Slika: LucaS CENA 80 SIT SLOVENIJA, SREDA, 2. DECEMBER 1992 ŠT. 46, LETO XXVI GOSTA V UREDNIŠTVU: MILAN KUČAN IN JELKO KACIN FERŠ MEČE PESEK V OČI ZENSKE OPLJUVALE LEVSTIKA OČE SPAL OB MRTVEM SINU ŠTORMAN BO RAZSTRELIL NOVO DOBO VSI NA VOLITVE ZA PRDCE IN BRITVE ^D$$ SOCIALDEMOKRATtKA STRANKA SLOVENIJE SKUPAJ BOMO ZMOGLI ... bemti državo, ki rojeva reveže MOORE ČELADE V BIVŠI i JUGOSLAVIJI - (28) Svet le žuga Zahodni svet Se kar žuga Srbom, pravih ukrepov pa ni. Zdaj se je odločil, da bo z vojsko Ščitil Somalijo, da bodo ljudje dobili hrano, preden Jo bodo oborožene! ene ali druge barve pokradli zase. Za BiH to Se ne velja. V tej državi, ki jo Je svet priznal, OZN v bistvu Se vedno varuje vojno, ne pa miru, ki ga pač ni. Nerazumljivo je, da pomoč - na primer zdravila - vozijo le s tovornjaki, ne pa s helikopterji. No, OZN se nekoliko bolj zanima za Kosovo, Makedonijo, Ame-rikanci so pripravljeni celo poslati 100.000 vojakov na Balkan, če bo počilo Se kje drugje. To bi lahko izrabili tako Makedonci in Albanci ter izzvali Srbe, da začno vojno v teh predelih. V Srbiji se pripravljajo na volitve. Panič bo skuSal premagati Miloševiča. Možnosti nima, bo pa poizkusil. V Rusiji se Jelcin gleduje po Markoviču (kdo je bil že ta človek, ki je zdaj poslovnež v Avstriji?). Ustanovil Je stranko reformnih sil. Ima kar največje možnosti, da bo doživel Markovičevo usodo. Županja na HrvaSkem Je že mesece v vojni, čeprav so tam modre čelade. Tudi v Udbini imajo Srbi (KrajiSniki) svoje letališče. Modre čelade so tam, letališča pa ne morejo nadzirati. Pred očmi modrih čelad Srbi iz Slavonije dnevno odpeljejo 400 ton nafte. Vrtine so preobremenjene. Znane pletilje iz Sirogojna so pripravile razstavo. Največji kupci so bili vojaki OZN, predvsem častniki. Kar zadeva Županjo: če bi Hrvati pomagati obraniti Slavonski Brod, bi s tem ubranili tudi Županjo. Hrvati so se sicer ujeli v past. General Bo-botko, ki gaje Tudjman poslal na pogovore s srbskim generalom Mladičem, Je nehote priznal, da je Hrvaška vmeSana v vojno v BiH. Pri tem Je nepomembno, če prizna, da Je z Mladičem podpi-: sal dogovor o premirju, ki ga njegov obrambni mi-mister zanika. V srbski predvolilni tekmi se Je pojavil tudi „gazda Jezda", to Je Jezdimir Vasiljevič, ki je Širokopotezni poslovnež. Kandidirata pa tudi pro-slula kapetan Dragan in znani srboritež Arkan, ki ima na vesti že tisoče nedolžnih življenj. Kaj Je bilo s pobitimi v bližini Vukovarja, bo raziskala komisija OZN. V črni gori OZN reSujejez pri Mojkovcu na Tari. Za tak Jez v Peruči na HrvaSkem se Se ne zmeni. Za majhno senzacijo Je poskrbel sarajevski Javni tožilec, obtožilje generala McKenzija, da je iz srbskih taborišč za svojo zabavo Jemal mlade Muslimanke. Grozljiva obtožba, ki pa baje zaenkrat sloni na pričevanju Srbov. Je tožilec nasedel? Kakorkoli že, svet zaenkrat Srbom le žuga, morija se nadaljuje, TV zasloni po vsem svetu so polni mučnih prizorov. Zima je vse bolj zimska in Balkanu se slabo piSe. Ne pozabimo, da smo Slovenci v svoji državi dolžni kaj več narediti, saj smo mednarodno priznana država, ki Ji ne more biti vseeno, kaj se dogaja na Bal-kanu. Zbiegnevv Kochanovvski Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Tajnica redakcije: Suzana Rober Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje, tel. (063) 441-215,441-606, telefax (063) 25-649. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. 2. decembra STRAN 2 ____ i V Papirnici Vevče govorijo nemško Direktor uči Drnovška L«j kaj bi novinarji (in seveda bralci) počeli brez papirja? Da bi ga v Sloveniji zmanjkalo, se ni potrebno bati, saj vevški papirnici kaže zelo dobro. V tolikšni meri, da so novinarjem, udeležencem tiskovnega druženja pred tednom dni poleg prigrizka in rujne kapljice postregli tudi s tako izpiljenim tekstovnim gradivom, da poročil sploh ni bilo potrebno na novo pisati. Glede na to, da je tovarna dejansko v rokah Avstrijcev, ki sedmi sili vedo streči, pričakujemo ob naslednjem sestanku kar računalniške diskete, polne lepih besed o uspešni tovarni. Nima se smisla mučiti in delati znanosti, temveč je najpametneje prepisati par stavkov iz dobljenih papirjev: „Po težavnih po- gajanjih - obstajali so še drugi ponudniki- je bila končno s firmo Brigi & Ber-gmeister sklenjena pogodba o udeležbi, ki jo je zgodaj jeseni leta 1990 odobrila takratna vlada. Po- leg naložbe 33,3 milijona DEM, so Avstrijci nudili tudi možnost intenzivnejše obdelave in razširitve tržišč, boljši dostop do surovin in obojestransko širjenje know-how-a.“ Na kratko povedano, glavni akterji poslovnega papirnatega čudeža so Avstrijci, znoj v tovarniških halah pa je še vedno slovenski. Res je, da papirnica, streljaj od Ljubljane, odkar je pod direktorskim žezlom mag. Josefa Mayerja, odlično posluje. Med drugim prosperira zaradi tega, ker se je usmerila v proi- Papirnica Vevče zvodnjo specialnih papirjev, ki jih največ izvaža na preostali trg bivše Jugoslavije, v Italijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Avstrijo, Španijo, Nizozemsko, Francijo, Belgijo in Ciper. Njen papir uporabljajo tudi prebivalci daljne Indije, Egipta, Malezije, Arabskih Emiratov, Združenih držav Amerike in Kanade. Kranjskih Janezov seveda v tem kontekstu sploh ni potrebno omenjati. Papirnica zasluži pohvalo predvsem pri prizadevanju za varovanje naravnega okolja, saj kreira ekološko sprejemljive izdelke. Ker vemo, da skoraj vsak papir zgnije, je mogoče pametno omeniti kot primer specialno oblikovanje zadnje strani etiket, ki zmanjšuje porabo lepila, za slednje dišeče zadevice pa skoraj vsakdo ve, seveda razen fiksarjev v denarni stiski, da ekološko niso najbolj atoželjene. Direktor Mayer si ob vsem doseženem upa dati tudi nekaj nasvetov slovenski vladi, kako bistveno izboljšati neugodno stanje slovenskih izvoznikov. Drnovškova ekipa naj bi zagotovila ugodnejše financiranje izvoznikov in možnosti zavarovanja izvoza ter čimprej sklenila bilateralne carinske sporazume z EGS in ETTA državami. Nujno naj bi tudi znižala obresti za investicijske projekte. Tokratna vladna postava tega seveda ne bo storila, za naslednjo pa ostajamo v dvomih. p p_ Rajmond Zlatko Ferš bo doktoriral na odtujevanju pomoči za begunce Namesto kapljic pesek v oči Samozvani doktor Zlatko Rajmond Ferš, prvak Štajerske demokratsko krščanske stranke in doslej dobrotnik beguncev iz BiH, je na Mariborčane uprl prst, ker bi naj kradli del v tujini zbrane pomoči za begunce in jo - preprodajali. V škandal je vpletel eminentne osebnosti starega mesta ob Dravi in v čudno luč postavil tajnika svoje stranke. Gospod doktor, podjetnik in dobrotnik Ferš, zakaj ste potrebovali potr-* dilo za 90 tisoč mark? Ali je Ferš po nesreči sprožil škandal V prejšnji številki Nove dobe smo javnost opozorili na čudna ravnanja gospoda Zlatka Rajmonda Ferša, podjetnika iz Rosenheima, Max-Josefs-Platz 12 A, ki je ptujskim obrtnikom pozabil vrniti 29.432 mark. Gospoda Ferša ne iščite v Nemčiji, ker že nekaj časa kolovrati doma in se udinja politiki, zato je ustanovil svojo stranko, z njeno pomočjo bi ral celo v slovenski parlament. Ni naše, da sodimo in ne odločamo o tem, kdo je v Nemčiji organiziral in zbiral neverjetne količine pomoči za nesrečne begunce iz Bosne, ki je v rednih presledkih prihajala v Maribor. Dejstvo je, o tem je pisalo tudi tamkajšnje časopisje, da je zbiranje pomoči organiziralo več humanitarnih in drugih organizacij, predvsem pa posameznikov. In prav tako je dejstvo, da se je gospod podjetnik in predsednik Ferš pojavil vsakokrat v zbirnem centru, ko je prispela pomoč iz Rosenheima. Razen 23. novembra, ko so prispeli štirje tovornjaki, vendar Ferša ni bilo na spregled. Edfen izmed organizatorjev pomoči v Nemčiji je tudi gospod dr. Aksel Weineger, ki je izročil gospodu Feršu 90 tisoč mark v gotovini in zato zahteval pojasnilo, kaj je bilo za ta denar kupljeno. In tu se je zadeva zapletla. Gospod dr. Zlatko Rajmond Ferš je od svojega strankarskega tajnika Srečka Kovačiča, ki je tudi tajnik Rdečega križa v Mariboru, dobil črno na belem (v neverjetno skrpucani in pomanjkljivi slovenščini) napisano potrdilo, da je Rdeči križ avgusta prejel humanitarno pomoč v vrednosti 76.534 nemških mark. Kako so prišli do te številke in vrednosti, pojasnjuje gospod Srečko Kovačič, da bi naj potrdilo služilo Feršu le za omilitev davščin v Nemčiji, da je potrdilo izdal za nazaj in da blaga sploh ni videl ... Ferš je sam vrgel kamen Srečka Kovačiča bi naj poklicali domov v nedeljo, 15. avgusta. Poklical naj bi ga dr. Kurt Kancler, predsednik Rdečega križa in pomočnik direktorja Zdravstvenega doma. Srečko Kovačič je tako izdal nato še eno potrdilo in sicer v višini 18 tisoč mark ali v skupni vrednosti 94.534 mark. Zgoraj omenjeni dr. Aksel Wei-neger pa je Občinski štab za civilno zaščito v Mariboru nato po telefaksu zaprosil, da mu naj tekst prevedejo in sporočijo, kaj je bilo za ta denar kupljeno. Z Občinskega štaba so lahko sporočili le to, da so 15. avgusta v zbirni center Slava Klavora dobili od Malteser-hilfdienst pošiljko, ki je vsebovala dve vrsti zdravil, higienske potrebščine, na pol pripravljen krompir in fižol ... Tako je gospod Ferš s svojim potrdilom v resnici zasejal dvom o namenski uporabi izročenega denarja, ki bi ga naj prejel, vendar do danes neznano za kaj pora-bil. V občinskem zbirnem centru za pomoč neguncem iz Bosne, ta je do 20. sodil v pristojnost občinskega oddelka za obrambne zadeve, zdaj pa k civilni zaščiti, so vodili izredno skrbno dokumentacijo, ki odklanja vse Ferševe navedbe o odtujeva- nju te pomoči v druge namene. Tako tudi dokumentacijo o prispelih zdravilih, ki so jih predajali lekarnam bolnišnic, v katerih se begunci zdravijo. Prav zato ni res, da bi se naj v mariborskih lekarnah pojavila zdravila iz zbirnega centra, kot trdi Ferš, ker zdravil v zbirnem centru sploh niso hranili. Gospod Zlatko Rajmond Ferš pa je hote ali nehote sprožil plaz nezaupanja v razdeljevanje tovrstne pomoči, ki bi se naj zbirala pri Rdečem križu. Iz Bosne in Hrvaške je namreč prihajalo vse več vesti, da posamezniki in begunci, ki so se prelevili v podjetnike, humanitarno pomoč v hrani in zdravilih nesrečnežem v Bosni prodajajo za tudi desetkrat višjo ceno, kot bi bila normalna in da imajo organizirane prave linijske prevoze do posameznih mest v Bosni, kjer tovornjak prevozniku takšne pomoči navrže tudi po 30 tisoč mark. Toda o tem bo verjetno kaj bolj oprijemljivega znano potem, ko bo končana sprožena preiskava. Tako je gospod doktor Rajmond Zlatko Ferš vede ali nevede v resnici opravil - dobro delo, ko je sprožil vprašanje o kapljicah za oči. L A. Prisluškovalna paranoja političnih strank - naj slabši so najglasnejši Z gnojnico v Evropo Poslanci slovenske skupščine so imeli prejšnji četrtek lepo priložnost, ko so se sešli na neuradno zadnjem zasedanju, da dostojno dokončajo svoj mandat. S tem bi velikim projektom, ki so jih uresničili v svojem mandatu - osamosvojitev in nova ustava - dodali dostojen zaključek. Toda prisluškovalni virus je očitno okužil že vse v deželi krajnski in prav lahko se zgodi, da 6. decembra v tej državi ne bo več niti enega samega treznega politika, če se bo ta bolezen tako širila. Poslanci so se že navsezgodaj po zborih pričeli ukvarjati s prisluškovalno afero, saj so se odločali o tem, ali naj jo uvrstijo na dnevni red ali ne. Seveda so želeli ob tem vsi povedati še kakšno novo in izvirno misel, rezultat pa je bil ta, da so se v zboru združenega dela odločili, da o tem ne bodo govorili. S tem je propadla možnost, da bi šli z afero na skupno sejo. Je Zupančič kriv? Nesrečni zbor združenega dela, ki je šel zaradi nesprejetja prvega predloga la-.stninske zakonodaje, kakršnega je pripravila Peterletova vlada, ostalim poslancem močno na živce, je tako postal tudi ob tej temi dežurni krivec. Ostali poslanci so Zupančiču očitali, da je sejo zbora nalašč vodil tako, da uvrstitev prisluškovanja ni prišla na dnevni red. Pri tem so predsedniku zbora, doslej neodvisnemu Jožetu Zupančiču, ravnatelju celjske gimnazije, navrgli, da je to storil zato, da bi zaščitil Igorja Bavčarja. Zupančič na tokratnih volitvah namreč kandidira na listi Demokratske stranke, čeprav menda v strankarske vrste ni pristopil. Skratka, zbor združeneg: dela, v katerem po mnenju večine ostalih poslancev sedijo sami rdeči direktorji, prisluškovanje pa so tudi zakrivili rdeči, z rdečim Kučanom na čelu, je vrgel novo kost za glodanje. Nova odkritja Bekeše-ve komisije Da bi se zadeva še nekoliko zapletla, je v četrtek dopoldne predsednik komisije za nadzorstvo nad nezakonitostjo dela VIS-a Pe- ter Bekeš VIS obtožil, da so tujim diplomatskim predstavništvom prisluškovali kar do 9. novembra letos, to je vse do dne, ko je znamenita komisija izdala svoje sporočilo in VIS prvič obtožila prisluškovanja. Komisija naj bi to odkrila ob zadnjem pregledu na VIS-u. Hkrati pa je Bekeš predstavil predloge treh zaključkov, ki naj bi jih zbori spre-1 jeli, če bi se uspeli sestati. Eden od njih od vlade zahteva, naj zakon o notranjih zadevah spremeni tako, da bo - po domače povedano - prisluškovanje zakonsko pokrito. Nekako tako, mlada slovenska država je v času svojega osamosvajanja grešila, demokratično izvoljena nadzorna komisija je to ugotovila, vlada se je pokesala in sedaj bomo dali to vse lepo v pravne okvire, pripeli pentljo, pa Jao. Ali je Bekeš naiven ali- tako zelo prebrisan, da je vedel, da je duh ušel iz steklenice in ga ne more nadzorovati več nihče in so njegovi predlogi le pesek v oči, ni povsem ja- Bavčar: vse je bilo po zakonu Notranji minister Bavčar in direktor VIS-a Peter Brejc sta istega dne ponovno zatrdila, da je bilo vse po zakonu, obtožila Bekeša, da poslabšuje doslej dobre odnose med komisijo in notranjim ministrstvom in napovedala ukrepe proti tistemu, ki je Slovenskim novicam priskrbel dokument o pogovoru med članom predsedstva Cirilom Zlobcem in italijanskim konzulom Cristia-nijem, ki ga je ta dnevnik - najbrž povsem slučajno -objavil prav v četrtek. S tem je bila seveda kršena državna tajnost. Predlog za ustavno obtožbo Le poslanci v zboru občin so bili dovolj vztrajni, da so pričeli z razpravo o aferi, vendar jih je branje zaupnega gradiva, ki so jim ga dali na vpogled, tako prestrašilo, da so takoj nato postali nesklepčni. Menda jih je čakala poslovilna zabava, kjer pa so se - po izjavah prič sodeč - zbrali v popolni zasedbi. Nekateri strankarski veljaki pa očitno niso mogli preboleti, da bi se vsa stvar končala tako mirno, zato so v poznih pepoldan-skih urah napovedovali, da bodo zahtevali sklic izredne seje skupščine, bivši pravosodni minister Rajko Pirnat in hkrati predsednik Narodnih demokratov pa je napovedal ustavno obtožbo Cirila Zlobca in Milana Kučana. Ta isti Pirnat pa kot takratni pravosodni minister čisto nič ne ve in ni vedel o prisluškovanju. Prav tako ni nič vedel o sestanku med policijo in predstavniki vrhovnega sodišča, kjer so sodniki policistom lepo povedali, da jim ne bodo dali naloga za prisluškovanje diplomatskim predstavnikom, saj so ti prostori eksteritorialno ozemlje, na katerem slovenski zakoni ne veljajo. Vedeli so vsi, sedaj ne ve nihče . Le upati je, da se je prisluškovalna afera zares končala in da poslanci ne bodo še emirat zmogli poti v Ljubljano. Politični veljaki, ki bi za svoj obstoj storili vse, dali na pranger tudi slovenskega pesnika, kot je slikovito in osebno prizadeto dejal Tone Partljič, pred volitvami pač ne izbirajo besed. Še bolj zanimivo je, da o prisluškovanju nihče nič ne ve, čeprav je popolnoma jasno, da so o tem vedeli več ali manj vsi - vsaj najvišji državni vrh. Sem pa prav gotovo sodita bivši predsednik vlade Lojze Pe- terle in bivši pravosodni minister Rajko Pirnat, če res nista vedela, svojega dela nista opravljala dobro in bi morala biti že zato sedaj tiho. Toda volitve so umazane, predvolilna igra pa že smrdi do nebes. Kako bodo ti isti ljudje, ki se danes polivajo z najbolj smrdečo gnojnico, po volitvah sedli v skupno koalicijo, ni povsem jasno. Ali pa je cilj res to: onemogočiti povolilne močne koalicije, kompromitirati in onemogočiti Milana Kučana, za katerega je jasno, da ima bistveno več privržencev kot ostali kandidati in spreti vsakogar z vsakim. Zakaj po nič krivem Zlobcu Najbolj tragično ob tem pa je, da so se politični mrhovinarji spravili nad Zlobca. Zlobec, ki mu nihče ne oporeka, da je eden največjih pesnikov, humanist, poštenjak, zaveden Slovenec, borec za slovenski jezik in človeka, ki je odigral pomembno vlogo v Društvu pisateljev Jugoslavije ob vsiljevanju skupnih jeder, si na svoja stara leta tega res ni zaslužil. Nihče ni oporekal, da je bil v sedanje predsedstvo izvoljen demokratično, deloval je - kot sam pravi — svoji vesti primerno. Ko so izšli Janševi Premiki, kjer je pisec namigoval o izdaji državne skrivosti, ni pa nikogar imenoval, se je Zlobec sam oglasil in pojasnil svojo krivdo. Izkoristiti tako uglednega in poštenega človeka za takšno umazanijo, kot je predvolilni boj, je več kot nemoralno. Novokomponira-nim slovenskim politikom je pač dobro vsako sredstvo za to, da se dokopljejo do oblasti. Ob tem je zanimivo, da so najglasnejše stranke, ki imajo po vseh javnomnenjskih raziskavah najmanj možnosti, da bi še prišle v parlament. Fani Golouh TRGOVCI KUPCEM Z BARIKADAMI ONEMOGOČAJO DOSTOP DO CENEJŠEGA BLAGA ŠKANDAL V ŽALCU Domači trgovci so pred konkurenco s Koroške poklicali na pomoč policijo, inšpektorje in končno fizično onemogočili kupcem pristop do blaga. Na zagovor so poklicali tudi občinsko vlado, ki se je sestala na izredni seji. --- V Žalcu je štiri dni trajala tudi za naše razmere nevsakdanja vojna med domačimi trgovci in trgovci s Koroške, ki so za več kot polovico ceneje ponujali isto blago. Naval kupcev je bil neverjeten, dokler se domači (monopolisti! niso „organizirali v obrambi svojih legitimnih pravic". Medtem so na Ptuju in v drugih tržnih mestih branjevci izkoristili zadnje lepo vreme okrog Katarine in ponudili tisto, kar se jim je na- birali v skladiščih, je v Žalcu prišlo do prave „ voj ne". Najemnik tamkajšnjega kulturnega doma je namreč kot tudi drugekrati izdal pravico priložnostne prodaje mešanemu podjetju s Koroške in iz Avstrije. Kupčija se je šele prav začela, ko so domači trgovci in lastniki razkošnih prodajaln ugotovili, da jim Korošci pobirajo - smetano. Ponudili so namreč mnogo blaga, kakršnega imajo tudi oni, vendar za - polovično ceno. Vest se je kot strela razširila po mestu, domači trgovci so staknili glave in se odločili, da morajo vsiljivo in „nelojalno konkurenco" pregnati.iz Žalca. Najprej so poklicali na pomoč občinsko inšpekcijo z obtožbo, da vsiljivci nimajo poravnanih obveznosti do države, ker drugače ne bi mogli prodajati istega blaga po tako nizkih cenah. Vjii inšpektorji so bili tokrat hitro na delu, žal so ugotovili, da imajo Korošci vse papirje v redu, da so celo poravnali že tudi vse, kar tiče države in občine. Vendar so domačini le nekaj uspeli pri cagljavih inšpektorjih, za en dan prepoved prodaje. DRAGI PREDSEDNIKI! Volitve se bližajo, parlament je nesklepčen, vlada pa neomajno vlada. Gospod Drnovšek in Rigelnik, moram priznati, da sta bila zelo korajžna. Najprej zato, da sta z Ocvirkom in Sešokom parlamentu sploh upala predložiti takšno abotno misel o vsenarodnem posojilu za banke in železarne in drugič zato, da se po vsem še upata riniti na volitve. Način, kako vidva uspevata sanirati naše gospodarstvo, je znan. Upam si celo trditi, da preveč znan, ker smo zaradi njega danes tu, kjer smo. Z zakonom narodu naložiti takšno breme, kot so tri stare železarne in vrh glave in čez zadolženo banko — to presega že vsa najbolj nemogoča razmišljanja. Priznam, da dobro poznata parlament in strankarske zdrahe, ker sta v pravem trenutku skozi stranska vrata stiščala paket, ki ga bo plačal še moj in mojega sina sin. Po kmečko razmišljam takole: kaj pa, če bi to posojilo (davščino za vaše minulo delo) namenili drugačnemu „projektu“: vsakemu od 13 000 zaposlenih, ki bi po vašem naj bili ogroženi, dali po petdeset tisoč mark in na j sam poskrbi za svoj jutri. Zagotovo bi dobili vsaj toliko delovnih mest in z njimi novo vrednost ... Pred tem naj država vrne še izposojeni in zapravljeni denar. In šele potem se slikajta na plakatih in pojavita pred volivci. Upam, da bosta izvoljena in bosta prisiljena vgrizniti v zakone, ki sta jih skuhala. Lep pozdrav! VAŠ DRŽAVLJAN Toda Korošci so naslednji dan pred kulturnim domom imeli še več kupcev. Pravzaprav se je kupcev že kar trlo, saj ne gre zanemariti resnice, da dandanašnji ni več nif poceni. Zdaj so domači trgovci ubrali drugo pot, „ker jih je izdala občinska uprava" in npodkupljivi inšpektorji". Z lastnimi vozili so se zde-gali pred Kulturni dom in fizično onemogočili prodajo. Zdaj so poklicali na pomoč prizadeti kupci. Prišla je policija, ki pa je ugotovila samo to, „da je bil parkirni prostor neustrezno uporabljen". Za vsak primer je policaj ostal nekaj časa na »neustrezno upora- radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88.9 MHz STEREO bljenem parkirišču" ter tako vplival na to, da se niso stepli kupci z domačimi prodajalci. Ti domači prodajalci so zdaj sestavili delegacijo, ki je nemudoma zahtevala odgovor občinske vlade. Kajti, oni so doslej v redu plačevali samoprispevke (za Korošce to ni dokazano), oni so jih na zadnjih volitvah volili (Korošci zagotovo ne) in oni so v svoje lokale vložili ogromno denarja ter v občinsko blagajno dnevno pretakajo denal ... Človek ne more verjeti, da je vse to res. Da so namreč zasebni trgovci iz Žalca samo zamenjali monopol družbene trgovine in da so celo fizično pripravljeni onemogočiti konkurenco, da bi zaščitili svobodo odiranja domače srenje. Če namreč koga v teh dneh pot slučajno zanese v Žalec, v staro tržno središče, bo že po vzorcih razstavljene avtomobilske pločevine pred bistroji in butiki ugotovil, kar seveda dacarji ne morejo, ker ne vidijo, kam se je v zadnjih mesecih in tednih stekal denar iz te »komaj dihajoče zasebne trgovine". Sramota, da ji ni para. I. A. Goljuf! v slovenski politiki Kdo si, Karel Franko „S temi norci se ne da delati, vsega imam dovolj, mogoCe bi Se, vendar samo mogoCe, ker država rabi pokončno osebnost, vzel mesto predsednika države, da bi tiščal naprej, ker bo drugače vse pobral vrag ..." S temi besedami bi se naj poslovil prvi predsednik skupščine Slovenije, sicer poslanec Karel Franko. Saj se spominjate moža, ki Je v tistih vročičnih dneh osamosvojene Slovenije imel zgodovinsko čast, da je kot pokončni mož med enakimi prvi vodil slovenski parlament in izpil kupico šampanjca. Od kolhoza do mlatilnice NoveJSa zgodovina Slovencev, predvsem pa Prekmurcev, nima moža, ki bi bil vsa desetletja tako trdo vpet v stvarnost, kot je to bil in bo Karel Franko, Puconci. Prej Džerigorov Karči s Puconec, nato Karol Franko in zdaj Karel Franko, Puconci. Mož, ki ga po krivici izpušča Godina in ga ni srečal Kranjec, ga ne omenja Šiftar in ni bil pri roki ne Vratuši ne Kučanu, do konca pa gorak Bačiču. Džerigorov Karči alias Karel Franko, Puconci, je druga ali tretja žrtev revolucije, ki je, kot je znano, žrla svoje otroke tudi v Prekmurju. Kajti Džerigorov Karči je bil prvi predsednik obdelovalne zadruge Puconci. To je postal kmalu za tem, ko so razjarjene ženske v tamkajšnji osnovni šoli zlasale Miška Kranjca, ker jim je v spremstvu mož v dolgih usnjenih oblačilih razlagal vse o kolhozih. In prvi kolhoz v Puconcih je krmaril tovariš, zdaj gospod Karel Franko, Puconci, prej Džerigorov Karči iz Puconec, sin po velikosti tretjega kmeta v vasi. Karel Franko, Puconci, ima od boga dano, da je vedno prvi predsednik. Od tistega kolhoza, ki je na veliko srečo tamkajšnjih kmetov hitro potonil v izgubah, Jo je Karel Franko poceni odnesel, z novo hišo v trgu in prvim traktorjem, ki se mu je reklo Lanzbul-dog. Od očeta pa Je podedoval mlatilnico z lokomotivo, ki je mlačev opravljala, kot je bil red, po velikosti kmetij in z bajtarji na koncu. Od svinjerejca do predsednika Danes ga ni človeka in če gospod Karel Franko na uho ne zadega ojačevalca zvokov - v tega pol stoletja Je vneto poslušal in tudi zato postal naglušen -, ga torej ni človeka, ki bi lahko na iz-ust naštel vse stotine funkcij, ki Jih Je on za tega kratkega življenja žarno opravil. Od tistih rdečekolhoznih dni, ko je proletarce vozil v nedeljsko dopoldne na vprežnem vozu pripetem za traktor če ne drugega pobirati koloradske hrošče, ki jih takrat sicer Se ni bilo, nedeljska maša pa. Do dni, ko je nemo opazoval, kako sosedu Vra- tariču metlar Rituper s Kuštanovec iz hleva vleče bika, ker ni oddal 18 kilogramov mesa. In do dolgih večerov, ko so delili oblast med Grahom in šipličem z Gorice, med šolnikom Vučakom in rdečim Recekom. Do včeraj, ko Je iz pepela vstal Demos in je upravičeno stopil k županu Gerenčeru, da bi uredil službo za svojega sina in košček rezervirane borčevske zemlje za hišo mladima v Soboti, da bosta bliže centru. On od sodelovanja v NOB, ko Je žjutraj pred šolo gledal prebodeno sliko Hortya in Hitlerja, ko so trije partizani v mimohodu očistili Solo in občinsko upravo v Puconcih, tik preden so bili na Vaneči izdani in ubiti, on od tega sodelovanja Se ni vnovčil nič, čeprav Je vedno stal za edinim proletarcem iz Pu-concevPBencakovim hlapcem, ko ga je na prste učil poštevanko. Največja izguba za Evropo Za nič manjši delež k našemu osamosvajanju ne gre šteti njegovih znamenitih pisem, kijih je pisal Delu in robantil v drugih rdečih časopisih proti režimu, v katerem mu zaradi boja upravičeno angažiranemu, da ne rečemo že aboniranemu vseh vrst funkcionarju gre zasluga, da bo kdo od mladeži vsa ta pisma doumel in razčlenil v doktorski di-zertaciji in tako bo Karel Franko, Puconci, vzrok za novega doktorja znanosti iz znanja, ki ga je premogel en sam človek. Karel Franko, Puconci. VULKANIZACUA in AVTOPRALNICA nudi storitve z najbolj sodobnimi stroji Rosando PREVOLNIK Teharje, tel.: (063) 32-900 Zato je Skoda, da Karel Franko, Puconci, noče več sodelovati. če že ne kot predsednik pa vsaj kot poslanec, saj Je bil to vendarle že ves čas njegov poklic in bi zdaj dobival celo plačo, dasiravno ni znano, koga bi predstavljal in kdo bi ga volil. Po uboju Ivana Krambergerja in Grosovem odstopu od kandidature je to zagotovo največja izguba med našo hojo v Evropo. Jani Sevrov Kdo si, Lech Walensa Rojen leta 1937 v Šmarci pri Kamniku v katoliški družini šestih otrok. Po končani triletni industrijski šoli kranjske Iskre dela v tovarni Vega v Ljubljani. Nato konča Srednjo strojno šolo v Ljubljani in Fakulteto za strojništvo - le-. talsko smer. Za diplomo izdela izračun in projekt vojaškega trenažnega letala. Po vojaščini se zaposli v Inštitutu Jurija Vege, čez dve leti pa odide v Nemčijo, kjer je projektant železarn, hidravličnih naprav in geofizikalnih instrumentov. Pridobi si tudi dva patenta. Če bomo vsi podjetniki, kdo bo potem delal France Tomšič alias Lech Walensa, kot ga socialdemokrati reklamirajo za predsednika Republike Slovenije, se je morda res rodil, kot smo v začetku zapisali, vendar seje prav rodil šele točno pred petimi leti v Cankar-jevm domu. Ob stavki delavcev Litostroja, ko je pograbil pobudo delavcev izpred skupščine, da bi zasedli Cankarjev dom in se jim, delavcem, pozneje v Cankarjevem domu tudi priključil. Takoj se je umestil na čelo, za mikrofon. Tistega usodnega dne, ko je nekaj sto delavcev krenilo iz Litostroja na Celovško in po njej pred skupščino, Franceta Tomšiča ni bilo na čelu povorke in ne na čelu delavcev pred skupščino. Povorko so vodili mladi delavci s starejšo sindikalno aktivistko. Na uradni promociji svojega sindikata v ljubljanskem hotelu Slon sam sebe predlaga za predsednika in snubi predtem ustanovljene sindikate, da ga sprejmejo in priznajo. Caglavci omahujejo, železničarji prosijo za premislek, gospod Garb, zdajšnji njegov aktivist, ki je pred štirinajstimi dnevi v Slovenj Gradcu v prst ugriznil policala, se javno pro-tivi in vleče k Plohlu. France Tomšič, ki se je leta 1976 z družino, žena je Nemka, vrnil iz Nemčije v Slovenijo, je bil edini, dasiravno do takrat neznani predstavnik slovenskega delavskega razreda, ki je znal poskrbeti za svojo javno predstavitev. V Mladini se je na naslovnico postavil z, nageljnom v gumbnici, v javnosti s tisoči članov njegovega sindikata, čeprav članstva do dandanašnji ni bilo mogoče prešteti. Zato je edini med osmimi predsedniškimi kandidati, ki ima potemtakem praktično že zagotovljeno predsedniško mesto in krmilo države. Delu vrniti ceno in ugled To tembolj, ker je gospod France Tomšič kot razvojni inženir v Litostroju obupal, čeprav naj bi mu uspelo preprečiti odpust večjega števila delavcev. S svojimi ognjevitimi nastopi na televiziji je pomagal rušiti obstoječe enoumje in tako priti do človeka vredne pisarne v nekdanji Smoletovi katakombi in tam umestiti plavolaso pomočnico, ki enako dobro loči smrad delavskega kombinezona. Za en del slovenskega delavstva je gospod France Tomšič že živa legenda, po njem se imenuje sindikat, iz svojega sindikata je prerasel v poslanca in ob svo- jem sindikatu ga Socialdemokratska stranka Slovenije predlaga za predsednika Republike. Ob nedavni stavki v TVT B. Kidrič v Mariboru so neomajni aktivisti njegovega sindikata žal fizično onemogočili drugim delavcem priti do mikrofona, ki bi verjetno glasno povedali, kako so vsi samo za gospoda Tomšiča. Tako je vesoljna srenja lahko videla, da se že tudi delaci med sabo pretepajo samo zato, da bi glasovali za slovenskega Lecha Walenso. Kakor sovražniki mlade slovenske demokracije javno razmišljajo, kako je bilo škoda, da je gospod Tomšič njega dni podprl gospoda Pučnika, tako je zdaj jasno, koliko je bila ta pomoč vredna, če naj drži slogan, ki ga gospod Tomšič med drugimi objavlja in mi objavljamo kot mednaslove, da je namreč tudi v pisarni predsednika države čas za spremembe. In tu je vidna veličina slovenskega Lecha VValense v primerjavi z resničnim: gospod Tomšič bo pospravil pisarno, oni drugi pa je pospravil program. I. A. TRGOVSKO PODJETJE POTROŠNIK MIPp.o. NOVA GORICA UGODNO: Prodaja na čeke, potroiniiko posojilo od 3 mesecev do 1 leta Prodaja na kartice: ACTIVA, MERX, HKS - ŽALEC Praznična ponudba UGODNO Zimska salama, kraška panceta, posebna, motardela, kraškl pršur BOGATA PONUDBA! NOV/k^OBA • ■_____ Vinka Levstika gostje pregnale iz Atomskih Toplic - "gnusiš se mi kot aids" Vest krvoločnega antikrista Bivši domobranec Vinko Levstik se je z mlado damo odločil preživeti nekaj lepih dni v hotelu Atomske Toplice, a oddih mu je pokvarila tamkajšnja gostja Lojzka Rupnik, nekdanja partizanska bolničarka iz Idrije. Srečanju usode ali naključja so prisostvovali radovedni gostje in hotelsko osebje. Imeli so kaj videti in slišati. Po dolgih letih se je v avgustu legalno vrnil v domovino Vinko Levstik, osumljen vojnega hudodelstva zoper civilno prebivalstvo, ranjence in vojne ujetnike. Sledilo je povabilo na zaslišanje in klobčič se Je pričel odvijati, čeprav so vroče niti v predvolilni mrzlici nekoliko potrgane, postopek zoper Levstika teče naprej, predlog, da bi preiskavo razveljavili, pa so na sodišču zavrnili. Ob prestopu državne meje ga ni pričakala policija. Vinko Levstik z domobranskim imenom „Triglav‘‘ se srečuje s preteklostjo na drugačne, bolj človeške in neformalne načine. Vinku Levstiku, ki stoji na recepciji, pristopi sivolasa Zenska sedemdesetih let, oblečena v moder kopalni plašč. Najprej nekoliko omahuje, potem ga ogovori: „0, gospod Triglav, prvič vas vidim v obraz, videla sem vas le v hrbet." Ogovorjeni jo zarepadeno ogleduje, gospa pa nadaljuje: „Se spominjate Idrije od marca 1945?" „Ne, bil sem na Dunaju. Jaz sem Vinko Levstik!" „Ja, Triglav," odgovori Lojzka Rupnik in začne nanj kričati o maščevanju, predvsem o šestnajstletni Pavli. Vinko Levstik je vse zanikal, belega obraza in trde drže. Srečanje se je naslednji dan, v četrtek, 19. novembra, ponovilo. Tokrat Je bil deležen le nekaj besed: »Judež, zver, antikrist!" Fizično se ga ni lotila. »Gnusen je kot aids," pravi partizanska bolničarka. Naslednji dan je spakiral številne kovčke in zapustil Atomske Toplice. Posilstvo in umor šestnajstlet-nice Spomini Lojzke Rupnik segajo v vojni Lojzka Rupnik: „Proti Levstiku sem pripravljena pričati.* čas v Idrijo. Trikrat je ušla smrtni obsodbi in vojno po naključju preživela, živo Je ostalo tudi njeno sovraštvo do domobrancev z Levstikom na čelu. Pripoveduje o usodi Pavle Kenda, šestnajstletne IdrU.čanke iz Krnite, ki je končala pod moškostjo in noži petih ali šestih domobrancev, ki jih je vodil Triglav. O tem dogodku, ki naj bi bil le eden izmed mnogih, ji je govoril domobranec, njegovega imena noče izdati, kije bil ob krvavem izživljanju zraven. »Po Pavlo so prišli domobranci na lastno pest, brez razloga. Odpeljali so jo, vsi posilili, prvi je bil Levstik, in zverinsko iznakazili. Pokrito z vejami je našla njena mati, ki je ob pogledu na mrtvo hčer zblaznela," se spominja Lojzka Rupnik. Tudi domobranec, ki je o tem spregovoril, je moral na deklici ležati, sicer bi bil kaznovan. Triglav je bil strah in trepet doline, ljudje so govorili o njem kot o krvoločnem antikristu, sovražilo ga je mlado in staro. Vojna partizanske bolničarke Lojzki Rupnik, ki živi v Izoli, je danes dvainsedemdeset let, že dvajset let je upokojenka. Preživela je osebno vojno travmo idrijske parti-zanščine in v življenje odnesla pretepeno telo, bolna pljuča in zlomljeno lobanjo. Poleti leta 1944 so na življenje partizanske bolničarke, ko se je že tretjič rešila zapora, razpisali denarno nagrado, ki naj bi prinesla, ne spominja se točno, pet ali petdeset tisoč nemških mark. Delovala je v bolnici v Cerknem in le občasno prihajala domov po zdravila in na obisk k majhnemu otroku ter svojim staršem. Ob enem takih obiskov so jo opozorili, da jo iščejo nemški vojaki in domobranci. V pripovedi ne moremo mimo vloge tamkajšnjega župnika Ludvika Likarja, ki ima na vesti okoli tristo internirancev, od katerih so se vrnili le maloštevilni, in je v konkretnem primeru Lojzke Rupnik zagrozil njenemu očetu in materi, da jima ne da odveze pri spovedi, dokler hči ne pride domov. Na procesu leta 1946 Je proti vsestranskemu župniku, ki je poleg zvestega služenja okupatorju v spovednici in drugih posvečenih cerkvenih objektih zganjal še mnoge druge svinjarije, pričalo štiriinšestdeset ljudi. Tako so Lojzko Rupnik aretirali, jo peš odpeljali proti Idriji in spotoma po župnikovem spisku ropali domačije. Peljali so jo na zaslišanje v nemško komando, naslednji dan pa odvlekli v vas Ledine, kjer so jo na za to posebej specializirani kmetiji mučili: »Tepli so me brez usmiljenja, na koncu sem imela mrtve noge in bruhala sem kri. Ničesar nisem izdala, mučenje sem prenašala v sveti trmi. Ko pa so prinesli spisek ljudi za likvidacijo iz Konomeljske doline, sem se odločila vse priznati, da bi rešila dolino in dveletno hčer. S priznanjem sem si podpisala smrtno obsodbo. Triglav me je skušal od Nemcev dobiti dvakrat, kar pa so mu preprečili. Pristala sem v Idrijski temnici, nato pa v ljubljanskem zaporu na Miklošičevi." 2. maja 1945 je bilo na listi za ustrelitev tudi njeno ime, a minili so trije dnevi in še vedno je niso odpeljali. Smrti se je izognila po naključju, ker so njene dokumente pomotoma uničili, kot da je že bila ustreljena. 6. maja so vse aretirane izpustili. Naslednji dan je Lojzka Rupnik srečala Vinka Levstika, videla ga je le v hrbet pred lekarno, kjer naj bi dobila zdravila. Prepoznala ga je njena prijateljica, ki jo je mučil na zaslišanju. Zatekli sta se k družini Kambič in povedali so jima, da so Lojzko iskali domobranci. Mora se je končala še isti dan, ko je utihnilo steljanje z ljubljanskega gradu in so ponoči okupatorski vojaki začeli bežati. Lojzka Rupnik je proti Vinku Levstiku pripravljena pričati. Zaradi mrtvih. Ksenija Lekič Detomorilka z Ljubečne je postala mati Pogled s hlevske perspektive Lansko leto smo se združno zgražali nad grozljivim detomorom, ki ga je zagrešila petintridesetletna Živanka Savkovič na Ljubečni. Dejanje je priznala in sama pokazala kraj, kamor je zakopala novorojenčka misleč, da se je rodil mrtev. Konec avgusta so ji na sodišču izrekli kazen: šest mesecev pogojno. 30. septembra je postala ponovno mati in svoji deklici dala ime Nada, kar pomeni v Živankinem materinem jeziku - Upanje. Na sodišču so upoštevali psihiatrovo ugotovitev, daje bila v stanju čustvene napetosti in visoke razburjenosti, kar je vplivalo na njeno sposobnost obvladovanja lastnega ravnanja, tudi njenih težav z urejanjem delovnih in socialnih razmer niso zanemarili. Sicer po kazenskem zakoniku velja, da lahko mater, ki vzame življenje svojemu otroku med porodom ali takoj po porodu, dokler je še pod njegovim vplivom, kaznujejo z zaporom od treh mesecev do treh let. Tudi Živanka Savkovič bo tri leta preživela v tako imenovani preizkusni dobi, če zagreši podobno kaznivo dejanje, lahko izrečeno sodbo spremenijo. Po sodnikovem mnenju zaporna kazen ni bila smiselna, saj mora skrbeti za dva otroka, od septembra še za tretjega. Živanka je doma iz Pr-njavora v Bosni, v Slovenijo je prišla z enaindvajsetimi leti. Selila se je iz stanovanja v stanovanje, menjavala službe od delavke v proizvodnji do čistilke. Spoznala je Stjepana, s katerim živi na Ljubečni še danes. Zaposlena je v opekarni, Stjepan pa v Klasju. Oba sta navadna delavca, ki trem otrokom ne moreta nuditi veliko več kot priložnost živeti. Njihov dom je del gospodarskega poslopja Podpeča-novih, gostilničarjev čez cesto. Najemnino odslužita z delom na kmetiji in krmljenjem živine. Življenjski prostor petčlanske družine je sestavljen iz improvizirane ku- hinje, v kateri je štedilnik brez dimne cevi, miza, dva stola, kavč, nekaj kuhinjskih elementov in otroška posteljica, v kateri prebiva dva meseca stara deklica. Druga tako imenovana soba je zgoraj, kjer je tudi senik, v njej sta še dve postelji. Živanka je deklico za razliko od prejšnjih otrok rodila v bolnišnici. Očitno se je odločila dati novo priložnost sebi, otroku pa življenje. Pogovarjamo se v prostoru, ki je kuhinja in otroška soba, zelo je vroče. Živana se glede pomanjkanja denarja ne pritožuje, razumljivo pa je, da s »stanovanjem" ni zadovoljna. Ko deklica zajoče, jo vzame iz posteljice. Otroka doji in o detomoru molčimo. V očeh socialne zakonodaje Živanka Savkovič, detomorilka, mati treh otrok in konec koncev človek, ne obstaja. Ker nima urejene dokumentacije o slovenskem državljanstvu niti potrdila o stalnem prebivališču, kar je pogoj, da postane sociala čuteča in si na Živanka Savkovič z Ljubečne je pred dvema mesecema vodila hčer. Tokrat je otroku dovolila živeti svoj že tako ukrivljeni hrbet naloži še kakšno obveznost. Na celjskem centru za socialno delo družino sicer spremljajo, kaj več pa ne morejo narediti, ker si novi zakon o socialnem varstvu s tujimi državljani pač noče mazati krempljev. Družina materialno ni o-grožena, ker sta Živanka in Stjepan pridna delavca, oba skupaj z nadurami prislužita skoraj sedemdeset tisoč, živijo pa v razmerah, primernih živalskemu standardu boljše situirane krave, konja ali svinje. Dojenčku nekoliko neprimerno okolje. V mesecu, posvečenemu strankarskim obljubam in številnim bahavim modelom nove socialne države, bi bilo lepo in že kar neverjetno, če bi katero od strank, zadostovala bi ena sama, pot na razkrižju socialne ogroženosti zanesla tudi na Ljubečno, kjer bi lahko petčlanski družini ponudili namesto hleva - stanovanje. Ksenija Lekič NOVf 190BA _____ yT-__ Maribor: Delavci plačujejo visoke zavarovalnine svojim vodilnim Direktorske goljufije Na tiskovni konferenci Plohlovih Neodvisnih sindikatov nas je Ivan Kelemina, vodja poslovne enote Tezno, podjetja Dom Smreka Iz Maribora, seznanil z načinom, na katerega si njihovi vodilni popravljajo svoje „8kromne“ plače. Ivan Kelemina smatra, da je takšen način nezakonit in v nasprotju z vsemi pravili, zato se je odločil javnost seznaniti z vso zadevo. „2e dalj časa dokazujem nepravilnosti na področju poslovanja in finančne politike v podjetju. Ne glede na to, da smo do danes še vedno pravočasno in v redu dobili plače in ostalo, kar nam pripada, sumimo, da poslovanje ni v redu. V tem nas potrjuje tudi nenormalno skrivanje poslovnih podatkov, ki so nedostopni za vse. Majcen Vlado, šef računovodskega sektorja, je izdal nalog, da ne smejo nobeni podatki izven poslovne zgradbe s pretvezo, da so poslovna skrivnost. Tako so zaradi te pretveze nedosegljivi tudi meni kot predsedniku sindikata,“ pravi Ivan Kelemina. „Sumljivi so nam postali predvsem vedno višji poslovni stroški. Ko smo povprašali, zakaj se ti stroški tako strmo povečujejo, enostavno nismo dobili odgovora. S pomočjo knjigovod- kinje smo med temi visokimi stroški našli življenjsko oziroma managersko zavarovanje vodilnih, skrito v našem kolektivnem zavarovanju. Na sestanku, ki sem ga zavoljo tega sklical, sem direktorja Franca Vajngerja obtožil, daje s tem manager-skim zavarovanjem storil kaznivo dejanje. Takoj ko smo to sumljivo zavarovanje pričeli raziskovati, so se vodilni odpravili v zavarovalnico, saj so hoteli podatke čimprej prikriti. Po njihovem obisku v zavarovalnici podatkov ni bilo več moč dobiti, čeprav je vodja sektorja v zavarovalnici prej na moje vprašanje odgovoril, da jih predstavnik delavskega sveta lahko dobi. Zato smo na sestanku delavkega sveta in delavske kontrole tudi formirali tričlansko komisijo, ki naj bi na zavarovalnici preverila dejstva. Napisali smo pooblastilo komisiji in njeni trije člani smo odšli v mariborsko zavarovalnico. Tam so nam dejali, da nam teh podatkov ne smejo pokazati, ker so to individualne pogodbe, čeravno so vodilni zatrjevali, da so to kolektivne pogodbe, oziroma da je Dom Smreka sklenila zavarovanje za vodilne delavce, kar pa ni res. Vodilni: direktor Franc Vajn-ger, šef komerciale Ivan Pu-her, vodja računovodskega sektorja Vlado Majcen in vodja splošnega sektorja Miroslav Riger, so se individualno zavarovali. Iz tega torej izhaja, da so pogodbe sklenili individualno, managersko zavarovanje pa zanje plačuje Dom Smreka in to mimo vseh sklepov organov podjetja. Tu gre za vsoto 3650 mark mesečno za vse štiri skupaj, ki jih ob koncu leta zavarovalnica izplača, če se jim nič ne zgodi, njim osebno. To premijo so si za lansko leto tudi že izplačali, četudi pravijo, da to ni res,“ je ogorčen Ivan Kelemina. Primer iz podjetja Dom Smreka nikakor ni osamljen, na takšen način si vedno garanje, si ti managerji res stu Ivanu Kelemini in malo več direktorjev, ne samo ne obremenjujejo vesti. Zato preverili posebna zavarova-v Mariboru, pač pa po ne bi bilo slabo, če bi se v nja svojih vodilnih kadrov, vsej Sloveniji, povečuje svoje podjetjih, ki so še vedno v ki dostikrat niso vredni niti „mizerne“ dohodke. Z družbeni lasti in kjer sindi- splošnega kolektivnega zava-delavci, ki so srečni, če kati in delavski sveti še ko- rovanja, kaj šele manager-pravočasno dobijo vsaj mini- likor toliko delujejo, zgledo- skega. malno plačo za celomesečno vali po odločnem sindikali- Janez Vodnar Odstranitev direktorja Metroja Iva Potočnika je poslovna tajna Tri zenske in en moški Nič kaj prijetno ni služiti sedmi sili, če si ob razi- tat pobudo sindikata, da ga skovanju teme postavljen pred zid molčečnosti ak- razrešijo z dolžnosti, kar se terjev tvoje zgodbe. Posebno, ker v njej nasto- je dejansko zgodilo v soboto, pajo tri ženske in samo en moški, če odštejemo 162 Delavski svet je izbral za-statistov — delavcev trgovskega podjetja Metro, kjer varianto in upoštevajoč po novem nosi direktorske hlače Alenka Uršič, de- fitual zaupnice, razrešnice in lavskemu svetu predsednikuje Marjana Škoberne, imenovanja novega kolektiv-svobodnemu sindikatu pa Boža Džordevič, Ivo ne8a vodstva šestih ljudi z Potočnik, odstavljeni direktor, še razmišlja, kaj bo Alenko Uršičevo na čelu za počel. vedno odpisal Iva Potočnika. Zakaj odstavitev? V javnost je v začetku novembra pricurljala vest o tem, da je delavski svet na pobudo sindikata Metroja „poslal domov" direktorja Iva Potočnika, ki je bil v trgovskem podjetju z osemdesetimi odstotki tekstila in preostalo razliko do stotaka glavni od preoblikovanja Tkanine na samem začetku leta 1990. Le kaj je tako preklicano razjezilo metrojeve delavce, da so odžagali svojega šefa, pa je iz „uradnih virov" nemogoče izvedeti. Alenka Uršič, vršilka dolžnosti direktorja, je ponovila zgodbico izpred dvajsetih dni o nezadovoljstvu delavcev nad delom svojega predhodnika, ki je imelo za rezul- Ko ženske umolknejo Prav zanimivo bi bilo pokukati v zapiske s sobotnega sedenja v Metroju, vendar je to, kot pravi novopečena direktorica, „poslovna tajnost firme, ki se ne tiče polovice Celja (Zakaj samo polovice? op. av.), temveč delavcev zaposlenih v podjetju. To je boleča točka, ki smo jo odmislili in gremo z delom naprej. Tam, kjer je bilo terfiu mesto, smo si povedali mnenja in odločili, da se razidemo. Ne želim tožb po nepotrebnem," zaključuje Uršičeva. Poveljnica metrojevega delavskega sveta Marjana Škoberne, ki brez direktorice niti ust noče odpreti, je kot vir informacij zanemarljiva, njena kolegica v svobodnem sindikatu Boža Džordevič, ki jo najdemo v blagovnici na konfekcijskem oddelku, pa prav tako. Mogoče zato, ker pot „pisuna“ od Ulice Štirinajste divizije do „Ezl eka" omogoča tvorni telefonski razgovor med vodilno in podrejeno gospo. V kakšni z vinom in pivcem odišavljeni zaključeni družbici takšnih, ki imajo z Metrojem kaj skupnega ali pa tudi ne, je mogoče izvedeti marsikaj, kar je mogoče res ali pa ne. Mogoče to, da je Ivo Potočnik priplezal do direktorskega mesta, kjer si je baje določil najvišjo plačo v Celju, s komunisti, predvsem naj bi mu pihal v jadra Jože Volfand. Da so bili delavci jezni na svojega šefa zaradi tega, ker se je baje namesto Metroju posvečal ženini trgovini. Kaj je res, bi vedeli, če bi pokukali v skrivnostne papirje. Ko molči moški Tudi Ivo Potočnik, diplomirani ekonomist, je zelo redkobeseden: „Nočem ko- mentirati sklepa delavskega sveta. Kar se tiče mojih ekonomskih rezultatov v Metroju, bo povedal svoje čas. Moja računica je bila za podjetje pozitivna. Lahko trdim, da nikoli nisem bil političen človek. Še vedno me ljudje vabijo za sodelovanje kot ekonomista, ne kot politika. Zadnja štiri leta me politika ni prav nič zaposlovala. Niti slučajno nisem skrbel za ženino trgovino, saj je to zadeva nje in njenega družabnika." Konec koncev je resnično vseeno, zakaj so delavci odstavili Potočnika. Jim pač ni mogel ali želel odgovarjati. Ni pa razumljivo prikrivanje dejanskih razlogov njegovega »nasilnega" odhoda. Če že ne zanima vseh prebivalcev Celja, zakaj odstavljajo nekega direktorja, pa mogoče zanima vsaj tiste, ki jim je nekoč krojil usodo. Ali pa tudi ne ... Franc Furland RADIO ALFA d. o. o. Cankarjeva 1, 62380 Slovenj Gradec, Tel. 0602 41-630 FAK 0602 41-244 PRVA PROPAGANDNA AGENCIJA NA KOROŠKEM IN RADIO BREZ STALNE FREKVENCE % Smo producenti PROGRAMA ALFA RADIA VELENJE Prisluhnite nam vsak ponedeljek, sredo in petek od 20. do 24. ure na frekvencah 88,9 in 97,2 Mhz. V celjskem vrtcu Zarja od oktobra tudi oddelek za usposabljanje otrok z motnjami v razvoju Na vrtiljaku starševskih prizadevanj Pod okriljem Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna je v celjskem vrtcu Zarja stekel program usposabljanja za otroke z motnjami v razvoju, ki bi sicer morali v zavod, tako pa lahko ostanejo pri starših. Pobudo za ustanovitev oddelka je predstavljala usklajena akcija Društva za cerebralno paralizo, sekretariata za družbene dejavnosti, dispanzerja za psihohigieno, predvsem pa staršev, ki so želeli otroke še naprej obdržati doma. ,.Oddelek je zaživel in nedvomno je to velika zmaga staršev, ki so prehodili številne pravne in druge poti, da bi uspeli doseCi to, kar je sicer pravica otroka, ki potrebuje dodatno pomoC. Najmanj, kar lahko naredi družba. Ustanovljeni oddelek je zaokrožitev skrbi za otroke, ki so v razvoju moteni, lahko ostanejo v družini, kar Je naraven potek usposabljanja in tudi pogoj, £e možnosti dopuščajo, nekaj, kar otrokom po zakonih in pravilih pripada. Se vedno pa so starši tisti, ki najveC prispevajo," je povedala Irena Artank, ravnateljica Zavoda za usposabljanje in varstvo Dobrna. Varstveni oddelki za otroke pred sedmim letom starosti tudi do sedaj niso bili novost. Običajno je bilo, da so otroci, ko so vstopili v šolsko obdobje, odšli na usposabljanje. Z ustanovljenim oddelkom pa je ta praksa presekana. Prizadevanja staršev naj bi vzpodbudila ustanavljanje tovrstnih oddelkov usposabljanja v vseh veCjih središčih. Uspelo jim je že v Velenju, v Žalcu se še pripravljajo. V vrtcu Zarja je skrb za otroke z motnjami v razvoju prevzela defektologinja Nevenka Kus, ki skuša glede na teamsko oblikovane individualne programe iz otrok izvleci najboljše: „Ker je skupinsko delo z motenimi otroki neizvedljivo, delamo z vsakim individualno, v skladu z navodili defektologa, fizioterapevta in logopeda. Program je zastavljen na osnovi otrokovih sposobnosti, ki so potemtakem tudi merilo za zastavljene cilje v razvoju. Poudarek Je na navajanju na samostojnost, na razvijanju socialnih odnosov, prilagajanju vedenja in razvijanju psi-hosomatiCnih sposobnosti. Ker smo z delom na zaCetku, otroke v tem observacijskem obdobju šele spoznavam in preizkušam njihove sposobnosti. Otroka dobro spoznati je nujnost, preden zaCnem z njim delati, moram vzpostaviti kontakt. In komunikacija je, Čeprav ni vedno verbalna." V oddelku za usposabljanje so štirje otroci s cerebralno paralizo, osemletna Sara in Sašo, šestletni Luka in de- Irena Artank, ravnateljica Zavoda vetletni Dejan. Hodi le Luka, ostali trije so na invalidskem vozičku. A v oddelku že zjutraj vozičke pospravijo, rabijo jih le za prihod, odhod in opoldanski sprehod, sicer pa se delo odvija na blazinah, v bazenu s stiroporjem, hranijo pa se na posebnih stolčkih ob mizah. Otroke zjutraj prevzame medicinska sestra, potem zaCnejo delati po programu, najprej s hranjenjem in jutranjo nego ter navajanjem na higieno, sledi delo na področju usposabljanja, po kosilu pa otroci običajno ob glasbi počivajo in z medicinsko sestro poCakajo na starše. Defektologi obravnavajo razvojno motene otroke skozi posebne pristope, med drugim morajo dobro razumeti neverbalno komunikacijo. Izvajajo bazalno komunikacijo in Gestalt terapijo za umirjanje In odpravljanje avto-regresivnih oblik vedenja, za vzpostavljanje kontakta z otrokom, ki ne govori in za sproščanje. Usposabljanje kot terapevtski dodatek velikokrat spremlja glasba. Igralnica je opremljena s pripomočki, posebej izdelanimi za otroke s cerebralno paralizo, s prirejenimi stoli, valji In blazinami, svetuje Jih ortoped. Oddelek usposabljanja je nova pridobitev, ki gre v dobro staršev in njihovih otrok. Ostanejo skupaj v dobrem in slabem. Zavod na Dobrni sicer izvaja dejavnost usposabljanja otrok, ki imajo zmerno, težjo ali najtežjo motnjo, številni še mnoge druge hude bolezni. Vseh je devetinšestdeset in po končanem usposabljanju, Ce je le to uspešno, navadno odidejo naprej po začrtani poti, ki vodi v delavnico na Golovcu. V procesu usposabljanja izvajajo štiri programe, ki se Časovno in vsebinsko prepletajo. Prvo področje programa predstavlja skrb zase, otroke v tem obdobju navajajo na samooskrbo, oblačenje in higieno, skušajo doseCi, da se moteni otroci lahko pojavijo v socialnem okolju, ne da bi izstopali. V področju drugega programa Je zajeta splošna poučenost, ko spoznavajo osebe v okolju, poklice, naravne pojave, promet, kraje, nove besede, številke, nekatere tudi opismenjujejo. Tretji program predvideva telesno glasbeno ritmično vzgojo, ki otroku pripomore k usklajeni osebnostni rasti, gibanju in ravnovesju. Zadnje področje Je delovna vzgoja, ki posreduje domaCa opravila, kuharske spretnosti, obdelavo raznih materialov, otroka izpolnjuje in zaposli. V zavodu se z otroki ukvarja petintrideset strokovnih delavcev različnih profilov, defektologi, fi- zioterapevti, vzgojitelji, delovni terapevti, logopedi. „V zavodu storimo vse, da otrok doseže maksimum glede na svoje možnosti. Spoznali pa smo, da Je brez sodelovanja staršev uspeh nemogoč. V zadnjih letih so starši zelo osveščeni, vključujejo se v razna društva in naredijo vse, da bi otroku pomagali. Zavod je običajno izhod v sili, zato se takrat, ko imajo otroka doma, Se posebej trudijo, da mu nadomestijo toplino. Oddelek v Celju je ravno zato najveCja pridobitev, ker ohranijo z otrokom pristen stik. Družini uspe ujeti ravnovesje z otrokom, Ce se breme smotrno porazdeli, tako da vsi skušajo skrbeti zanj in mu nuditi najboljše," je razmišljala Irena Artank. Starši otrok z motnjami v razvoju se morajo spoprijeti z začetnim šokom, ko ta preide, storijo vse, da bi otrok napredoval. „Skrb Se vedno ostaja, starši storijo vse za*otrokovo prihodnost in razvoj, za Cas, ko bodo otroci odrasli," meni Irena Artank. Ko otrok na primer proti pričakovanjem strokovnjakov shodi, je veselje nepopisno in vendarle lahko s skupnim premagovanjem odtehta spoznanje, da nikoli ne bo znal brati in pisati, ker simbola ne spozna in ne dojame. Ksenija Lekič rr / \—ALPETOUR VAS PRIČAKUJE * AVTOBUSNE POSTAJE: - KRANJ - Stošičeva 2 - RADOVLJICA - Kranjska cesta 9 - ŠKOFJA LOKA - Titov trg 8 * TURISTIČNE IN RENT-A-CAR POSLOVALNICE: tel. 064/211-084 tel.064/75-059 tel. 064/620-923 - KRANJ - prizidek hotela Creina Koroška cesta 5 - RADOVLJICA - Avtobusna postaja, Kranjska cesta 9 - ŠKOFJA LOKA - Avtobusna postaja, Titpv trg 8 - TRŽIČ - Predilniška 2 tel. 064/211-081 tel. 0(4/74-621 tel. 064/621-755 tel. 064/53-370 * TRGOVINA: KRANJ, Mirka Vadnova 8 tel. 064/218-261 * SERVIS OSEBNIH VOZIL: KRANJ, Mirka Vadnova 8 tel. 064/212-071 OBIŠČITE NAS! Kolovoz objestnosti jje postal cesta_______________________________ Celih 18 let seje med krajani obCine Žalec v Maistrovi ulici razvnemala zdaj tiha, drugič glasba „vojna" zaradi ceste, ki je odgovorni nikakor niso mogli zgraditi in je bila edinstven primer v obCini Žalec. Kolovoz, ki smo ga do nedavnega uporabljali, od nekdaj uglednega občinskega moža - direktorja, sodnega izvedenca, samostojnega podjetnika biroja, delavcev, uslužbencev, učiteljev do delavcev na začasnem delu v tujini, Je vsa ta dolga leta krasil podobo „ulice" in bil ogledalo nekaterih stanovalcev, 5e posebno pa odgovornih tovarišev na obCini Žalec in funkcionarjev KS. V teh letih so se zvrstili mnogi predsedniki skupSCine obCine, ki kljub svoji visoki stopnji izobraženosti, sposobnosti, zaslužnosti (poleg plačila za delo so dobivali Se priznanja in plakete, eden izmed njih sedaj kandidira v Stranski neodvisnih za državni zbor) niso zbrali toliko moCi, da bi uresničili svoje sklepe, objavljene v Uradnem listu SRS, se zavedali svoje odgovornosti, moralnosti in zgradili cesto, za katero smo nekateri že pred 18 leti po pogodbi o komunalnem urejanju zemljišč poravnali vse obveznosti. Da pa so Se bolj trdno sedeli na svojih stolčkih, se presedali z enega stolčka na drugega, so jim stali ob strani odgovorni strokovni delavci - od oddelka za gradbene in komunalne zadeve, varstva okolja in gradbeništva, sklada stavbnih zemljiSC, Zavoda za načrtovanje do inšpekcijskih služb. Bili so jim desna roka in so med seboj kar tekmovali, kdo izmed njih se bo spretneje izvil iz tega začaranega in pokvarjenega kroga, da ja ne bi zgradil ceste, ki so jo sami zaCrtali, v praksi pa hoteli delati po „vezah in poznanstvih". Pozabljali pa so, da tam nekje na koncu mesta živimo tudi ponižne ovCke, ki nam zakonitost, red, pravičnost, morala niso tuji. Zaradi tega smo se morali vsa ta leta herojsko prebijati do svojih hiS in Čakati, kdaj se nam bo pot odprla. Nekateri smo na zimo morali celo z vedri nositi premog kar celih 50 m do svojega doma, saj Je bil kolovoz tako ozek, da se noben tovornjak ni mogel prebiti do uporabnikov hiS. Tudi roka pravice, sodni izvedenec (eden kandidira v LDS za Državni zbor), odvetniki, se niso mogli ali hoteli prebiti skozi zakone. Oh,zakaj pa! Saj imamo vendarle 5e ..neodvisno sodstvo"! Pa je priSel dan „D", ko so na tem kolovozu zaCeli brneti stroji in rezati prve metre ceste. Pogledali smo na koledar in videli, da se je vseh 12 listov na njem obrnilo kar osemnajstkrat, torej 18 LET je moralo preteci, da je kolovoz brez objestnosti, ki ji ni primere, postal cesta, ki si bi jo naj zaslužil vsak Človek, da pride kulturno do svoje hiSe. Ali smo res morali Čakati 18 let na sestop nekaterih z oblasti in utrpeti toliko ponižanja, Šikaniranja, blatenja dobrega imena in Škode? Cesta se ni zaCela graditi po zaslugi prejšnjih oblastnikov, ki so imeli polna usta staliSC, temveC seje to zgodilo v Času, ko predseduje v obCini Žalec uglajen gospod Milan Dobnik, ki je bil edini sposoben v tako kratkem Času presekati gordijski vozel prejšnjega sprenevedanja, pokvarjenosti odgovornih in se zavzel tudi za „malega Človeka", ne oziraje se, kdo je in odkod prihaja. Predlagamo, da mu obCani Žalca pripišemo brez ironije tri velike P, ki mu jih tako vestno in s prezirom pripenja avtor na rumeni strani Novega tednika St. 47 z dne 26. 11. 1992. NaSi P pa nam pomenijo, da se gospod Dobnik odlikuje kot župan po POŠTENOSTI, PRAVIČNOSTI in POSLUHU za Človeka. Tudi takega župana imamo lahko nekateri obCani radi in ga spoštujemo. Pisca Članka v nedavnem Savinjčanu pod naslovom „Zupan, kako naj te imamo radi", pa naj ne skrbi za predsednikovo priljubljenost. Gospod Milan Dobnik, pisci Članka vam želimo veliko uspeha na volitvah, morda že kot poslancu v Državni zbor in pri nadaljnem predsednikovanju. Želimo vam tudi veliko uspeha pri vzgoji mladega rodu, saj bo le-ta v življenju poleg znanja, delavnosti, potreboval tudi POŠTENOST. Hvaležni stanovalci Maistrove ulice, Žalec (sledi Sest podpisov) VIDEO KAMERO PANASONIC Super VHS Ms-8000, maj 92, prodam za 2400 DEM ali zamenjam z doplačilom. Tel.: 061/ 737-146 PLANIRNO DESNO in predsetvenik prodam po ugodni ceni. Tel.: 063/ 738-619 OLJNI GORILEC ugodno prodam. Tel.: 063/ 741-698 TRISOBNO STANOVANJE v Velenju, 71 m2, toplovod, CK, telefon, obnovljeno, prodam za 65.000 DEM. Tel.: o63/ 853-683 MOTOKULTIVATOR Labinprogres, enoročno mešalno armaturo Schmiedel, avtoradio Blaupunkt, novo, prodam. Tel.: 063/ 711-278, dopoldan ZAJCE in mlado kozo prodam. Tel.: 063/ 33-358 Gosta v uredništvu: Milan Kučan in Jelko Kacin Delo ni končano Smogasta celjska megla ni v torek 24. septembra preprečila sedanjemu in najbrž tudi bodočemu slovenskemu predsedniku Milanu Kučanu, da je je iz Trga 5. kongresa do Aškerčeve — pripešačil. Najbrž mu ni bilo žal, saj je bil po tistem, ko so ga Celjani pozdravljali na cesti, toplo sprejet tudi v uredništvu najboljšega časopisa za slabe čase. Pred prigrizkom in praznjenjem kupic je stekel pogovor. Za spremembo bomo zaCeli na koncu ali na začetku, kakor se vzame. Kaj bo vaS prvi korak po volitvah? ..Najprej bo potrebno premisliti, kaj nam je prinesla naSa država, ki smo jo dosegli s skupnim naporom in ji na ta naCin definirali zunanjo mejo. Zdaj ji bo potrebno določiti z vsebino, to pa je predvsem dostojno in sreCno življenje ustvarjalnih in svobodnih ljudi, ki imajo z jasno perspektivo zagotovljeno socialno in vsakrSno varnost, blaginjo in pravičnost, ki Je trdnost države, zavarovano dostojanstvo in pravice. Če povem drugače: morali se bomo ukvarjati z neko vizijo prihodnosti in odgovoriti na vpraSanje, kakSna je naša predstava o nas samih na zaCetku prihajajočega tisočletja v okviru evropskih procesov povezovanja in sodelovanja, kje je naSe mesto in kakSne so naSe vrednosti, prednosti in možnosti. Prepričan sem, da bi nas skupno delo na taksnem projektu združevalo, tako kot nas je prizadevanje za svojo državo in njeno mednarodno priznanje. To bo seveda zahtevalo globoke spremembe. Te bodo, kot so tudi vse doslej, nosili tisti posamezniki, ki imajo veC znanja, izkuSenj, volje in poguma kot drugi. Tu Je potem dovolj prostora tudi za mlade ljudi, ki živijo zdaj v najmanj ugodnih razmerah - zapirajo se jim vrata Sol, delovnih mest, stanovanj in s tem tudi družine. Potrebno bo resno razmisliti o znanem preizkušenem dejstvu, da ima država toliko prihodnosti, kolikor je imajo mladi ljudje. Morali bi povezati vse politične sile na delu, ki bi pomenilo pripravo taksnega projekta, kar Je kljuCna naloga in minimalni prostor medsebojnega zaupanja in enotnosti, na katerem je mogoCe graditi vnaprej." Ljudje so presenečeni nad osamosvojitvijo, zaradi katere so bili pripravljeni na žrtve in razočarani v sedanjem svobodnem življenju, predvsem nad parlamentom, gospodarsko krizo in požreSno državo. Start v novo obdobje je težak... „Po svoje Je razočaranje določenega dela naSih ljudi razumljivo, Čeprav ni bilo nikakršnega razloga za iluzije. NihCe ni skrival, da ta proces sam po sebi ne prinese takoj bistvenih sprememb, da pa ustvarja bistvene pogoje za spremembe, nudi možnost, da si ustvarimo življenje po svoji podobi, da določimo državo z notranjo vsebino. R^s so socialne in gospodarske težave, vendar veliko manjSe, kot v državah nekdanje vzhodne Evrope. To sicer ni tolažba, saj je Človek v težavah ne glede na to, Ce so tudi drugi. Zato je predvsem potrebno preusmeriti pozornost na probleme uspeSnega gospodar-Janja z dobrim upravljanjem naSih podjetij. NaS interes je, poleg uveljavitve principa pravičnosti, da si pridobijo soupravljalsko pravico vsi tisti, ki so to lastnino ustvarili - delavci, in kako Čimbolj učinkovito z njo upravljati. Postaviti velja vprašanje sposobnosti oziroma nesposobnosti naSih menežerjev, ki so bili do zdaj pretirano potisnjeni v razpravljanje o lastnini kot edinem naCinu ohranjanja njihove pozicije, če bi znali razumeti, da je ta hip mogoCe spodbuditi gospodarstvo predvsem s svobodno podjetniško iniciativo naSih slovenskih podjetnikov in obrtnikov, ki lahko z malim vložkom zagotovijo uspeh in odprejo nova delovna mesta, potem bi v stabilne razmere zaCel pritekati tudi tuj kapital." Vi ste od vsega začetka poudarjali, da proces osamosvajanja ne bo lahak in da svoboda ne bo z rožicami postlana. Razprodaje slovenskega gospodarstva ljudje strahotno zamerijo. Delavci kot brezpravna masa ne vidijo več rešitve. „TakSno razpoloženje delavcev podpiram. Razumem tudi razočaranje kmetov. Od slabe volje pa se ne bo moglo živeti. Važno Je vprašanje, Ce bomo z volitvami dobili vlado, ki bo znala razumeti, da so v reSitvah, ki smo jih sprejeli doslej, tudi slabe toCke, da noben zakon ni sprejet za zmeraj, da je potrebno spremljati njihovo uresničevanje in popravljati tisto, kar se je pokazalo za slabo. To ni opravičilo za prodajanje slovenskih podjetij tujcem v brezcenje, kar kaže na dvoje, ali popoolno nesposobnost tistih, ki podjetja vodijo in prepuščajo vodstvo tujcem ali za sum, da gre za neCedne posle. Morali bi se zavedati, da politična suverenost sama po sebi ne pomeni veliko, Ce si ne zagotovimo tudi gospodarske. Ne izolacija, temveC enakopravno vključevanje v procese mednarodnega gospodarstva. Država se mora truditi, da bo državljanom prijazna, kar bo samo, Ce bo zagotavljala delo in spodbujala pogoje za razvoj podjetništva ter na mednarodnih trgih odpirala vrata slovenskim podjetnikom. Država, ki do svojih državljanov ni prijazna, ne more od njih pričakovati, da ji bodo prijaznost vraCali. Javna potrošnja je previsoka, država predraga, predvsem zato, ker je neučinkovita. Učinkovita država ne samo da je poceni, temveC tudi utemeljuje potrebo svojega obstoja." Na prvi strani najnovejSe Številke Nove dobe imamo slogan „... bemti državo, ki Je obdavčila reveže". Vi ste govorili, naj bo država dobra mati. NihCe ni pričakoval, da bo nova vlada tako požreSna. „Slogan bi bilo potrebno popraviti: ‘Tako se dogaja z državo, ki dovoli, da nastajajo siromaki’. Nobena država ni najboljša, tudi naSa ne. Isto velja za vlade in predsednike. Na to je potrebno misliti ob volitvah." Koliko je realna srednjeevropska orientacija. Evropska gopodarska skupnost verjetno ni tako navdušena nad nami... „Srednjevropsko sodelovanje je stvar realnih zmožnosti, za kar imamo velik interes. Vse bivSe socialistične države - Poljska, čeSka, SlovaSka, Madžarska in mi se pogajamo za vstop v EGS. Izolirana Evropska skupnost ne bo vzdržala, Ce bo ostal razdor med razvitim zahodom in nerazvitim vzhodom, kar bi lahko vodilo v hude konflikte." Kako se je mogoče upreti rastočemu nacionalizmu? „S socialno varnostjo in promocijo Človekovih pravic, kijih nacionalizem ogroža." Kaj želite sporočiti bralcem Nove dobe? ..Predvsem bi vaSim bralcem priporočil zmerni optimizem po volitvah, ne euforiCnih pričakovanj. Življenje je realno. Naj temeljito razmislijo, za katero stranko in katerega Človeka bodo glasovali. Pri tem bi priporočil, da si v zavest prikličejo dejstvo, da vse, kar smo Slovenci velikega dosegli v zgodovini, smo dosegli skupaj. Tudi to, kar nas Čaka, lahko dosežemo dosežemo le enotni. Razlike so lahko produktivne, Ce so povezane z vizijo naše prihodnosti, ne pa, Ce nas obremenjujejo spori z našo preteklostjo, čas bi bil, da bi postali dovolj zreli in dovolili različnim resnicam, da živijo z nami ." Vi ste vrhovni poveljnik slovenske vojske, če posplošimo predsedstvo, kar boste verjetno tudi ostali in kar velja najbrž tudi za obrambnega ministra. Pričakujete od JanSe Se kakSne nizke udrace? „V Časih, pomembnih za to vprašanje, smo dobro sodelovali. Zasluga ministrov Janše, Bavčarja in Slaparja s Štabom TO Je, da so z vojaško silo zavarovali slovenski plebiscit in samoodločbo. Na vojaški uspeh je bilo mogoCe nastaniti diplomatskoo akcijo. Ne vidim velike koristi od tega, da bi se akterji vojne v Sloveniji prepirali med sabo o tem, kdo je je imel manjšo ali veCjo zaslugo, oziroma da se pustijo spraviti v položaj, mimo svoje volje, da se preko njihovih ramen vodi ta razprava." Luke Perry, neugnani Dylan iz trenutno najbolj popularne TV nanizanke Beverly Mills 90210, je nič manj kot njegov soigralec Jason Priestley postal junak nemalo dekliških sanjarjenj. V nanizanki je pravi simbol vseh najstnikov Beverly Hillsa in ni čudno, da se je tudi filmska Brenda (Shannen Dorothy) ogrela zanj. O življenju Perrya za kulisami se ne ve kaj dosti in iz tega lahko sklepamo, da ni kakšnih resno trajnih druženj. TVMOGIttll GLASBA LESTVICE STOPITE BLIŽE SLOVENSKI VOJAKI PBIBEDITVE PO SLOVENIJI HOROSKOP NOVCi90BA Wk- i TA TEDEN NA TV ČETRTEK, 26. NOVEMBRA Četrtek, 3. december TVS 1 ZASTRUPITEV V BLACKHEATHU angleška barvna nadaljevanka, 1992, v treh delih. Scenarij Simon Raven po romanu Juliana Symonsa, režija Stuart Orme, igrajo Christine Kavanagh, James Faulkner, Christien Anholt. Julian Symons je velik poznavalec kriminalnega romana - v svoji temeljiti in hkrati poljudno napisani knjigi Bloody Murder je opisal zgodovino kriminalke od njenih začetkov do sedanjih časov. Kakor da Symonsu ne zadošča zgolj akademsko znanje, piše tudi uspešne kriminalke. Po eni izmed njih, po knjigi Zastrupitev v Blackheathu, je nastala tudi istoimenska nadaljevanka. Okolje nadaljevanke je viktorijanski London, njegov nekoliko bolj eliten predel Blackheath. V lepi vili Albert živita družini Collard in Vandervent. Na čelu obeh družin je rezka in odločna gospa Harriet Collard. Njen sin, grobi George Collard, je poročen s senzibilno Isa-bel; njena hči Beatrice je poročena z Ro-gerjem Vanderventom, sposobnim direktorjem tovarne igrač, ki je sicer v družinski lasti. In tu je še ena hči gospe Harriet Collard, samska Charlotte. Podoba bogate, mogočne družine pa skriva strastno razmerje med Isabel Collard in Rogerjem Vanderventom. Temnih strani v navzven urejenem družinskem življenju je še več. Tako Vanderventov sin Paul iz prvega zakona pove sorodnikom, da se ne želi vključiti v družinski posel, toda Harriet vztraja. Pogovor postaja vse ostrejši, dokler se Roger Vandervent nenadoma ne zruši! Njegovo zdravstveno stanje je vse slabše, pa vendar njegova smrt zbrane preseneti. Kasneje Paul izve, da je oče popil kozarec viskija, toda kozarca ni- kjer ne najde. Je bil njegov oče umorjen ...?! Stroga viktorijanska morala, družinski red in hierarhija, usrediščen svet, jasno zarisane vrednote - vse to se podira kot hiša iz kart, ko začne mladi Paul Vandervent raziskovati očetovo smrt. Seveda pa nadaljevanka Zastrupitev v Blackheathu ni moralistična štorija, ampak kriminalka. In to dobra in gledljiva. SLOVENIJA 1 10.00 Program za otroke, Jakec in čarobna lučka, ponovitev, Tina in Nejc v etnografskem muzeju 10.50 Šolska TV, analitična mehanika, angleščina 12.00 Poročila 14.50 Športna sreda, ponovitev 17.00 Dnevnik 17.10 Program za otroke, Ebba in Di-drik, švedska nadaljevanka, Živ žav 18.30 Že veste ..., svetovalno izobraževalna oddaja 19.05 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Volitve 92: Predsedniški kandidati z volilci 22.35 Dnevnik, vreme, šport 23.00 Poslovna borza 23.20 Sova, Dragi John, ameriška nanizanka, Zastrupitev v Blackheathu, angleška nadaljevanka 00.35 Video strani SLOVENIJA 2 16.45 Sova, ponovitev, Radio FM, ameriška nanizanka, Beverly Hills 90210, ameriška nanizanka 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi - Koper 19.00 Videolestvica 19.30 TV dnevnik Koper-Capodistria 20.00 Besede, besede, besede, TV igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Podnebje in človek, zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije 21.55 Umetniški večer 23.55 Video strani TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 14.10 Hiša ob cesti, ameriška drama 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, ponovi- tev, Šok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija 17.00 Bersaglio, v študiju Tatiana Jurato-vec, ponovitev 1V.4U Arhitektovi nasveti 18.00 Slovenska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.40 Merdiani, aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Juke box, glasbena oddaja v živo HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne, poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Rainbow, nadaljevanka 15.50 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško, TV galerija 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Znanost in mi 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Spekter 20.50 Iščem sorodno dušo, humoristična serija 21.25 Ekran brez okvirja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.45 TV koledar 17.55 Liza in velikani, nemški otroški film 19.30 Dnevnik 20.00 Košarka - Euroliga: Gibona - Sca-volini, 1. polčas 22.50 Košarka, 2. polčas 21.40 Rainbovv, nadaljevanka 22.40 Pepsi DJ Mag 23.40 Horoskop NEDELJA, 29. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 8.45 Program za otroke, Živ žav, ponovitev 9.35 Volitve 92 9.55 Program za otroke, Ebba in Didrik, ponovitev švedske nadaljevanke 10.25 Naša pesem 92 11.05 Sprehodi po stari Ljubljani, ponovitev 11.30 Obzorja duha 12.00 Poročila 12.05 Volitve 92 12.25 Slovenski magazin 12.55 Domači ansambli: Kvintet Gorenjci 13.25 15.20 Maksim Gorki: Življenje Klima Sa-mgina, ruska nadaljevanka 16.30 Volitve 92 17.00 Dnevnik 17.10 The Room Upstair, ameriški film 18.45 TV mernik 19.00 Risanka 19.20 Slovenski loto 19.30 Dnevnik, vreme, šport, Zrcalo tedna 20.30 Zdravo 21.35 O praznikih, Sveti Miklavž 21.45 Življenjske preizkušnje, angleška poljudnoznanstvena serija 22.35 Dnevnik, vreme, šport 23.00 Volitve 92 23.40 Sova, Družina Addams, ameriška nanizanka, Sam Saturday, angleška nanizanka 01.10 Volitve 92 SLOVENIJA 2 14.40 Sova, ponovitev, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Zastrupitev v Blackheathu, angleška nadaljevanka 16.00 Športna nedelja 19.30 Dnevnik 20.00 Druga godba: Trevor Watt’s 20.35 Glive James v Dallasu, angleška dokumentarna oddaja 21.25 D. Damiani: Leninov vlak, koprodukcijska nadaljevanka m Miha Dovžan, ponovitev Begunci, tu z nami 22.10 Mali koncert 22.20 Športni pregled 22.50 Video strani TV Koper 13.00 Horoskop, ponovitev 13.10 Ryan - soap opera 13.30 Istrska paberkovanja 14.15 Sinovi in ljubimci, angleška drama 15.50 čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija 16.30 Projekt NLP, ameriška nanizanka 17.20 Stanje stvari, ponovitev 18.00 Stanje stvari special 18.20 Meridiani, aktualna tema 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.40 Can’t Stop the Musič, angleški barvni glasbeni film, 1979 22.15 Žrebanje lota 22.20 Vsedanes - TV dnevnik 22.30 Rhythm & News 23.30 Projekt NLP, ameriška nanizanka HTV 1 8.25 Horoskop 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko 9.30 Huckle-berry Finn in prijatelji 10.00 Poročila 10.05 Hišni ljubljenci 10.30 Nedeljski živec 11.30 Začni kolo, oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plodovi zemlje 13.00 Mir in dobro 13.30 Krik iz Afrike, ameriški otroški film 15.00 Opera Box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.20 Zasledujte ta avion, francoski film 18.50 Budimir 19.15 TV for-tuna 19.30 Dnevnik 20.05 Michelangelovo poletje, serijski film 20.55 Sedma noč 22.40 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Poročila 00.05 Sanje brez meja PONEDELJEK, 30. SLOVENIJA 1 9.25 Program za otroke, J. Grobovski: Volk in kozlički, 1. in 2. del lutkovne igrice 10.15 L. Feuchtwanger: Uspeh, ponovitev nemške nadaljevanka 10.55 TV mernik, ponovitev 11.10 Forum, ponovitev 11.25 Utrip, ponovitev 11.40 Zrcalo tedna, ponovitev 12.00 Poročila 15.50 Slovenski magazin, ponovitev 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 Dnevnik 17.10 Program za otroke 18.20 Obzorja duha, ponovitev 18.50 Werner Fend: Moja knjiga o džungli, nemška poljudnoznanstvena serija 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Dokumentarec meseca: Celjanka med ljudožerci 21.20 Dušan Jovanovič: Sobota popol- dan 22.10 Dnevnik, vreme, šport 22.45 Sova SLOVENIJA 2 15.20 Oči kritike 16.10 Sova, ponovitev, Družina Addams, ameriška nanizanka, Sam Saturday, angleška nanizanka 17.30 Športni pregled, ponovitev 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi - Ljubljana 19.00 Videošpon 19.30 TV dnevnik RAI 3 20.00 Pari, TV igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Gospodarska oddaja: Made in Slovenija 21.30 Sedma steza 22.00 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah Za hlapce rojeni, ponovitev 22.40 Ciklus filmov znanih režiserjev in ustvarjalcev - Roger Corman: Blo-ody mama, ameriški film NOVEMBRA 00.10 Talk show 00.40 Video strani TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili,avstralski serijski film 14.10 Cant’ Stop the Musič, angleški barvni glasbeni film, 1979 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija, Deček Dominic, angleška nadaljevanka 17.00 Rhythm & News 18.00 Primorska kronika, Studio 2, Šport 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.55 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.45 Ponedeljkov športni pregled 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Glasba, Glasbeni vrtiljak Alfreda Lacosegliaza 22.25 Chicago Story, ameriška TV nanizanka 23.35 N. Y. P. D., serijski film HTV 1 7.00 Dobro Jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 Tv šola 11.30 Jaz, lutkar: Željko Drakulič 11.45 Mala kino- teka: Basen in Potovanje modrega lonca 11.55 Poročila 12.00 Novinarska konferenca predsednika Republike Hrvaške dr. Franja Tudjmana 13.00 Točno opoldne 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odletel bom, nadaljevanka 15.35 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Besede, besede, besede 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška v svetu 20.55 Južnjak, avstralski film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja PETEK, 27. NOVEMBRA SOBOTA, 28. NOVEMBRA SLOVENIJA 1 10.10 Program za otroke, Moja družina in ostale živali, angleška nadaljevanka, Medvedek na obisku, posnetek lutkovne igrice 10.55 Podnebje in človek, ponovitev angleške poljudnoznanstvene serije 12.00 Poročila 14.20 Umetniški večer, ponovitev 16.20 R & R, gospodarska oddaja, ponovitev 17.00 Dnevnik 17.10 Tok, tok, oddaja za mladostnike 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport, forum 20.30 Volitve 92: Kako bomo volili 22.05 L. Feuchtwanger: Uspeh, nemška nadaljevanka 23.00 Dnevnik, vreme, šport 23.35 Sova, Bagdad Cafe, ameriška nanizanka, Zastrupitev v Blackhea-thu, angleška nadaljevanka, Vrnitev Valentina, ameriški film 02.25 Video strani SLOVENIJA 2 16.30 Sova, ponovitev, Dragi John, a-meriška nanizanka, Zastrupitev v Blackheathu, angleška nadaljevanka 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi - Maribor 19.00 Jazz in blues 19.30 TV dnevnik RAI 3 20.00 Koncert simfonikov RTV, prenos 1. dela 20.45 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.15 Studio City 22.45 Video strani TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 14.10 Juke box, glasbena oddaja, ponovi-• tev 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameriška ri- sana serija, Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 17.00 Projekt NLP, ameriška nanizanka 18.00 Primorska kronika, Primorski forum 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.40 Giuseppe Verdi: Traviata, opera v štirih dejanjih, posnetek predstave Opere SNG iz Maribora Vsedanes - TV dnevnik med 2. in 3. delom 22.55 Globus HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška, Poročila, TV koledar, Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 Tv šola 11.30 Mali svet 12.00 Točno opoldne, Poročila, Svet gre naprej, serijski film 13.30 Monofon 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Duga, serijski film 15.50 The Big Blue 16.00 Poročila 16.05 Učimo Hrvaško 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška zemlja in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Zadar, porušeno mesto, izobraževalna oddaja 18.35 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.05 Bigrafija Jeana Paula Sartra, dokumentarna serija 21.00 V prvem planu, kontaktna oddaja 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v nemščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 17.40 TV koledar 17.50 Južnjak, avstralski film 19.20 Loto 19.30 Dnevnik 20.05 Državnik novega kova, humoristična serija 20.35 Radar 21.10 Wynne in Penko-wsky, serijski film 22.10 Tri ljubezni, serijski film 23.05 Poezija: Sever 23.25 Horoskop SLOVENIJA 1 8.10 Izbor, Radovedni Taček: Žoga, Oscar Junior: Boter dolgčas, češka nanizanka, Zidar-Troha: Utonilo je sonce, Ne jokaj, Mihi, Klub klobuk, Zgodbe iz Školjke 12.00 Poročila 14.45 Tednik, ponovitev 15.35 Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka 16.25 Marijana, francoska risanka '17.00 Dnevnik 17.10 Dober tek! - Kuharski nasveti Paula Bocuseja 17.30 Alpe-Donava-Jadran 18.30 Da ne bi bolelo: Zdravila 19.00 Risanka 19.15 Žrebanje 3 krat 3 19.30 Dnevnik, vreme, šport, Utrip 20.30 Ona in on 21.35 T. Hayes: Hilton, Bangkok, avstralska nadaljevanka 22.20 Dnevnik, vreme, šport 22.55 Sova, Popolna tujca, ameriška nanizanka, Zastrupitev v Backheathu, angleška nadaljevanka, Modra svetloba, ameriški film SLOVENIJA 2 14.35 Tok, tok, ponovitev 16.30 Sova, ponovitev, Bagdad Cafe, ameriška nanizanka, Zastrupitev v Blackheathu, angleška nadaljevanka 17.45 Poglej in zadeni 18.30 Domači ansambli: Kvintet Gorenjci in Miha Dovžan 19.00 Cirkuški festival v Monte Carlu, 2. del 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 G. Puccini: Tosca, posnetek iz Rima 22.00 The Last Time I Saw Pariš, ameriški film 23.55 Portret Marije Callas 00.50 Video strani TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 14.10 Večno morje, ameriški vojni film 15.55 Giuseppe Verdi: Traviata, ponovitev 18.00 Globus 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Jutri je nedelja, verska oddaja 19.35 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.30 Sinovi in ljubimci, angleška drama 22.05 Vsedanes - TV dnevnik 22.10 Stanje stvari, petnajstdnevna oddaja o kulturi 22.50 Stanje stvari special 23.10 Večno morje, ameriški vojni film, 1955 HTV 1 8.50 TV koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Kaj se mi dogaja, nadaljevanka 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Poročila 12.05 Moč in slava, nadaljevanka 12.35 Allo, allo, nadaljevanka 13.15 Slika na sliko, ponovitev 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.35 Izbrali ste - poglejte 15.15 Beverly Hills, nanizanka 16.00 Poročila 16.05 Iz stare skrinje, oddaja o narodnih običajih 16.40 Video smešnice 17.05 Blu-fonci, nanizanka 17.30 Televizija o televiziji 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Ivan Rabuzin 18.20 Santa Barbara 19.30 Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 V plamenih Nikarague, ameriški film 22.35 Dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 00.00 Sanje brez meja HTV 2 16.30 Rokometno prvenstvo Hrvaške: Čakovec - Dalma, 1. polčas 17.10 Roko met, 2. polčas 17.45 Košarka: Split - Slo-bodna Dalmacija, 1. polčas 18.35 Split: košarka, 2. polčas 19.30 Dnevnik 20.00 TV teden 20.20 črno-belo v barvi, V avtobusu, humoristična nadaljevanka, Koncert v počastitev Johna Lennona, posnetek 00.00 Hit depo 02.30 Horoskop TOREK, 1. DECEMBRA SREDA, 2. DECEMBRA ' " .. ■■■■............umi n« SLOVENIJA 1 8.55 Program za otroke, Zgodbe iz školjke, Zlati prah: O pajku in pameti, ponovitev 10.00 Šolska TV, analitična mehanika, angleščina 11.00 Sedma steza, ponovitev 11.30 Da ne bi bolelo: Zdravila 12.00 Poročila 14.40 Zgodovina Slovencev v filmskih freskah Za hlapce rojeni, ponovitev 15.20 Ciklus filmov znanih ustvarjalcev in režiserjev - Roger Corman: Blo- ody mama, ponovitev ameriškega filma 17.00 Dnevnik 17.10 Program za otroke, Lonček kuhaj: Sirov 'puding, Prvi uspeh: Barbara Mrak (klavir), Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija, Den-ver - poslednji dinozaver, ameriška nanizanka, Roman Gašperin, Andreja Gjud: Enci Benci na Ka- menci, Zlati prah: O čudežnem zdravilu 18.40 Mostovi 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.35 Osmi dan 21.25 Novosti založb 21.40 Covven-Lipman: Sestre, ameriška nadaljevanka 22.30 Dnevnik, vreme, šport 23.05 Sprehodi po stari Ljubljani 23.45 Sova, Haggard II, angleška nanizanka, Sam Saturday, angleška nanizanka 01.05 Video strani SLOVENIJA 2 14.30 Dokumentarec meseca: Celjanka med ljudožerci 15.10 Sova, ponovitev, Step by Step, ameriška nanizanka, Sam Saturday, angleška nanizanka, Zodiakalna znamenja, nemška nanizanka 16.50 Svet poroča 17.30 Slovenci v zamejstvu 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi - Koper 19.00 V službi rockVrolla 19.30 TV dnevnik ORF 20.00 Pari, TV igrica 20.30 Gozdarska hiša Falkenau, nemška nanizanka 21.00 Glasba, show in cirkus: Portret princese Dianne 22.00 Omizje, kontaktna oddaja 00.00 Svet poroča, ponovitev 00.40 Video strani TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 14.10 Ponedeljkov športni pregled, ponovitev 15.10 Projekt NLP, ameriška nanizanka 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, Deček Dominic, angleška nadaljevanka 16.50 Chicago Story, serijski film 18.00 Slovenska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.40 Sanchezovi otroci, mehiška drama, 1979 21.40 Vsedanes - TV dnevnik med odmorom filma 22.40 Festival avtorske popevke Ter-moli’92, II. oddaja 23.25 Projekt NLP, ameriška nanizanka HTV 2- 17.20 TV koledar 17.30 Daleč od doma, ameriški film 19.30 Dnevnik 20.05 Hiša naprodaj, humoristična serija 20.30 Glasba v času 21.35 Malboro Musič Show 22.10 Inšpektor Maigret, serijski film 23.05 Nočna izmena: Allo, allo, humoristična serija, Video smešnice, Koncert skupine U2, posnetek 03.00 Horoskop SLOVENIJA 1 10.10 Program za otroke, Denver - po- slednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke, Roman Gašperin, Andreja Gjud: Enci Benci na Ka-menci, Zlati prah: O čudežnem zdravilu, ponovitev 11.00 Cowen-Lipman: Sestre, ponovitev ameriške nadaljevanke 12.00 Poročila 14.50 Omizje, ponovitev 17.00 Dnevnik 17.10 Klub klobuk, oddaja za otroke 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Žarišče 20.25 Film tedna - sodobni nemški film: Zbogom, lažni paradiž 22.15 Dnevnik, vreme, šport 22.50 Sova, Radio FM, ameriška nanizanka, Sam Saturday, angleška nanizanka 00.10 Video strani SLOVENIJA 2 15.50 Osmi dan, ponovitev 16.40 Sova, ponovitev, Haggard II, angleška nanizanka, Sam Saturday, angleška nanizanka 18.00 Slovenska kronika 18.10 Regionalni programi - Maribor 19.00 Psiho 19.30 TV dnevnik HTV 20.00 Športna sreda 00.00 Koncert pihalnih orkestrov ob 80-letnici B. Adamiča 01.00 Video strani TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 14.10 Hiša ob cesti, ameriška drama 16.00 Oresedici - TV novice 16.05 čarobna svetilka, otroški program, Tečaj italijanskega jezika, ponovitev, Šok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija 17.00 Bersaglio, v študiju Tatiana Jurato- vec, ponovitev 17.40 Arhitektovi nasveti 18.00 Slovenska kronika, Studio 2 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.40 Merdiani, aktualna tema 21.20 Dolgo iskanje, angleška dokumentarna serija 21.45 Vsedanes - TV dnevnik 21.55 Juke box, glasbena oddaja v živo TV Koper 13.00 Ryan - soap opera 13.20 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 14.10 Pojoči kmetič, ameriški glasbeni film, 1955 15.30 Glasba, ponovitev 16.00 Oresedici - Tv novice 16.05 Čarobna svetilka, otroški program, Robin Hood iz vesolja, ameriška risana serija, Deček Dominic, angleška nadaljevanka 17.15 Festival avtorske popevke Ter-moli’92, ponovitev 18.00 Primorska kronika, Studio 2, Mladi 19.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Ryan - soap opera 19.50 Zdravniki s krili, avstralski serijski film 20.40 Bersaglio - v študiju Tatiana Jura-tovec 21.20 Šok moderne umetnosti, ameriška dokumentarna serija 21.50 Vsedanes - TV dnevnik 22.00 Arhitektovi nasveti 22.20 Čakalnica za onostranstvo, nemška kriminalka, 1964 HTV 2 17.40 TV koledar 17.50 Zasledujte ta avion, francoski film 19.30 Dnevnik 20.00 Nogometna sreda 20.05 Zadar - košarka: Euroliga, Zadar - 01ympiakos, prenos 22.35 Wynne in Penkowsky, serijski film 23.30 Glasbeni večer 00.30 Horoskop Angleški škandali Borbeni predsednikov sin James ni samo najboljši mo2 v obrambi, pač pa tudi odličen in skromen učenec. Njegovi prijatelji izjavljajo o njem: »Nikoli z ničemer ne opozarja na to, da je sin predsednika vlade." James M^jor po prekršku On je to storil - se je slišalo po vseh vodilnih redakcijah rumenega tiska v Veliki Britaniji. V vseh redakcijah je nastopila stopnja pripravljenosti podobna gasilski. In to samo zaradi sedemnajstletnega Jamesa Majorja, sina britanskega premiera. V „Daily Exspressu" so takoj formirali ekspertno skupino, ki je ocenila politične posledice Jamesovega prekrška. Prevladalo je mišljenje, da Je potrebno ves primer povezati z Maastrichtom in uporom v vrstah konzervativcev. Zato je kot prvi nadnaslov v časopisu pisalo: „Kot da premieru Maa- stricht ni dovolj. P. M. (prvi minister) ima probleme s sinom." V zadnjem trenutku so redakcijski eksperti zvedeli tudi, da je James pozno zvečer pri- znal svojo krivdo materi Normi. V „Deil Mailu" Je skupina psihologov (po naročilu urednika) razpravljala, ali je Major mlajši kriv. Temeljito so proučili izraz njegovega lica pred, med in po ..zločinskem" dejanju. Psihologi so zaključili, da dejanja sploh ne obžaluje, saj je po njem med ostalim tudi preklinjal. V „Dail Staru" so raziskovali seksualno ozadje delikta (to je delal novinar, ki je na redakcijski kazni), iščejo priče, znance, pogovarjajo se z dežurnim policajem in podobno. Ker ne najdejo dodatnih dokazov, novico o agresivnem napadu objavijo na barvni tretji strani, kjer je slika premierovega sina takoj za veliko sliko razgaljene plesalke Angie skupaj z izjavo očividca: „Tako je bil važen, da nam Je bilo vsem slabo zaradi tega." Okrivljeni James Major, odličen igralec nogometnega moštva srednje zasebne šole Kimbolton v Cam-bridgeshieru, seveda ni prodal družinske srebrnine, niti pokradel kljuk s šolskih vrat. Pač pa je na sobotni nogometni tekmi v prvi ligi medšolskega tekmovanja dobil rdeči karton zaradi druge ostrejše ustavitve nasprotnikovega igralca. Sodnika ni preklinjal niti žalil, pač pa ga je s težkim srcem zapuščajoč igrišče vprašal: „Zakaj?“ Ko je sodnik samo odkimal z glavo, je James Major namerno brcnil žogo in brez besed odšel v slačilnico. Kasneje, ko se je ohladil, se je zaradi napravljenih prekrškov opravičil sodniku, fauliranim igralcem nasprotnega moštva in svojemu trenerju, ki ga je „pustil na cedilu", čeprav ga lahko direktor elitne zasebne šole zaradi takšnega obnašanja opozori in trener nažene iz nogometnega moštva - njegovemu očetu ne pade na pamet, da bi na kakršenkoli način posredoval. Tudi šolske oblasti ..incidenta" niso komentirale, sicer pa za to niti nimajo razloga. James ni samo najboljši obrambni igralec v moštvu, pač pa tudi odličen in skromen učenec. Potrebno je priznati, da morajo imeti politiki in njihove družine v Veliki Britaniji nadarjenost, voljo in dobre živce za opravljanje svojih javnih funkcij in zasebnih obveznosti. Dobesedno noč in dan jih spremljajo armade fotografov, fotoreporterjev, dopisnikov, novinarjev-začetnikov, (judi, ki so izgubili delo, sedaj pa honorarno stojijo v mrazu ali v dežju, čakajoč na novico za naslovno ali prve tri udarne strani. Njihova žrtev je bil tudi James Major. Bever/y Hi Us Nadiijmnko, ki )o pri nas v tem času lahko spremljamo v Sovinem nočnem programu, prikazujejo v Ameriki ze več kot leto oni, ker Je izzvala izredno veliko navdušenje najstnikov. Ključne osebe se ukvarjajo z mladostniškimi težavami, predvsem pa se skušajo prilagoditi bogataškemu življenjskemu stilu. Sola v uglednem delu Los Angelesa na naslovu Beverty Hliis 90210 v resnici seveda ne obstaja, vendar pa Je podobnih „smlnkersklh“ sol v bogataškem predelu kar precej. Pisci scenarijev so se zgledovali po zgodbicah iz življenja bogate mladine. Glavna junaka nadaljevanke, najbrž ste Ju ze spoznali, sta dvojčka Brandon (Ja-son Prlstley) in Brenda (Shannen Doherty), ki se skuSata prilagoditi novemu načinu Življenja po Mlnneapollsu, od koder so se preselili. Spoznavata bogate, površne in osamljene najstnike, med katerimi pa najdeta dobre prijatelje. Proti koncu leta naj bi v Ameriki začeli s snemanjem drugega deia filma ..Basic Instinct", vendar je Michael Douglas zavrnil glavno moško vlogo. Sicer pa režiserja Paula Verhoevena producenti še naprej nagovarjajo, da bi se lotil režiranja. Edino igralka Sha-ron Stone je brez pripomb sprejela ponudbo, da ponovno pričara lik hladnokrvne nimfomanke. Prvi del filma je prinesel ogromen zaslužek, saj so ga prikazovali Sirom sveta. Ena najlepših na svetu Michelle Pfeiffer Mačja fantazija O sebi ne razmišlja kot o lepotici, v srednji šoli so jo soSolci dražili zaradi prepolnih in prevelikih ustnic. Odkar pa je postala slavna, ženske odhajajo k plastičnim kirurgom in si želijo imeti ustnice „a la Michelle PfeiflTer". „Vse je v rokah spretnih visažisto v," pravi Štiriintridesetletna igralka, ki je ponovno za-blestela s filmom MCatwoman“ in utrdila pozicijo ene najatraktiv-nejsih hollywoodskih zvezd. V dvanajstletni karieri ji je uspelo posneti dvajset filmov. Rada poudarja, da igra skoraj zastonj, da pa zahteva ogromno denarno povračilo za posege v njeno zasebno življenje, ki jih je kot javna oseba prisiljena prenašati. Z zadnjimi tremi filmi Je zaslužila nič manj kot tri milijone dolarjev za vlogo, kar Je nekajkrat manj, kot dobivajo njeni moški kolegi, v primerjavi z ostalimi igralkami pa je med najbolje plačanimi. Kombinacija vestnega dela, talenta in lepote ji je omogočila, da lahko mirno zavrača vloge v dragih filmih. Ko je zavrnila glavno vlogo v filmu „Bugsy" z VVarrenom Bettijem, Jo je prevzela Anette Bening, kateri so najprej ponudili vlogo v „Catwoman“, ker pa je zanosila, Jo je za trikrat večji honorar prevzela Michelle Pfei-ffer. Spoprijeti se je morala z enim samim problemom, Michelle je tehtala dvainšestdeset kilogramov, da pa bi lahko oblekla mačji kostim, je morala shujšati na devetinštirideset. Sest mesecev Je trenirala borilne veščine in obsodili so Jo na strogo dieto, sestavljeno iz jabolk in vode. Kmalu Je postala prava suhica, kar pa ni skazilo njene postave. V tesnem mačjem kostimu je seksipilnejša kot kadarkoli prej, ocenjujejo mediji. Režiserji, ki delajo z Michelle Pfeiffer od začetka njene kariere, poudarjajo, da se kalifornijska lepotica transformira z vsakim novim likom, fizično in psihično. Njen videz Je postal z leti bolj prefinjen in poduhovljen, somoza-vest vedno večja. Zasebno ima igralka rada sproščeno življenje, najraje obleče kavbojke ali lahke obleke, za malo boljše priložnosti pa svetle kostime. Pravi, da je srečna brez make - upa, uporablja le vlažno kremo za obraz in brezbarvno šminko za ustnice. Morda zato, ker za njen videz skrbijo visažisti, se ni nikoli naučila dobro našminkati brez njihove pomoči. Ne zna si našminkati oči niti nanesti rdečila na obraz. Takole pravi Michelle Pfeiffer: „Vem, da bo zve- nelo kot popolna demistifikacija, ampak tudi jaz brez šminke nisem zelo privlačna." Deseterica ameriškega političnega vrha Človek in klima Clintonova oksfordska mafija »Oksfordska mafija" ali »Billovi prijatelji" pravijo desetim najožjim Clintonovim sodelavcem, vsi so Rhodesovi Štipendisti, osem jih je v letniku 1968 študiralo v Oxfordu. Mnogi med njimi bodo kaj kmalu prisotni na svetovni politični sceni, drugi bodo ostali v ozadju, a kot pomembni svetovalci pooblaščene skupine, ki vstopa v »Ovalno sobo" brez trkanja. Clinton jih je izbral zaradi izjemne strokovnosti, pa tudi zaradi lojalnosti. Gre za strokovnjake, med katerimi so cenjeni vseučiliščni liberalni profesorji, ki se dobro znajdejo v vseh domenah državnega upravljanja. In kdo so bodoči kreatorji ameriške in svetovne politične scene? Robert B. Reich je ekonomski svetovalec, kije doštudiral pravo na univerzi Vale. Mnogi menijo, da je eden najvplivnejših ameriških ekonomskih gurujev, sicer pa dolgoletni Clintonov svetovalec, ki mu izbrani predsednik popolnoma zaupa. Na harvardski univerzi predava politično ekonomijo, njegovo knjigo „Delo narodov" pa ocenjujejo kot klasiko „clintonomike". James Cravvford, svetovalec za dopolnjevanje denarnih fondov, je obogatel s predrznimi špekulacijami kapitala. Ko je bil Clinton guverner v Ar-kansasu, je bil njegov svetovalec za državne investicije. Darryl Gless, svetovalec za izobraževanje, je profesor angleščine. S Clintonom sta bila študenta v istem letniku in tudi dobra prijatelja, oba prihajata iz majhnih ameriških mest s Srednjega zahoda. Douglas Eakeley, vodja Clintonove kampanje v New Jerseyu, je botroval k njegovi dokaj tesni zmagi. S Clintonom je sodeloval v protivojnih demonstracijah v Londonu, študentska soba, ki sta si Jo delila na Valeu, Je bila politično središče univerze. Strobe Talbott, svetovalec za zunanjo politiko, morda ključna figura Clintonove vzhodne politike, Je eden med najbolj spoštovanimi ameriškimi novinarji in urednik v magazinu „Time". Odlično govori rusko in Je strokovnjak za vzhodnoevropsko politiko. Pojavljajo se ugibanja, ali bo ameriški am- basador v Moskvi. Richard Stearns, pravni svetovalec, sicer sodnik na vrhovnem sodišču v Massachusettsu, ima najmočnejši vpliv na Clintonove politične ideje. Leta 1972 je Clintonu našel službo v Te-xasu v McGovernovem volilnem štabu. Tom Wil!iamson, znan kot eden najboljših ameriških temnopoltih odvetnikov, bo pomagal kreirati Clintonovo rasno politiko in bo deloval kot pravni svetovalec. V VVashingtonu ima odvetniško pisarno. VVilliam Fletcher je vodja Clintonove kalifornijske kampanje, sicer profesor na Berkeleyu. Pravo je dokončal na Valeu, diplomiral pa na Har-vardu. Ira Magaziner, ekonomski svetovalec, je za predsednika pomemben predvsem v notranji politiki. Njegova kli-entela so najbogatejši Američani. Znamenit je po svoji filozofiji intervencio-nizma, ki jo po njegovem mnenju izvaja tudi Evropska skupnost. George Stephanopoulos, direktor za odnose z javnostjo, je morda najmlajši Clintonov pomočnik. Diplomiral je v Columbiji, magistriral pa na Balliol Col-legu. Omenjajo ga kot možnega Sefa osebja v Beli hiši. Seveda Je krog Clintonovih sodelavcev širši od „oksfordske mafije", kakor deseterico naziva „The Sunday Times". Drži pa, da so uspešno izšli iz vseh predvolilnih bitk, osvojili oblast in danes so v veliki prednosti pred ostalimi kandidati za prostor v ameriškem političnem vrhu, od koder je moč dizaj-nirati največje svetovno tržišče in svetovno politiko. Podajajo se v bitke največjega formata, da bi si izborili prostor v zgodovini. Snemalci na robu obupa Greena Davis, Dustin Hofman in Andy Garcia so glavni junaki filma „Hero“, ki ga režira Stephen Fears v okviru proračuna, ki znaia okoli dvainštirideset milijonov dolarjev. S snemanja prihajajo vesti, da bo Hoffman Fearsa spravil na rob obupa, namreč, izredno rad kaj pripomni in zahteva, tako da so vsi silno vznemirjeni, režiserja so odpeljali s prizorišča tudi z rešilcem. Na srečo le ni doživel infarkta, kar pa se je zgodilo Bobu Fossu, ko je z Dusti-nom Hoffmanom snemal film „Lenny“. Hoffman zanika svoj domnevno težak značaj, meni, da zaradi njega ni še nihče doživel infarkta, pač pa zato, ker živijo nezdravo: skadijo do tri zavojčke cigaret dnevno, jejo kot svinje in zaradi količine holesterola niso niti malo zaskrbljeni. Vpliv vremena na ljudi Naša odpornost ni enaka v vseh letnih dobah, saj je dokazano, da se največ obolenj pojavlja jeseni, ker menjava poletja in jeseni prinaša s sabo velike spremembe. V enem samem dnevu se menjajo tudi po trije letni časi. Te nagle spremembe vplivajo na nekoga močneje, drugi pa so nanje zopet bolj odporni. Kako se zaščititi pred vremenskim stresom? Zdravniki pravijo, da v nestabilnih vremenskih obdobjih strmo narašča število bolnikov. Pritožujejo se zaradi glavobola, revme, čirov na želodcu in dvanajsterniku, zaradi slabega spanja, brezvoljnosti ...Jesen prinaša na stotine darov narave, vendar pa skriva tudi številne nevarnosti, ki ogrožajo naše zdravje. Znano je, da delovanje or- nizmu izivajo nepravilnosti, se imenujejo biotropni metereološki pojavi. Razen spoznanja, da vreme in klima lahko negativno vplivata na zdravje predvsem starejših ljudi, obstaja tudi spoznanje, da lahko tadva dejavnika tudi pozitvno vplivata na organizem. V zadnjem času so v svetu vse pogostejše razne raziskave, s katerimi želijo čim bo- ganskih sestavov ni enako v vseh letnih časih. Tudi naša odpornost ni vedno enaka. Statistično je dokazano, da se največ obolenj pojavlja ravno jeseni. Zakaj? Predvsem zaradi naglih vremenskih sprememb. Prehod poletja v jesen je najbolj tipičen primer, ko lahko v enem samem dnevu doživimo kar tri letne čase. Zjutraj pomlad, opoldne poletje, zvečer jesen. Te nagle spremembe vplivajo tako na naše razpoloženje kot na naše zdravje. Organizem med dnevom pretrpi tudi do tri vremenske strese. Prvega zjutraj, ko je temperatura zraka najnižja, atmosferski tlak pa najvišji. Mraz povzroča zožitev perifernih krvnih žil, to pa zopet povzroči povečanje krvnega tlaka. Potrebno je omeniti, da se število levkocitov v krvi zmanjšuje pri nižjih temperaturah, s tem pa pada tudi odpornost do infekcij, kar povzroča razne prehlade in težave dihalnih organov. Drugi stres nastopi med 11. in 15. uro, ko se zrak segreje in atmosferski tlak pada. Naglo naraščanje temperature povzroča širjenje krvnih žil, povečanje telesne temperature in hitrejši srčni utrip. Organizem se mora programirati na povsem drugačne pogoje, na to so najobčutljivejši živci, zaradi česar se pojavljata razdražljivost in depresija. Tretji stres nastopi po 15. uri, ko se zrak ponovno prične ohlajati, kar povzroči rast atmosferskega tlaka in vlažnosti zraka. Te spremembe posamezniki občutijo s številnimi nevšečnostmi in z neverjetno točnostjo, saj predvidevajo spremebe vremena tako natančno, kot bi imeli barometer v sebi. Nagle spremembe vremena so naravni fenomen in na njih ne moremo vplivati, lahko pa se jim prilagodimo. Danes smatrajo, da so pojavljanje mnogih bolezni in njihov potek ter iztek v precejšnji meri odvisni od vremena in klimatskih pogojev, ki smo jim izpostavljeni. Bolezni, ki nastajajo ali se poslabšajo pod vplivom vremenskih sprememb, imenujemo meterotropne bolezni. Meteorološki pojavi, ki v orga- Ije spoznati negativne in pozitine vremenske lastnosti na posameznih geografskih področjih. Njihov cilj je organizirana preventiva in koriščenje pozitivnih lastnosti podnebja v zdravstvene namene. Kdo je ogrožen? Vremenske spemembe najbolj vplivajo na ljudi, ki imajo zmanjšano sposobnost prilagoditve atmosferskim spremembam, to pa so tako imenovani me-tereopati. Bolezni, na katere ima vreme velik vpliv so: revmatska oboljenja, migrena, epilepsija, bronhialna astma, glaukom, možganska kap, povečan krvni pritisk in podobne. PSIHOLOŠKI VPLIV VREMENSKIH SPREMEMB Srednje lepo vreme: Zdrav spa- nec, dobro razpoloženje, delovni elan, dobra sposobnost koncentracije, fizično ni nikakršnih težav v zvezi z vremenom. Posebno lepo vreme: Malo zmanjšana potreba za spanjem, dober spanec, povečana želja za fizičnimi aktivnostmi. Manjša popoldanska utrujenost. Lepo, delno oblačno vreme: Lahek spanec, vendar pa tudi zmanjšana potreba za njim, razdražljivost, hitra utrujenost in nelagodje. Ljudje, občutljivi na vremenske spremembe, napovedujejo spremembe vremena. Spremenljivo vreme: Nemiren spanec, povečana potreba za spanjem, pogost psihični občutek bolečin, migrene, bolečine v ranah in brazgotinah, depresija. Umirjanje vremena: Normalno in globoko spanje. Pogosto je rahlo depresivno razpoloženje, vendar delovni elan raste, kot tudi učinkovitost dela. Bolečine izginjajo. > MUZIKA JE BIZNIS Celjsko koncertno življenje je v zadnjem času doživelo nekakšen razcvet, ki morebiti pomeni nadaljevanje “starih dobrih časov,, izpred nekaj let. Koncerti se zaenkrat še dogajajo dovolj pogosto in zdi se, da bo Celje počasi postalo zanimivo tudi za občinstvo, ki si želi več kot le pijansko-plesnih večerov. Če bi bil dosleden in pošten do sebe in drugih, bi moral skrušeno priznati, da ne sodim med slednje, temveč v skupino brezbožnih pijancev, ki jim je do koncertov kaj malo mar. In prav zato se mi zdi kontinuiteta koncertnega delovanja še kako pomembna. V sušnih časih smo se v Celju kaj kmalu odvadili rock koncertov, tako da je popravni izpit toliko težji. Pri koncertu gre namreč in predvsem za neposreden stik izvajalca z občinstvom in ljudje, ki niso vajeni hoditi na koncerte, se bodo izkušnjam primerno tudi vedli. Toda tudi najbolj zabitemu runkeljnu bo naravna inteligenca počasi dala vedeti, da pravzaprav ni nič narobe s ploskanjem po uspešno izvedeni pesmi. Osnovni pogoj je, da bo imel na voljo dovolj koncertov, kjer bo lahko v blaženem hrupu kontempliral o teh rečeh. Redno koncertno dogajanje, torej. Morda, prehitro veseliti se seveda ne gre, se bo v Celju začelo dogajati prav slednje. Predvsem pa bo to mogoče le z doslednim sodelovanjem vseh organizatorjev in lastnikov klubov, ki se ukvarjajo z rockovsko-podzemnimi zadevščinami. Če se bodo začele dogajati zdraharske nevšečnosti, ki sojih polna vsa večja mesta, bo Celje zaradi svoje majhnosti, in - roko na srce, nepomembnosti - ostalo to kar je vedno bilo: vas, kjer se oddajo “V nedeljo zvečer,, posluša v torek zjutraj. NOVICE BICK BLACK so zopet popularni (glej neodvisno lestvico). Njihov album s posnetki zadnjega koncerta na evropskih tleh nosi naslov Pigpile, izdala pa ga je založba Touch & Go. Seveda lahko v kratkem pričakujete ponovne izdaje vseh njihovih plošč. FRONT 242 so izdali kompilacijo vseh promocijskih videospotov. Imenuje se „Integration Eight X Ten“, skupina pa trenutno deluje na novem albumu, ki bo predvidoma izšel v marcu naslednje leto. BUTTHOLE SURFERS so posneli novi LP z bivšim basistom legendarni!? LED ZEPPELIN. John Paul Jones, tako je legendi pri živem telesu ime, je s teksaškimi odtrganci v New Yorku posnel 18 pesmi, album pa zaenkrat še nima imena. Izšel naj bi v marcu naslednje leto pri založbi Capitol Records.To bo prva plošča tega benda za “odvisno,, založbo, vendar po inisderskih informacijah tega v samem materialu ni zaznati. Kot pravijo tisti, ki so posnetke že slišali, so “Buttholi ostali zvesti svoji glasbi, le da so zdaj ideje bolj osredotočene,,. Da je na tej trditvi gotovo nekaj resnice, potrjujejo tudi naslovi pesmi:“Dog In-side Your Body,„ “Chevvin’ George Lucas Chocolate,,, “The Ballad Of Na-ked Man,,, “Alcohol Strawberry„, “Who Was in My Room Last Night?,, in “Some Dispute About Tee Shirt Sales,,. Dovolj ? NINE INCH NAILS, kontroverzna elektro-pop-noise banda, ki jo vodi Trent Reznor, sicer suicidalni manijak, ima spet težave s cenzuro, tokrat v Angliji. Britanski cenzorji so namreč preprečili izid njihove EP videokasete, ker naj bi bila preveč žaljiva za javno predvajanje. Eden izmed filmov namreč vsebuje zelo eksplicitne prizore mučenja golega moškega. Stvar je bojda tako moteča, da so odvetniki založbe Island odsvetovali celo razpošiljanje promocijskih kopij. Očitno bo kaseta zelo iskana. Trent Rez;nor pa medtem nadaljuje s snemanjem novih posnetkov v prav tisti hiši, v kateri je Charles Man-son leta 1969 raztelesil Sharon Tate. SEX PISTOLS so dokončno „IN“. Te dni je namreč izšel še drugi singl s punkersko poskočnico „Pretty Vacant“. Če ploščo obrnete, vam bo iz zvočnikov zažvrgolela „No Feelings", če pa si boste omislili dvanajstinčer, boste lahko prisluhnili še neobjavljenim demo posnetkom pesmi „No Feelings", Submission,, in “Satellite,,. CD format ponuja namesto “Submission,, demo posnetek viže “EMI,,. Juhuhu, spet si bomo skakali po nogah. LEONARD COHEN seje naveličal pisanja proze in se zopet podal v glasbene vode. Po štirih letih premora je pri Columbii izdal album z naslovom “The Future,,. Enourni album sestavlja sedem novih avtorskih pesmi in dve priredbi. THE LEMONHEADS so pri založbi Atlantic izdali singl s priredbo ponarodelega bosonogega hita „Mrs Robinson", ki stajo pred leti izvajala vunderk-inda Simon & Garfunkel. Na B-strani pa se nahaja živa verzija uspešnice „Being Around“ (KONCERTI V četrtek, 3.12. bo v klubu Bar-fly v Celju koncert skupine BRUJAČI iz Zagreba. V soboto, 12.12. pa bo v celjskem KLjUB-u koncert zasedbe LJUBLJANA JAZZ SELECTION. LOKAUSTI EGO MALFUNCTION, demo Danes seveda ni več skrivnost, da so EGO MALFUNCTION pravzaprav bivši QUOD MASSACRE z dvema novima članoma. Prav tako ni več skrivnost, da sta nova člana prišla čisto zares iz Lonodona, točneje iz benda z imenom WEDGE. Tisto, kar je še zmeraj zavito v tančico misterija je ime založbe, pri kateri najbi EM izdali debitantski album. Na ovitku te demo kasete namreč piše, da skupina pripravlja materijal za album, ki naj bi izšel prav kmalu. Po demu sodeč jim založbe ne bo težko najti. Šest posnetkov na poizkušnji odkrije glasbo, ki je prav nemarno plesna in hkrati presenetljivo našpičena. EM se močno razlikujejo od zadnjih Quod Massacre, zvok je manj nasičen in bolj bazičen. Sami pravijo, da igrajo fuzijo rocka in funka in treba je priznati, da jim to popolnima uspeva. Zanimiv podatek: tisti, ki boste pričakovali veliko Peppersov, boste presenečeni - fantom so Led Zepp bližje kot Hendrbc. Povrhu vsega je tokrat petje čisto zares v angleščini. Seveda, nemški bendi počno takšne stvari že od nekdaj. Imeti pevca iz angleško govorečih dežel v bendu, namreč. Rile & Co. pa so se pač prvi pri nas domislili tega. In kombinacija deluje povsem tako kot bi morala. V končni fazi je to potrdil tudi njihov koncert v klubu K4. Kar daje slutiti, da bodo Ego Mal-function v prihodnosti še zelo cenjena roba. In prav to je razlog, da si poskusite dobiti to demo kaseto. Če vam je seveda funk-rock pri srcu. Kontakt: Robert Jerman Katreževa 24 a, Ljubljana. TREND Biti reden gost nočnih cvetk Velika Britanija (MM)-albumi 1. CHER - Cher’s Greatest Hits 2. BON JOVI - Keep the Faith 3. SIMPLE MINDS - Glittering Prize 81/92 4. MICHAEL BOLTON - Timeless 5. CHRIS REA - God’s Greta Banana Skin 6. NEIL YOUNG - Harvest Moon 7. GLORIA ESTEFAN - Greatest Hits 8. ABBA - Gold 9. R.E.M. - Automatic for the Peo-ple 10. MADONNA - Erotica Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi 1. MEGA CITY FOUR - Inspiringly Titled 2. COME - Eleven-Eleven 3. SUGAR - Copper Blue 4. INSPIRAL CARPETS - Revenge of teh Goldfish 5. THE SHAMEN - Boss Drum 6. BIG BLACK - Pigpile 7. MERCURY REV - Yerself Is Steam 8. DENIM - Back in Denim 9. SEBADOH - Sebadoh Vs. Hel-met 10. ULTRA VIVID SCENE - Rev ZDA (Billboard)-albumi 1. MICHAEL BOLTON - Timeless 2. GARTH BROOKS - The Chase 3. SADE - Love Deluxe 4. ERIČ CLAPTON - Unplugged 5. BON JOVI - Keep the Faith 6. BILLY RAY CYRUS - Same Gave AH 7. GEORGE STRAIT - Soundtrack iz filma “Pure Country„ 8. R.E.M. - Automatic for the Peo-ple 9. MADONNA - Erotica 10. PEARL JAM - Ten Slovenija - ultrazvočne erozije radia MARŠ 1. SMASHING PUMPKINS - I am One 2. TELEVISION - Call Mr Lee 3. INSPIRAL CARPETS-BitchesBr-ew 4. SUGAR - Changes 5. RAMONES - Poison Heart 6. SUICIDAL TENDENCIES - No-body Knows 7. METALLICA - Sad But True 8. MUDHONEY - Suck You Dry 9. UGLY KID JOE - So Damn Cool 10. BRIAN ENO - Fractal Zoom IZJAVA SLOVENSKA PEN:A PROTI KRŠENJU ČLOVEŠKEGA DOSTOJANSTVA V predvolilnem času smo priče vse pogostejšim in vse hujšim diskvalifikacijam posameznikov. Poseganje v posameznikovo integriteto, insinuacije «n žaljivke vseh vrst, ki so jih bili nekateri naši člani deležni v preteklosti, so dosegle mučno vrelišče v t. i. „prisluškovalni aferi". Slovenski PEN si ne lasti pravice, da bi vsebinsko razsojal o tako delikatni problematiki, kot jo je odprla „prisluškovalna afera". Kot pisateljska organizacije ne moremo zaščititi svojega člana g. Cirila Zlobca pred obtožbami, ki ga zadevajo kot člana predsedstva Republike Slovenije in ne kot pisatelja. Z vsemi silami pa bomo branili njegovo temeljno človeško dostojanstvo, ki je resno kršeno z žaljivim tonom obtožb ter s prejudiciranjem krivde. Zato opozarjamo slovenske politike in medije, da so razvnete politične strasti šle odločno predaleč in da je skrajni čas, da se konflikti, ki so ob tej aferi izbruhnili na dan, vrnejo v meje zdravega razuma, etike javne besede »n elementarne človeške spodobnosti. BORIS A. NOVAK, predsednik Slovenskega PEN-a, Ljubljana NE LAŽITE PO NAROČILU IN NE DELAJTE IZ SPRAVE ZDRAHO! Sem sestra Jerneja Zdolška, o katerem ste pisali v Novi dobi 5. avgusta 1992 v članku OTROCI - NARODNI SOVRAŽNIKI. Tudi jaz sem sodelovala v NOB kot obveščevalka (kurirka). Vi pa verjetno ne veste, kako nečloveško je bilo nacistično uničevanje na Štajerskem: 70.000 izseljenih, 30.000 odgnanih na prisilno delo, 20.000 interniranih inzaprtih, 3000 ustreljenih, obešenih in zaklanih talcev, ukradeni otroci ... Samo v eni meni poznani družini so dva ustrelili, mati je umrla v Mauthausnu (trije, ki so bili v NOV, so ostali živi), pa niso bili komunisti, ampak samo Slovenci, ki so garali in živeli za svoj vsakdanji kruh. Kdo je bil Urbanček Jože? Preberite v knjigi Pohorski bataljon! Bilje logar, zloglasen priganjač in vohun ge-stapa, prebival je s svojo družino v Lukanji na Pohorju, v Oplotnici pa znan funkcionar v „Štajerski domovinski zvezi". 14. 10. 1942 se je z nemško policijo in Wehrmannschaftom udeležil spopada med Pohorskim bataljonom v Ce-zlaku. Ko je bil od partizanov zajet, so mu odvzeli orožje in ga kot zagrizenega nacista obsodili na smrt. V temi se je iztrgal patrulji in obstreljen zbežal. Kasneje se je preselil v Dramlje. Dne 8. 1. 1943 je bil pri „Treh žebljih" na Pohorju zopet izdan Pohorski bataljon. Postreljenih in poklanih je bilo 69 partizanov, med njimi tudi mladoletni Šarhovi fantje. Ko so v Lukanji, kjer je živela Urbančkova družina, nemški policaji rekrutirali vodiče, je bil med njimi tudi Urbančkov sin Oto, star le 16 let. Dobro je poznal Pohorje in je pripeljal svojo skupino prav do Jager-skih peči. Obveščevalni center Dramlje (sektor • VIII), ki gaje vodil Peček Martin, je 19. 10. 1944 poslal na zahtevo OC XIV. divizije zbrane podatke o agentih gestapa, izdajalcih in petokolonaših. Pri zbiranju teh podatkov mu je verjetno pomagala vojaška patrulja, ki jo je vodil moj brat Zdolšek Jernej. Obveščevalci II. SNUB Šercerja in 1. bat. te brigade so se od 29. 10. 1944 do 18. 11. 1944 nahajali na položajih Zg. Slemen-Dramelj-Razborja-Šentjurja. Tu so bile tudi patrulje in minerski vod Bračičeve brigade. Udeležba Zdolšek Jerneja kot vodje vojaške patrulje terena Dramlje pri likvidaciji je nemogoča in neresnična. Zaradi izdajstva na Pohorju je bil Urbanček Jože 3. 11. 1944 ustreljen od za to določenih borcev. V članku tudi trdite, da je dala Gabrovec Milica - Lenka dne 12. 12. 1944 Laubič Ivanu - „Palčku“ nalog za ustrelitev Urbanček Karoline in Helene. V zapisniku zaslišanja Laubič Ivana - „Palčka“ na UDV Celje okolica dne 29. 5. 1950 št. 4325 je izjavil, da je bil od 8. 12. 1944 do 23. 3. 1945 borec Šercerjeve brigade pri komandantu Jakič Jožetu. Torej Gabrovec Milica kot član Okrožnega odbora OF Celje ni imela nobenih pristojnosti za odločanje o tem. Ve pa se, da ju je aretirala patrulja brigade na poti med Dramljami in Šentjurjem, ko sta nesli v Šentjur pisno obvestilo, da se nahajajo partizani na Slemenih. VERA ZDOLŠEK - DOLENC PRITOŽNO KNJIGO, PROSIM! Je res naša dolžnost, da ponižno prenašamo omalovaževanje, krivice, nesramnosti in celo igroniranje? Lepo vas prosim! Saj vendar ne živimo več v fevdalizmu. Na zavodu za zaposlovanje v Laškem pa se gospod Kerkoč, ki je tam edini zaposleni, obnaša kakor kak fevdalni gospod. Omenjeni ima šest uradnih ur na teden, od katerih se vseh šest ravno pokriva z mojim delovnim časom, zato sem ga poskušala najprej dobiti telefonsko. Vendar - njegova linija je nenormalno pogosto ZASEDENA. Ko mi je pretekli torek le uspelo govoriti z njim, sem ga vprašala, v kakem primeru zavod refondira pripravnika. Odgovoril mi je, da je za to treba izpolnjevati več pogojev. Enega mi je povedal, nato je rekel (citiram): »Ostalih pogojev vam ne morem povedati." Dopuščam možnost, da je rekel „ne moram", a se še vedno sprašujem, kaj to pomeni. Ali pomenijo take besede morda „ne utegnem" ali morda „ne smem" ali kar preprosto „ne znam, ker ne vem" ? Potem mi je še razložil, da v primeru, če zaposlujemo novega delavca, izpolnim obrazec Pl, to je prijava o potrebi po delavcu, ki jo nato izpolnjeno dostavim njemu. Naslednji dan je imel uradne ure od 14. do 16. ure popoldan. Pred vrati njegove prazne pisarne je petnajst minut do treh stalo sedem ljudi. V neki drugi pisarni v isti stavbi sem naključno delavko vprašala, kje je gospod svetovalec. Rekla je, da je gospod zagotovo nekje v stavbi in da naj malo počakamo. Po dvajsetih minutah je s pogledom, strogo uprtim v tla, prekoračil svojo »čakalnico", pri čemer ni odprl ust niti za dober dan. Po njegovem smo bili najbrž mi čakajoči (na Go-doja?) dolžni pozdraviti njega. Gospodična, ki se ji je najbolj mudilo, je želela čimprej opraviti, zato je stopila kar za njim, on pa ji je navzlic prisotnosti vseh ostalih dobesedno v nos zaloputnil vrata. Ko sem končno prišla na vrsto, da bi oddala prijavo, kakor mi je naročil prejšnji dan po telefonu, je ni hotel sprejeti in me je napotil na zavod za zaposlovanje Celje. Kaj mi je preostalo drugega, kakor da odidem? Vendar sem se že čez dvajset minut vrnila še po dve informaciji. Ura je bila zdaj dvajset minut do štirih, gospoda pa sem srečala na cesti. Čeprav sem mu povedala, da prihajam k njemu, se ni opravičil, niti ni razložil, kam spet tako zgodaj odhaja. Ko sem ga vprašala, ali niso trenutno njegove uradne ure, je bil že daleč na drugi strani ceste in je za seboj zaloputnil vrata; tokrat so bila to vrata v trgovino. Do njegovega priimka sem se dokopala v neki povsem drugi pisarni, kajti na njegovih vratih, vsaj tisti dan, tega podatka ni bilo mogoče najti. Ko sem ravno odhajala, se je primajal po stopnicah z dvema rogljičkoma v rokah in me še nadalje ignoriral. Mislim, da bi si malico lahko prestavil iz uradnih na ostale delovne ure. Ubogi revež je prisiljen jesti med uradnimi urami le v primeru, ko drugih ur sploh ne opravlja. Morbidna indiferentnost, s katero te na ZZZ v Laškem sprejme ta prelesten brezdelnež, je paradoksalna. Še bolj osupljivo pa je, da isti arogantni snob ob vsem skupaj naravnost neprizadeto žveči »kifeljčke". Obnaša se, kakor da mu nihče nič ne more. In najbrž je temu res tako. Bog ve, kdo ščiti tega nevljudnega človeka, kdo mu je zaupal odgovorno in zahtevno delovno mesto, njegovi neizobraženosti, nesposobnosti in celo nadutosti navkljub? Nisem edina, ki sem se prisiljena soočati z njegovim načinom. Sama sicer nisem več brezposelna, sprašujem pa se, kako ta kaotična oseba dominira šele nad tistimi, ki to so. Rada bi dodala le še, da imam v svojem poklicu (vodenje obrtnih knjig na računalniku) zelo veliko opravka z zelo različnimi ljudmi. Vajena sem raznih netaktnosti in tudi sama nisem vedno ravno bleščeče vljudna, saj se razume, človek ima pač včasih slab dan, toda g. Kerkoč je pa res dosleden v svojem stilu. Najbrž bi bilo pametneje, če bi namesto te pritožbe stopila k njemu osebno in mu »visoko čestitala k njegovemu vzvišenemu položaju ter se globoko poklonila kakor najponižnejši sluga". To bi verjetno godilo njegovi prevzetnosti, a drugo vprašanje je, kako dolgo bi ga za tak poklon morala čakati. ALJA ŽEHELJ, Laško UBOGI GORNJESAVINJČANI Ko sem predvčerajšnjim dobil v roke Savinjske novice in prebral predvolilne obljube kandidatov za državni zbor, sem se najprej od srca nasmejal, potem pa sem se počasi osveščal in mi je nasmeh nenadoma izginil z obraza. Raj na zemlji, dragi Savinjčani! Večina od teh obljubljajočih obrazov je namreč spretno slekla svoja rdeča oblačila, si nadela demokratična imena in sedaj upa, da jih mi preprosti občani ne bomo prepoznali ter množično volili zanje. Iz njihovih propadlih rdečih vrst in idej izhajajo namreč gonilni socialistični gospodarstveniki, ki so, lahko mirne duše rečem, popolnoma osiromašili in izropali vsa podjetja v dolini. Ker pa sami niso mogli vsega postoriti, so si iz svojih rdečih vrst izposodili podobne diletante iz Šaleške doline, da so svoje namere izpolnili do konca. Mislim, da je treba te ljudi vprašati, kje so dobili denar za predvolilno propagando. Delavci ne dobijo redno plač, kar dobijo, je navadna mizerija, njihovi rdeči obljubarji pa se grejo predvolilno propagando, katere se ne bi sramoval niti Bush. Sicer so se pa ti tiči vedno dobro spoznali na propagando, nikoli pa na delo. Med kandidati sem opazil tudi poštenjake, takšne, ki niso nikoli izkoriščali drugih in upam, da jih boste prepoznali tudi vi, dragi Savinjčani. M. GOLOB, Rastke, Ljubno ob Savinji UPOKOJENCI IN VOLILNE LIMANICE V predvolilni kampanji se vse politične stranke trudijo za upokojenske glasove, ki predstavljajo tretjino volilnega telesa Slovenije. Ustanavljajo trak-cije in sekcije upokojencev, dajejo izjave in obljube, pri tem pa nekateri pozabljajo, kako so se obnašali do upokojencev, ko so bili še v vladi. Posebej meje zbodlo poročilo o nekem zborovanju Slovenske ljudske stranke, objavljeno v »Delu", ki govori o pravičnejšem usklajevanju pokojnin in nacionalni pokojnini. Do tu vse lepo in prav. Toda v SLS so pozabili, da so v Skupščini Slovenije skupaj z nekaterimi vladnimi strankami blokirali pravočasen sprejem pokojninskega zakona s tem, da so vezali njegov sprejem z istočasnim sprejemom zakona o zadrugah. Z zamudo so povzročili novo delitev upokojencev po višini pokojnin, ki ne izvira iz delovne dobe, višine osebnih dohodkov in, drugih za pokojnino relevantnih dejstev, pač pa od datuma sprejema zakona, ki ga je določila njihova blokada. Razlike v pokojninah znašajo okrog 8 odstotkov. Na pritožbe upokojenskih društev in strank, da se ta nesmisel odpravi, gospodje »pravičniki" niso reagirali. Pri nacionalni pokojnini se najbrž vsi strinjamo, da bi bilo lepo, če bi jo imeli. Toda upokojenci, ki smo 35 ali 40 let plačevali prispevke za svoje pokojnine, smo proti temu, da se nacionalne pokojnine, če bi jih uvedli, plačujejo iz sredstev namenjenih za redne pokojnine. Z našimi sredstvi naj ne kupujejo glasov volilcev. Vse izredne pokojnine in tudi tiste predvidene za dosedanje poslance Skupščine Republike Slovenije naj se plačujejo iz izrednih sredstev, ki naj jih zagotovi tisti, ki je privilegije predlagal. Sedanji poslanci si teh privilegijev že zaradi kronične nesklepčnosti na zasedanjih zborov niso prislužili. In še nekaj o SLS. Ko se je borila za svoje cehovske interese, je zahtevala preko 50 odstotkov vrednosti predelovalnih kapacitet kmetijstva. Dobila je nekaj manj. Ko pa je šlo za stanovanjski zakon in zakon o lastninjenju (kraji?) družbenega premoženja, ni nihče od »pravičnikov" sprejel pobude, da bi vsaj s 25 odstotki vrednosti formirali kapitalski pokojninski sklad, ki bi moral postopoma prevzemati iz svojih dohodkov del izplačevanja pokojnin. Tako pa smo priče povečevanju prispevkov za pokojninsko zavarovanje, ki jih gospodarstvo resnično ne bo zmoglo. Naše minulo delo pa z 20 odstotki odhaja v žepe vnukov in nečakov nacionaliziranih bivših lastnikov. Če pokojninski kapitalski sklad ne bo ustanovljen sedaj, ne bo nikoli več, ker za to ne bo sredstev. In ogrožene bodo tudi pokojnine tistih, ki danes »pravično" delijo, kar smo ustvarili mi. Strankarski predvolilni program do upokojenske generacije so zadovoljivo opredelili Združena lista in Demokrati. Zato odločitev upokojencev, komu naj dajo svoj glas, ne bo težka. ANTON STIPANIČ, dipl. iur., Ankaran ZADEYA: ODGOVOR NA ODLOČBO Pozdravljeni! Prejel sem Vašo »odločbo", ki me spominja na »dobre stare čase", ko so sekretarji Partije na takšen način metali ljudi, ki so pač mislili s svojo glavo. Ponosem sem na to, da me »neko" P SNS, za katerega pač nikoli ne vedo, kdo ga sestavlja, odstavlja, ker sem pač ravnal vskladu z demokratičnimi postopki in sklical Zbor članstva. 'Didi datum na tej Vaši »odločbi" to potrjuje. To je tipični »boljševistični" konstrukt g. Jelinčič in kot kaže tudi Vi niste imuni pred sindromi preteklosti. Dejstvo je, da pač nadaljujete s postopki (Kosec, Klavs, Štiblar) in zato Vam zagotavljam, se Vam bo stranka sesula, ker Vam bodo ostali le še ljudje, ki po svoji nravnosti in vedenjskih postopkih ne uživajo posebnega ugleda v javnosti. Rad pa bi Vas tudi opozoril, da si ne jemljete monopola nad nekakšnim zaščitništvom Slovenije, saj so to preveč resne zadeve in za marsikaterega obubožanega Slovenca že tako tragične, da je nedopustno, da v svojih predvolilnih nastopih s tem zavestno manipulirate ter obljubljate nemogoče. Sporočam tudi, da sem predal vse (pečat, SDK izpiske ind.) B. E., ker ne nameravam ovirati »dela" stranke, po drugi strani pa ne glede na dana dejstva, smo le Celjani, ki se poznamo med seboj in se zaradi Vas ne bomo več prepirali. Pa še to, g. Jelinčič, me zanima! ALI STE RES TAKO NAIVNO VERJELI OBTOŽBAM »NEKE" V. POSI-NEK, ki Vam je natvezila razne laži v stilu »rekla-kazala". To je sramotno in neverjetno. Ta ženska je pač navadna senilna »favšlija", labilna osebnost, ki smo ji redno pošiljali vabila na sestanke, vendar se jih ona pač ni udeleževala. Lep pozdrav in bodite skromni pri volilnih napovedih (5-6 %)!!! GREGOR URANIČ,Celje 'P.s.: Še vedno ostajam član SNS, nisem pa več član Jelinčičeve SNS! NOW190BA rr STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI VULKANIZA d J A 63oooceue GORŠIČ JANEZ MARIBORSKA 54/a TELEFON 063 31-401 DA BO VOŽNJA TUDI POZIMI VARNA! Na zalogi imamo zimske in letne gume, obnovljene po ugodnih cenah in z enoletno garancijo. Gume Sava prodajamo na tri čeke. Montaža zastonj. SE PRIPOROČAMO, ŠE VEDNO SMO NAJBOLJŠI MAK, d.o.d. nudi ZAŠČITNE FILTRE XENIUM IrVofmacijski tniemnng UČINKOVITA ZAŠČITA INOVATIVEN, PRAKTIČEN NAČIN OPTIMALNE NASTAVITVE NA EKRAN SPECIALNA STEKLA ODPRAVLJAJO SEVANJE OSLABIJO VPLIV STATIKE ZMANJŠUJEJO REFLEKSIJO ZUNANJIH IZVOROV SVETLOBE POVEČUJEJO KONTRAST IN ČISTOST SLIKE ZMANJŠUJEJO UČINKE UTRIPANJA EKRANA NA OCI UGODNA CENA ZA VRHUNSKO KVALITETO INF. 063 852-460 od 8-14 ure MAK, D.0.0. nud i IZOBRAŽEVANJE S PODROČJA RAČUNALNIŠTVA F * M 7 Informacijski inženiring MS-DOS 5.0 NOROSTAR DBASE III+ PAR'ADOX OUATTRO PRO LOTUS 1-2-3 SUPER PROJECT CLIPPER AUTOCAD VENTURA MS-WINDOWS MS—WORD OBJECT VISION CORELL DRAM OSNOVE KOMUNIKACIJ NA PC MREŽA NOVELL NA PC NOVO : STATGRAPHICS !11 UGODNA CENA f!' ZA SKUPINE POPUSTI ■1! INF. 063 852-460 od 8-14 ure PETROL z vami na poti HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. Nahajate se v dokaj neprije-CdKM tnem obdobju, okliščine niso v ugodnem znaku in marsikaj ne govori v vaše dobro. A ne bodite ma-lodušni, sprejmite vse kot izziv. V privatnih zadevah zavzemite pozitivno stališče in zmanjšali boste mogočo izgubo. Srečne številke: 3, 7, 9, 10, 30. Bik21. 4.-20. 5. PTJ Vaši odnosi so nejasni, a to ne UMKI bi smelo vplivati na doživljanje lepih trenutkov. Ljubezenske vezi so zapletene, morda ste preobremenjeni z nedosegljivimi ideali, pa se vam zdi tisto, kar vendarle imate, nezadostno in osiromašeno. Srečne številke: 2, 6, 11, 16. 18. Dvojčk Dvojčka 21. 5.-21. 6. Tudi v tem tednu vam ne bo 'z rožicami postlano. Ne boste se počutili dobro, nezadovoljni boste, pravzaprav brez otipljivega razloga. V opravljanju vsakodnevnih dolžnosti boste doživljali probleme, morda boste imeli tudi manjše'fi- nančne težave. Srečne številke: 4, 5, 9, 13, 22. Rak 22. 6.-22. 7. Napovedujejo se vam občutljivi ■KS dnevi. Pazite na zdravje in izogibajte se prevelikim naporom. Načrti še posebno tisti na poslovnem področju, se vam ne bodo uresničili tako, kot ste si zamislili. Prilagajanje novim okoliščinam bo nekoliko šokantno. Srečne številke: 5, 8, 9, 14, 29. Lev 23. 7.-23. 8. J Obeti za prihodnje dni so do-iMMkaj dobri. Ljubezenske vezi bodo boljše, vi pa si spet nabirate novo energijo in se vračate v staro formo. Možni so manjši pro-.blernj na delovnem mestu v komuniciranju s sodelavci. Bodite bolj pozorni na zdravje. Srečne številke: 1, 6, 8, 15, 24. Devica 24. 8.-23. 9. Ji Na prvi pogled je z vami vse v redu, veste pa, da ni tako. Poskušajte se soočiti s problemi in jih prepoznati v pravi luči. Vaše čustveno življenje vam pripravlja presenečenja. V vaših načrtih ohranite zmernost in ne bodite preveč nestrpni. Srečne številke: 3, 7, 9, 16, 27. Tehtnica 24. 9.-23. 10. H Ne dramatizirajte, kmalu bo |vse za vami in sposobni boste minule dogodke racionalno oceniti. Res ste v zapleteni čustveni situaciji, a tudi ta se bo razrešila. Poslovni odnosi bodo še nekaj časa napeti. Bodite bolj aktivni, naberite si energijo. Srečne številke: 2, 6, 9, 10, 25. Škorpijon 24. 10.-22. 11. Preveč razmišljate, nenehoma ■US se vrtite okoli večnih vprašanj, ki jim ne pridete do konca. Sprostite se in vse bo boljše. Vaše finančno stanje je zadovoljivo, možni so tudi dodatni zaslužki. V ljubezni boste morali sprejeti nekaj novih pravil igre. Srečne številke: 3, 7, 12, 19. 22. .Strelec 23. 11.-21. 12. Vaš vsakdanjik ne bo. odsto-mH pal od povprečja, razen če boste postali nekoliko bolj aktivni. Nagrajeni bi bili z odličnim uspehom. V ljubezni pogrešate vznemirjenost, sicer pa so vaše vezi dokaj stabilne. Morda boste nekoliko napeti in razdražljivi. Srečne številke: 2, 8, 13, 14, 28. kozorog 22. 12.-20. 1. PK|USpremenili boste vaše načrte in Etfflse spet oprijeli starih rešitev, špet se boste ukvarjali z razreševanem čustvenih problemov, a še ve-jno ne veste, kaj pravzaprav hočete n kaj čutite. Počakajte vsaj to-iko, da se izjasni druga stran. Srečne Vodnar 21. 1.-19. 2. J Na delovnem mestu boste do-Jživeli manjše konflikte in nekaj časa boste stagnirali. Ljubezenski odnosi so nevtralni, če pa ne boste pazljivi, lahko vaš partner pokaže zainteresiranost za drugo osebo. Negujte vzpostavljene vezi in več se pogovarjajte. Srečne Številke: 2, 7, 8, 10, 23. Ribi 20. 2.-20. 3. Napovedujejo se spremembe v vašem čustvovanju, bodite bolj strpni do partnerja, pokažite več razumevanja in skupaj lahko prebrodita vse težave ter se še bolj zbližata. Na delovnem mestu boste preveč obremenjeni. Ne bodite tako zelo razsipni. Srečne številke: 5, 6, 9, 12, 28. NOV^OBA y « Gosta v uredništvu: Milan Kučan in Jelko Kacin Fotoreportaža Polet mladosti »Slovenci si nismo nikoli naredili veC škode kot takrat, kadar smo obstali in cepetali na mestu. Zato v dir, da se približamo Evropi, čudežnih rešitev ni, kot tudi Čudežne palice ne in nikar verjeti, da nam bo nekdo drug pomagal. Mi smo dokazali, ko so drugi omahovali, korakali smo, ko so drugi zastali in zato smo danes tu, svobodni na svoji zemlji." »Ali pa obrnimo vprašanje: mar mi verjamete, da je modrost rezervirana samo za starost? Jaz na to ne pristajam. Povrhu vsega, Ce bi bil izvoljen, še pet mandatov ne bi mogel v penzijo, star sem 37 let In vem, da sem sposoben za to, Cesar se lote- vam. Ko Je šlo zares, so me vprašali, ali sem sposoben. In sem dokazal, da sem sposoben. Ko Je bilo treba sonarodnjakom povedati in se svetu predstaviti, kaj hoCemo, so me spet vprašali, ali sem sposoben. In sem dokazal, da sem. Zato sem sprejel ponujeno kandidaturo za predsednika .. Jelko Kacin, 26. novembra 1955. leta rojen v Celju. Kmalu po rojstvu so se starši preselili v Kranj, kjer Je konCal gimnazijo, v Ljubljani pa fakulteto za sociologijo, politične vede in novinarstvo. S tridesetimi Je bil na občinski upravi v Kranju svetovalec za obrambne priprave v podjetjih in kasneje vodil oddelek za civilno zaščito. Neposredno pred agresijo na Slovenjo je zaradi svojih voditeljskih in organizacijskih sposobnosti postal minister za informiranje. V Času desetdnevne vojne pa Je odloCno prispeval k temu, da je resnica o agresiji Jugoslovanske armade in težnjah Slovenije po neodvisnosti in samostojnosti prodrla v svet in tam dobila najširšo podporo mednarodne javnosti. Prav v tistih najtežjih dneh je bil nedvomno najbolj popularen Človek države. „NihCe ni polbog, Slovenija ima mnogo sposobnih in pametnih ljudi. Tudi neomadeževanih, ki jih ne tlšCljo minula bremena zmotnih ideologij. Sam ne sodim med tiste, ki se ozirajo nazaj. Mene preteklost veC ne zanima, kaj šele, da bi se utrujal s problemi, ki so rodili spor med dedkom in babico. To naj razčistita dedek in babica, zakaj mene obremenjevati s tem. In prav na tem področju nas skušajo nekateri zmesti, da bi se ustavili, vedno znova in znova gnetli preteklost in razčiščevali, če bi se v tistih nevarnih letih mi ubadali s tem, ne bi prišlo do številke 57 Nove revlije, ne do plebiscita in Ce hoCete, Se danes bi bili tam, kjer smo bili ali pa doživeli kot narod proces 'štirih'. Zato bolijo velike besede in obljube, klic k duši. če ta Slovenija ne bi imela duše, 89 odstotkov v njej živeCih volilnih upravičenčev ne bi glasovalo za osamosvojitev. Ti klici ali pozivi in pritrkavanja slovenski duši so zato žaljivi za ves slovenski rod. Župnik v moji fari gospod Grebenc s prižnice poziva vernike, naj volijo krščanske demokrate. Lepo vas prosim, mar niso kritjani vsepovsod, v najrazličnejših strankah in ali so samo rimokatoliCani kristjani? Osebno bi bil srečnejši in bolj vesel, Ce bi se ta župnik ukvarjal in ubadal z onimi vprašanji, za kar je poklican in dolCen, ne pa da vnaša med vernike nestrpnost. Zal ni edini, a k sreCi me pretežni del njegovih vernikov pozna. Prepričan sem, da imajo Slovenci toliko samozavesti, da znajo izbrati, kdo je kdo. Krščansko demokratska stranka ima nekaj kadrovskih težav, ker te stranke desetletja ni bilo, vendar hitro napreduje. To, kar me skrbi in o Čemer sem prej govoril, je spet to, da je preveč obrnjena nazaj. Kako naj gre Slovenija za petdeset let nazaj? Prenovitelji želijo nasprotno: ohraniti CimveC že izborjenih pozicij in zato niso obrnjeni v prihodnost. Sredinski del Je Čuden, ali so to socialdemokrati ali je to Demos, ki so šele vstopili, ali Je to nekdanja ZSMS, ni jasno. Ta Čudna simpatija kaže samo na eno, na Zeljo po oblasti za vsako ceno. To me ne zanima. Kajti zame Je proces osamosvajanja šele v drugi fazi. Gre za gospodarsko neodvisnost. Mladi izgubljajo vizijo in poCasi drsijo v desni ekstremizem, ki ga še podžigajo razni JelinCiCi z utvaro, da so za naše razmere krivi državljani drugih narodov. četudi bi preko meje nagnali tistih sto tisoC ljudi, ki že leta v miru in slogi pomagajo tej državi, nobeden od Slovencev ne bi imel veC dela. Imamo že sprte generacije, dobili bi še sprte in strankarsko zaslepljene ljudi ter Se veCje gospodarske težave, ker tako razdvojeni in sprti s samim seboj in z vsakim ne bi bili sposobni reševati teh težkih gospodarskih razmer. Zame danes ni bistveno, kdo je ladjo potopil. Ladja se potaplja, torej je potrebno nekaj ukreniti. In Demokrati vemo, kaj Je treba in kako je treba te stvari že danes postoriti. Jaz sem prepričan, da so volilci in vo-lilke že dodobra razbrali, kako in kaj, zakaj smo še tu, Kjer smo in s kom je treba naprej. Prav zato je pomembno, za koga se odločiti. Kajti Izvoliti še en tak parlament, kot smo ga imeli, pomeni samo to, da nas bodo med tem procesom dejanskega osamosvajanja prehitele tudi tiste države, ki so bile še pred letom daleC za nami. Seveda je jasno, da lahko izvolimo za predsednika ne vem koga, vendar ta ne bo mogel storiti niC, Ce ne bomo izvolili pravih ljudi v skupščino. Lahko spet izvolimo ne vem kakšno vlado, Ce ne bo skupščina naravnana na skupni interes, tudi vlada ne bo mogla ude-janiti še tako dobro pripravljenega programa. Leta in desetletja smo se izgovarjali, da je za vse kriv in da Je naš razvoj odvisen od Beograda. Zdaj smo svoji na svojem in sami odgovarjamo za naša dejanja. Vendar je še daleC razlog, ki bi nas zazibal v zadovoljstvo. Trenutno imamo gospodarski sistem, ki ga Je rodil Markovič in del sistema, W ga Je uvajal gospod Mi-kulič, ko Je odpiral olimpijske igre v Sarajevu. Nimamo niC, kar bi dalo polet, kaže, da smo cepljeni na planski socializem. In ta grozljiv strah pred razprodajo našega bogastva. Lepo vas prosim, v sosednji Avstriji je 40 odstotkov tujega kapitala in vendar nihCe ne jadikuje nad razprodajo. Pri nas pa smo doslej uspeli odprodati le odstotek In tolikšno jadikovanje. Imamo deset tisoC registriranih podjetij, v kateri Je zaposleno okrog petnajst tisoC delavcev. Torej poldrugi Človek na podjetje in to oblast Se vedno ne skrbi, če bi naši pridni ljudje imeli zaupanje in bi jim omogočili pošten zaslužek za pošteno delo, ne bi svojega znanja in dela vlagali v vikende ali nosili denar Cez mejo. In kaj je najbolj bistveno, na de-settisoCe bi zapustilo težaške službe in se posvetilo zemlji ali delu na svojem in ne bi imeli sto tisoC brezposelnih. Toda tega nekateri vizionarji ne morejo razumeti. Kako tudi, saj osebno doslej niso odločali niti o eni resnični investiciji, Ce odštejemo - ozimnico. In ti ljudje nas naj vodijo v Evropo, čas je, da nam mladim prepustijo vodenje, ker je razlika oCitna." Anthony de Mello: Žabja molitev Premagal je strah TadZima no Kami je bil učitelj mečevanja pri Sogunu. Nekega dne je prišel k njemu eden izmed Sogunovih telesnih stražajev in ga prosil, naj ga nauči umetnosti mečevanja. „Prav natančno sem te opazoval," je rekel Tadžima no Kami, „in zdi se mi, da si ti sam mojster te umetnosti. Preden te vzamem za učenca, bi rad vedel, pri katerem učitelju si se učil." Telesni stražar je odvrnil: „Nikoli me ni nihče učil te um en osti." „Mene ne moreS preslepiti," Je rekel učitelj, „imam kritično oko, ki se ne moti." „Ne bi rad ugovarjal tvoji visokosti," je rekel telesni stražar, „toda zares ne vem ničesar o mečevanju. “ Učitelj seje nekaj minut mečeva! z možem, potem prenehal in rekel: „Ker praviš, da se nisi nikoli u(il te umetnosti, ti verjamem. Toda sam si že nekak mojster. Pripoveduj mi o sebi." „Nekaj Je," je odvrnil telesni stražar. „Kot otroku mi je neki samuraj rekel, da se mož ne sme nikoli bati smrti. Boril sem se torej z vprašanjem smrti, dokler mi ni povzročala nobenega strahu več." „To Je torej tisto," je vzkliknil Tadžima no Kami. ..Zadnja skrivnost umetnosti mečevanja je v tem, da se človek osvobodi strahu pred smrtjo. Ne potrebuješ pouka. Sam si že mojster." Nerazsvetljeni se vedno bojijo. Kot človek v reki, ki ne zna plavati. Zgrabi ga strah. Zato potone. Bori se, da bi ostal na gladini. Zato potone še globlje. Če bi se otresel strahu in pustil, da potone, bi prišlo njegovo telo samo od sebe spet na površje. Na piranskih dnevih arhitekture nagradili avstrijskega arhitekta Klausa Kada Žetev desetih let V Piranu so se na mednarodnem simpozyu arhitektov na temo Deset let potem zbrali najvidnejši strokovnjaki, ki so ocenjevali dosežke največjih arhitektov in naredili desetleten obračun o današnjem vedenju, videnju in vrednotenju arhitekture. Na dnevih arhitekture 92, katerih pokroviteljstvo je prevzelo predsedstvo republike, so ob koncu napravili izbor med trinštiridesetimi razstavljenimi deli, da bi podelili nagrado Piranesi. Žirija jo je namenila avstrijskemu arhitektu Klausu Kadu, na podelitvi ga žal ni bilo, za realizirana študentska stanovanja. Dodelili so še tri priznanja, in sicer arhitektu Nikoli Bušiču za bencinsko črpalko v marini pri Zadru, arhitektom Janezu Koželju, Boži Podlogarju, Juriju Sadru in Petru Pahorju za stanovanjski kompleks na stičišču Kotnikove in Slomškove ulice v Ljubljani in arhitektoma Wol-fgangu Gartnerju in Marti Gartner za zgradbo Napole-onstadel. Dogajanje v dvorani piranskega gledališča, kjer so beležili, razgrinjali in razčlenjevali dosežke arhitekture, kar se v tej stroki ne zgodi pogosto, je vzbujalo veliko pozornost, dvo- rana je bila ves čas nabito polna. Strokovnjaki z vseh vetrov so skušali odgovarjati na vprašanja o prihho-dnosti arhitekture, ocenjevali so jo za obdobje zadnjih desetih let, dotaknili pa so se tudi najočitnejših dilem, s katerimi se srečuje arhitekt v svojem ustvarjanju in stroka v svojem obstoju. Kot izziv je Miha Jaz-binšek, minister za urbanizem in varstvo okolja, predlagal prenovo in opozoril na arhitekturo v krajini, slovensko etnografsko pestrost in ekologijo. Predavatelji so številne poslušalce soočili z nizom vprašanj, kot so arhitektura in relativizem, resničnost forme, vsebine, arhitekturnega spomina in prostora, vloga nove estetike kulturne mase v arhitekturi, manipulativno in z niveli-rano zavestjo usmerjena arhitektura. Kot spremljevalki dnevov arhitekture sta izšli druga številka revije Pi-ranesi in List društva arhitektov. Ministrstvo za kulturo je izdelalo predlog zakona o video in audio dejavnosti Konec piratstva Slovensko ministrstvo za kulturo je izdelalo predlog zakona o pogojih za opravljanje audio in video dejavnosti, v pripravi pa je tudi gradivo o novi organizaciji kinematografije na Slovenskem. Predlog zakona je bil že v ponedeljek na dnevnem redu skupščinske komisije za kulturo in na ministrstvu upajo, da bo šel v skupščinski postopek še v sedanji sestavi skupščine, tako da bi bil zakon čimprej sprejet, saj je narodnega pomena. Kot je dejal Marjan Ga- brijelčič iz Združenja slovenskih kinematografov, ima kraja avtorskih pravic izrazito mednarodno dimenzijo, zaradi katere je Slovenija izgubila nekaj obetavnih poslov. Ko je nekdanja Jugoslavija nekako uredila zaščito avtorskih pravic, je Slovenija postala središče za razširjanje piratskih kopij filmov za širše območje Bal- kana in Srednje Evrope ter s tem postala črna točka na zemljevidu svetovne filmske industrije, je poudaril Gabrijelčič. Združenje slovenskih prikazovalcev filmov bo takoj po sprejemu zakona šlo v široko akcijo izvajanja nadzora na zakonskih osnovah. Kot je povedal Gabrijelčič, je v Sloveniji med 500 in 600 videotek, ki posojajo videokasete piratskega izvora, širom po Sloveniji pa kroži okoli 5000 ukradenih naslo- vov. Novi zakon naj bi torej zaščitil avtorske pravice za vse nosilce zvoka in slike, ki jih je mogoče reproducirati, predvideva pa triletno prehodno obdobje, v katerem bodo videoteke lahko uredile svoj formalno pravni status. V tem obdobju bo mogoče posojati kasete, ki so podnaslovljene v hrvaškem ali srbskem jeziku, vse piratske kasete pa bo treba iz obtoka umakniti takoj po sprejetju zakona. Medicinski horor v SLG Celje Molierov Namišljeni bolnik nam s fenomenom hi-pohondrije kot patološkim duševnim procesom razkriva tisto univerzalno jedro, ki tudi ob koncu 20. stoletja ni izgubilo prvotne svežine, aktualnosti in seveda komičnosti. Medicinski horror nastopi zato natanko tisti trenutek, ko se poraz ljubezni spremeni v triumf bolezni. Namišljenega bolnika je v SJjG Celje zrežirala mlada režiserka Katja Pegan s sodelavci: dramaturginjo Marinko Poštrak, scenografom Milanom Percanom, kostumografom Leom Kulašem, asistentko za kostumografijo Majdo Kolenik, skladateljem Mirkom Vuksanovičem, korepetitorjem Mirom Podjedom, oblikovalcem za gib Matjažem Faričem, lektorjem Marijanom Pušavcem in v prevodu Josipa Vidmarja. V naslovni vlogi Namišljenega bolnika igra Janez Bermež, ob njem pa še Ljerka Belak, Darja Reichman, Anica Kumer, Vesna Maher kot gostja, Bojan Umek______ Češko gledališče gosti tržne muhe enodnevnice Kafka v Pragi Gledališče v Pragi zna veliko ponuditi, pa vendar, kot da je zapadlo v nekakšno depresijo, kar se kaže skozi neodločnost in zmedenost repertoarne politike. Mrzlični žejji, da bi hitro in dosti zaslužili, se je pridružila še gledališka politika, a neuspešno. Tudi domači češki film, nekoč središčna točka kulturne identitete naroda, vene pozabljen v razkoraku med socrealističnim mecenstvom in kreativno okrnjenostjo ter kapitalistično brezkompromisnostjo tržne logike. Gledališče koketira na vse strani, a brez kakšnih večjih rezultatov. Igralci so še zmeraj njihovo največje orožje, s tem da zapostavljajo domačo literaturo in dobivajo inspiracijo v minljivih muhah enodnevnicah gledališke ustvarjalnosti. V luči vsesplošnega preurejanja se je zgodilo, da je slavna Laterna Magica, pojem praškega gledališča in gledališke kulture naroda, prestavljena na drugo manj znano mesto, kjer eksistira kot Nova Laterna Magica. V želji za novim, boljšim, drugačnim se izgubljajo kriteriji, ne samo v poslovnem svetu in ne vedno za splošno dobro, upajmo, da s čim manjšimi posledicami za kulturo. V takšnih časih najbolje funkcionirajo univerzalne modrosti, zato niti ni presenetljivo, da je eden izmed hitov gledališkega življenja predstava vezana na Kafko, legendarnega praškega intelektualca. Tako češki avtor in režiser Vaclav Brežina te dni slavi uspeh istočasno v Pragi, Munchenu in v Stuttgartu. Brežina je h Kafki pristopil na nenavaden način. S svojo gledališko skupino »Imaginacija" si je zamislil etido kot inspiracija Kafkine inspiracije, sočasno pa kot tih dramski protest proti filmu »Kafkin proces", ki ga je letos v Pragi za BBC režiral David Leanch po scenariju Harolda Pinterja. Praški umetniki so še vedno prepričani, da lahko le oni sefa K., zato gledalci priha-dojamejo in razumejo svo- jajo v gledališče in zrejo v lu-jega Kafko. Vaclav Brežina knjo nad seboj, iz katere vi-trdi, da ne gre za gledališče o sijo človeške noge. Zasliši Kafki, ampak za mnogo več. se zvonček in vedno znova Vsi smo postali ljudje jih fascinira gledališko zaku-kot Josef K., ki je sesta- lisje, vse tisto, kar je za-vljen iz samih razbitin, pravi daj. Brežina, zato ker je človek Zlo je zvezdno nebo do-suženj svojega časa in čas brega, pravi Vaclav Brežina bo dokazal vse, ne moremo jn reklamira aktualno pred-ga niti razbiti, ne zaustaviti, stavo in svojo verzijo Jo-niti zavreči. Je to metafora? sefa k. ali pa lastno vide-Nikomur še ni uspelo na- nje aktualnega češkega Jo-praviti pravega portreta Jo- gefa K, Kdo bi vedel? Različna pota do resnice v mariborskem arhivu V dveh člankih tednika NOVA DOBA (štev. 43, 44) z dne 11. in 25. nov. ze v rubriki Polemike omenja „Spomenica“, ki sem jo 12. avgusta tega leta naslovil na pristojna mesta. Moj namen ni bil, da bi se s tem ukvarjala najširša javnost, ampak bi se naj stvari reševale tam, kjer se pojavijo, v okviru zakonitih pristojnih inštitucij ob sodelovanju stroke. Zato omenjenega dopisa nisem poslal niti tisku niti drugim sredstvom obveščanja. Ker pa je ta zadeva navzlic temu prišla v javnost, moram za bralce tednika dati nekaj pojasnil in pripomb. Glede članka Viktorja Vrbnjaka bi najprej opozoril na okoliščine, da ni (mogel) iziti v mariborskem tisku, kar bi logično pričakovali, ker gre za „mariborske stvari", ampak v celjskem tedniku Nova doba. Ni potrebno trikrat ugibati zakaj, mislimo si lahko, da pač nekomu to ni bilo pogodu. Iz besedila članka prof. Vrbnjaka ti 43-številki Nove dobe sem ugotovil, da pravilno in korektno navaja besedilo omenjene „Spomenice Tudi glede zaključkov oziroma analize nimam bistvenih, vsebinskih pripomb, poudarjam pa, da sta pobuda kakor tudi članek s sklepi vred v celoti avtorjeva last. Namigovanja P. P. Klasinca v 43. štev. Nove dobe, da sta Spomenica in analiza prof. Vrbnjaka delo, ki sta ga skupaj zakuhala „jezna moža", je zavajanje javnosti, ker ravnatelj zelo dobro ve, da temu ni tako. Pojasniti moram, da sem pogodbeno razmerje, „simbiozo" med Pokrajinskim arhivom Maribor in Škofijskim ordinariatom Maribor nasledil ali če hočete podedoval, ker sem službo škofijskega arhivarja nastopil leta 1975, pogodba med omenjenima stranema pa je bila sklenjena leta 1965. Večkrat sem ustno pa tudi pisno predlagal, naj se ta pogodba spremeni ali dopolni. Ostalo je pa vse po starem, čeprav je bilo kot na dlani, da je postala pravCanahro-nizem s svojimi določili iz svinčenih časov in ne more trajati v nedogled. V Vrbnja-kovem članku je govor tudi o nekdaj izredno pomembnem in vplivnem pa tudi zaslužnem Zgodovinskem društvu v Mariboru. O društvu, v katerem se je usidrala skupinica stremuških komolčarjev bivše avantgarde, res ne kaže izgubljati besed, pač pa bi kazalo resno razmisliti o ustanovitvi novega društva, ki bi bilo utemeljeno na starih načelih, ker se v obstoječem ne da ničesar spremeniti. Prehajam na članek P. P. Klasinca z dne 25. novembra, ki je, v kolikor je točno citiran, kopija dopisa ljubljanskim osrednjim ustanovam, v prvi vrsti Ministrstvu za kulturo. To pismo je očitno delovalo kakor čudežna injekcija, od katere ustanova še vedno spi in je ni več mogoče zbuditi. V Klasinčevem članku je tudi trditev, da sem s svojim dopisom hotel pospešiti in povzročiti ločitev Škofijskega arhiva od Pokrajinskega, pa sem zato nadel vlogo „jeznega moža". Že precej časa, vsaj od začetka leta, potekajo razgovori o reorganizaciji arhivske službe v Sloveniji, ki predvidevajo samostojne škofijske arhive, zato je tudi moj skorajšnji odhod kot „delavca PAM-a" za nekatere željen in pričakovan, vprašanje časa, z drugimi besedami, nekaj mesecev. Lahko bi mirno in pridno čakal na dan „iks" in ne bi rabil pospeševati svojega odhoda s tem, da sem si drznil brc- niti v sveto kravo slovenske, jugoslovanske in menda tudi svetovne arhivistike! Moje drezanje v osir je zavest dolžnosti ali obveznost do ljudi, s katerimi sem doslej skupaj delal in sodeloval. Ti bodo ostali v ustanovi kot uboga raja, ker ne smejo niti pi-sniti. Ti ljudje bi sicer rekli, češ, šel je in ne briga ga nič več po znanem pregovoru: „Za menoj makar potop!" Nekajkrat sta bila omenjena ministrstvo in minister za kulturo. Gre za dve osebi, ker je t> spomladi po „levem prevratu" prišlo do zamenjave. Ko je bil lani minister za kulturo v škripcih zaradi nekega protestnika v Ljubljani in so ga po mojem mnenju krivično blatili v časnikih, je precej dobil prisrčno vdanostno podporo Pokrajinskega akriva Maribor. V tem ne vidim nič slabega. Prav tako ni bilo nič narobe, da je odobril nakup kombija za prevoz arhivarij in podobne krame, ki jih je težko vlačiti s terena v osebnih avtomobilih. Ali je minister vedel ali je še bil minister, ko je njegova odredba o nakupu kombija potovala čez Trojane in se preobrazila v luksuzni Ford Si-erra, ne vem in me tudi (več) ne zanima, moralo bi pa nekoga. S tem nekom smo pa že pri sedanjem ministru, s katerim ravnatelj goji izredno prisrčne odnose, ko se v mestu ob Dravi vršijo kulturne prireditve. Tako nas ne preseneča, da je vladajoči minister posnemal svojega predhodnika, ki je kakor na faksu z levo roko podpisujoč brucevo frekvenco v indeksu dal potni nalog za tričlanski izlet na Kitajsko, sedanji pa je prižgal zeleno luč okrepljeni štiričlanski ekipi, ki se je podala čez Veliko lužo v Novi svet proslavljat Kolumbovo leto (1492-1992). Za sedanjega ministra moramo vsekakor imeti več razumeva- nja, saj je šel na roko strankarskemu tovarišu. Na koncu bi se strinjal z ravnateljem Pokrajinskega arhiva, ki je predlagal, naj se opravi inšpekcija. To je bil tudi moj predlog v omenjeni spomenici Ministrstvu za kulturo, ki je romal v koš. Ne razumem in ne strinjam se pa, naj bi se opravila republiška inšpekcija še v dveh arhivih! Zakaj bi naj bili deležni inšpekcije arhivi na primer v Celju, na Ptuju, v Novi Gorici ali kje drugje? S tem, ko sem opozoril in še več, s prstom pokazal na stvari, sem storil, kar sem bil po vesti dolžan storiti, če pa tisti, ki so za to poklicani in celo plačani, ne storijo ničesar, pa ni več moja stvar. Sobesednika, ki v ciceronskem slogu (ne v Ci-ceronovem jeziku) na ves glas hvali svojo hišo (Pro domo sua), bi spomnil na več lepih ljudskih pregovorov o lastni hvali... Ko s prstom kaže na druge, uporablja stari trik: „Primite tatu". Naj ne misli, da je ljudstvo tako neumno, ob vsem spoštovanju najvišjega akademskega naslova, kakor on misli, pa tudi on ne tako pameten, kakor on misli. Ko pa poziva v slogu kaplarja iz Braunaua k delu, redu in disciplini, ga naj spomnim prastarega aksioma, ki pa še vedno velja, da nihče ne more dati, česar sam nima (Nemo dat, guod non ha-bat). Začeti bo torej treba pri sebi, takšna je resnica, ni morda prijetna. Nekje je zapisano: „Resnica vas bo osvobodila." ANTON OŽINGER Kakšna dejanja, takšno zaupanje Borci in volitve Spet so pred nami volitve - tokrat prve po naši osamosvojitvi in sprejemu nove ustave. Od novega parlamenta bo v veliki meri odvisno, ali bomo znali izkoristiti te zgodovinske pridobitve. Udeleženci NOB od novega parlamenta še posebej pričakujejo pošteno oceno, spoštovanje njihovega prispevka k ohranjanju slovenstva in vzpostavljanju temeljev sedanje slovenske državnosti. Pričakujejo tudi moralno zadoščenje za vse žrtve padle v bojih za samostojnost Slovenije in zato tudi pravično skrb za preživele udeležence teh vojn, to je skrb za njihovo pokojninsko, zdravstveno ter socialno zavarovanje in varstvo. In kaj storiti za dosego teh ciljev? Predvsem iti na volišča - skupaj s svojimi družinskimi člani, prijatelji, sosedi, znanci in somišljeniki. Na volišča bodo borci torej odšli v prepričanju, da bi naša domovina tega, kar je dosegla v zadnjih dveh letih, ne mogla doseči brez uspešnega upora fašističnim in nacističnim okupatorjem med drugo svetovno vojno, brez narodnoosvobodilnega boja, ki nas je povezal z demokratičnimi silami Evrope in sveta. Med predlaganimi kandidati ne bo težko izbirati: v zadnjih dveh letih smo Slovenci dodobra spoznali sedanje poslance in njihove stranke. Zato je možno pričakovati, da bodo udeleženci NOB volili le tiste posameznike in predstavnike tistih strank, ki so s svojim dosedanjim delovanjem dokazale, kakšen odnos imajo do osvobodilnih in protifašističnih bojev v bližnji preteklosti, kakšen je njihov odnos do nazadnjaških in revanšističnih ekscesov v sedanjem času, pa tudi, kako so v skupščini obrav- navali tiste sloje prebivalstva, ki živijo od dela ali pa so si že prislužili pokojnine. In še do vseh tistih, ki so potrebni naše skupne skrbi in razumevanja, saj so v najtežjih trenutkih naše zgodovine nesebično izpostavljali svoja življenja in zdravje ter utrpeli pri tem trajne posledice (pri povojni obnovi domovine, pri udarniškem delu v mladinskih delovnih brigadah, itd.). In kako razpoznati ljudi, stranke, ki nimajo razumevanja za prispevek udeležencev NOB v boju za sedanjo samostojnost Slovenije in tegobe drugih preživelih iz te vojne. V vseh še vedno živijo v spominu veličastna ljudska srečanja, posvečena počastitvi 50-letnice zgodovinskih dogodkov, kot so: ustanovitev OF, Dražgoše, ustanovitev slovenske partizanske vojske. Te proslave so bile hkrati tudi priložnost za pravično oceno preteklosti. Tisti, ki se nikakor ne zmorejo otresti svoje zgodovinske krivde pred petdesetimi leti, tudi v sedanjem času ne prispevajo k pomiritvi. Nenehno, vedno znova se s svojimi obtožbami vračajo v preteklost, s tem pa vzbujajo odpor, podpihujejo novo sovraštvo in nove politične delitve, ki lahko ogrozijo vse naše dosedanje pridobitve. Samo po sebi se razume, da želimo imeti tudi takšnega predsednika države, ki nas bo pred svetom zastopal dostojanstveno - katerega sodbe so trezne in preudarne, usmerjene v medsebojno razumevanje in ustvarjalno sožitje vseh Slovencev. Ob upoštevanju vseh teh dejstev je pred borci ena sama izbira. Glasovali bodo za tiste stranke in za tiste poslance, katerih programi se vsaj v glavnih točkah ujemajo s programi borčevskih organizacij. A ve se, katere stranke v svojih programih govorijo o nujnosti prizadevanj za gospodarsko uspešno in pravično družbo, o nujnosti boljšega razumevanja in večje strpnosti med ljudmi ter se zavzemajo za mir, spoštovanje človekovih pravic in demokratičnih pridobitev v drugi svetovni vojni in po njej. In katere stranke v slovenskem narodu oživljajo razkol, ki se je začel že pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej pa dosegel tragične razsežnosti? Tudi to se ve. Tako kot v zgodovinskem letu 1941, ko je šlo za biti ali ne biti slovenskega naroda - v letu ustanovitve OF -se udeleženci NOB, ki so takrat organizirali odpor proti okupatorjem, tudi zdaj zavzemajo za strpnost in sožitje med različno mislečimi, ljudmi različnih ver in narodnosti. Na volitvah bodo torej glasovali za resnično spravo in pomiritev med Sloveči, saj je več kot jasno: če bomo Slovenci še naprej in kar naprej oživljali revanšizem, spore in sovraštva med ljudmi, če bomo - celo na tujem - drug drugega obremenjevali za preteklo krivdo, nas ne čaka lepa prihodnost. Tudi vrata v Evropo bodo za nas zaprta. Težkim, a tudi upanja polnim časom, ki so pred nami, bomo kos le, če bomo složni. Le tako bomo ostali gospodarji na svoji zemlji. To vero so svojemu narodu ustvarjali, zanjo živeli naši največji duhovi: Trubar, Prešeren, Levstik, Cankar ...Ne izneverimo se njihovemu zaupanju v pokončnost slovenskega naroda! VINKO BLATNIK ODGOVOR NA ČLANEK AVTORJA LA.! Ne bomo se spuščali v globje polemike z novinarjem, katerega kratice so I. A.,saj je prava sramota za to državo, da takšnim novinarjem sploh dovoli delovanje. V tem članku niti ena sama trditev ni točna in že omenjeni gospod bi se za takšno pisanje lahko znašel pred sodiščem, pa ga ne bomo tožili, saj se vsi zavedamo, da je slaboumnost pred zakonom olajševalna okoliščina. Popolnoma jasno je, da omenjeni novinar ne pozna programa naše stranke niti razmer v stranki sami, je pa zanesljivo, da je ta oseba hlapec vla-dujoče politike. Ravno zaradi krivic, ki so se zgodile Slovencem v zadnjih dveh letih, seje rodila Republikcin-ska stranka Slovenije in ravno mi smo tisti, ki smo sposobni državo spremeniti in stopiti na prste tistim, ki so oropali in prevarali naš narod. Mi se borimo za pravno državo, stranka v celoti, ne pa samo Adolf Štorman, čeprav mu za hrbtom stoji več tisoč članov, še več pa simpatizerjev RZS. Tudi novinarjem vašega kova bomo stopili na prste, zato da ne boste več bruhali laži, ki nimajo nobene osnove. Ni daleč od Celja do Velenja, lahko bi se oglasili, si ogledali program stranke, pa še vso dokumentacijo o g. Bavčarju, ki ga tako zelo ščitite, tisto o g. Janši pa je le plod vaše domišljije. Zato spoštovani komunistični hlapec, stopite v kontakt s Kubo in Kitajsko, kajti po naši volilni zmagi boste lahko novinar samo še v teh dveh državah, pri nas pa bo verjetno pero zamenjala lopata. Zelo so korajžni v komunističnih uredništvih, kot so „Delo“ in „Nedeljski dnevnik", še posebej, ko je treba ljudem lagati, zanimivo pa je to, da jim korajže zmanjka takoj, ko je treba objaviti naše odgovore. To pa je kršenje 40. člena ustave in bodite prepričani, da bo vsak po svoje nosil posledice. Republikanska zveza Slovenije, Velenje (podpis nečitljiv) Krvava rihta v Sedražu Oče zaklal sina Med prepirom je Miha Kladnik iz Sedraža pri Laškem z nožem smrtno ranil svojega triindvajsetletnega sina Matijo. Kot že mnogim drugim podobnim dogodkom je tudi tej družinski tragediji botroval „gospodar“ alkohol. Miha in Angela Kladnik sta imela pet otrok. Sinove Franca, Miha in Matija ter dve hčeri, Gabrijelo in Alenko. Vendar pa svojim otrokom nikoli nista dala tistega, kar bi jim kot starša morala dati - ne družinske ljubezni, še manj pa normalnega otroštva. Zanju je pač bil vedno pomebnejši njun prijatelj alkohol, ki je po njuni zaslugi zasvojil tudi sinove in povzročil družinsko tragedijo. godku obveščeni šele v nedeljo, ko jih je o smrti v sumljivih okoliščinah obvestila krajevna zdravnica Vesna Jovič, ki jo je bila v nedeljo zjutraj v Sedraž poklicala mati umrlega Matije Kladnika. Kriminalisti, ki so prišli v Sedraž, so imeli kaj videti. Presenečeni so ugotovili, da je pokojni Matija Kladnik že urejen in oblečen, kot je navada za pogreb. Kot kaže, so ga hoteli domači pokopati Mati umorjenega, Angela Kladnik Otroci niso imeli lahkega otroštva. Vseh pet je hodilo v „posebnou šolo, saj se njihova zapita starša zanje nista kaj dosti zmenila. Za hčerki je k sreči poskrbela socialna, ki ju je še majhni odvzela in našla zanju boljšo družino, kjer sta lahko imeli normalno otroštvo. Sinovi pa niso imeli te sreče. Odraščati so morali v družini, kjer so bili namesto tople očetove in materine ljubezni deležni vsega drugega. Razgrajanja pijanega očeta in'zanemarjanja s strani svoje prav tako z alkoholom zasvojene matere. Dosedanja preiskava je pokazala, da je do umora prišlo v soboto popoldne 21. novembra zaradi prepira med očetom in sinom. Prepir je pripeljal do pretepa, takrat pa naj bi oče zgrabil za kuhinjski nož in sina zabodel v trebuh, nato pa ga ranil še v vrat. Kmalu zatem naj bi šla oba oziroma vsi spat, ne da bi za poškodovanega sina iskali zdravniško pomoč. Policisti so bili o do- kar brez vseh potrdil in prijave o smrti. Očitno ni nihče pri hiši pomislil, da bi kogarkoli obvestil. Oče pokojnega Matije je sedaj v za-. poru in preiskovalni sodnik vso zadevo še raziskuje, tako da preiskava še ni končana. „Ni hotel zdravnika." V Sedražu je tisti dan, ko smo iskali sorodnike in znance pokojnega Matije, vlekla burja kot da bi hotela odpihniti vse, kar je v tej vasi slabega. Dom Kladni-kovih je stara hiša, na prvi pogled zanemarjena, kot da v njej že dolgo nihče ne živi, tik zraven cerkve. Na vogalu smo srečali Angelo Kladnik, mati pokojnega Matije. „Jaz nisem nič kriva, nič ne morem pomagati", je najprej povedala mati Angela. „V soboto sta mož in sin doma pila jabolčnik. Takrat ko se je to zgodilo, sem ravno zunaj črpala vodo za v kuhinjo, saj nimamo vodovodne napeljave. Ko sem prišla v kuhinjo, sem videla, kaj se je zgodilo. Sina sem Soseda Eva Kvas sama povezala, saj ni hotel iti k zdravniku. Rana ni bila videti globoka in tudi Matija se ni kaj dosti pritoževal in je še povsem normalno govoril. Nazadnje sem bila pri njem opolnoči, ko sva še govorila. Zjutraj pa sem videla, da je mrtev," povsem mirno pripoveduje Angela. Ni videti, da bi jo smrt njenega sina kaj dosti prizadela. „Krivi so starši" „Hudo mi je za njim, vsi sosedje tu okoli ga bomo pogrešali. Matija je rad hodil k nam pomagat pri različnih kmečkih delih. Denarja mu za to sicer nisem kaj dosti dajal, saj ga je vse pre-rad nesel v gostilno in zapravil za pijačo. Namesto tega sem mu raje kupil obleko in obutev, pa tudi najedel se je ponavadi pri nas, saj doma mati ni znala skuhati drugega kot močnik. Pri meni ni nikoli pil, saj mu nisem pustil. Bil je priden fant. Ko sem bil pred kratkim štirinajst dni v bolnišnici, je skrbel za vso mojo živino," pripoveduje sosed Leopold Pader. „Njegova mati je trdila, da krade, kar pa ni bilo res. Pri meni je imel ključe od kleti, shrambe in tudi od ostalih prostorov, pa mi ni nikoli nič zmanjkalo. Skoraj celo poletje je bil pri nas, domov je hodil samo spat. Se v petek je bil pri meni in povedal, da ga v soboto ne bo, saj gre nekomu pomagat spravljat drva. Nikakor ne morem razumeti, kako to, da ni mati poklicala zdravnika, ko je videla, kaj se je zgodilo. če bi pravočasno dobil zdravniško nego, bi bil lahko še živ. Ko bi vedel, kaj se dogaja, bi vdrl v njihovo hišo in ga peljal k zdravniku, vendar pa nisem imel pojma o vsem skupaj," prizadeto pripoveduje Leopold. Drugi sin - požigalec Eva Kvas je najbljižja Kladnikova soseda, ki je zaradi njih tudi veliko trpela, saj ji je njihov drugi sin Miha pred leti zažgal gospodarsko poslopje. „V soboto sem kot že mnogokrat slišala iz sosednje Sosed Leopold Pader hiše divji prepir. Hčerka, s katero sva šli z njive skupaj domov, je rekla, saj se bodo še stepli. Ker so pri njih divji prepiri vsakodnevna stvar in smo jih sosedje že navajeni, nisem niti pomislila, da se je zgodil umor. Ob pol petih se je slišal močan ropot, nato pa je vse utihnilo. Njihov oče Miha je vedno razbijal po hiši. Enkrat so bila na vrsti okenske stekla, drugič se je pijan iživljal nad kakšnim tranzistorjem, ki ga je metal naokoli. V nedeljo zjutraj smo pri maši zvedeli, da je Matija umrl. Vsi smo se zelo začudili, saj je zgledal povsem v redu. Saj Matija ni bil napačen fant, rad je ho- dil pomagat kmetom naokoli, k nam sicer ne, saj mi stikov s Kladnikovimi že nekaj let nismo imeli, odkar nam je njihov drugi sin Miha leta 90 požgal hlev. Kot se je takrat zagovarjal, naj bi ga k temu nekdo napeljal. Hlev smo deloma obnovili, nato pa ga je še enkrat požgal. Sedaj je v zaporu - zaradi požigov je bil obsojen na tri leta. Zato je razumljivo, da z njimi nismo imeli veliko stikov, pustili smo jih pri miru. Pred požigi sem jim marsikdaj dala kakšen kos obleke, včasih pa sem fante povabila tudi na kosilo," pripoveduje Eva Kvas. Janez Vodnar Foto: Lucas Dom družine Kladnikov (ore: TRGOVSKO PODJ€TJ€ P.O. C€U€ BOŽIČNO NOVOLETNI POPUST! ZA GOTOVINSKO PLAČILO NAD 10.000,00 SIT 10% POPUST ZA GOTOVINSKO PLAČILO NAD 20.000,00 SIT 20% POPUST NAVEDENI POPUSTI VELJAJO ODI. 12.92 - DO 31.12. 92 V SLEDNJIH TRGOVINAH: VOLNA, VESNA, MANUFAKTURA, PIONIR, STARI TRG in TOPER. PRIPOROČAMO SE ZA NAKUPI Predvolilni čas se izteka. Volitve so to nedeljo. Če boste tako izbrali, bom tudi v prihodnje storil vse, kar bo v moji moči, da bomo živeli v miru in strpnosti. Vaša množična podpora v predvolilnem času me zavezuje. Živeli bomo svobodno in dostojno življenje srečnih in ustvarjalnih ljudi, ki imajo jasno prihodnost, socialno in vsakršno varnost, zajamčeno dostojanstvo, pravice in svoboščine. To ni volilna obljuba. To so cilji, ki jih skupaj moramo in zmoremo doseči. Vabim Vas, da se v nedeljo srečamo m voliščih. Samo na Vašem volišču in nikjer drugje boste sami izbirali prihodnost, ki si jo želite. Lepo Vas pozdravljam in Vam želim vse dobro. UajlIcuul Pokojnine so zaslužene ne podarjene Upokojenci so ustvarili večino sedanjega družbenega bogastva in njihove pokojnine so zaslužene in ne podarjene. Zato Demokrati nasprotujemo popravljanju ravnovesja med zaposlenimi in upokojenci z zmanjševanjem pravic invalidov in upokojencev. Smo za ohranjanje vseh pridobljenih pravic in za postopno posodabljanje pokojninsko - invalidskega zavarovanja. Država mora jamčiti za redno izplačilo pokojnin, invalidnin in drugih dajatev iz obveznega invalidskega in pokojninskega zavarovanja. Zavzemamo se za evropski sistem pokojnin, za uvedbo vdovskih pokojnin in za trinajste pokojnine. Prepovedali bomo izplačilo plač v bonih, v naravi ali v vrednostnih papirjih brez odvajanj dajatev in prispevkov v pokojninski in ♦ c invalidski sklad. ©DEMOKRATI ZA SLOVENSKO PRIHODNOST SMRT PRIJATELJA IN ALPINISTA DAMJANA VIDMARJA PREPREČILA NADALJEVANJE SLOVENSKE HIMALAJSKE ODPRAVE »JANNU EAST 1992« JANNU EAST - GORA, KI JE BILA PREBLIZU PiSe: Danijel BedraC 9 A do tja Je Se dolga pot in nobenih razlogov ni bilo, da se ne bi sproSCeno predajali dogajanju in obCutkom, ki so se menjavali skoraj tako hitro, kot je vozil tovornjak. Med tridnevno vožnjo smo jedli v glavnem v Čajnicah in go-stiSCih, prenočevali pa v lodžih (angl. lodge), ki jih je bilo ob poti kar precej. Drugo ali tretjo noC na poti smo DamC, Rudi in jaz padli v neki vasi v totalno odStekano sceno. Sredi vaškega trga je bil precej velik, raven prostor, ki so ga na eni strani obkrožala dekleta, na drugi pa fantje, vmes pa je gnezdilo nekaj starih mam, ki so najbrž bdele nad moralnostjo celega dogajanja. Vse skupaj pa se Je dogajalo dobesedno bogu za hrbtom, kraj je namreč bil tak, da smo upravičeno dvomili, da so tam že kdaj videli belca. A iz sosednje zgradbe se je iz sodobne hiti opreme sliSala aktualna ameriška in evropska rock in plesna glasba. Tipi, ki so poplesavali sredi trga, so suvereno obvladali break-dance, akrobatski rock'n'roll in podobne zadeve. Samo strmeli smo, nato smo se, rahlo za-rolani od piva, vožnje s tovornjakom in ostalih zadev, zaCeli tudi sami gibati v ritmu glasbe. Ko so to videla dekleta, ki so na eni strani obkrožala trg, so nas zaCela kljub svarečim pogledom starih mam in lokalnih frajer-jev vabiti v sredino kroga na ples. Nismo vedeli, kaj bi, kakSne so tam navade, zato sva se z Rudijem malce obotavljala, vendar naju je DamC, ki je vneto pritiskal na sprožilec fotoaparata, prepričal, da so tu dobroCudni in nenasilni ljudje, pa sem najprej zaplesal jaz, malo kasneje pa se je utrgalo tudi Rudiju In z dvema domačima dekletoma sva uprizorila pravi show. Ko sva se oba prepotena in sijoCih oCi vrnila k DamCu, ki se je seveda ob vsem skupaj kraljevsko zabaval in zadevo beležil na filmski trak, pa Je vzdušje pokvaril rahlo pijan lokalni tip, ki seje najbrž Čutil dolžnega, da pride zadevi do dna. Zanimalo ga Je namreC, Ce imava Rudi in jaz s tukajšnjimi dekleti resne namene, ali pa se kar tako zajebavama. Ker Je bilo res slednje, je DamC razumno predlagal, da gremo spat. A glej hudiCa, obe najini plesalki sta nama sledili do lodža, kjer smo spali in ne vem, Ce bi se bilo kaj posebno treba potruditi, da bi sledili Rudijevim in mojim predlogom do vsem znanega epiloga. Zal Je tudi tokrat kot tolikokrat doslej razum premagal želje in strasti. Pa sva vsaj oba z Rudijem imela lepe sanje Naslednje jutro smo se kot običajno spet stlačili v tovornjak; Rudijeva in moja plesalka z včerajšnjega žura pa sta nama mahali tako dolgo, da sem Ju fotografiral. S Šoferjem oziroma že z lastnikom tovornjaka v Kathman-duju smo se dogovorili, da nas potegne do Phidima, odkoder pa je do Go-phetar Bazarja, kjer običajno Startajo odprave, Se celih 30 kilometrov. A spet smo se malo režali drug drugemu v obraz, padla je kakSna pametna pripomba, nekaj veC rupij je menjalo lastnika in že smo z istim tovornjakom po smrtno nevarni vožnji ob robu gorskih „cest" pribrzeli Se istega dne v Go-phetar. Ker sem bil v odpravi zadolžen za rane, poškodbe, skratka za zdravje, sem imel obilico dela. VaSCani so pričeli prihajati s taksnimi ali drugačnimi zdravstvenimi težavami, zaceli so mi prinašati veC ali manj bolne, krastave ali kakorkoli drugaCe problematične otroke in vsem tem ljudem bi torej moral pomagati. Seveda sem sklical sestanek, na katerega sem povabil sirdarja Sol-dima in zveznika Moho, ki Je navsezadnje policaj in predstavnik oblasti hkrati in jima kratko in jedrnato povedal, da v resnici nisem „pravi" zdravnik, temveC le bolniCar, izSolan v mornariški peSadiji bivSe jugoslovanske vojske, da sem pred odhodom sicer redno hodil k prijatelju, ki je zdravnik, da me je poučil o vsem potrebnem glede pljučnega in možganskega edema, ozeblin, omrzlin in podobnih gorskih radosti, vendar pa ne vem, ali lahko ..zdravim" tudi tukajšnje domačine. Medicinske opreme sem imel veliko, vendar Se vedno manj kot etičnih in moralnih zadržkov. A fanta sta me opogumila rekoC, da naj delam vse, kar paC znam, naj pomagam, Ce le znam in hoCem in lotil sem se dela. A že ob pogledu na moj prvi „primer" me je, kljub temu da imam kar dobre živce in sem v Vojni bolnici v Sarajevu med služenjem vojaškega roka delal v kirurški ambulanti, stisnilo v grlu in globoko sem moral zajeti sapo, sa sem v sebi obdržal pravkar zaužiti dal - bat (riž z omako iz leCe in začimbami) in pravkar popito pivo. Ko sem namreC dvanajst ali trinajst let staremu deCku ob moledovanju rvJegovega oCeta snel z gležnja umazano cunjo, ki je najbrž služila kot obveza, sem zagledal kosti sklepa, ki so se bleSCale sredi gnijočega mesa, vse skupaj pa Je obdajal velik mehur, iz katerega se Je cedila sokrvica, pomešana s krvjo in gnojnim izcedkom. Rekel sem, naj malo poCakata, Sel po Rudija in medicinsko opremo in se lotil dela. Z Rudijem, ki je suvereno obvladal vlogo medicinske sestre, sva sklep očistila gnoja, predrla in očistila mehur, vse skupaj razkužila, namazala z antiseptičnim mazilom in sterilno povila. Se danes ne morem (in najbrž tudi nikoli ne bom) pozabiti hvaležnosti, ki je žarela iz oCi deCka in njegovega oCeta. Nato se je pojavil tip z vročino, ki sem mu dal andol in nekaj aspirinov, neki deklici sem s kolena odluSCil impozantno zagnojeno krasto, pod katero sem zagledal celo enega ali dva Črva in tako dalje pozno v noC. Kaj vse se mi Je tisto noC sanjalo, si lahko mislijo tudi bralci z manj razvito domišljijo. Naslednjega jutra pa se Je zaCelo zares. 2e prejšnji dan Je mister 0’Boy, eden od Šerp, ki so pripotovali z nami iz Kathmanduja, zaCel najemati lokalne nosaCe, z istim delom pa je pod nadzorstvom sirdarja nadaljeval, dokler nista zbrala Štirideset mož, kolikor smo jih potrebovali. NosaCi so bili vseh starosti, Štirinajstletni deCek ali Šestdesetletni možakar, oba sta nosila na svojih pleCih po trideset kilogramov tovora, h kateremu pa Je treba prišteti Se njuno lastno hrano. Občudovanja vredni možje, majhni, žilavi, vztrajni ...In to le za sto rupij (okoli dva dolarja!) na dan. Seveda smo tudi mi in Šerpe nosili; sirdar, njegov pomočnik Ang Kar-sang in zvezni oficir Moha so tako kot ml nosili le svojo osebno opremo, ki Jo potrebuješ na pohodu do baznega tabora (spalna vreCa, armaflex, na katerem ležiš, perilo, vetrovka, dežnik ali pelerina, higienski pribor, baterija, fotoaparat ...), ostali Šerpe pa so poleg osebne opreme prenašali Se ves kuhinjski pribor in opremo. Le mister 0’Boy ni razen mikroskopsko majhnega nahrbtnika, v katerem Je imel bo-gve kaj, prenašal ničesar, saj Je bila njegova stalna (in zahtevna) naloga, da Je nadzoroval nosaCe, jih stalno prešteval in jih gledal, Ce je s tovori vse v redu. Pa ni bilo nobenih zapletov, stroj je deloval natančno in učinkovito. Etapa prvega dne je bila kratka, morali smo se iz Gopetharja spustiti v dolino Kabeli Kole, nato pa se povzpeti do domačije, na katere dvoriSCu smo prenočili. Ko smo priSli do reke, smo se seveda takoj Sli kopat, saj je bilo zelo soparno in po triurni hoji pod ne ravno lahkim nahrbtnikom se kopel res prileže ...Treba pa Je povedati, da so reke tam, sploh po obdobju monsuna, izredno deroCe, saj imajo velik padec in narasle, Cesar pa smo se, kot se bo izkazalo, premalo dobro zavedali. Se nadaljuje MALI OGLAS ZASTONJ kupon + MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. N0W190BA NAROČILNICA Ime................................priimek . naslov....................................... naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Zločini nad kojima se zgražava Evropa U sobi bivše osnovne škole u sjevernobosan-skom selu Donja Mahala stoje pognutih glava 25 muškaraca ispred oflcira odbrambenih snaga BiH. „Četnici“, kaže on i dodaje „sve sami zločinci*. Izdvaja dvojicu mladiča, za koje kaže da su „monstrumi“ i koje nikad neče zamijeniti. „Oni če doči pred medjunarodni sud, dva mijeseca je tre-balo dok su progovorili* priča oficir. Slobodan Panič, kako se zove jedan od Hinonstruma" je 22- godišnji stolar iz sela Lukavac kod Brčkog. Dje-luje kao bezopasni još neodrasli mladič. Medjutim, ono o čemu priča govori o užasnuj brutalnosti kojom su mučeni i ubijani ljudi u bosanskim logorima smrti. Evo priče Slobodana Paniča: „Moja smjena u logoru Brčko 16. maja trajala je od šest do 14 sati. U pola devet jedan vojnik mi je nare-dio da podjem s njim. On je pripadao Arkanovom odredu i njegovi ljudi bili su šefovi u logoru. Vojnik me .je odveo do dva velika ma-gacina kod rijeke, gdje su se nalazili muslimanski zatvo-renici. Tamo je stajalo još približno deset drugih Vojnika. Oni su dovukli tri mlade žene iz logorske hale. 'Pokaži da si muškarac!’, vikali su. Djevojčice su klečale na livadi ispred magacina. Nosile su suknje i kuhinjske pregače. Molile su i plakale. Zatim su doveli još dvije. Bile su jako mlade, možda 15 godina. Učinio sam to, jer sam se bojao. Vojniči su stajali okolo s pištoljima u ruci i smijali se. Tada su odvukli djevojke i doveli dvojicu muškaraca iz dvorane. 'Ubij ih’, za-povjedili su mi vojnici i dali pušku. 'Ne mogu da ubi- su me na stražarsko mesto. Tamo sam plakao i drhtao, dok mojoj smjeni nije došao kraj." Dok oborena pogleda pi-Iji u pod Panič kaže: „Kriv sam. Bilo bi bolje da su me Hrvati odmah ubili, nego što sam to učinio. Ne znam koliko sam ih zaklao, bilo ih je deset ili petnaest." Ostali su osudjenici na smrt morali gledati klanje svojih susjeda, molili su za milost. Ali to je trajalo pre-sporo za okorjele Arkanove L. . jem’, rekao sam. Oni su se samo smijali. Onda sam pu-cao: Na kraju su doveli još dvojicu. Vonici su mi u ruku stisnili dug nož: 'Kolji muslimanske pse’, pro-gundjao je vodja grupe. Po jedan vojnik držao je sva-kog od dvojice muškaraca za noge, a drugi za glavu. Treči vojnik je navodio moju ruku. Musliman je stalno vi-kao: 'Nevin sam, poštjedite mi život.’ lednim pokre-tom presjekao sam mu grlo. Potom su dovukli drugog muškarca. Osječao sam se bijedno, bilo mi je loše. 'Od ovog nema ništa’, kazao je jedan od vojnika. Vratili su mezarobili." I drugi zarobljenik, Cvje-tin Maksimovič, ima 22 go-dine i iz istog je sela kao i Panič. Njegova ispovijest je užasnija: „Radio sam u je-dnoj ciglani, prije nego što sam došao u vojsku. Deset dana morao sam da čuvam logor na rijeci. Dvojica ar-kanovaca, 'Dino' i 'Colo' po-veli su me odatle. Jedan mi je u ruku stisnuo Rambo-nož. Ispred hale su istje-rali grupu Muslimana. Tre-bao sam da im režem gr-kljane. Nečkao sam se, rekao sam da u životu nišam ni pile zaklao. Vojnici su mi stavili nož na grkljan. Tada Šest svjetskih uglednika, medju kojima i nekadašnji američki predsjednici Ronald Reagan i Gerald Ford, te bivša britanska premierka Margaret Ta-cher, potpisali su apel upučen svijetu, da se zaustavi „divljaštvo“ i »pokušaj genocida* u BiH. U medjuvremeno pitanje izbjeglica iz BiH i dalje ne si-lazi s dnevnog reda u Britaniji. Odbijanje Londona da prih vati 180 prognanika kri-tizirao je ovih dana Amne-sty Internacional. Britanska organizacija Viječe za izbje-glice usporedjuje uvodjenje viza za gradjane BiH s bri- tanskim zatvaranjem vrata njemačkim Židovima sredinem tridesetih godina. Visoka komesarka UN za izbjeglice Sadako Ogata op-tužila je pak Britaniju da krivo tumači savjete UN o prihvatu izbjeglica iz bivše Jugoslavije pokušavajuči tako opravdati svoju restrik- tterilka |K arguliadi« U, n katang* lahki iakazn|*U daaar-hagnera li KH, i prtpi- MlOMTMUn tivnu politiku pružanja poli tičkog azila. Velika Britanija upravo priprema novi, još stroži zakon o političkom azilu. Kritizirala ga je skupina britanskih poslanika, nazivajuči ga _ »katalogom napada na istihske izbjeglice koji iz zločince. »Gadjao sami gadjao", govori, gutajuči knedle Cv-jetin. Kaže da nije bro-jao žrtve. »Možda ih je bilo 80. Svi nisu bili odmah mrtvi." I Maksimovič kao i njegov prethodnik je morao pokazati kakav je on srpski muškarac: »Moje ruke i uniforma su bili puni krvi kad su me vojnici odveli do jedne kance-larije. Tamo je bilo za-tvoreno oko dvanaest mladih devojčica. Strgali su im odječu sa tijela. Tre-balo je da ih silujem. Medjutim, nišam mogao!" S Bosancima kao nekad s Židovima vlastite zemlje bježe pred progonima." Zavadivši se s austrijskom vladom - koja je povre-meno primila oko 170 bosanskih izbjeglica što ih Britanija nije htjela primiti - London, sada, čini se, kani stvar popraviti novcem. Finan-cijski kani pomoči Austriji i Njemačkoj da zbrinu pro-gnanike. Ostaje otvoreno pitanje hoče li obečanjem novčane pomoči britanska vlada uspjeti zgladiti diplo-matsku svadju s Bečom. Dragi prijatelji! U želji da Tam vala nesreča ito viže olakiamo, n redakciji naieg časopisa Kova doba odločili smo, da oto stranico namjenlmo specialno Tama. Ako nelto trebato, nekog traiito, n neisrjesno-sti ste, slobodno sovite naše brojeve: 063/441-608 .111 441-215. Sa srečom! Redakcija Nore dobe Čapljina: Proradile škole lako vojne i civilne Vlasti sve čine da grad što brže oživi, čapljina je još uvi-jek daleko od mira: Front likom su broju na vječni počinak ispratili Božana Ši-moviča, zapovjednika po-strojbe za specialne nami-jene »Ludvig Pavlovič", po-ginulog u posljednim borbama kod Hodova. Uprkos ratnim opasno-stima u Čapljini je s radom Traži se obitelj! b sela Sultan kod Zvonika Izblegla |e mola obltel). Soproga ml se sovo Manira S njorn |e iorka Kašlja i snaha F ata Hlmio Okanovi«, Bež Traži se brat Moj krat Selih lUkk (12) sU-novao Je na staroj teijeaiikol Staniči n Dobojn, gdje Je radio kao ieljezsliar. Soproga Jasminka Je radlb n »Fazaneriji«, a Imajo sinove Senada (M) 1 Sad-mira (S). Hajdra SkopIJak, ■Jemalka na kome branioci i dalje hrabrošču izdržavaju napade četnika nanoseči im gu-bitke još je blizu da bi na- Traži se otac! Moj otac Ramo Radeniea prema nekim Iniormaetjama odveden Je b Brčkog n Jedan od brlanskih logora Ima U netko vljestl o njemu? Sanela Radeniea Sonja več počelo nekoliko tvornica. S manjim kapacitetom, ali ipak rade, što je od izuzetne važnosti za grad koji zbri-njava još i 12 hiljada izbjeglica. Otvoreno je i pet osnovnih škola dok su srednješolci još na produženom raspustu. rod ovog kraja mogao da predahne. Granate i dalje povremeno doliječu u sami centar Čapljine: Moral stanovništva ne popušta. Gradjani ovog mjesta u ve- Mock protiv rata Rat u BiH mora se naj-hitnije riješiti, jer njegovo stalno pojačavanje prijeti širenjem do nesagledivih raz-mjera.izjavio je austrijski ministar vanjskih poslova Alois Mock u svom završnom izlaganju zasjedanja mini-* stara SEI u Grazu. Kao prvi razlog je naveo moguče Traži se Behriia Behrlja Seidli UvJeU Je sama n Odtakn, a redila Je n tveraM ■Vntokas«. lavodno Je bhJegBea n HrvatskoJ. laa U netko nelto e njej? Sadtja SoJdU, ■Jemalka sko - francuska iniciativa o Traži se sin Tette ranjeni ZnvMJa Hasanovi«, navodno mn Je ampotira-na noga, Isbjegao Je sa snpngom Avdtjom b Kalestje. Otac b IJe-maike moH sa Uormaetje. lata Junstvld, ibealk obnovi londonske konferen-cije o BiH, a svi sudionici su-glasili su se da nisu dovoljni uobičajeni diplomatski pu-tevi za sazivanje te konferen-cije, boduči da »Srbija od-uvijek iskoriščuje svaku pri-godu isključivo za dobivanje na vremenu". promjene u svjetskim raz-mjerima, a kao drugi veliku opasnost širenja konflikta iz BIH na Kosovo i Makedo-nyu. Razmotrena je i Italijan- SaklerladnMIlitllb TeO-la poslednji pnt sam inla prije ■vala sa Mormaetjo. Marija TemM, Sisak BROJEVI TELEFONA U PRIHVATNIM CENTRIMA ~ NOVA GORICA - LOKO- STOJNA 067/21-085, PO-VEC 065/49-521. NOVA GO- STOJNA 067/22-382. PTUJ RIGA - DESKLE 065/52-004. 062/771-131, PTUJ 062/771-NOVO MESTO 068/24-601, 542, RADOVLJICA 064/723-: ORMOŽ 062/714-141. PO- 491. RADLJE - RIBNICA NA POHORJU 0602/68-026. ,314. 0608/81-574, SLOVEN- 037, ŠKOFJA LOKA 064/621-RADLJE - MUTA 0602/61-• SKA BISTRICA 062/810-028 847. ŠMARJE PRI JELŠAH 444, VELENJE 063/855-313, 500, RAVNE NA KOROŠKEM SLOVENJ GRADEC 0602/41- 063/816-068, ŠMARJE PRI ŠOŠTANJ 063/881-356. VIŠ- 0602/35-110, RIBNICA 061/ 340, ŠKOFJA LOKA 064/622- JELŠAH 063/814-950, TOL- NJA GORA 862-049, SEVNICA 0608/81- ■ 765, ŠKOFJA LOKA 064/651 - • MIN 065/81-460, TREBNJE 061/784-099, (GROSUPLJE) ZA IZBJEGLICE B BOSNE I HERCEGOVINE STOPITE BLIŽE, VOLILKE _ , . r lllti! l ■■