je preživela težko prometno nesrečo, ki jo je komaj preživela in je po njej težko okrevala, tako da posledice čuti še danes. Ko sta z možem čutila, da sama nista več sposobna samostojnega življenja, sta se
leta 1993 preselila k hčerki Doroteji Mihelič v Kidričevo. Mož Rudolf je leta 1998 umrl, Marija, ki jo domači kličejo babi, pa se še danes kar dobro drži, saj je dočakala zavidljivo starost, sto let. Čeprav jo počasi vid že zapušča, še kar dobro sliši, z nasmejanim obrazom je povedala, da rada dobro je, da sko-
raj vsak dan spije tudi kozarček rdečega vina in da rada sanja o rodnem Krmelju, kjer so se kot otroci igrali, kopali v domačem bistrem potoku ter se igrali razne otroške igrice.
Slavljenki Mariji Omejec tudi naše iskrene čestitke in še na mnoga zdrava leta!
-OM
Stoletnica Marija Omejec je v spremstvu hčerke Doroteje Mihelič kidričevskega Murka dočakala nasmejana in vedrega razpoloženja.
Foto: M. Ozmec
župana Jožeta
prvih radijskih napovedovalcev Vide Vidovič in Marjana Šnebergerja (ki je žal že
pokojni) se je na Radiu Ptuj menjalo že veliko ženskih in moških glasov oziroma voditeljev, kot so Nevenka Dobljekar, Darija Radičevič, Nataša Petrovič, Franci Golob, Peter Kirič, Frenk Muzek, Rado Škrjanec, Tatjana Mohorko, Zlatka Lampret, David Beznik, ter tudi kar nekaj novinarjev.
Pri urejanju vsebine programa so odgovorni urednici Radia Ptuj Anemari Kekec v pomoč dnevne urednice Marija Slodnjak, Natalija Škrlec in Mojca Zemljarič, pri snovanju radijskih oddaj, novic in zanimivosti pa najpogosteje novinarji, sodelavci in voditelji Ludvik Kotar, Natalija Škrlec, Majda Fridl, Mojca Zemljarič, Nataša Pogorevc-Tarkuš, Polona Ambrožič, Danilo Klajnšek, Danilo Majcen, Janko Bezjak in Zvonko Žibrat, ob četrkovih večerih Orfejčkov »trio« Luka Huzjan, Danica Godec in Jože Ekart ter še veliko drugih.
Med ženskimi voditeljskimi glasovi so dandanes na Radiu Ptuj najpogosteje na programu Danica Godec, Darinka Čobec, Natalija Škrlec, Manja Kokol, Sonja Voda, Natalija Škrinjar, Mateja Arnuš in Nevenka Gerl, med moškimi voditelji pa so najpogosteje z vami Marjan Nahberger, Martin Ozmec, Vladimir Kajzovar in Aleksander Toplak.
Danes je Radio Ptuj sodobna radijska postaja s statusom regionalnega programa posebnega pomena. V pretežnem delu gre za informativni in zabavni program na širšem območju Spodnjega Podravja, katerega cilj in strategija je obdržati oziroma utrditi vodilno mesto med radijskimi programi na tem območju. Radio Ptuj pa se programsko in poslovno povezuje tudi s sorodnimi programi v Sloveniji in skupaj s še 10
postajami sodeluje v Skupnem nočnem programu slovenskih radijskih postaj, popularno imenovanem SNOP.
V	nedeljo, 3. januarja 2010, so ptujski radijci proslavili še en, sicer precej krajši, a prav tako pomemben jubilej, saj je minilo natanko 7 let od pričetka popularne Štajerske budilke, jutranjega programa Radia Ptuj, katerega glavna značilnost je, da jo ob popularni glasbi čimbolj sproščeno in razgibano povezujeta dva voditelja. Ob Daliborju Bedeniku in Danilu Majcnu se v ženskem delu štajerske budilke med tednom menjujejo voditeljice Natalija Škrlec, Petra Kurnik, Simona Pušnik, Karolina Puta-rek in Mateja Tomašič.
V	prejšnjem obdobju je imel Radio Ptuj status nekomercialne radijske postaje, maja 2004 pa je pridobil status regionalnega radijskega programa posebnega pomena. Poleg odgovorne urednice Anemari Kekec ustvarja informativni program pet novinarjev, ki teritorialno pokrivajo območje od Ljutomera na vzhodu do Slovenskih Konjic na zahodu ter od Lenarta na severu do hrvaške meje na jugu. Program sicer ustvarja še prek 40 stalnih in občasnih zunanjih sodelavcev z različnih področij. Z izvajanjem programske zasnove in programske sheme zagotavlja radio Ptuj vse obvezne vsebine, ki so potrebne za status posebnega pomena, skrbi za pravilno uporabo slovenskega jezika ter vzpodbuja ohranjanje in razvoj ljudske in umetne kulture. Radio Ptuj s svojo dejavnostjo tesno sodeluje z občinami, političnimi strankami, društvi in poslušalci na svojem območju, sicer pa program Radia Ptuj izdaja Družba za radijsko in časopisno dejavnost Radio-Tednik Ptuj.
M. Ozmec
Prireditvenik
Torek, 5. januar
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 17.00 Oplotnica, knjižnica, pravljica »Zračna vila Tara« 18.00 do 19.00 Kog, vadba pilatesa, vabljeni ljubitelji rekreacije, dobrega počutja in odlične energije
Sreda, 6. januar
18.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora oš Mladika »Veselo v novo leto«
18.00 Maribor, Galerija društva likovnih umetnikov, Židovska 10, Akti - odprtje slikarske razstave, akademskega slikarja Janeza Pristavca
Četrtek, 7. januar
16.30 Slovenska Bistrica, Pionirska knjižnica, pravljica »Zračna vila Tara«
19.00 Slovenska Bistrica, viteška dvorana gradu, akademija ob spominskem dnevu Občine Slovenska Bistrica v počastitev 67. obletnice poslednjega boja Pohorskega bataljona
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SIP
TV
SPORED ODDAJ
TOREK 5.1.
8.00 Koncert OŠ Destrnik - Trnovska vas 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Orfejčkova parada 2009 -1. del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 6.1.
8.00 Kronika občine Hajdina 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 SUPER Hm
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Gmajnarlce -10 let 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
CETRIEK 7.1.
8.00 V objemu šole - OŠ Dornava 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 SUPER HITI 19.00 PRI GAŠPERJU 20.00 Orfejčkova parada 2009 - 2. del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 8.1.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU 19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
^t/ye/ufcos budilka
89,8 98,2 104,3 Ml*
jfoiluZajte nai tudi na ipietu.: www.radio-ptuj.ii
RADIOPTUJ
89,8-98,2-I043
NAGRADNA IGRA
Nagrajenca ali nagrajenko, ki bo Izžreban-a čaka denarna nagrada v znesku 500 EUR
Pravila žrebanja:
1.	V nagradni igri lahko sodeluje vsak, ki opravi tehnični
pregled ali registracijo na Tehničnih pregledih Dominko, ter en izvod računa odda na posebnem mestu v prostorih Tehničnih pregledov Dominko.
2.	V nagradni igri veljajo računi, ki so izstavljeni od prvega do
zadnjega delovnega dne v mesecu, za katerega poteka žrebanje.
3.	Žrebala se bo ena denarna nagrada v znesku 500 EUR, ki
bo izplačana v zmanjšanem znesku za akontacijo dohodnine.	a
4.	Žrebanje nagrad bo vsak prvi ponedeljek v mesecu za j;
nagrado preteklega meseca	3
5.	Žrebanje bo nadzorovala tričlanska komisija.
6.	Rezultati žrebanja bodo objavljeni v Štajerskem Tedniku, ki i
izide naslednji dan po žrebanju, to je v torek po žrebanju, e
7.	Nagrajenec ali nagrajenka bo o rezultatu žrebanja in načinu n
prevzema nagrade obveščen-a pisno.	¿.
Naj bo sreča na Vaši strani!	-S
S
NAGRAJENKA meseca DECEMBRA 2009:	|
Stanislava ČERNEZEL, Štrafelova ulica 11, PTUJ	§
TEHNIČNI PREGLEDI DOMINKO
REZULTATI ŽREBANJA
velike nagradne križanke Kemovod, d. o. o.
(objavljene 30. 12. v Štajerskem tedniku)
Med prispelimi dopisnicami s pravilno napisanimi rešitvami (pravilno geslo se je glasilo: VESELIJO SE VAŠEGA OBISKA) smo v uredništvu Štajerskega tednika izžrebali naslednje nagrajence:
3. nagrada - držalo za brisače: Milenka Petek, Zechnerjeva 3, 2250 Ptuj;
2. nagrada - držalo za brisače: Zdenka Nemec, Potrčeva 6, 2250 Ptuj;
1. nagrada - držalo za brisače:
Silvester Skok, Njiverce vas 37, 2325 Kidričevo.
Nagrajencem iskreno čestitamo! Nagrajenci prevzamejo nagrade na naslovu: Kemovod, d. o. o.. Rogaška cesta 18, 2250 Ptuj.
Kako srčno si si želel,
da še med nami bi živel,
smo vsi se borili, da zdravje bi ti ohranili.
Smrt je hotela, te prezgodaj nam je vzela.
Za vse, kar storil si za nas,
vedno hvaležen ti bo vsak od nas.
SPOMIN
3. januarja je minilo 8 let, odkar te ni več med nami,
Martin Ojsteršek
IZ LOVRENCA NA DR. POLJU 113
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu, mu prižgete svečko in ga ohranjate v lepem spominu.
Vsi tvoji
	
Mali oglasi A	i ODDAM dvosobno stanovanje 1 na Ptuju. Tel. 041 622 341.
STORITVE
RAZNO
TEČAJ ANGLEŠČINE z naravnim govorcem, 60-urni začetni. Rok prijave: 6. 1. 2010. Zelo ugodno! Nadia Elhefian Galun, s. p., Turistične storitve in jezikovni servis, Stogovci 42, 2323 Ptujska Gora. Tel. 041 547 116.
KMETIJSTVO
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
ZELO UGODNO PRODAM motorno kolo APN 6, gostinski plinski štedilnik, hladilnik LTH ter razno gostinsko opremo. Telefon 041 245 054.
í'PoíLxíajts. nai na ivztovnem ijilztal
RADIOPTUJ
net, áfiíetu www.radio-ptuj.si
Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal.
ZAHVALA
15. decembra 2009 nas je zapustil dragi oče, tast in dedek
Anton Horvat
IZ LANCOVE VASI
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu darovali sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala patru Kristijanu za lepo opravljen cerkveni obred, govorniku za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino ter sindikatu Talum in pogrebnemu podjetju Mir.
Žalujoči: sinova Darko in Srečko ter hčerka Tatjana
z družinami
PRODAM visokokvalitetne bukove brikete iz uvoza, karton. Možna dostava. Tel. 051 828 683.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM malo rabljen moto-kultivator in frezo 80 cm, Labin Progres 14 km, dizel, cena 1.050 €. Tel. 041 552 915.
PRODAM bukova kalana drva, ugodno. Telefon 041 245 054.
DOM-STANOVANJE
V PTUJU ODDAM v najem trisobno stanovanje. Telefon 041 91 41 81.
cefrfeir ob 20.00 uri
Orfejcek
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice. Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________SiP_______
NAROCI1.NICA ZA
v
Štajerski
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d... Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Ptuj • Pogovor z rekorderjema Tomažem in Andrejem
Z Ledeno dobo v knjigo rekordov
Študenta prava Andrej Slana in Tomaž Frajnkovič sta poleti v okviru festivala Ptuj - odprto mesto pomagala uličnemu umetniku Edgarju Muellerju, ki je na eni izmed ptujskih ulic naslikal tridimenzionalno sliko v obliki jame. Iz naključnega sodelovanja je zraslo dolgoročno, ki je pripeljalo tudi do tega, da sta sedaj poleg umetnikovega imeni obeh fantov vpisani v Guinnessovo knjigo rekordov - novembra so namreč vsi trije v Londonu naslikali največjo tridimenzionalno ulično sliko na svetu.
Celotna umetnina, ki so jo ustvarili, je bila velika 330 kvadratnih metrov oziroma 14 metrov široka in 24 metrov dolga. S tem je nemški umetnik podrl svoj lastni rekord, to je 270 kvadratnih metrov veliko poslikavo.
»V Londonu smo delali največjo anamorfno tridimenzionalno sliko na svetu. Gre za tehniko 3D anamorfnega slikanja, kar pomeni, da dobimo z določene točke tridimenzionalno sliko, od te pa je odvisno, ali potrebujemo za ogled še posebno lečo ali ne,« je pojasnil 2 3-letni Andrej Slana, ki prihaja iz Juršincev in se je skupaj s prijateljem Tomažem Frajnko-vičem iz Dornave podal v to zanimivo pustolovščino.
Slika, ki je nastajala v bližini londonskega nakupovalnega centra Westfield, je prikazovala prizore iz animiranega filma Ledena doba 3. »Ustvarjalci filma so namreč prav zato povabili Muellerja v London. Na dan, ko smo sliko končali, je namreč hkrati potekala predstavitev devedeja Ledena doba 3,« je povedal 22-letni Frajnkovič.
Štajerca sta umetniku pomagala tako pri samem slikanju kot pri tehnični oskrbi projekta. Samo delo so si razdelili spontano in skupaj ustvarjali. »Seveda pa se je vedelo, kdo je glavni in da se midva šele učiva,« je še poudaril Frajnkovič.
Priprava rekorda se je začelo že mesec dni prej in vse je bilo do potankosti načrtovano. »Delali smo namreč za agencijo, ki zastopa 20th Century Fox, največjo filmsko hišo na svetu. Ta je namreč povabila Edgarja k sodelovanju, on pa je nato zbral svoje sodelavce. Od agencije smo tako imeli popolno zastopanje in vse so tudi financirali,« je povedal Slana, oba pa sta dodala, da so občutki ob vpisu v to znano knjigo res dobri, vendar se jima zdi, da tega uspeha v Sloveniji ne cenijo dovolj.
Kmalu nova 3D umetnina
Uspešno izpeljan londonski projekt je spadal med komercialne, sicer pa, kot je pojasnil Frajnkovič, poznamo tudi festivalske, kakršen je bil ta na Ptuju, saj je potekal v okviru festivala Ptuj - odprto mesto in ki je tudi »kriv«, da se je ekipa ustvarjalcev rekorda sploh spoznala.
»Na Ptuju sva Edgarju pomagala, ker so iskali nekoga, ki zna nemško. In tako smo se začeli pogovarjati, zelo naju je zanimalo, kaj pravzaprav počne. Nato pa je on predlagal, da bi se tudi v prihodnje od njega učila ustvarjati te ulične slike, saj kot je zatrdil, naj bi bila najboljša asistenta, kar jih je kdaj imel,« je pojasnil Juršinčan, ki se je že od nekdaj rad ukvarjal
Foto: Polona Ambrožič
Tomaž Frajnkovič in Andrej Slana, doma s ptujskega konca, sta čisto po naključju postala rekorderja.
s slikanjem.
Umetnik svetovnega kova je oba navdušil, zdi se jima preprost, nekonflikten in dostopen. »Je med najbolj znanimi uličnimi slikarji na svetu. Na festivalu v Italiji je dobil naziv mojster uličnega slikanja in je eden izmed redkih na svetu s tem priznanjem. Sprva je začel s kopiranjem klasičnih mojstrov, potem pa je razvil čisto svojo in novo tehniko, zato sedaj dela večinoma tridimenzionalne poslikave in uporablja ulico kot platno,« je navdušen Frajnkovič.
Rekorderji bodo sodelovali tudi še v prihodnje, vendar fanta naslednjega projekta še nista želela izdati: »Ti načrti naj ostanejo skrivnost, da bo zanimivejše in da boste še bolj presenečeni!«
Izzivov, ki jih bo prinesla prihodnost, pa se vsekakor močno veselita, saj zelo rada nabirata nove izkušnje. »To delo je namreč zelo raznoliko in zanimivo, niti malo ni rutinsko in vedno se dogaja kaj novega,« je dejal Dornavčan, ki se, zanimivo, prej s slikanjem ni ve-
liko ukvarjal. V Londonu je bil prvič, medtem ko ga je Slana obiskal že tretjič, saj so njegova strast tudi potovanja.
»Britanska prestolnica je zelo pestra in raznolika. V tednu dni se nama je zgodilo ogromno zanimivega, nepozabnega, pa tudi smešnega. Zaradi angleškega vremena nam je, na primer, vse skoraj dobesedno splavalo po vodi, prav tako pa nam je skoraj odpihnilo šotor, ki je pokrival naš delovni prostor,« se v smehu spominja Frajnkovič.
Polona Ambrožič
Osebna kronika
Rojstva: Janja Medvešek, Kve-drova ulica 4, Ptuj - deklica Tia; Zvezdana Ranfl, Kajuhova ulica
3,	Ptuj - deklica Lana; Metka Sršen Oros, Kungota pri Ptuju 80 a, Kidričevo - deklica Tina; Nataša Cvetko, Planjsko 20, Majšperk -deklica Žana; Marjetka Krajnc, Mihovci pri Veliki Nedelji 59, Velika Nedelja - deklica Kaja; Vanja Cizar, Ul. Janeza Koprivnika 9, Zreče - deček Saša; Marjeta Žišt, Zg. Ložnica 30, Zgornja Lo-žnica - deček Rene; Petra Kova-čec, Senčak pri Juršincih 28 a, Juršinci - deklica Anja; Vesna Košutar, Ulica dr. Ozvalda 15, Ormož - deklica Dora; Andriana Stanišič Žuran, Gorišnica 97 d -deček Jaka; Mateja Sok, Borovci 25, Markovci - deček Matija; Katarina Polak, Obrež 64, Središče ob Dravi - deklica Nastja; Mateja Rožman, Markovci 9 -deček Matic.
Umrli so: Julijana Kovič; rojena Kostanjevec, Nova vas pri Mar-kovcih 68, rojena 1922 - umrla 22. decembra 2009; Ostoja Pre-dojevic, Rimska ploščad 2, Ptuj, rojen 1937 - umrl 21. decembra 2009; Martin Žerak, Čermo-žiše 72, rojen 1952 - umrl 22. decembra 2009; Otilija Zorčič, rojena Gunžer, Kraigherjeva ulica 31, Ptuj, rojena 1924 - umrla 25. decembra 2009; Jožica Pernat, rojena Širovnik, Gregorčičev drevored 9, Ptuj, rojena 1916 - umrla 25. decembra 2009; Marija Šabeder, Borovci 37, rojena 1966 - umrla 22. decembra 2009; Marija Helena Tikvič, Mestni Vrh 95, rojena 1942 - umrla 23. decembra 2009; Elizabeta Butolen, rojena Horvat, Ulica Šercerjeve brigade
4,	Ptuj, rojena 1926 - umrla 28. decembra 2009; Franc Began, Kraigherjeva ulica 28, Ptuj, rojen 1942 - umrl 19.decembra 2009; Stanislav Bombek, Belski Vrh 15, rojen 1941 - umrl 27. decembra 2009; Dragica Zadra-vec, rojena Šestic, Dolane 32 a, rojena 1950 - umrla 29. decembra 2009; Ciril Bezjak, Bre-snica 23, rojen 1922 - umrl 23. decembra 2009; Angela Frčec, rojena Murko, Apače 207, rojena 1923 - umrla 29. decembra 2009.
Ptuj • Branko Mohorko kri daroval že stokrat
Rad pomaga ljudem
V prostorih enote za transfuzijsko dejavnost Centra za tranfuzijsko medicino v ptujski bolnišnici je bila 28. decembra lani svečano: Branko Mohorko je namreč stotič daroval kri.
Ob krvodajalcih so se svečanosti udeležili predstavniki enote za tranfuzijsko dejavnost v Ptuju, ki jo vodi Irena Maračic, ter predstavniki ptujske bolnišnice in Območnega združenja RK Ptuj, pripravili pa so jo ob stotem odvzemu krvi Branka Mohorka iz Apač,
krvodajalca, po poklicu ključavničarja, zaposlenega v Revi-talu. Ob tej priložnosti se mu je pridružil tudi Vlado Gregorec iz Podgorcev, bivši sodelavec, ki se je 8. avgusta lani upokojil in ki je stotič daroval kri 29. oktobra 2009.
Branko Mohorko se je med
Foto: Črtomir Goznik
Branko Mohorko je 28. decembra že stotič daroval kri
krvodajalce vpisal leta 1974, ko je kri daroval prvič. Začelo se je med služenjem vojaškega roka v Beogradu. Od takrat do danes kri daruje redno vsake tri mesece, prihaja pa tudi na klic. Krvodajalstvo mu veliko pomeni, rad pomaga ljudem. Tudi drugim zdravim priporoča, da postanejo krvodajalci, ker bodo s tem pomagali ljudem, izkazali največjo možnost humanost. V teh letih so se mu pridružili tudi nekateri sorodniki in prijatelji. Sam doslej krvi še ni potreboval, lahko da jo bo kdaj in takrat jo bo nekdo moral darovati zanj.
Če mu bo zdravje služilo, bo krvodajalec še najmanj kakšno desetletje, pravi. V novem letu si želi predvsem zdravja, ker če bo zdrav, bo lahko kri daroval še naprej in pomagal reševati življenje. Zdravja in sreče pa želi tudi drugim.
MG
Umetnina, s katero so se njeni avtorji vpisali v Guinnessovo knjigo rekordov.
Foto: arhiv Andreja Slane
Napoved vremena za Slovenijo
Če na tri kralje jasen dan bo, 5/3 za dolgo zimo hrani seno.
Danes se bodo rahle padavine razširile nad večji del države ter se v noči na sredo nekoliko okrepile. Ob morju in po nižinah Primorske bo deževalo, drugod snežilo. Temperature bodo od -4 do 1, na Primorskem od 2 do 6 stopinj C.
V sredo bo oblačno s padavinami, po nižinah v notranjosti države bo večinoma snežilo. Popoldne bodo padavine oslabele in se znova okrepile v četrtek dopoldne. Snežna meja se bo predvsem v južni Sloveniji lahko prehodno nekoliko dvignila.