^m    Prirodopisno-natoroznansko polje.
&                              P e n i c a.
|<MMfeček dragi! Kadar si kakega prijaznega vzpomladnega jutra ostavil za ^Mi^ nekoliko casa svojo rojstno hišo in se podal na izprehod tja v bližnji ^&jfšp gozd, tedaj si imel priliko gledati lepoto in krasoto ravno prenavljajoče 'Y se narave ter občudovati in hvaliti neskončno modrost in dobrotljivost Stvarnikovo. Ob poti so zeleneli grmiči in se oblačili tako rekoč v novo lepšo obleko. Tudi velika drevesa, debele bukve, stari hrasti so jeli polagoma po-ganjati male, nežue popko. — Yse je bilo mirno; samo lehak vetrič, pihljajoč milo skozi gozd, premikal je lahno drobne vejioe ter jih zibal in objemal, kakor mlade heerke matere narave ter vzbujal s tem nemir v zračnem pro-storu. Iz bližiue so se slišali šumeči valčki studenca, izvirajočega izpod visoke sive skale, tik katere je stala vrba v svojej žalostnej obloki, v enomer povešajoč svoje šibke vejice in mladike. Zagledavši to drovo, postal si in v srci se ti je tožiJo, gledajiHJemn to žalostuo podobo. Ali bipoma te vzdrarni iz te jadnosti mili glas drobne ptice, ki na vrbi scde.fi, začne drobiti svojo jutranjo, lnilobno pesenco. Plab.0 se zganeš ter poskušaš skrivaje spoznati to drobno pevko. Da bi te ne ugledala in ne zbežaJa, stopiš nekaj stopinj nazaj za staro grčavo bukev.   Od todi jo vidiš drobno pevžico, vidiš kakšno perjo ima, čuješ njen
135       ^^^^^^^^^^H
glas, ali spoznatt je venrler ne moreš. Poalušij, naj ti jaz povem, kakšna ptičica je to.
Ta drobna ptičica, ki te je h krati očarala se svojim milim petjem, irnenuje se penica.    Oglejmo si jo natančneje!
Peniea (Grasmucke, Sjylvia hortensis), je ptica pevka in spada k slav-čevemu plemenu. Perje je po vsem telesu pepelasto-sivo. GJavica z dvema očescema ima precej dolg šilast kljuneek, ki je lahno zakrivljen. Peniea stanuje najraje v gozdih, vzlasti mej nizkim grmieevjem in ob kakej vodi, kakor smo jo poprej videli na vrbi ob gozdnem studenci.
Tamkaj, kder solnce potoke srebri Pen'ca Tesela na vrbi sedi,
Lepo prepeva
In se ogreva Stvarnika svoj'ga časti.                  (Val. Orozen.)
Penica leta zelo nevkretno, navadno le z vejice na vejico, iz grma v grra; na tla nerada sede. Hrani se ob gosenieah, žužkih in drugih mrčesih, katere si nabira po drevji in grmovjih. Samo na jesen, ko jej primanjkuje gosenie, seže po mehkih jagodah, katere zoblje z veliko slastj6.
Gnezdo, katero si naredi najraje pri tleh v kakem grmu, spleteno je jako umetalno iz bilk, dlak ali mahu, ter je dosti gorko za mladiče. Vanj znese samiea 4 — 6 drobnih pikčastih jajčec, katere zvali v štirinajstih dneh. Po prveni valenji vali penica navadno še jedenkrat. V njeno gnezdo pritakne kukavica prav rada svoje jajce.
Na zimo zapusti penica naše kraje iu se preseli nekoliko na jug; a zgodaj vzpoinladi se zopet vrne.
Penica je zelo živa, miroljubna, prijazna in priljubljena ptica. Kjer koli vidi, da jo človek Jjubi, ondu se kmalu naseli; 5e jo pa človek preganja, žalostna zapusti negostoljubni jej kraj. Zavoljo pokončevanja gosenic in druzih kvar-Ijivih živalic je penica človeku zelo koristna ptiea. Vzlasti se mu je oiniliia zaradi Ijubeznivega petja, ker je po pravici izmed najboljših pevk, ki prebi-vajo po uaših logih in vrtih. Kako sJadko jo je poslušati, kadar kakega prijetaega jutra žgoli svojo milo pesenco! Nekoliko časa drobi tako tiho, da se glas komaj sliži; a h krati začne prepevati na ves glas in tako vzvišeno, da človek, njeu mili zvonki glas prisluškajoč, čudi se in strmi.
Vjeta penica se člo?eka kmalu privadi, ako le človek pridno za njo skrbi. Po vec let živi v kletki ter rau dela veselje s svojim ljubezuivim petjem.
Penici zelo podobna je č r n o g 1 a v k a (Schwarzplšittchen, Sjivia atri-capilla). Na glavi ima črno čepico ; po hrbtu je temno-, po trebuhu jasno-siva. Oloveku se je priljubila zaradi Jepega, milo-tihega pctja. Prebiva po istih krajih kakor penica in je tudi ptica selilka. Vrnivša se ineseca aprila v naše kraje, poišče si starega gnezda ali si pa naredi novo, kakor penica, prav nizko pri tleh.  Samica vzgaja mladiee z veliko materino skrbjo iu ljubeznijo.
Tudi čraoglavka se kmalu udomači tor zua eloveku delati veselje s svojiin sladkim petjem.                                                                  j. b. Bogdan.