JLIS TE Iv? Džungla. Roman iz afriikih pragozdot. auo|l«žkJ tpisal E. R. Burroughs. — Prevedel Ptulus. 13 »Gospodična Ine, za božjo voljo! Kje neki tičite — I •Cakamo vas! Vse je pripravljeno! Koj je treba odpotoˇati, še vlak bodele zamudili!« Po slezi je pribitel gospod Filander, težko je sopel in z rokami je krilil. Povsod smo vas že iskali. Gospod profesor Porter |e odšcl v gozd, črnci da so vas ugrabili, je trdil. Ves cmeden je bil, mislil je, da smo tam spodaj na robu •friške džungle. Kake težave scm imel, da sem ga spet njuaj spravil —! Ampak saj pravim —. Zagledal je Trzana in vprašaje pogledal Ino. »To je Trzan, gospod Filanderl Vaš dot>er znanec! Ga ne poznate več?« se je smehljala Ine. »Gospod Trzan —? Me vcselil Hm — se spoiniajam* Da, v Ballimori je bilo, kajne gospod? Pa oprostite, pomenimo se pozncje. Saj ostanete pri nas, gospod? — Torej gospodična Ine, brž, prosiml Cospod Canler je že ves jezen. Koj pojdem pa mu poirem, da smo vas našli.c Odhitel je v hišo. Glasovi so se čuli \z odprtih oken. Ine se je obrnila k Trzanu. N«m je stal za njo in Coden smehljaj ma je Igral krog usten. Tako se je smehljal, ka<lar jo šel v napad na Saboro —. Pa Inc je hnola druge misli in ni opazila smebljnja. »Trznn —I« je dejala mrbko in otoino. ¦¦ ; . ¦ | »Pojdiva, gpspodičnai ji je rekel ia stopil po steti »Gospod Canler ne sme zamuditi vlaka!« je pridejal s čudnim naglasom. »Upam da se kmalu spet vidiva —I« »Trzan, ljubi —! Zakaj nisem ostala pri tebi v džungli —! Srečna bi bilal Sedaj pa je nemogoče! Zavezana sem —. Stisnila mu je roko, ga pogledala, omahovala. »Vidijo naju!« je šepnila. Nato pa je nadaljevala  glasno: »Pojdite! Predstavim vas. Ne odpotujemo še tako kmalu! če cn vlak zamudimo, počakamo na drugega!« Stopila sla v hišo. Vse je bilo zmedeno. Canler je robantil: »Vlak bomo zamudili!«, profesor Porter pa je stopical po hodnikih s knjigami pod levo in desno pazduho, si brisal čelo, kolikor se je dalo pri takih ovirah in že dvajsetkrat povedal Filandru svoj »Kakor sem rekel, gospod Filander, kakor sem rekel —!« Toda gospod Filander ga ni imel časa poslušati. Moral je nositi na avto knjige in spet knjige, da bi med potom nemoteno nadaljeVala svoje važne itudije o prazgodovini človešlva. Barba je jokala in si brisala solze s sajastim predpasnikom, Clayton pa je nem stal pri vratih in čakal. »Da bi se le še zadnji trenulek kaj pripelilo —!« Vsaka minuta zamude, se mu je zdelo, je bila njemu v prid. Ko se je prikazala Ine, so jo koj vsi obsuli, le CIayton je ostal pri vralih. Govorili in vpili so vse vprek, da je skrajni čas da se naj brž pripravi. »Vlak bomo zamudili — !c se je hudoval Canler in jih priganjal, naj hitijo. Ine se je ozrla za Trzanom, da bi ga predstavila. Pa Trzan je izginiL V šundru in neniiru odboda ni imela časa misliti mnj. »jMorebiti je pa bolje, da se je «kril —*, j« p^ mislila. .'•¦' V četrt uri je bilo vse v redu. Svoje reči je pripravila že davi, druga ni bilo treba ko naložili kovcege. Sicer pa se je ilak mislila kmalu po porolu spet vrniti na farmo k očetu. Stroji so zadrdrali. uslužno je pontidrl Canler svoji zaročenki roko in jo peljal k vozu. Profesor Porter s knjigami, Filander s knjigami in kovčegi ter Clayton in Canlerjevi prijatelji so šli za njima. . Stopili so po veži in skozi glavna vrata. Zunaj pred Canlerjevim avtom je stal mlad orjafc silnih pleč, z rokami prekrižanimi na prsih, ter malomarno pa s čudnim smebljajem na licu gledal svatovsko družbo. Ine je pobledela. Vsa se je Iresla. Kaj namerava Trzan —? Canler je gubal čelo. >Kdo je tisti človek —?« je vprašal lno. Ine ni odgovorila. Le huje se je še tresla. Vsak čaa se je utegnilo kaj zgoditi. Canler je stopil k tozvl Pa neznaDec mu je zastavil pot. »Kaj želite?« se je Canler osorno zadri. »Zahtevam, da daste gospodični Ini Porter besedo nazaj!« Canler se je sirovo nasmejaL »Mož, ste znoreli —? Kdo vam pa daje pravico, da —?« Ni skončaL Jeklena pest ga je pograbila za vrat, druga za ptui in v hipu ga je dvignil orjašiVi neznanec visoko ˇ zra* in ga tresel kakor psička. Gostje so zakričali, Ine je za trenutck v nemi grozj »rla v Trzana. •' Vedeta jc, da poroeni Trzanot nastop amrt Caoler* jevo. In bala se je, bolj za Trzana ko za Ganlerja. Stroge, hude kazni so bile na nasilje in ubojt Priskoftila j«, da bi pomirila strašnega človeka. jEden goslov jo je prehitel in phnil nad Trzana, da hi mu iztrgal žrtey. Pa «n sam zamab z lero roko je zadostoval, da je •odjetel daleč v stran in se zavalil po tleh. Tedaj je položila Ine svojo belo, nežno roko Traaau na ramo in mu pogledala v ofci. »Meni na Ijubo, Trzanl« je prosila. Prsti na Canlerjevem vratu so nckoliko odnehalL Trzrn je zrl doli ˇ plašni kpi obraz Inin. »Aii želite da ostane pri življenju tale —?« je vprašai zathiden. »2elim da ne umre od raših rok, prijatelj! Nočem, <U bi bili ubijalec!« Trzan je zrahljal prste na Onlerjevem vratu. »Ali jo odvežcte od njene obljube? To je cena ea vaše življenje!« Canler je krčevito hlastal za zrakom in pokimaL »Ali bodcte takoj izginili odtod in je ne bodete več aiadlegovali?« Spet je Canler pokimal in dbraz se mu je krčil t smrlnem strabu. Trzan ga je posadil t avto kakor otroka ter za])ovedova!no mignil vozaču, ki je le prerad ubogal. Z vso brzino je šinil avto po griču navzdol. Še v zadnjem Irenutkn pa se je Canler obrnil, dvignil pesti in z divjim obrazora grozil nazaj proti hiSL V netnem slrabu so glwlali gostje pr;zor. Nihče se ni gonil, kakor okumeneli so stali, tako jih je imel sibai / l<m k v cbla*lL Trzan je bil neoporečeno gospodar položaja. »In vi drugi«, je zapovedal, »ki ste prišli s Canlcrjem, sedite v vaš avto in glejte da čimpreje izginete! jPrtljaga, kar je domače, pa ostane!« Ubogali so, nobeden ni ugovarjal in t dveh minutah so stali pred hiše le še domači ljudje, Ine, profesor Porter, Filander, Clayton, Barbara in služinčad. S hudomušnim posmehom je zrl Trzan zi bežečimi avtomobili. — VII. ¦"•••¦•"•s-i Ine odkloni Trzana. >Jako značilno —1 Zclo značilno!« Profesor Porter je stopil k Trzanu. »Kdo pa ste, vi mož, in kako se drznrte nastopati tako sirovo in ntsilno t«r motili našo slovesnost?« »Vaša hči, gospcd profesor Porter, ne ljubi Canlerja, si tudi ne želi zakona s tem človekom. Prisiljena mu je dale besedo. To vem in zato sem posegel vmes.< »Vse ste pokvarili!« je larnal gospod profesor. »Canler jc nc bo hotel poročitilc »Prav za tinino pričakujem da ne!« je dejal Trzan b poudarkom. »Ugonobili ste nas, nesrečnež, in uničili našo hišoU »Nikakor ne, dobri gospod proiescrl Platali bodete Canlerju svoj dolg. Se preden bo minilo pet mlnut, bodele imeli v rokah clmarja dovolj.« »Bežite bežite, gospod! — Kakor sem dejal —! Kje neki naj dobim denar —?« »Našli smo vaš zaktad!« »Kaj —, kako —? Kaj —? Kateri zaklad —? Kaj veste vi o našem zakladu?« »Vse vem. Na laslne oči s«m glrdal, kako su ga uporni mornarjj zakopali prav pod drevesom, na kalerein sein sejdel. Lastnoročao scin izkopal zaboj in ga skril globoko v džungli, ne da bi vedel, kolika vrednosft je v njem. Sele dolgo potem mi je gospod poročnik Arnot stvar pojasnil. Šla sva, dvignila zaklad in ga vzel» seboj t Pariz ter ga dala oceniti. Vreden je 241 tisoi dolarjer in tule je nakazilo zanje na banko v BaltimorL če pa hočete rajši zlato, pa tudi čaka na vas v Parizu.« »Jako značilno —I Zelo značilno — U je pravEt profesor Porter in ogledoval pismo, ki mu ga je Trza» dal. »Kdo ste pa vi, da tako natančno poznate zgodovino tistega — hm — potovanja v Afriko?« Vse se je čudilo. Radovedni pogledi so leteli na mladega velikana. Ine je že ves čas sem nckaj polglasn* pravila Claytonu in Filandru. Tedaj pa se je obrnila k očetu. »Ali ga ne poznate veft, oče! Trzan je, gospod Trzan, tisti, veste, ki je vaju s Filandrom rešil leva, JW je naju z Bari>o rešil, d^x naju ni ler raztrgal, ki je rešil gospoda Claytona iz smrtne nevarnosti, ki je mene otel iz rok črncev, ki je gospodu poročniku Arnotu rešil življenje, ki je —.€ »Ki je nas vse rešil Canlerja, naše največje nesreče!« je vzkliknil Clayton ter pograbil Trzana za roko. In za njim je tiščal gospod Filander in vzklikali »Ni mogoče —! Neverjetno —1 Tolika izpremeinba —l Cel genlleman —! Barba je buljila s svojimi velikimi očmi v junaka, solze so jo polilc, »o vsi dobri duhovi —!« je vzdihovala in si brisala lica s sajastLm predpasnikom. Tudi profesor Porter je prišel bliže, snel oČala, pogledal gori in doli po mogočni postavi, si spet nataknijV očala, spet pogledal Trzana, gonil svoj »Jako značilno —! Zelo značilno —!«, nato pa se doslojanstveno postavil prcd družbo ter začel: (Dalje prihodnjič.)