\ Leto XXV., žt. t OpnvnOtvo. MuOiiacu. ruiomicn oba V Teletoo k. U-22. M-23. Jl-24 buenu.ni oddelek Uublian» Hucaaiieva ulica 5 - Teletoo tt »-25. J»-26 Podružnica Novo mesto L|ubt|£nska cesta 42 hkliufno zastopstvo a oglase iz Italiie io inozemstvo UPI 1 A.. MILANI)_ Računi. u Ljubljansko pokrauno pn poicoo čekovnem zavodu it 17.749, za ostale kraje Italiie Servizio Conti. Cort. Post. No 11-3118 Postgebiihi tau bezahlt LlDbQana, četrtek 4» jamarja 194S 2.- L izhaja vsak daa razen ponedeljka. Mesečna naročnina 32 lir. Uredništvo: Ljubljana — Puccimjeva ulica ftt. & Telefon St 31-22. 31-23. 31-24. Rokopsl »e ne vračajo Schwere hin- und herwogende Kampfe im Grossraum von Bastogne Der Feind verlor bisher über 24.000 Gefangene, 1230 Panzer und Panzerfahrzeuge, sowie über 400 Geschütze — Weiterer günstiger Verlauf de Rümpfe an der Saar und in Ostlolhringen — Das Grenzgebiet nordöstlich Saargei. -nd vom Feinde gesäubert — Britische Angriffe in Mittelitalien scheiterten — Steigende Heftigkeit der Kämpfe um Budapest — Erfolgreiche Abwehrkämpfe an der Südgrenze der Slowakei — Unersetzliche Kulturwerte bei einem britischen Terrorangriff auf Nürnberg vernichtet — London weiter unter Beschuss unserer Vergeltungswaffen der Kämpfe um Budapest. Teilweise im Ans dem Fiihrerhanptquartier, 3. Janu-ar. DNE. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Die Schlacht Im Grossranm von Bastogne ('auert unter schweren hin- und herwogenden Kämpfen an. Der hartnäckig fortgesetzte Versuch der Amerikaner, mit etwa vier Panzer- und ebenso vielen In-fanteriedl Visionen die deutsche Front westlich Bastogne einzudrücken und unseren Steüungsbogen 03 lieh and südöstlich der Stadt von drei Seiten zru umfassen, brachte dem Feind hei nur geiingfü-rierem Gc-Iändegewinn einen neuerlichen Verlust von über 100 Panzern. In der Wintersehlacht ha; der Gelmer nach den jetzt vorliegenden Meldungen insgesamt über 400 Geschütze, 12S0 Panzer- und Pairerfahr-zenge und über 24.0.00 Gefangene e.'nge-büsst. Sr-'n^ bhi*i«?ren Verluste übersteigen bereits 50.000 Mann. Die Kämpfe an der Saar und in Ost-larbrinpfen neinr.en weiter einen günstigen Verlauf. Der Saarbrückenkopf nordwestlich Forbach wurde erweitert und befestigt, im Farm nordöstlich Saargemünd das Grenzgebiet vom Feinde gesäubert. Auch in den unteren Vogesen ist unser Angriff im Fortschreiten. LÜtleh und Antwerpen Hegen dauernd nr.ter dem Beschuss unserer Fernfeuerwaffen. In Mittelteilen gingen die Verbände der 8. britischen Armee wieder zu einzelnen Angriffen nn'1 Vorstössen in der Romagna nnd an der adriatischen Küste über. Sie schelferten sämtlich. Feindliche Kräfte, die westlich liavenna vorühergehend in unsere Stellungen hatten eindringen können, wurden im Gegenstoss wieder geworfen. In Ungarn steigerte sich die Heftigkeit Gegenstoss und in verbissenen Nahkämpfen wehrte die deutsch-ungarische Besatzung, von Schlachtfliegern unterstützt, die fortgesetzten Angriffe der Boischewi-sten ab. An der Südgrenze der Slowakei stehen unsere Truppen in schweren aber erfolgreichen Abwehrkämnfen gegen verstärkte sowjetische Angriffe zwischen dem Gran nnd dem Quellgebiet des Sajo. In Luftkämpfen wurden 18 feindliche Flugzeuge zum Absturz gebracht. An der Front von der Ostslowakei bis nach Kurland blieb die Gefechtstäügkeit gering. N or d amerikanische Terrorfl'eger warfen am gestrigen Tage Bomben auf das westliche Reiehs?rebiet wobei besonders Wohnviertel verschiedener Städte betroffen wurden. Tiefflieger setzten ihre Bordwaffenangriffe gegen die Zivilbevölkerung fort. In den Abendstunden riebtoie s?ch ein Terror-an griff der Briten gegen Nürnberg, der grosse Hliuserschäden und Verluste unter der Zivilbevölkerung verursachte. Unersetzliche Kulturdenkmäler fielen der sinnlosen Zerstörungswut des Feindes zum Opfer. Ausserdem unternahmen die Briten mit schweren Kampfflugzeugen Angriffe gegen Städte In Süd^ estdeutschland nnd mit schnellen Kampfflugzeugen gegen die Keichshauntstadt. Durch Luft Verteidigungskräfte wurden gestern 22 feindl'che Flugzeuge, darunter 14 viermotorige Bomber, abgeschossen. London liegt welter unter dem Beschuss unserer Vergeltungswaffen. Im Monat Dezember verloren die Angloamerikaner über den Kampfraum im Westen und dem Reichsgebiet insgesamt 1379 F!usr7ei77 napredovale. Tež.šče zimske bitke v Arde-nih je bilo še nadalje ekrog Bastogna. Tu je zbral nasprotnik 1. jar.uar.a nadaljnje sile ter uporab.l na kratkem oaseku šest po n h in večino še treh nadaljnjih divizij Več sto oklopnikov ter prav toiiko topov je p dpiralo sovražnikove napade, k. so bili naperjeni deloma proti opornim stebrom nemškega Bastogne, še vedno skoraj popolnoma obkoljujočega bojišča, deloma pa iz mesta kot preb-jalci poizkus, v smeri proti Houffalizu. V izredno hudih bojih so odbile nemške čete tud8 te nove napade ter potisnile prodrle sovražne sile s prot sunki nazaj Ju-gozapadno in severnovztiodno od Bastcgnn se nadaljujejo hudi obrambni Doji za nekatere kraje Izgube nasprotnikov so Se ved-.o visoke. Neki nemški oddelek k; se je že večkrat izkazal, ;e unič 1 doslej v 10-dnevnih bojih pri Bastogna 114 ^ovraž oih ckbpnikov in mnogo topov. Na Novega leta dan je po naknadnih vesteh spravil 5 poti kar 32 oklopnikov. Izmed 100 dn» 2. Januarja unčenih aJd zaplenjenih so- vražnih oklopnikov in oklopnlh Izvidnikih voz je un-č.i en sam oddeiek prot-tankov-skega t:pn_žtva 30 tankov, pr-bližno isto število pa so jih uničili odločen borci z oklopniško pestjo in oklopn^kim strahom. Na ostal h odsekih nemškega vd rnega področja so ostali boji krajevno omejeni Na severnem boku so vrgle nemške čete nasprotnika z 'nekih višin, v srednjem Luksemburgu pa so odbile jugozapa jdo od Wiitza ponovne sovražnikove sunke Ob Saari ter na lorer.®ko-alzaškem obrneJne:n ozemlju so nemške čete še nadalje napadale. Osvojile so s- ozemlje zlasti oo Blies: in v spodn ih Vogezih, Tudi 2 januarja so torej nemške čete še napredovale. V nepreglednem gozdnatem gorovju so se odigrali ob hudem mrazu ogorčeni boji iz bi žine za vasi, ki predstavljajo važne točke ob prehoiih preko majhnih gorskih potokov. Z osredotočenim napadom aa neko vas so ujeli nemšk: giena-dirji nad 300 sovražnikov. Tud, fitevlnl lovski bombniki, ki so izkor ?t:ij iasno sončno vreme za ätevine etalske napade niso mogli preprečiti nadaljnjega napredovanja nemäkih grenadirjev na dosedanji žariščih. AngEfa neprestano v ognju letečih bomb Stockham, 3. j an. Kljub kar najosfcrejšl britanski cenzuri prihajajo vedno znova poročila o učinkih obstreljevanja z letečimi bombami, ki jih prožijo Nemci neprestano proti AngSiji- Sedaj priznava agencija Reuter, da so bili v decembru samo trije dnevi, ko nemšk« leteče bombe niso padate na Anglijo. Smrtna nesreča angleškega admirala Stockholm, 3. jan. Kakor javlja agencija Reuter iz Eisenhowerjevega glavnega f-ta-na, se je ubil o priliki nakega po.eta v Franciji, admaral sir Bertram Ramsay. Nov politični red Nemčija kot znanilka bodočnosti Boji v Italiji Berlin, 3. jan. V Italiji je priSlo 1. januarja samo pri Faenzi do jačjih krajevnih bojev. 8. britanska armada je tam podnevi večkrat v moči bataljona do polka osredotočeno napadla nemške črte. Z uporabo težkega tcpmštva in oklopniških bojnih skupin se je posrečilo Britancem po večurnih bojih potisniti nemško glavno bojišče za en kilometer nazaj. S protisunkl pa eo nato Nemci razbili prednje napadalne osti B itancev ter ujeli nin go ljudi. Pri tem je utrpel napadalec zelo težke krvne izgube. Iz o^ačenj in iz zbiranja nadaljnjih naprdalnih oddelkov je razvidno, da nameravajo Britanci nalnljevati svoje napade, da bi dosegli reko Senio. Celo Italijani sedaj sovražijo Anglijo Žene\ra, 2. jan. Zadržanje Angežev do Ita-1'je je bilo ob početka pogajanj z Badogl>jem veriga nespretno.^», piše »D .i'y Hera d«. Najprej so se poga.ali z Badoglijem. ko pa je njegova vlada v juniju padla, pa s postarnim Bonomijem. Churchill je .šel v avgu&tu v Italijo ter je po svojem povratku v spodn j > zbornici iTrödno hvail Umberta. Potem se je vmešal Eden v precönovo i tal »jamice vlade in to s tem uspehom, da je '.mela nova vlada še manj opore pri narodu kakor dotlej. Razočarani &o posebno /talijanski demokrati ki so st prej oz i ul i proti Angliji in Zodinjenm drža^ vam. Namesto njih so priš.', na površje anarhisti in komunisti ter so postali vsak dan močnejši. Itaijfnski narod pa ne vidi ničcaar razen gospodarskih kriz in lakote ter prnsuje krivdo za to Angležem kot okupatorjem Celo Umberto se ne počuti več dobro pod angleškim varstvom Ital jani vedno manj zaupajo angleški po ki. Boji v Atenah še vefea trajajo Stockholm, 3. jan. Posebni poročevalec agencije Reuter javlja iz Aten, Ja se tam boji še vedno nadaljujejo. V sredo so pričele britanske sile napadatj gosto obljudeni okraj Neapolis, da bi ga oč etlle sovražnika ter razširile svoje czemlje pr: zopet neko sovražno podmornico. Japocisik* protinodmorniška ob amba je uničita v pretekom vojnem letu »kupno 186 sovražnih podmornic. Brltacski teroristični napad na Oslo Berltn, 1. jan V nedeljo zjutraj so Bn-tanc ob popolnoma jasnem vremenu tero-rstlčno napadli Oslo V notranjosti mesta bo vrgli med narodno gledališče n gradom mnogo bomb, ki so povzroč;le veliko razdejanje ter ubile 'n rairile mnogo ljudi Letala ao streljala na norveško prebivalstvo, ko Je bežal» v zaklonišča. Berlin, 3. jan. Ako se primerjajo nemške politične izjave v poslednjih dneh s tem, kar so ob koncu leta izjavili v sovražnem taboru, se opazi že samo navzven r gromna razlika med silami reda in obnove ter s tem bodoč osti -n Pa med temnimi silam1 propada. Führerjev govor so :značevala daljnosežna državniška spoznanja, ki so brez vsakodnevne politične po.emlke z največ.o jasnostjo podala temeljne smernice današnjega svetovnega spora Dočm je nasprotniku vedr.o neprijetno, ako razlagajo v Nemčiji z visokega mesra oržav-niške odgovornosti m politične razgledano, sti znamenja časa. je nemški narod v globokem zaupanju ter pripravi jen za boj še kasneje pritrdii svojo čelado ter stopil na pohod v novo leto, ki bo zopet .eto boja in borb, a tudi leto zgodovinskega preobrata- Zastopnikom tujega tiska je dal državni šef nemškega tiska dr. Dietrich iz a ve ka tere je označil kot najboljše i-n najzanesljivejše informacije, ki jih lahko sporoči svojim poslušalcem. Njh bistvo je v dejanski neuklonljivosti nemškega naroda Dr. D.etrich je razi:žil to neomajno zaupanje vseh nemških l udi v bodočnost ter je označil kot zahtevo česa ovi po .tični re i v sožitju narodov. Prav ob pr čstku N:ve-ga leta je ugctov tev, da povratek v preteklost nI več mogoč, temeljnega pcm^na. utemeljitev te trditve dr. Dietricha pa zasluži. da se vsakdo fcekraj :n onkraj meje nerrfike države temeljito pobav: s temi ičejami. Nemčija je v jasnem spoznanju zahtev časa postala baklonosec bodočnosti. S krepkim naporom se je esvobadiia predstav in navad temne preteklost ter si je z narodrosocia listi čno revolucijo lz leta 1933 ustvarila temelj za novo življenj«. Reakcionarne sile preteklesti imajo svoje prestavnike v zavezniškem taboru, pr katerem je vsa po-itlčna modrost v po Izkušenem pretiravanju p uto-demoRratske življenjske oblike m v ponovitvi napake, ki so jo napravili v Verseillesu, ko so tam sestavili diktat za zasužnjenje Nemčije. Sovraštvo rodi vedno zrova sovraštvo in, ako kdo misli, ca je mogoče sovraštvo 'n kriVice tirati v neskončnost z r,< vim Ver-sailiesom, ustvarja s tem le klice za nove spore, iz katerih mora zbmhnit: nov svetovni požar. Politika nemških nasprotnikov je torej ravno obratna od zahteve časa po novem in pravičnem političnem redu ter mora nujno voditi v politično zmedo in s tem do gospodarskega m kulturnega zloma. V političnem neredu, gospodarski zmešnjav« ter socialnem obubežan u pa so na bo.jša tla za bcijševiško seme, je dejal nekoč sam Lenin. Ako ustvarjajo torej nosilci deka-če čne kuge, zaveznišk pluto-Oemc Krati, s svojo včerajšnjo moralo in politično nezrel stjo nered, zmešnjavo in beao, s tem na.iblje pripravljajo boljševiške zmede. Primere za to nudijo v naravnost groznem številu pretekli mesec v deželah, v katere so prišli nemški sovražniki. Kolesa zgodovine ni mogoče okreniti r. tü ga ni mogoče zadržati. Ono zmelje vse kar se p'ot vi njegovemu zagonu Nj treba biti prerok, da se napove, da te vo ne v njenem poslednjem koncu ne morejo dobiti reakcionarne sile preteklesti torej za-vezn ki. Nastopil bo nov p litični red in sicer se bo tembolj prebil, čim večje bodo njegove seda-.je porodne bolečine Na poti v to lepo bodočnost koraka Nemčija prva. „Tečaj EL:en!i-3T/eflevih poročil zepet maensi padel" V Ameriki In Aj-i^HI T*5ejo krivca hudega psraza es z^^aünem bojišču f~~eva, 3. Jan. Novoletn' 'ianki amer-ških listov so večinoma vs- pod vt^om udarca na eviopskem zapadnem bojišču. Z dolgoveznim, prikazi skh držav, postaja tam razočaranje nad razvojem vojnega položaja vedno večje. Tako javlja na primer ame-riiki dopisnik lista »News Chrun'cle«. da se je a meri žk i narod ra vno cb novem letu za-vede, da je ta vojna mnogo težavne ša ter da bo treba premostiti še mnogo večje probleme kakor pa so to pričakovali ob pnčetku leta 1944. Spričo naracčajočih izgub ameri-:k!h čet na vseh bojiščih, se je prebivalstvo močno iztrezn«lo. Konec leta 1944., tako zaključuje poročilo angleÄesa dopisnika, »je resnejše in neprijaz-nej'e kakor katero kol» leto, na katerega se lahko spomnijo sedaj še živeči ameriški držav jani«. Dopisnik lista »Dailv Express* javlja, da ▼ Zediijenih državah m mogoče bolj razjeziti kakšnega uradn ka. kakor če «e vpraša, kako dolgo bo še trajala vojna Ko se je Roose-veltova napoved izkazala za tako netočno ter so še z najvišje vladne strani pied meseci »-javi ali, da bo vojna v 90 dneh končana, ao sodaj takšne napovedi uradno prepovedane. »Da'ly Mai« pravv da sedaj po nenadnem pričetku nermk» ofenzive na zapadu ljudje ne verjamejo več uradnim poroci'om iz E'sen-howerjevega g!a\nega stana Tud Roosevelta je nemški napad popolnoma presenetil. £rd!ta bzvba za Budimpešto Bei ui, 3. jan. Mednarodni poroče als'.i uiad ja v. j a iz Budimpešte: Po vesteh z madžarskega glavnega mesta so ?e boijš?-vifki sedaj osiedotočij na breze Ijno bombardiranje not a jega me>sta. Predel ok og krarje\sk?ga gradu je v težkem topniškem ognju že mnogo trp?l. Ce kev kronanja je deloma po nošena. Ob Donavi ie razbit df' parlamenta. Na R krczyjevi cesti div a:o požari. N kai m«'jših cerkev e popolnoma zgorelo. Nerrški in madžarski ob smbni pes je tudi včeraj zdržal vse boljiieviške navale Težišče sovjetskih napadov je bilo v «e-vernovrhod^ih zunanjih okrajih ob obeh straneh žeieznice iz Budimpešte v Gödöllö. kjer so vrg e nemške čete vdrle nasprotnike s protisunkom nazaj ter mnogo bo!jše-vikov ujele. Ob bud imp"šta rs'-em znrvid-nem bojišču so se ves dan nadaljevali težki h'šni boji Razen dveh skupin razvalin, ki so jih premotili bo!|5evikom, so nemški in madžar~ki branilri d»V>ma « oroti^a^adi vzd žali nava' bo'i5ev?kov ter 'itn z»da1; težke izgrbe V zadnjih treh dneh so uničili po nepcpo'rih vesteh 97 «ovjet kih oik'opniko" ir 21 napadailmih top«TV. Berlin. y jao, o ogorčeni borhi za Budimpešto piše neki nemški vojni poročevalec med drugim nastechje: »V pro^t •'-'ih aapadnih me^tth predelih divjajo ogor- čeni poulični boju Vedno znova pride do bojev iz bl:ž:ne z roiim orožjem. Nemški vojaki in madžarski lovski padalci, ki jih podpirajo nemški ok opniki. se up rajo vedno znova napadajoOim sovjetsk m naska-kovalnim čet'm. Naglo si urejaj(i barikade ter spreminjajo ki t za kleijo v odporniška gnezda. Budimpeštan.-ka posadka se brani, ome;e;ia na mss no «r-dišče, prt>ti najmočnejšim napadom s fanatično hrabrostjo. r Ho jš*nTikom izre 'ne izgube, tako da njeno kljubovalno vztrajanje ni bilo zaman in je pomagalo nemškemu vodstvu, da je pričelo na madžaru ■ikem pod.očju z obrežnimi protiulcrepL« Ameriški bombniki so na sv. večer pobijali otroke Milan, 31 dee Ameriški lovski bombniki so na Sveti večer napadli sirotišnico ▼ mestecu Centallo k: leži severno od p'e" montekega kraja Cune? Razen tega so napadli v okol'ci Minrue nek dečji dom. V Centallu je bilo ub tjh 17' dečkov ter n»-kaj usmilienih sester V dečjem domu je bilo ubitih 11 otrok v starosti od S secev do 3 let ter ena sestra. 1 Ponovitev posnetka L= »JUTRO« št. 2 Četrtek, 4. L 1945 Strah pred spregktajem Ameriške» vojakom je p&ii kazrJjo prepovedano »prijateljsko o&čevati z nesrakusii civ.list*" Dovolj znano je, kako je boJj&evi&ko vodstvo v skrbeh in strahu, da se sovjetski vojaki * doslej nekomunističnih vzhodno-cvropskib drža vali ne bi »okužili« zaradi novih opazovanj in zaradi stika z domačini, ki ne žive v komunističnem režimu, a žive na višjem življenjskem standardu od bolj-Seviškega. Manj znano in prav značilno pa je, da se boje stikov svojih vojakov z nemškim prebivalstvom tudi Angleži in še posebno Američani. O tem karakterističnem poglav ju razpravlja v »Tagesposti« nemški državni poslanec Martin Schvvaebe, ki pravi v svojem dopisu, datiranem Iz Kölua, 26. decembra, med drugim: kor civlra propaganda sovražnika. Razvidno je iz nj"h, ua g.eda^o v anglo-ameri-ški vojski z vei.km respektom na formacije ES v orožju, na mlade regimente »Brsiei Nationaizeitu: g« je priobčila v bvoj. 515 številk; iz Aachena dat ran. poročno anguške agencije »Excnange«. la so v Aacuenu kaznovali več amer šitifa vo Jakov z odtegljaji piač in z drug.m d sc.plinskim. kaznum zuradi »pr jete. ske ga občevanja z aemškim. civilisti« Siioro istočasne je p.rcal »Da.iy Te egtapn*. d., je E.seflhower prepovedan svoji.i» vo.akom govor.ti z Nemci." se iati chj njin vabit, nd dom ah lO/taie. sprejemat od njin kaka tar.ia ali spi. h «.akor koii brtz potrebe občevati z r.j.mi Mog.i bi itj pie'Ko tega por^O.ia na dnevni red, kajt razen viacug in zvodnikov mea Nemci pač ne bo a.hrt občevai s tu„skim; leg.onurji žiuovstva, k so bil- posiam. da un.čjo n. š nar.d. Ne mec, ki bi povabil soviažmga v-ja^a b. naj o. že šur. m dvajset ur kasneje ne öii več med živ.m: Aku se k jub temu bavimo s to vest.o. štor mo to za^ad. tega, ker je vprav značilna za strah, 3 katerim Augi.ži in Arnerikaaci gie ajo na nadaij.iji razv.j degoditov na nemškem ozemlju ne le iz voj-ok.ii, temveč tudi iz polit čuih razlogov. Ga Eisenhovverjevlh organov kaznovan; JaiiKeji »o govorili z nemäitinu c vuist; b.žč.s o čisi-o nepomembnih stvareh, a tudi to j.m je stiogo prepovedano Zakai pač? Ne.i.šk, vojak je smel tudi v sovtaž .. deželi biti vedno v stiku s prebivalstvom. Pisec ten vrst je pr: vkoraicanju v Pariz sam epazoval, kako se je francosko prebivalstvo najprej v ve; kern strahu posar.lo in se ni upalo priti iz svo.ih stanovanj, j Osem m št-rideset ur kasne^ je spet za-dcbiia francoska presto n ca že t-koro svojo n imaino sliko, ker je prebivalstvo prav kma,u spoznalo in z zaupanjem vzeio na. z. a nje oduöno zadižanje nemških vo.akov Kakor v Fianciji je prebivalstvo rud; v vsak. drug zasedeni deželi po prvem strahu povsod srečavalo Nemce z zaupanjem. Cel- v Sovjetski uniji 50 naši vojak» docela neprisi.jCno občevali z domačim prebivalstvom. Poi t.čne ideje nove Nemčija so se širile oj ust do ust ki ud vsej nasprotni hujsn.ariji in ažnivesti. Ako nac.onaln.soc alistična Nemčija ni imela rJkakšmh pomislekov, proti občevanju svojih vojakov s komunističnim Rus: ter liberalnimi Francozi, Heig.jc in Nizozemci zakaj pač se boje sedaj Američan, in Angleži občevanja svoj h vojakov z nemškimi civilisti? Odgovor m težak. V takem, občevanju bi angiešk. an ameršK, vojak ne samo spoznal, da mu je židovskj nujskaštvo ustvarilo docela napač .o si.kv o bistvu Nemcev, temveč bi že pj neka; mesecih gibanja gledal tudi na naciona n. social zem s popolnoma drugačnimi očmi. Zanimivo je, da govore sovražni frontn listi, ki jih od časa d? časa najiejo pri ujetuikih, popolnoma drugačen jezik, ka- H.tlerjeve nuadine in na nove lju.sKo gre-nad.rske d.vizije ki se kljub svo^i mnogokrat slabš; oborežitv to če jo z bravuro. ki d V.azuje sovražnemu vojaku, da ideja za katero se bore, r.e more biti '.pko slaba kaivor mu to dopoveduje njegova agitacija. Ne smemo dalje pozabiti, da je samo vojna preprečila najhujšo kr.z; v amenšk in angleški notranji politiki Ker je stat Rooseveitov New Deal pred katastrofo, je Roosevelt izzval vojno, v Angliji pa je pet vo mh let p poinoma zpo-kopaio že poprej trhli družabn; ustroj. Ni samo Evropa zre i a za socializem temveč tudi anglo-amerišk» sva. Moskva ima samo zarad; tega to-iko uspeha s svojo angleško komunist čno stranko, ker argleški deiavec obupno šče r.ovo socialno ureditev. Socialne razmere, v Ameriki s j dovolj znane in o n;iii m treba äele razpiav.jati. Tudi tam imajo rad kain; pokret-; meu de.a«-stvom vedn- močne„š. uspeh. Zato je razumljivo, a se takj Churchill Kakor Roosevelt bo.ita, da ne bi se nju i vojaki »okuž.li« "v stiku z naiotL-O-öOc alist č^irn Nemci. Mogo bi se zgrditi, da ne bi se Neme: v s, ltu s tujim ckupacijsk.mi vojaki naučili mislit» po komunistično ai piuto-kia.sko, temveč, da bi ravno rasno najboljši del tujih vojakov začel m shti po narotino-socialisLičao. Vsekakor se mi s svo e strani ne bojimo za zadrža je svojih rojakov, akj bi £e sovražniku posreč.io vdreti na nemško ezs nlje. Z z emo majh ega od omka izvižltcv, ki jih ima vsak narod ne b» noben nemški rojak za tajil svojega prepričanja. J.I s"jenje v na-ro.nos.cla.'-st č. ih pojmih je 23 vsakeg-"-Nemca nekaj samoumevnega in se ga ne bi mogel otresti. Vedno na novo je sovražnik moral začudeno poslušati ©ugov.-re nemš.t.h vojnih ujetnikov, «ti tudi p-j težk h obremenitvah zadnjih mesecev s po os:;m izpovedu ejo, da kot Neme» samoumevno naiodno soc.al^sti. Začudeni sovražni vojaki bi v Nemčiji prvič v svojem ž vljenju spozna i dižav:, v kateri politične moči ne podeljuje tienar in ne pred prav»ca po rojstvu. Doživeli bi resnično tovarištvo ljudske države in spoz ali, da je od nj hov-o agitacije tako oklevetani Hitler v resnici ljubljeni v.dja svojega naroda In spoznali bi tudi, da so največje žel e angleškega in ameriškega delavca v Nemčiji že davno postale stvarnost. To je vzrok, zakaj amerišk: vojaki ne smejo občevati z nemškimi civilisti. Nji-hgvi gospodarji 33 v strahu pred moör.ej-š m: idejami nemškega narodnega socializma. Lufellnsäcl cühzs — «cZaS r; Amsterdam, 3. jan. R.uter p>r ča: P-1-siti narodni svet v Lubl.nu je sklenili, da se preosnuje sedanja iub.ineki odeor v »začasno viado poljske rejtu.like«. M rav-ski. ki je bi.' doslej na če u luhlin k ga odbora, je prevzel predsedstvo n^ve vlade. Is oča»^no oprav ja poc/e zunanjega mni-stra. Dodatao Rcuter že javlja, da sta bili imenovana za ministra pol.g do e anjv-ga predsednii-a iubiinskega odoora Morav-skega tudi do>edsnji g avni ta j mik poljske komunistične de.av ke stranke Gom i a t r namastnik predsednika . poljske kmečka stranke Janusz. Geiern 1 Raa Zymir.-l:i U bil imenovan za vrhovnega pove.jn ka w ob: ambnega ministra. Amsterdam, 1. jan. Pri a 'itev nns'-va »Začasne poljske vlade« s strani ubl:nsk -ga odbora označuje po Reu.erj vi v.sli poljska brzojavna agencija v Loidonu kot »protiustavno de,ar je«. Puijs a br. ojavna agencija, ki je bila za gornjo izjavo Pooblaščena, očiia [ublinskernu od'.oru. da je na ozemilju. ki ga upravlja, cdoravil vse demokratske svoboščine. Poljaka i se e-niška vlada protestira s poudarkom proti temu »atentatu na suverene pravice poli k?-ga naroda, ki ne bo nikd r 1 r zn::] avtoritete kakršnekoli totalitarne ob ike, ki bi bila Poljakom vsiljena.« Tu&'i Mlkclal^zyfcts c^rekafo dsfžavljaostv» Stockholm, 2. jan. Poljaki problem je stopil po lublinskem dejanj zn.va v stanje sp cšne zmešnjave. Dcčim je Moskva v Lubiinu dokončno spravila na krmil . Doljšev ško vlado, se smatrajo londonski Pcl.aki še vedno za legalne zastopa k? poljskega aareda. Nekateri lo.xlonski krogi skušajo sicer k jub gornjim dejstvom še enkrat spraviti M kolajezyka v zvezo z rešitv.jo poljskega vprašaja V Lubllnu pa so tudi že nad M:kolajczykom zl mi:i pa.i co. »Aftontidningen« prmaša vest »Un.tea Preska« iz Lublina po Kateri s padi» v debati, sledeči preosnovanju v za vlado, budi očitk na račur. londonskih Poljake v. ki so jih označ i: za reak cio niij.-' in faš ste Napad ni bi) naperjen le proti Arcz.szewskem In njeg vi via-di, temveč tudi preti M koia.ezyKu, ker je predolgo odlsšai, da b; ugodil pozivu, naj vstopi v lubi nsko vlado Na kongTe3u so po poreč .u »United Pressa* kot prvi ukrep nove vlade zahtevali, naj take Rack;ew;czu kot tudi Aren szewskemu ter Mikolajczyk-j odvzame poljsko državlja stvo in jima prepove da se vrnejo na Poljsko Poljska zseljemška vlada v Londonu Je razširila ob Ncvem letu dolgo protesta izjavo, v kateri pravi, da ne bo nikda» priznala nepostavnega lub'.nsKega dejanjrf Izlava vsebuje znač Ine ugotovitve o razmerah v sovjetski Poljski kjer so vs*-javr.e naprave zgolj rodje v roKah sovje» skega odbora, ki se op ra s po icijskim si stemom na stranko, k ni igrala v ■»kem pol tičnem življenju mkiar večje v ge. Vsaka tiskovna iq politična svoboda je i>reu-ehala, tako da poljsko p»eb.val3tvj vlaila" spkh ne lzi^zti svoje voije. Pri- padnike pol.ske armaae in drugih zavednih Poljakov zap.rajo in preganjajo. Vsa dežela je v gospodaiski n upravni zmedi. To izjavo podčrtuje tudi novo.etna poslanica »zseijemškega mimstrskega pred-sedn ka Arciczewskega, ki je še enkrat poudaril, da predstavlja ßjegova vlaia edino legalno zastopstvo poljskega pr^b-vaistva ki bo Poijake pred vsem svetom veljavno zastopala. Njen cilj je doseči za Poijake resn.čno svoboao in neodvisnost. Čistka mei PiSj iki v L^JsttiU 2enevra, 2. jan. Diplomatski dopisnik »Da ly Telegrapha« piše, da izvaja poljska izseljeniška vlada v Londonu po vsej verjetnosti manjšo čistilno akcija med uradniki, ki so bili preje pristaši politike generala Sikorskega in M.kolajezyka. Generala Modelskega, namestnika ministra za narodno obrambo, ki je znan kot izredno goreč pristaš pokojnega generala Sikorskega in ki se je zavzemal za sporazum s Sovjetsko zvezo, so že odstavili. Na predlog sedanje londonske poljoke vlade je bil razrešen z odredbo predsednika republike. Lubllissls; oXtlü ts-Mrcsljljn Stockholm, 3. jan. Kakor javlja »United Press« iz Lublma je začasna p lj-ka v ada v Lubiinu obtožila poljsko vlado v L:n-donu, da je namerno pozvala prebiva.stvo od boljševi»tov »osvob jen.h delov« Pol.ske k uporu, šef »začasne poljske vlade« in zu anj m nister Moraws'ki je izjavil zastopniku »United Pressa«, ča so poslali ondoaski P_ljaki v času moskovsk.h pogajanj Churchilla in Mikolajczyka z iubiin-skimi Poljaki tajna navod la na Poi.sko, da bi sprožili v onih predelih Poljske, lvi-tere so »osvobodili« boljševik upor proti lubi n sitemu odboru. To je bil vzr~k, da ni pr»šl0 do koiv.promisa med obema vladama. Äaasev'ka m Slockii im, 2. jan. Fioklainacija nove začasne poljska vlade v Lubiinu washing-tonskih krogov ni iznenadila. Vendar spoznavajo vel ko nevarnost, ki je nastala z novim položajem, kakor pravi posebno p"'-ročilo »Stockholms Tidningena« iz New Yorl:a. Ameriško zunanje ministrstvo le postavljeno pied težk-> odločiev, ki bi !cJi-ko vplivala na celotno bodočo ameriško polit ko ter celo ogrožalo ednošaje med tremi zavezniškimi velesilami. Na sestanku z novinarji je državni tajnik Stettini-us včeraj izjavil, da Zedinjene Jržr.ve še nadalje p.iznavajo poljsko izšel jeniško vlado v Londonu. Najresnejši problem za amerišk: zunanje ministrstvo je sedaj okoliščina, ali to priznanje lahko umakne ter prenese na lublinsko v!ado ter s tem odobri mejo na vzhcdnem Poljskem, kateri se je doslej iavno upiralo. Tako izpremenjeno ameriško stališče pa bi izzvalo resno opozicijo ameriške javnosti, ki je večinoma proti rešitvi obmejnega vprašanja, katere londonska poljska vlada ne U pilsaaia. Obvestila »Prevoda« Prodaja mesa Potrošniki piejmejo v petek dne 5. Jan. 1945 20 dkg govejega mesa proti oiv. emu odrezkov »§L 1 2, 7, 8 Jane janutiske živilske nakaznice, izdane od Mes nega pre-«Jcrbovalnaga urada v Ljub jam, ter obč ni Polje in Ježi ca. Mesarji morajo biti v četrtek dne 4. jan. 1945 točno ob 14. uri na Mestni kiavnici zaradi deütve mesa. Razdeljevanje krompirja Potrošniki, ki še niso ov.gm.li Krompirja na odrezök štev. »30« in »31«, n?j ga dvignejo do vključno 5. t m. pri naal^dn ih tvrdkah: Nabavijalna zadiuga želainča -jev (Cesta 800 jet Ljub jai\e) in Nabav ja ra zadruga drž uslužbencev (Vodni'ov trg). Opozarjamo, da s tem dnem odrezki zapadejo in se zaenkrat zaključi prodaja krompirja. ŠSospodavstv o Inventar tekstilnega blagi V smislu izvrši mh do.oču »t. 3 »-xa po-kiiajinake uprave v Ljubljani, kj so izšie v ÜiUib.n^m iis.u 27. dcc&mb.a la^i, mor-jo vsa pobija (industiijska, c4ji uiiouta, trg -vin k3 na debelo in na drobno, urgoviii ka zastopstva z zalogo blaga, uvozniki in iz-vo -liki, ki izvršujejo prodajo teks ilne^a in manufaklu repa b čev^ev in drugih obilcčilrih pre^m>:ov) sestaviti imeni r b.aga, ki je n j h estnina a!i las n na tretjih oseb, a je na zalogi v njiho. h aki^ dišc h, pioJa„aI 'ah ali drugih pres orin, in sicer po s.auju 31. decembra 1044. Inven'u.ne ope.aci. e ee morajo izvrši.i v roku od 1. do najk 6neje 10. janu rja t. 1. V tej dobi naj imajo sicer poiHj.' ja odprte s\oje lokale ob navad ih urah, morajo pa ustaviti vsako prodajo aii drugačen odstop blaga, navedenega zgoraj. Inventar je sestaviti v d\eh izvedih na tiskovinah, ki i h je založii.o 2kiruž nje trgovcev v Ljubljani in bodo p a v Uim na razpolago ob koncu tedna. Inve.itcr je z-po niti pa dozüaj ve jav.ah določilih glede r.a število me.ixjv t^i komadov in š.e/ilo tojk. Upoštevati je ie izpr.m mbo geJe razporeditve n.e rs.^e^a baga I. xa.e orij\ in s:cer kot b a_o: a) iz ume.na sv i.e. b) iz bombaža ali celulozne vo ne m c) iz volne in volnene mala^ice. Pr.kih, dešk h in o..oš ih čevljev. Te čevlje bodo proeta^e v Ljubljani ra nabavnice, izdane po 2. de\ 944 naslec'nje tvrdke: deške :n otroške če je In navadne moške čevlje (Miirners ra en-schuh-): A. Krisper, A. 2ii*ert in M. Trč-bar; navr.dn. žen ke čev Je^rau n-'r ssen-schuhe) pa tvrdke: Jože Kakin, Fianjs Götzfl, Ange'a Gorše Bat'a. Peko, Anton Šinkovec, Triurni, Ljudmila S?rm1, Mr:"ta Paian, Vil:*ori>3 Z-aga, Edvaid Se a, Julij Vodnik, A. KrL-per, A. Zibert, M. T ebar, B. M:ag;nthaier. M ške d lovne čevlje bxio prudaja.e vse Ug^vine s čevlji v Ljubljani. = Slanikovo o!je. V t-ku sednnje voj^e se je izdelovanje oija iz aamkov na N r-veakc.m naglo dvignilo, taiko da se tav.s pre ežni det norveš :e potrebi maš:ob kr e iz tega vira. Po dolgol-lnih tozcu-ih je u-pu.o slanikovo olje tai-.o pre .i lat, da izgubi vse k okute a i duh po riLi. Na N »r-veškem imajo sedaj 70 tvornic za pr dobivanje slanikovega olja. Skupna ka a-citeta teh tvornic znaša 12 500 ten na da \ Seveda te kapacil€ite ni mo oče v dno v cooi izlco.i-'titi, ker je p oiz od-^ja cd-viona cd lova 9lani ov. Fol g o a iz-leu-jejo tvo. niče tudi slanikovo m ko. P ak e zadnjih let je pakazala, da d j ajo p same zne vrste slanlkov raz.ičan od ote^ olja. Pri n ke'e ih vr teh se P ido i 10°/• o ja, pri drugih pa nianj. v d to k je az ličen tudi v posamr-znih letnih č?$ih S61-niknvo olje uporabljajo, ker nima du a fli okusa po ribfh, tudi za izfe o v ne mir-gai*i«e. Za ta nam n je slanikovo o je elo pripra.no, ker vsebuje mnogo vitu i ov V znatni meri pa se upor b a t v da k't jedilno olje in za tehnične namena, Obvest ta S^vcnskcga RK Zahvala: G. Vlaj Marija, Ljubljena, Tržaška cesta 4, je p:k.onila Slov. Rd čemu križu 300 lir nmesto venca na grob pok g. Andreja Keršinarja. Prisrčna hvala! Priprave za novo zavezniško ke^eresteo Bem, S. jan. O b ižnjem sestanku se^elta, Churchilla in Stalina pravi »Exchange Telegraph«, da je skoraj gotovo, da Stalin ne bo prišel v Veliko Britani;o Kot kraj sestanka 00 ;zbral verjetno nova »nevtralna tla« Churchill je poslal p avo. jem božičnem ob aku v Atenah Stalinu m Rooseveltu dolgo poročilo. V njem je poudaril da so v Grčiji nastale težave Čilne za pol žaj v večiri »osvobojen h« držav In onih, ki j:h je treba Ae »oavo bodlti«, ter da je zato skrraj'ta.fi sporazum treh državnikov e boJ^očih pioblemih neobhodno potreben. Zlati hrastovi listi z mea In briljanti Prvi je prejel »avo «df fccvaafe letalski psiUtavcilk Ra£el Iz Führerjeve®» glavnega stana S. Juu. Führer je uetemovil z odredbo z dne 29 decembra 1944 zlaie hrustove iste z meči in brisan ti k viteškemu kr žcu žeezne»ia križa kot najvišje nemško h abrostno odlikovanje. Od ikovanje bo pod.jj-no v celoti kvečjemu dvanajstkrat Kot prvi vojak nemške vojs-e j« preje» to najvišje odlikovanje iz Führe, jevih roK na Novega leta dan podpr'kovnik K m» Ulrich Rudel, komodor boj—ga odd lka »Imme mann«. Irt^časno je Fü .rer po>.ri- Sal Podpolkovnika Rudfa v po'kovnik;i. da mu tako izkaže priznanje njegovega dokazanega najvišjega junaštva in edinstvenih leta skih in bojnih uspehov. Polkovnik Rudel je dovršil nad 2.400 poletov proti sovražniku in uničil skupno 3 4 sovražnih ok!ornikov Tako e pof a1 nai-uspežnejši letai-ki berec na svetu. S£m je iz oči 1 iz borbe pribižn0 4 so j^tske o ! p-niške zbore ter tsko odlično razbremenil trdo se boreče odd :tiike vojskf» Bva fesids psrasa tolov Agilnl gorenjski domobranci so skupno z nemžkimi vejaki 22 decembra Izvedli nenadno očiščevalno akcijo proti tolovajem v žirovski kctlinl, predvsem v smeri na Goren jo vas nad škof jo Ixiko. Komunisti so bili pognani v beg in so pustili za seboj 50 pad!:h »tovar'Sev«, padlo pa jih je najbrž Se več, ker so nekaj mrtvih odpeljali s seboj. Veliko je bilo tudi Število njihovih ranjenih. Samo v 2iri so pr'pe-ljali na 13 vozeh okrog 40 ran'enih tolovajev. Pri pa'.lih komunistih, kako- je to že navadno, niso n?.51i nikaklh listin, po katerih bi se jih dalo prrr>-zn?t!. K-lHcor se je dalo sklepati po obleki in oznak'h, so bili med njimi tudi kom^nr^nt »Vjko-ve brigade», neki višji politkorr.lrar in reki bataljonski poiitkomlsar. Komunisti so izgubili tudi precej živeža, opreme, muni-cije in orožja poleg drugega tudi en top in tr! minomete. Vprav isti dp.n s?- doživeli komunisti hul poraz tudi v bližin = Cola pri A17. Garibnl^eva brigada«. V bojih je padlo ok og 200 l-crnu-nL=?tov. 80 na Je b:!o ujrtlh Ujetniki s: po več ni italijanski kornunlsti. Sredi tedni pred božičem je domobranska patm^a blizu VlSnfe gore nalete-a na komunistično kurirsko skup'tno, ki 1e bila od St«vba nr>ke »briga'e« namenjena k ~di-vlzl'J«. V kratkem b->^u ie on komunist padel, dva sta bila u'cta, četrtemu pa se Je poerrWlo pobegniti. F^ditro k porrč^-m o bru- talnem ropanju, s katerim so komunistič- ni tolrvajl za božič »osrečevali« ljudstvo po Dolenjskem in Notranjskem, smo med tem prejeli §e nekaj nadaljnjih vesti. Iz njih Izhaja da je b;lo 'opanje sistematično organizirano povsod, kier so se upali to-irvafl pojaviti Ponovno so obiskali vasi pri Dolenjskih Toplicah, ki so bile že poprej močno izropane. tako da je tamcSnjo prebiva'stvo vedno bo!j obupano in na tolovaje vedno bolj og-crf-eno. po.sebno razočarani so nek lan ji simpatizerji OF. katerim so tolovaji poprej pri ropaniu priza-n?šali a so sodaj začeli pobirati obleko, živila in hrano tudi pri niih. T?.ko so sedli vsi ljudje složni v že'ji. da b! čim p'ej prISli domobranci in jih dokončno osvobodil' tolovajske more. Dne 20 decembra ie npka komunistična »brigada« Dobiraia živež po vaseh blizu Luč nad Stično, dva 'ni kasneje, tik pred prazn-ld, pa je MrsrečUa« na isti nač:n Trobnj-. Polico ob Krki. Iz te vasi so odgnali 25 glav froveje živine ter odpeljali 20 voz žita in druTe«* blaga. Tud; iz bližnjih Velikih :n Malih Les so odpeljali več vo-ov žita In krompirja. V predbožičnib dreh s-> komunisti na debelo ropal- tudi v 2i-«h in ok lici. Tem pa so vzeli na piko zlasti dn;ž;ne, ki so znane po svojem prot'komnn1«^l?nem m!š-Henju. me 'tem ko so simnati-e^fkim družinam zaonkrrt §» prizor.?-!; Pole?» drugih so p'po'nom^i lzronall tudi nekega trgovca. ki je bil npk?.1 blara za-ddal. da bi ra skr:l pred komunisti, toda terene! so Izvohali nie^ovo skr'f-aüSöe, kl so ga nato tolovaji tudi oplenill. fJk tdlcvafi prcSl i»Meä nam? je še ye^ro vel'k© Tfudi, In se ne starre;s otresti svo;ega irj^čaitileega ui šljeflja • . Po »Straži ob Jadranu« probčujemo Ie- | da.l-'evanje b'ja. To naj bo vsem zu^ed. naj tak, ki so ga ljudje našli v št. Petru pri Gorici in ki nam marsikaj prve zlesti pa nam odkriva usodo komunističnih 5>z3ščif-nikov« in teiencev. Pod naslevem >2rt. vujmo vse za svobodo!« pravi letak med drug'm: »Mel nami je še vedno mnog', ljudi, ki ne lazumejo smisla našega osvobodilnega boja, ki ne vidijo, da mi ne moremo doseči našega cilja z zastarelimi meščansk mi metodami agitacije ln mahanja v prazno, ljudi, ki se ne mo-.ejo otresti .ivojega meščanskega rrJS'jenja. To so »tovariši«, ki mislijo, da se borijo za svobodo če so enkrat od'lnlli nokaj tls^?akov. Mednje spadaj" tudi oni *tova-riši terencl«, ki .so prepričani, la je njihovo skromno delo ki ga vr£i jo mogeče že od leta 1941 ali 1942 zadostno in da so za naš:- borbo že deve'^ dopiinesll Nazadnje so suha veja v nr«em .y biniu tudi oni ki trdno verujejo, da so ž-tvovali dovoli če sta eden ali Iva njihova sinova v gozdu. TovariSI in tovariSicel Ali veste, kam vo{ll ta način mlšHenja? Do un č-^njn raže sv:bode! To «o n-^ši borc! že davno srozna-li in 9e odločili, da vsemu temu napravijo konec. P.i vkorakaniu naših edlnlc v Ajdovščino in Vipavo smo pokazali, da nom je zmaga in svoboda več kot tarn o nie tak h »tovarišev«. Naš: borci so nastopni odločno in rolni revolucionarnega luha ter so presuhe veje« v »osvobodi'nem« boju! To je zares nezaslišana resn ea. k jo morajo scdelavci in sir-: pat i zor j! OF sliSati prav7 iz tolovajskih ust! In kakšna »nesramnost« — tista o »napanlh« ki lma^o sinove v gozlu pa m's^iio, da so s tem že »odra.jt.oli« svoj prispevek! Takšno naj bo torej to zares telovaiako ryiaöi'o za vse »de'o za naro:!nl blr.^or«. ki so ?ra vršili cUčnl voimožie in dame. ko so pošiljali sinove in hčerke v gozd, da ne bodo »p-e-pozn;« iin da bi tak-, zaščitili njihove interese? AM ie torej res samo nehvaležnost plačilo sveta? Plačilo k! ga poznalo komunist! za *vo-je pomočnike, je res sama nehvaležnost. is podcž?'ja se mneže vesti kak^ tolovaji pri svojem ropanju nič več ne prfzanašnio nti terencem in ostnllm sodelavcem OF. Kakor izhaja iz eori ohlajenega*letaka, pri tem ne gre le za slučai, marveč sa slstom. Tolovaji začenjajo v svojem težkem Ž1v'1enlu b'li in boli mrzltl one pristaše OF. ki ž:ve še kolikor toliko ugodno a s: pri tem laste enake zasluge za »veb'ko stvar«. Uso'a podeželskih te;encev je pač dovoli svarilen zg'ed tudi 7-> vse mesrtno simpatizerje ln sodelavce OF, ZJi^j s^ ste fzjsln'jt) angleamcr ksnca vsjne S^ans^fctožbs I21 v SBvražK-kcvesn tis?:a Stockholm, 3. jaa. Vojni dopisnk londonskega lista »Daily Herald r zastavlja ponovno vpr.šan.e, zakaj se nisj do Božiča »zpain le nade Anglije Ln Zeolnjenin držav glede k nca vojne. Dop sn k kar sam cdgov_rja, tako da naprti krivdo nespre n: angloameiiäki agitaciji, ki Je govor, la ved. o samo o »brezpogojni kap.tuiac ji« Nemčije ter sta.no napovedovali, kak,, ostro bodo pout^pau z ^.'cmčijo po vojni ter Nemč.jo razdei-li«. Dopisnik moia nadalje pr znati, da se je nemškemu vodstvu v »nerazumljivo k. a tkem času« posrečilo reorganizirati nemike armaae na zapadu ter jih »napraviti spja.bne za boj«. Ostali angloameriški vojnj dop sn ki tr. vojaški komentatorji sog aSajo v priznanju, da je nemška ofenziva »preKrižila vs« zavezniške cfenz.vne načrte«. Tako se na pr.mer :ziaža komentator br taoske poročevalske alužbe Hobert Fräser, ki ozi.ačuje uč nek nemškega napada na načrte angio. ameriškega vo stva. V nekem drugem komentarju pravi Robert Fräser c položaj m na zapadu, da »stoji ofenziva' 1:0 za Nemce«. Pri tem omenja izjavo brita nske ga ministra Lawa, k: je moral pr:znatt. da »več'no luk v Franciji ne morejo uporab 'jati za 1ä varjanje tovora, marveč mo rajo ladje ki bi bile potrebne za prevoz, zadrževati v teh lukah ter Jih vporabljat ! kot žitnice.« S tem priznavajo r® pristojnem britanskem me»tu uspeh nemSkega t odpora na oporiš^h ob Atlantiku ter ob Rokavskem prelivu ter potrjujejo, da so nas.alc spr-čo junašk.ga o-pora teh nem-šKin oporišč ve.ike prevozne težava za sc-vražnika- V l.s.u rSunday Dispatch« predlaga Ward Priče, naj Eis.ahovver »o^btopi del svoje odgovordi ug m«. An^ioameri-škemu vrhovnemu poveljniku očita, aa je njegov glavni stan »predaleč «i^aj ter da nima stika z bojiščem«. Eser.howerjeve odgovornosti so »preveč mnogoiike m ob-š rne«, da b. lahko vodil operacije sedmih armai, ki so pod njeg^v-m p^v*- j«tvoan. Po mnenju Warda Pi.cea je Eisenhower preveč cbrenienjen, ker se mora bavitJ tudi »s težkimi polit.čr.. mi in gesp^dar-ikini! promemi« v zasedeaili krajih. Ward Preceova zahteva glede reorganizacije angioamer Snega vrhovnega povelj-n št va pa ni edina. Kakor p.roča i ! nji v Polju in Ježiei pa 2752. Razen 447 j župijanov so bih vsi prebivale, župnije j Sv. Petra katoliške vere. Popis iz leta j 1941 je obenem ug.-tovil, da živ? v žup- i riji okol; 4500 družin Ti podatki nam 1 kažfcjo.d^ živi v župniji Sv. Pet.a več ko j 1£43. j s ta prirastek večji za 26 otrok, petina ljubljanskega prebivalstva. Sempe rska župn ja ima na svojem pod. •dilo v ženski bolnišnici, skupno 171. Ti ?o vpisani v knj'cah Duhovnega urada *p'cšre bohršnice. k: za nje izdaja rojstne in krstne I ste Pr:rr? nravi, da ce js versko življenje v župniji lani živahno razvijalo. Uspešno je bilo delo za posvetitev družin brezmadežnemu M~r";inemu srcu, kateremu se je lani posve: lo okoli 2500 družin ali okrog 55% vseh družin v župniji. Po vaseh so se te posvetitve izvršile skupno oJ hiše do hiše, podobno turi. po nekater-h mestnih ulicah in več jih stanovanjskih hišah V Novih Jaršah so prebivalci v spomn na ta dogodek zgradili prijazno kapeFco. ki jo ie dne 15 oktobra slovesno blsrroVovil ško* dr. Rozman. V župni j: sta tu>i; lani z vel 'ko vnemo delovali v korist ubogih Vincenai-jeva in El?z?betna konferenca tako pri Šempetru kakor pri Srcu Jezusovem in na Kodeljevem. Gibanje preoivrlstva. kakor se izr~ža v številu rojs-ev, smrti in porok, je bilo lani v primeru s predlanskm precej ži- ?31 /ca-k Doma jih ie umrlo 119. v Šaimer-ievem dom« 37. v Le>r>n:šču 31, v sanatnriju Em.-ri 1. v b>'rn.,: za novotvo-be 30. v Mestnem zavet'"čii za nemogle 74 in v Jožafišča 4. Šcmpctr ;k'h žup!:anov je umr'o v *plošn; bolnici 119 Od vseh teh umrl h ;m odoade v j i -gubn šemnetrske župni e 337, in sicer 150 moš.kih n 187 2e;s.ko. če p- i nerjamo rojstva ■n srrr'i glede na ?cmpetr-Jco župnije. vidimo, da e+oii 271 rc'stvom 337 smrtrn p-«nerov nasproti. S:nrfn'h primerov ie b;'o t rej 66 več kakor rojstev. To je pač pos'ed'ea vojnih čr,cov. * Med umrlim» so mnogi d oso«1 i visoko sta- rost: 70 j h je umrlo strrosti nad 60 let, 03' v starosti nad 70 let, 85 v starsti nad 80 let in rej "a lan 1 I „ve-a Klemeneiacva, »omska kuha ha, iz "e?u svoiega toku živita dve vrsti postrvi: amerikanska ali žarenka (Trutta shasta Jordan) in naš« domača (Saimo sario). Obe gojijo in vzdržujejo umetno Mnogo je bJo tudi klenov. b so jih pred nedavnim časom uničevali z ma-miln mi strupi, ker so uqonabljali postrv ji zarod. V m i n j tekočih predelih je tudi doma krap (Cyprinus carpio), pa tudi podusC, rr.rene in pamice. Od Žužemberka dalje nalerimo še na sulca (Salmo hueha) ter ;'čuko (Esax lucias) in so-nui (S lur.o g.anis). Somov pa je vedno manj, kakor tudi menkov. Ob izlivu v Savo pa j« duma še siom. ščuka, smrkež, okiai m celo smuč. Mnogo je v Krki ško jk z debdeijšo in tanj-šo lupino. Tako n. pr.: Unio gangrentsus, Picuuonodonta comp'anata in tudi vodni polži kot Thedo.xis danubial's. AmphimclaniA» llulanciri, Fagot« eipen, Hein snus acicua-r.s; redkej:a pa sta Ancylus fiuvius in Pla-norbs ter razno vrste Larteti'., Lithojjlvphus, Litn.'glyphoides saderi^nus i. dr. Vä ti pa služijo r Lam za izlvurno hrano. S te vi ne so ob Krki žuže.ke. posebno enodne%n ce, vclki in mali kačji pas;irji in pripadniki vrst Lrnno-phi us, Stenophi'.ax n Ser'costoma. N.č manj petter n poß'ed na jamsko favno n. pr.: N-phargua. Gammarus, Anophialmu», kuščarji Karaman, Trechus, Orotrcihus. Tro-g'ophües cavic .Ia in drnge zvrsti. V vodah podzemeljskih jam pa tudi ni redka človeška t i b »ca (Proteus anguincus). Izmed ptic, ki gnezd;jo ob Krki, pa e dobiti malega pon-dirka (Podieipes fuviatil's) ter večja sivka, d.vje race, posebno rdilec in žv#ko oz m-lje je prizorišče najtrš h bojev. Hrup izza fronte vdira naravnost do osrčja madžarske prestolnice. Siaino ogražanje mesta po bližnjem sovražniku nuravno vpl.va na življenje v Budimpešti, k. er se stekajo vse življenjsko važne po. it ene, g.isp>^a 6 .e, tehnično prometne in druge n ü madžarskega življenja. Kako je v deželi, o tem te takoj pouč; slika na ulici. Povsod mrgoli transportov, namenjenih na bojišče, po kolodvorih stojijo vlaki z begunci, dotekajoč iz vseh mogočih smeri v mesto. In kljub vsemu temu ne najdeš nikjer sle/iU o kakšni zmešnjavi ali neredu. Na vsakem koraku srečuješ »dih fron e«. ki se nahaja že več tednov v neposredni bližini Budimpešte. Jesen, k; je prinašala vsako leto v to mesto vedrino in veselje t.r blag. mir, je letos raztrosila po promenadah rjavo odpadlo listje. Vsi park: so ga poln, drevesa pa stojijo gola. Toia meščani, ki so se navidno sprehajali po parkih, imajo danes drugačne skrbi. Vsa nj hova pozornost je posvečena političnim in vojaškim dogodkom. 4 ce'o v staroti nad 90 ct. Na:hj napo'ri:o strugo h pri vasi Krki je v njej že precejšnja množina vode. Nato pa teče v ži. . apneni.ko skalo po kanjonsko precej globoko vrezani doMni. v kaieri je opazit» komaj zn-ten za- Ks| mm vrltzasa kcSeilar I za leta 2945? j Novo leto 1915, ki ie navadno leto, nam pri-! naša le malo koledarsl-Jh posebnosti. Kakor j vsako navadno leto, ima 3S5 dni. Začelo 1 se je in končalo se bo s ponedeljkom. Astro-1 nomski letni časi so takole razdeljeni: Po-j mlad se bo začela dne 22. marca ob 22. uri, poletje dne 22. junija ob 6. uri, jesen dne 21. septembra ob 14. uri in zima dne 22 decembra ob 18. uri. Nebesna znamenja so pomladi oven, bik in dvojčka, poleti rak, lev in dev'ca, jeseni tehtnica, škorpijon in strelcc, pozimi pa kozorog, vodnar in ribi. Zapovedanih prazničnih dni bomo praznovali razen nedelj in premakljivih prazn knv 8: novo leto, Sv. Trije kralji, sv. Jožef, sv. Peter :'n Pavel. Vnebovzetje BDM, Vsi sveti, Brezmadežno spočetje DM in božič. Premakljivi prazniki pa so: pepelnica 14. februarja, Velika noč 1. aprila, Vnebohod 10. maja, binkošti 20. maja, telovo 31. maja, srce Jezusovo 8. junija in prva adventna needlja 2. decembra. Nezapovedani prazniki so: svečn ca, velikonočni ponedeljek, oznanjenje MD, binkoštni ponedeljek, rojstvo MD in sv. Štefan. Predpust je letos krajši, kakor je bil lani. Od bož ča do pe-zvezi s skalnatimi pra?0'.i ki so v reki in pri j pelnice je 52 dni. Predpu3t traja 44 dni, kate n se voda nzprši, Je bolj pa z izredno ! post pa 46 dni. Letos bosta dva sončna in vcl'kim -tcvinm kra'k'h izvirov, ki jih je v j dva lunina mrka. Kolobami sončni mrk, pri Krki cd izvira do Soteske in ki dova ajo nas neviden, bo 14. januarja. Popolni sončni obilco z apnencem prenasič.ne vode izpod j mrk, pri nas le delno viden, bo 9. julija, kra kega podzemlja. In na teh pragovih se i Delni mrk, pri nas neviden, bo 25. junija. Najvažnejši problem za madžarsko vla- do tvori danes poleg vojaškega položaja i preskrba Budimpešte z vsemi potrebščina- j mi. Dovozi so zelo otežkočeni. Celo živila, J ki se izdajajo na nakaznice, so se močno j skrčila. Vse te težave je š? povečalo šle- j vilo beguncev, ki so navalili z vseh s.rani c.omranje kruha in po novih odredbah dobi budimpešlantk; meščan le toliko kruha, kol kor ga je v pekarnah na razpolago. Korenine verižništva m b.le s tem izpod-rezar.e Maščobe so prejeli prebivalci Budimpešte za dva meseca v onp^b kar je zna'no pripomoglo k razbremen Ivi dovoza ter k izprazni.vi skladišč Tudj skladišča žita so bila izpraznjena, da se s tem zmanjša nevarnost pred bombnimi napadi. K vsem tem ukrepam je bilo madžarsko državno vodstvo primorano m izkazalo se je. da so bili dobri. Prošle dni so ležali nad Budimpešto težki deževni oblak; z gosto meglo. Ce je človek stopil na Blocksberg odkoder se o:ip;ra domačinu in tujcu prekrasen razgled na mesto in Donavo, pa je jedva dosegel z očmi stolpove parlamenta in Mar-g?retlnega otoka. Na severnj konici 40 km dolgega otoka Czepei so v teku boji s sovražnikom. ki je dosegel ta prostor. Iz daljave se sliš grmenje topov, poročila beguncev pa pov?do marsikakšno zanimivost iz zaledja Malokdaj se je Budimpešta zavedala nevarnosti tako živo kakor danes. Dnevi nervoznosti in nesigurnosti. ki so | uvedi; političen prevrat, so sedaj pozab-i Ijeni. Povsod prevladuje prepričanje, da I je Szalasyjeva vlada kos položaju ter de-j luje pozitivno tudi v tisth primerih, ko I mora krč'ti obroke. Na boj šču pa sodelu-i je honvedcka vojska z nemškimi grenadir-ji. madžarsko prebivalstvo pa ima v svoje vojake in v nemške borce popolno zaupanje. i Streli'lke u'"ce ki ie umrla v 94 živ" enj ' Med vzroki smrti navala m-Tka knj'm 71 krat sfaros-tno o"l?brlost. 5-°fcrat rak. 24knt tube-ku'ozo. retkrat k-o. 56krat rane, r.a--!l-ie smrti j? drlte umrlo 17 H:wv, za raznim» nesrečami 10. 4 so izvršili «cmomor, dni'' y:3 s umrli za-a-"i drugih bolezni, j Po-sCna knjiga vk^zuie 136 novonrračenih i dvn c Fr .'lv'n-rvn iih je bilo stmo P6 Od : "n je 14 iz tuj h žur».nj. 5 domač'h dvo- ! iic se 'e poroč»'o drugje en zakon pa ie bil med letom cerfrvcio pove'javlien I r.r,i ie bilo 10 v ."cm^e'T'-.k4 S vin ji priVi'» ali st"nujo-čih z'kr.n-kih dvojic sounijdko ločenih od od r i in poste'je. Z".k' učno ugntav':a sVerni ri^itn na'o največje župn i e da je 'an i :zst ,-pilo iz kato i"ke cekve 5 v tej župiji ro'en h oseb Prav to-ko pa j h je bilo snre'e'ih nazaj v 'mtoliko vero. tako da se je ta izguba izra .nala. Krke t- -Ä i. met f.r- k aluv a, ki je s'cer skoraj sta ni spremljevalec naš h rek Krka že v gom em toku teče dokaj mirno n tiho. četud: mia precej velik strmec ker jo že kmalu zadržujejo naravni nragovi. V stikov»-h zavojih išče poti sta'no nabira omenjeni m-h. ki stalno raste ter tako gradi naravne slanove. Zmotno je mnenje, da Krka izvira kot en iz\ir. k» teče pod zemljo vsiled pon knjenega j poteka, ki teče n-j povrJfeil nekje okoli Gro-supl a. Preb'valci na Kr. su so povsod prepričani. da teče voda po kra tcih votlinah po-vsem. kot teko potoki in reke na povr ni v normalnem, nepropustnem ozemlju. Doma'a o sleherni p:;nikvl ina.io 1'udje mnenje kje pride voda zopet na dan S{z tesnih kanjonov, da bi se čimprej prosto j se ljudje sami za podzemeljske zveze zanl-razmahnila na svoji kratki poti do izliva v j majo h jih skuaajo ugotoviti, ali jih že ima-Savo. Njeno dno stxmnia na močvir e, saj je po večin: v mrnejše tekočih tokovih po kr;to z glenom Ako zar'i Popolni lunin mrk, pri nas v'den, bo 19. decembra. Vraževernim bo letošnje leto prl-lično naklonjeno. Trinajsti v mesecu bo snmo dvakrat, in sicer aprila in ju'ijt, pade. petek. Novi gro&svi V Ljubljani so ncirli od 22. do 28. decembra 1944: Virant Frančiška, rojena 3. VIII. 1871, bivša kuhar.ca, Japljeva ul. 2; Sailis Marija, 3 mesece, hčerka zasebnice, Kotnikova ul. 21, Fr.drich Torez ja, 80 let. učiteljica v pokoju, Poljanska c. 33; Sperling Herman, 63 let, kon.orist, V dovdan-ska c. 9; Lubec Herrn na, rojena Tauber, 71 let, vdova vladnega svetnika,. Trdinova ul. 5; Janša Frančiška, sestra Jožef3. 71 let, usmil.ena sestra sv. Vincenc. Pav., saj i jo. vsaj no subjektivni uverjenostt zares do- f0' ,0hiak ^enfa ,o- gnane. T ko pojmovan'e se je prenese tu d. ^^JLl^' nemo vanj pal'co. se j na izobražence, kj so vedno računali s pod- ov-gne jo Iz vode mehurčki močvirnega plina j zemeljskimi metana. Kitca. ki pride pri svoiem izviru na dm. je ze'o n isičena z apnencem ter sie z to že pri izviru tvori siga s katero so prevlečene skale. Še nogr-teje se na on /a. da se pre- j prav tako kot v' neprorvjstnem "zcmVj'-ču Ta v.eče s sigo mah mokr'cn k (For.tvn-d's. anti- j voda se pret ka v podzemeljskih vot'ina'h in pyre i;a), ki je z nlm zarasla sk-!a. V tem rekami. Po točnem proučevanju apnfn'^'/i tal pa se je postav it teorija, da «e na km?»' i'i t'eh ndko zi prepoke in vot :ne \ hidrogr ifsko skupnost, da je tu talna vo-la p imeni je s.ga ze'o lukn ičava tn tvori se lehnjak ali travertin (anncni maček), ki se ga ponekod na red'jo debele množine n. ga ljudje raci upcribljajo za žilavo Z žago se di mokri lehnjak hitro žagajj. N^to ga po- . j da je vedno v prepokah tako, tki zvez i g'ad'no, } enotno p^cla :n teče na vs*e strani Prav tako je tud" s Krko Pod Suho Kra-" o se zbira ogromna množina vode. ki iz- komunikacij-med seboj in tvori skupno vodno Sie v vsiem področju enai-:o dviga, • ____________r eu'ijo pod kakim podom in nato zopet pre- j vira. ko pri le do nepropustnih tal. kot K>-ka, žagajo na ustrezajoče kose. j Glofeočee n kot številni man.ši. vidni ali ne- Tudi ob Slapovih in nr-gnviV kjer škropi ; vidni, izviri, voda naokrog, se nab'ra siga. Ta po av je v » Krka je zelo bogata ni rbah. V — gornjem n ka, Lepodvorska ul. 10; Knez An on. 67 let, policijski sekretar v pokoju. V dov-danska c. 9; Majaron Jožica, 22 leU hči posestnika, Kersnikova 8; Berčon Antorf, 80 let, poštni upravnik v pokoju, Cirl-Me-todova c. 127; Hren Ignac, 79 let, delavec, Jap'jeva ul. 2; Maier Ana, rojem Bahovee. 79 let, vdova šol. nadzornika, Breg 18-I; Cma?oj Jos p, 69 let. poirest^ k, Jurčkova pot 63; Kozamernik Franc, 70 let, vpoko-jenec tobačne tovarne, Graben 4; Goljar A pol'.ni ja, rojena Lairfpre', 50 let. Zlatek 43; Draš' ovič Jera 65 let. u-mjljena sestra sv. Vinc. Pavel., Vldovdanska c. 9; Turn'ek Ana, 23 let, hči posestnika, Vi-dovdanska c. 9; Lubej A-a. 80 let dn'nn-rica, Vidovdan ka c. 9; Košt Ju' ja. 85 let, b všn trafikantinja, Japljeva ul. 2; Majcen Rozalija, 63 let, zasebnica, Zave- Nekaj iondonsk h dopi nikov nnjvcčj h švedsk h listov je napravilo za nekaj dni iziet v Pariz in vsi skupaj so sestavili poročilo, ki podaja o tem mestu zJo žalostne vtise Povzemamo njih- sodba o Parizu po prireditvi Egona Heymana v »Deutsche Adria-Zeltungc. Pariz, nekoč svetovnn metropola ve??lja in svetlobe, krčev to išče svoje s'are lastne melodije. Kar danes ilišlš v Parizu, je pravcata kakofonija. od katere človeka bolijo ušesa. Današnji Par z je paradoks, katerega mečejo ek tremi sem in tja. N kjer v Evropi ne vidiš danes tot ko r._z.^ošja, toliko bogastva, na drugi strani pa toliko kriüece revšHn; In strašne borbe za vsakdanji krub kakor v Parizu. Nobeno evrop ko me.to t. ne pokaže toliko razcapancev in b.r^čav na eni in toliko denarnih Krezov na drugi strani. V poznem večeru je videl dopisnik v elegantnem baru vstopit: moža, ki je nosil v težkem, krvavem kosu blaga zavit predmet. Razvil je blago in glej, pokazal se je kos mesa, ki ga je ponujal na prodaj. Nihče se ni čudii temu pr zoru. Pristopil je starejši gen leman z monoklom ter je ponudil 1500 frankov. Z žarečim obrazom je nato odnesel svoje me o. Ce imaš dovolj denarja, postane vs. racioni-ranje živil utvara. Črna borza ti povsod postreže za pr merno -e Preskrbi ti vse, česar si poželiš. Brez iruda iztakneš v Parizu restavracijo, kjer ti za 1000 frankov prinesejo na mizo naravnost lukulsko pojedino. Seveda ti ni treha za takšno pogostitev Izročiti nobenega odrez. ka živilskih nakaznic. Prav tako dobiš za drag denar vina in žganja kolikor se ti po-'ijubi. Za potnike iz Anglije, ki so podvrženi strogemu valutnemu pregledu ter smejo vzeti s seboj samo 10 fun ov šterlin-gov, so seveda pariške cene neza lišano visoke Ofic jelni tečaj funta je v Parizu 200 frankov. Prekupčevalci z valuto, k delujejo naravnost oč!tno. pa imajo v Parizu danes zlate ča<-e Dolarje, šve-d k^ krone in šv.carske franke prep'a'ujejo ve"kra*no, edino funt š erl ng ima v pogledu zamenjave neugodne čase. Za večino pariškega prebivalstva p-* pomeni današnje življenje vel;ko muko. Ei -noLe ve iž iik'1 in prekupč vsil-i us.eva o in se okoriščajo ter redijo, doč m zasluži pa- tišča.sv. Jožefa. — V ljubljanski boln šn» ci so umrli v is'cm casus R bič Dragee, 2 leti. sin polj. delavca. Ga) evica 10; Smole Alb na, 49 let. zasebnica. bolnišnica za duševne bo'ezni; Sumer Jurij 86 le, višji sodni sve'n k v pokoju. Groharjeva ul. 2. Lajmiš Janez. 3 leta. s n mest. u 1I1 žben^ a S-rmi pot 2; Schober Alo z, 35 'et. Ze'jne št 29 — Kočevje: Frank Jos p iett Sv. Lovrenc 74 — na Dravskem polju. Park v letcŠHp slsm riška šivilja prav toliko kakor tvorni5ki delavec, to je 2500 do 3000 frankov mesečno Ta zaslužek jedva zadošča za dva obroka hrane dnevno. V stranskih ulicah veiik h bulvarov, kjer se v izložbah ponujajo luksuzni predmeti, ki poganjajo Lon-dončankam kri v glavo, se kaže vsa beda vsakdanjega življenja v šestem letu sedanje vojne. Dolge vrste ljudstva 6e gneto pred trgovinami. V go-st.lnicah in krčmah dobiš le malo hrane in nič toplote. Kupiti ne moreš skoro ničesar. Več na trgovskih domov je zaprla Zgodilo se je, pravi švedski dopisn k. da sem obiskai družino srednjega stanu, s katero me je vezalo več let prijateljstvo. Nihče od teh ljudi mi ni prikrival, da živi v zelo težavnih razmerah. Na črni bnrzi ne morejo ti ljudje kupiti n česar. Edino sorodnki na kmetih lahko pomagajo ljudem v mestu in t "ko se hišni gospodar od časa da časa odpravi na deželo» od koder prinese nekaj masla, sira in mesa. Trša prede Parižanom glede kuriva. Premoga in drv ni za zasebno uporabo nikjer dobiti. Plin gori le po nekaj ur dnevno, uporaba električnih pečic pa je prepovedana. Kjer iztaknejo takšno pečico. ki obremenjuje električno omrežje, kaznujejo gospodarje s 3000 franki globe Kdor danes obišče Pariz naj kar pusii sodbe in predsodke o tem mestu in njegovih prebivalcih ob strani. Vsak tujec "ishko opazi, da si Parižani na vso moč prizadevajo kazati pr.jazen obraz, toda ta prijaznost Je umetna in narejena. Opojnost, ki se je polotila ljudi ob »osvoboditvi«, je kmalu minila. V Parizu izhaja sedaj približno 30 nov h listov, toda težko je priti do zakl.učka, kaj ti listi predstavljajo in hočejo. Ce nasloviš na dve osebi v Parizu isto vprašanje, dobiš od njih dva različna odgovora. V glavnem se razpravlja samo o razdeljevanju živil, o za'emnitvi in o politiki Pariz je pasiven, ohromljen ter v borbi z nezaslišanimi vprašanji. Kljub številnim uniformam severnoameriških vojakov, ki obvladujejo cestno sliko, dobi človek v Parizu vtis, da je to mesto mnogo bolj odia-Ijeno od vojne kakor n. pr London. Zato se pariški listi na dolgo in široko razpisujejo o katas rofalnlh poplavah Se ne ali pa o lokalnih razpravah na sodišču. Po vsem videzu pa motno vre pod površino današnjega Pariza. Povsod je polno nasprotij. Po buljvarih drdrajo severnoameriški vojaški avtomobili z zasir im. svečkami. po stransk;h ulicah pa srečuješ stare landoje, pri katerih te vsak trenutek obide mbel. da bos^a iz enega zmed nj h i izstop la Alfred de Mouset in Marguerita Gnutier Namesto njih pa plane na pr sto narednik iz Illinoisa ter pobara rojaka preko ulice z vprašanlemi »Halo boddy. kje pa je tukaj najbližji bar?« vr e% H 1 HEGLED I M» te. ■'U 4.. ^ t' L tM' P : ! . ' i c s t nemškega romana V tedniku »Das Re'ch« z dne 17. decem-. bra je .z-'el č anek dr. Bsmharda Pavra »Die Zukunft de, deutschen SiOman «. Pi>ee pravi v uvodu, da na\'dežna.^prekinitev izdajanja •cpt/sJovne 'i erature v Nemčiji ne bo porne-n 'a v organskem razvoju nemškega rompa nič dnige^a negn samo stvarialno pavzo 1}•>-bri rr,mani, k* ostanejo v rokopisu, ne bedo rarad tega s'nb'i. če bodo neko iko d'je kako- po navadi ležali v m'znicah; naspr-tno neka'er» p.-.atclji. kakor na pr Bertho'd G e-rer. l.diko povedo iz lastne -kušnje. kak.rnc ker "'' pr'na 'a tako ravnanie. V n:i lal'n»'m delu svojega sestavki raz prav' a dr Payr o peyenu. ki ga >ma že razvoj r.:m-"Ve8a romana nostbej še za njegovo mrojsko nerr/ko tematiko n1 ^top »arodi>o-soc aü- »"n -ga rež rna. Odbčl na značilnost nove e"»':e ki se je v tem razdobju razvla v Neme j. n ki b-. izhodče slehernemu na-deljp :emu mzvoju je zob'ikovanie občutki germanske uvide P» ec našteva kak; pr^imcznih pomemSn h r-man h pr'•-.!» do so so v z- rs7a nov nem'ki *n ti k so p-'h' ža!i te stvar' t e d1 hu pti-re nmd» fce sage T ud druga sve*» • na vo ra da 'e ob-'nr- rar-t novim mi n0"1 vn' 'St 'z ' k na- tom m tii « k vzn,k živMenia nerr^ena 'j,Tdct-a /a m »Ves »ie pr sagam t" » s« tst 1 f ju-4 v » prsi :e so h : , vi »r» več', kakor s. i h k •-'a i Še t-V O -rr> •!•! - -.i'!--) (Inr».-'' na.ški K ij m ••>•« • • i.j 1 ' nam- kakor kr-n •• -n 1 r1 lunark »t» nesn't'am T se rv, kar bo v poznejšem času ko bo sriva vsak daujfit»eskim nedastatk; že zdavnaj pozabljena o talo kot m^nument 1-nost na.lcga časa. Kd-> bi m o gol prezrati, da tu. prav v samem življenju, r.a. Uija o novi več j, vzori in et rož a merila za bodočo ep&ko ustvarjanje, za nem'lki roman prihodnosti?« Pisec izvaja nadalje: Vojna pa bo še v nekem dingern s/m'slu vplivala na bodoči razvoj nern k -ga romana in ga morda močno spremo i'a M lijonl Nemcev so v tej vo ni živeli na mej,i tega. kar lahko smrtivk sploh prenese. Njihova fantazija si ni mcg'a nkdar niti v sä; j' h zajnfe'i'i tega kar so dcživeli v jek'enem viharju bilke, v grozi noči. ko so padale bombe na naš? težko prc'/kušena me-fta Po več ni so izšli iz tega boja duševno utrjeni in očščeni; tako je odpadlo od njih tudi vse kar je bilo v n ih neprstno »n ni čemrno. Pos'a'i so bolj jedrnati in net-anje trdnejši ljudje. Tako kakor nikoli prej so se zdaj obmdi proti notranjim vredn »tam in .sikali ter tudi na'li oporo v ve'Jxih pesni-šk,h stvaritvah svojega naroda. Nešteti ljudje so pr-šli šele z vo no do pravega čitanja in nikakor nko posegali zgolj po r>ovrvn: zabavni Ver" turi. Da. redkokdaj so ljudje jemali v roke s tako gorečnostjo spise Ada'berta Stif-terja m W'lhe'ma Raabeja. Go^Trrda Kel'er-ja n C. F Meyena. Jeremif^a Goithe'fa, Ot-ta Ludwga ali Teodorja Storma kakor jih •emVio dflndana'nil; kajti special; so brav s ciS na*»vo vzbujerjega nagona, kaj je vt:s-■v'o .del" t°,h nisate j;v tra nost in m-mn,:ivo •••elfavo Težnia po tišmi pon fmnien;u in »' /!;iv moč', ki preveva na"e 1 udstvo se zraža v notTeb^nremmg'h da svoj tecno od nejen prost; čas ne trn'^:o za površno raz-• vdr lo, marveC jja 'zpolt^ujejo z resničnimi no'Tnj'mi vTednotam'. Sem sodi tud. narašča-j "1 o oni cn javnega čitanja v majhnh krožkih, k:kor ga danos srečujemo vse pogosteje. Temri je ustreglo državno žen iko votSstvo z izdajo krasne zbirke »Das Herz gibt de Sliirke«. Tudi iz te poudarjencwtl utegnejo zrasti bodočemu nemškemu romanopiscu nove s 't V nadaljn'em pa izvaja dr. Payr da je treba takemu nastr»;jenju postaviti mejo. zakaj to da iščemo v romanih mirnega opori- naj umaknile igri '. domišljali in sie pomaknile r.a področje tra 1" ~ega. Tudi z-a groteskne romane govori na 1 čas preveč resjn in prekrvav jez k. Pvisribnj znači'na e kriza pusto'ovrfcega rjmana glede na samo dejetvo. da danes prav civiliziran svet. k', sie j« prej fem'kal pustolovstvu, na:čisteje vtelea nevarno in neposredno doži 'j jiče življenje, medtem ko je življenje v pri gozdu na širokem mor u ali v drug h natum'h oko'1 "-'.nah. v današnjih očeh že prava 'dila! Seveda pa ne smemo pri tem ča n odmora, ne sme pomeniti ubega iz j pozabiti, da je vojna s svojimi trenutnimi sveta ali strahopetnega um'ka iz re&r i'nosti. Zaradi tega je. pravi pi&ec. d;>ba tako imm novanega pe'ho'orkega romana, v katerem refleks vnost zmerom nrevhduje nad dejanjem. za nas nrn''a »Kaj nam je danes do raznih p Vi '.oških pogojev za nekatere ž;v-1 enj' k e vtuacje tako imenovanih polovičnih junakov kakor so nam i;h op'jsovali Thomas Mann. Stefan in Arnold Zweit Robert Mtwil :n drugi, pisatelji, ki so močno ftali pod vjrfi-vom zapadne literature? Ostra loč-tev ki je nastopa že I. 1933 nasproti literaturi te vrste, je poslala z drugo svetovno vojno dokončna in nenrek';cna. Občutek obveznosti človeškega dejanja, brezpogojnost v življenju frontnega vojaka ogrožan obsto' milijonov, ki vsak dan zro smrti v obraz, ves ta novi ž>vljenjskl »•ifem je 5rru dejavnega človeka zopet priboril njegovo staro mesto v nemškem slovstvu. Vedeti hočemo kako * človek nagega časa zadrži v tem ali onem po'ozaju. ki mu ga je na'ožila usoda »n ki ga mora obvladat'.. S tem pa. da noudarjamo nrev'adovanje de-iania v škodo č^h or>:sr,v dušvnega stan »a. nočemo reči dn k-»kor koli notrebu emo iiv-"ne*i drazi'a razn h s*nza(.iona'n'h romanov Kaj nam ie danes mar ra r nrne s tehničnimi utopijami, ko je tehnika obvladala v«o , življenjsko TeM^čnost ,n #''eč prckos?a našo j predvojno fantazijo? Take reči so »e te zdav i vški ^jemen pojav, ne Da traino stanje, in da pr dejo sipet drugi časi. ko bo svet ki je prše! zda i s tira. postavljen na pravo mesto Vsekako pa ne bomo smeli v nemškem romanu prfiodnosti pogrešati humorja. Piže. kakšno vrsto blaga prodajajo v tr goy'ni. V m im "h m *e v nrvifi rofnib 'et lf si mogel po "zl-.žbenih ->^n h Vn;'"arne pre e' .Intj stanja literature Tega pa danej qc onemogočajo samo zman «ana izložbena okna. Omejen j kniižna proizv» dnja m z druge straT ni naraslo povpraševanje po kniiiah sta dodobra odb.li kon'ce valoviti črti ki je ^pTei označevala uspeh posameznih s'ovstvenlh zvrsif pr>samezn h n'sateüev in poetliri1! knj g Razloček med vekkimi in zmernmi uspeh, dandanes ni več viden, zakaj dvli»anje posameznih črt se nujno zaustavlja tam. k er je vojna poteoni'a svojo črto Skoraj m mogoče več slutiti, kako visoko bi 'ahko šla črta uspeha posamezne knj:ge Samo prodajalka v knjigami utegne doVti prb'ižen pojem o tem sodeč po povpraševanju o določenih knjižnih novostih. Po sodbi knl^ami^kega osebia n' bilo v tem letu važnejš-lh razlik v Dr mer s po'oza-em prej'^ijega leta Kvečjemu v tem. ($3 so 'etos še bolj povpraševal» no knjigah m kn;iž-n;h zvrsteh, ki v> jih nrej'Tre leto najpogosteje zahtevali. Za nemško k'aslfno s<'ov«tvo se ljudje prav nul'.jo Vsak hoče dobit kaj Goetheja Schlier ja ali K'esta Tudi hriko zahteva!o t^ko kakor nfcdar prej Hölderl na Mrrikeja. Rilceja — toda takm ze'jam je mogoče ugoditi le v redkih primerih Knjigarne so pogosto skrbno evakuirale prav na£-nnmembnei?e blago svojh antikvaratov Seseda se zafreva tud- noveisa ''terahira. vendar se stranka komaj *e drzne ncvpra?ati po Rindino lepo divjačine polno lovišče, kjer smo preživeli toliko srečnih uric. Dragi Bogdan! Vemo, da si tiho in Skromno praznoval svoj življenjski prazftik v domačem krogu Tvoje zveste ženke Milene in hčerkic Na ne in Bogdane. Se bolj skromne in tihe naj bodo tucfi naše čestitke in želje, ki jih povedo tele vrstice: Radi praznovali Tvoj bi jubilej tam, kjer slavili več smo jih doslej: v prijetni naši lovski sobi, med griči-holmi, kot se to spodobi. A tega zdaj nam ne dopušča vojna, zato pozneje mera slavja bodi dvojna. Le ne straši petih križev se preveč, ostanj trden in ne ukloni pleč, da zdrav, krepak kot mlad fantič boš šel lovit na T'hovSki grič. Prijatelji aeaesstHäiiää G. Ftirtmfiller: 19 Kipec princese htmrr Roman »To pot ste se korenito ušteli, Halbing, ko ste trdili, da ni Viljem Nordmann v nikaki zvezi z Rothejevo zadevo,« je Urban Zvrnil. »Teh misij sem še vedno. Kaj se Je zgodilo. Urban, da tako govorite?« Urban se je naslonil na stolu nazaj m z. dobrodušno prevzetnostjo pogledal HeJ-binga. »Pravkar smo dobili poročilo, da so našli Dirka Sven sena umorjenega na njegovem stanovanju v Monakovem. Ali vam je znano, da «ta bi.a Nordmann üi Sven-sen zaradi denarnih nesoglasij huda sovražnika?« Helbing je prikimaj. »Čital sem izpovedbe. Id »o vam jih podali razni Nordmannovi in Svensen^vi znanci Baje je bil med njima tudi hud prepir zandi Lirelote Falk--e>-leve. Tudi izpovedba Nordmannovega hišnika mi je znana — da je Nordmann odootova] v Mo-Iiakovo. A tegale —tega nisem pričakoval, da Nordmann ne bi bil umoril samo Rothe-ja, ampak tudi Svenseoa. To mi Se ne gre v glavo.« Urban ^ jg naslonil oaza}. predložila veliki narodni skupščini tozadevni osnutek. Ljudsko štetje se bo vršilo meseca oktobra. V Turčiji se vrše ljudska štetja vsakih 5 let. Zadnje se je vršilo leta 1940., tedaj so našteli okrog 18 milijonov prebivalcev. Glavna poslovalnica Sousine pomoči za nakupovanje cbiačil» obutve, perila, posteljnine itd. je v Gradišču št. i, nasproti dramskega gledališča. Zakaj Vam leže stare obleke, čevlji in podobno brez haska v omarah? Prodajte jih nakupovalnici Socialne pomoči! * Posrečena operacija na srčni mišici. Kodanjski zdravnik dr. Kjaer je izvršil na neki 24 letni ženski nenavadno operacijo. Posežek je bil potreben zaradi bolezni, ki se konča v 50o/0 obolelosti s smrtjo. Ope-riranka je namreč imela zraščene tako zvane »srčne lističe«, zaradi katerih srce ni normalno utripalo. Ta bolezen je povzročala pri pacijentk- tudi naduho ln druge mučne položaje. Dr. Kjaer je izvršil operativni posežek po metodi nemškega specialista za sične bcdeznl prof. von Schmiedena. * Škandal v angleškem vojnem gospodarstvu. Kakor javlja londonski list »Times«, je odkril angleški odbor za preiskavo pri javnih delih ogromen škandal v angleškem vojnem gospodarstvu. Židovskemu lordu Meichottu se Je posrečilo, da je zasedel vse vplivne ključne postojanke v angleškem municijskem ministrstvu ter izrablja ta položaj v lastno korist. * Ognjeniki na Kamčatki bruhajo. Kakor javlja agencija »Tass« iz Petropavlov-ska, je pričel na polotoku Kamčatki delovati razen malega vulkana Ključevskaja Šopka tudi vulkan Siveluč, ki je približno 80 km oddaljen od prvega. Z obronkov vulkana Siveluča se vali gost val lave v dolino. u— Nov grob. Danes, v sredo S. januarja, je v Ljubljani umrl uradnik državnih železnic v prkoju g. F r a n c Sila. Za njim žalujejo sin Edmund In snaha Julija, sestra Uršula in številno Irugo sorodstvo. Pokopali ga bodo v petek 5. t. m. ob 8.S0 iz kapele sv. Frančiška na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. Pokojniku blag spcimin, žalujočim naše iskreno so-žalje! u— Poročila sta se 28. dec. v Fran^gk-an- ski cerkvi g. Vladimir Cerčak, priv. uradnik in gdč. Nada Supan, stud. med. Ob 1" sreče! u— Promocija. Na Hrvatski pfconomsko-komerciafini visoki šoli v Zagrebu je te dni promovirala za inženirja e^o-omije gdč. Majda Baloh iz Ljubljane. Cesti'amo! u— Sv. Trije kralji nabirajo. Kakor druga leta so se v preteklih dneh pojavile na ljubljanskih ulicah skupine cibok, predstavljajoče svete Tri kralje. Primerno oblečeni in našmtnkani hodijo otroci od grstilne do gostilne, obiskujejo trgovine in nekatera zasebna stanovanja. Pojejo priložnostne božične pesmi in voščijo ljudem srečno novo leto. Povsod jih nagraUjo s kakšno liro. Letos je teh triikraljevskih skupin znatno manj kakor prejšnja leta. Svoje delo morajo opraviti še pri svetlem ker se mnogi lokali hitreje zahirajo kakor druga. lea. Tudi zaradi policijske ure se morajo bolj zg'daj vračati domov. u— Elektrotehniški vestnik, glasilo Združenja industrijcev in obrtnikov za Ljubljansko pokrajino, odsek za obrtnštvo v Ljubljani, nam je pravkar poslal svojo zaključno trojno številko letnika 1941. Zadnja številka ima nasTeclnjo vsebino: dr. inž. Roman Poniž: Odnos maksimalne temperature do izgub suhega transformatorja v stacionarnem stanju; inž. Radivoj Pož°_ nel: Velenapetostl; inž. Dušan Krapež: Električna oprema ln instalacija motornih voz na istosmerni tek; inž. Rifcard S*ver: Kaj mora elektrotehnik vedeti o obratih, ogroženih z eksplozijo? Zaključno sledijo ocene srok^vnih knjig ln vesti iz združenja. u— Na živilskem trgu se gospodinje dan za dnem zanimajo najbolj za kislo zelje in kislo repo, ker pač zeleniave in sočlvja trg sedaj več n« nudi. Ob tržnih dneh je zanimanje za repo in zelje še večje kakor ob navadnih dneh. Kakor kažejo čak^če skupine, Ima zelje več ljubiteljic kakor repa. Gospodinjam, k; so navajene hoditi na živilski trg po repo in zelje samo ob tržnih dnevih, svetujemo, da poskusijo enkrat cb'skati trg tudi ob delavnikih. Mo^da jim bo uspeäo n*kup*ti si kisle repe in kislega zelja lažje kakor cfo tržnih dneh. Drugih dobrot, razen čebule na živilske nakaznice, danes na trgu ni bik>. u— Nenavadno donoft^a čonfea. V »Jutru« od 30. decembra 1. 1. srno med ljubljanskimi vestmi sporočili čltateljem, da živi v Ljubljani kokoš, ki je od februarja do decembra »baje« znesla 201 jajce. Cltatelj našega lista, ki ne želi biti imenovan, nam k tej vesti sporoča, da je srečen lastmk kokc§t mešane pamie j čopke«, ki mu je od 1. januarja do SI. decembra lanskega leta znesla kar 253 jajc. Poleg tega je čopka v tej dobi valila piščanca, vse izvalila in odgojila ter Se naprej nese jajca. Ko sporočamo našim črt «tel '«n to vest, želimo siečnerou lastniku čopke tudi i ▼ novem letu, da bi mu kokoška letos nesla vsaj tako pridno kakor lani. u— Drž. tehniška srednja šola v Ljubljani. Pouk za L in IL letnika arh.-giacLbe-nega stroj, in elaktrotehn. odseka se bo pričel v četrtek, dne 11. januarja tLv poslopju Uršuiinskih šol Prijavljeni učenci se zbero navedenega dne pred Uršu tnskim poslopjem v Sufcičevi uici in sicer učenci I. letnikov v četrtek, dne 11. januarja ob M, 14. uro ter učenca II. letnikov stega dne ob V* 8. viri. Naknadne prijave za vpis sa sprejemajo do 8. januarja t. I med 9. in 10. uro v direcijski pisarni (Gorupova ul. št 10/L nadstropje). u— Učite se strojepisja» Novi tečaji pričenjajo 4., 5. in 7. januarja. — Praktično zrra'ce iz Borovnice je darovala gospa Fe-dmcnia Majaron iz Ljubljane 200 lir bo'nim otroikcm o'roš\e bolnišnice v Ljubljani. BTagi dobrotnici iskrena zahvala. u— Društvu slepih s t darovali ?o5o ci blagopok. gdč. Majaron Jožice 610 ir namesto cvctja na njen grob. Tudi v imenu podpiranih najsrčnejša hvala! u— Neimenovana gospa daruje 100 lir za Društvo s'epih. u— Redni pouk na srednjih in os.'elih šolah uspešno dopoInju;eio tukajS*- j.? odi č-no organizirane specijalne instruk ij? vseh predmetov in tujih jezikov za nižje- in višješolce. Zakurjone učilnice. Vpisovanje do 10. januarja. Informacije, prosp ki i: SprH'n'-oe instmkc'je. Kongresni trg 2. u— Nesreče. Herman Vrenjak, 41 letni delavec ivz Ljubljane, je padel pri karam-bolu s kolesom in si zlomil levo nogo. — Majda Ziherlcva, 11 letna delavčeva hči iz Ljubljane, je padla na poledici in si zlomila desno ramo. — Gizelo Cerjakov.o. 50-letno zasebnico iz Ljubljane, je podrl na Marijinem trgu neki avto in £ prizadejal, poškodbe po vsem životu. — Stanislav Bc-bič, 15 leni delavčev sin lz Ljubljane Si je pri padcu zlomil levico. Vsi ponesrečenci so ne zatekli po zdravniško pomoč v splošno bolnišnico. a— FORMICOT P AS TILE ZA DEZIN-FraCIJO UST IN GRLA dobite v lekarnah. Danes, ko je stiska za obleko in obutev, ne «me ostati nobena taka stvar neizrabljena. Ce jih sami ne rabite, prodaji« jib nakupovalnici Socialne pome?» Nakupovalnica Socialne pomoči kupuje stara oblačila, obutev, perilo, posl-tjj.i no itd. po dnevni ceni. u— Mizarstvu Škafar Fran, Rimski 16 je ukraden nov gonilni jeimsn 450 X 10 cm. Kdor ga izsledi, prejme 1000 tfr naör:d-\ Pred nakupom se svari. u— Srrdnješrlce-ke, ki se želijo izvežba'i v strojepisju opozarjamo na nove tečaji, ki pričenjajo po Novem etu 4., 5. >n 7. januarja. Praktično znanje, vsak >mur kor srt— no. — Učne ure dogovorno po ža j;. — Informacije dnevno, prosr e-eti: T govs o učipišče »Christofov učni zavod«, D oža. jr'nc^.'e in hčere ter druge sorodnike v Beljaku n C »lovcu S štafer^cfgii Zaključno *borov7*»i?e okrfžaega wT-«tva v BrežiraH. V okrcžccra lcmu v Brežicah so imeli nedevn:' zaključno zioro-vanje za 1. 1944. Okrežnl \*erko v Gradcu v pojesti popolnih du§evn*h in telesnih sil svoj 90. rojr^rv: din. C.'o tej priliki je prejela tudi čestitko iz Fühierjeve pisarne. Tr*"S.|«ti ofek se je zakonce- ma Sc'ierman v Sinnersdorf!» na Štajerskem. Ker imata zakonca > od prej 12 otr"k moškega spola, sta aS močno zaželela leklice, in res. ta želja se jima je z rojstvom trinafsteara otroka izpolnila. Umrl je n^mr^f'Miec drž. žeL Fr«nc Leskovar. Pokopali so ga dne 23. decembra na centralnem pokonali^ču v Gradcu. Za pcVojnikom žaluje žena e trenn otroci. s Trsta Ve;i!:o zalego kofuhcv je od1 iji tri ška policija v sianovt*iju zasebn ee M. De. id-^ na Garibaidijevem :rgu 11. K-iuiii so b>li zaplenjeni. Vre>üni so uku i f',C(X).000 i-". Ra:cen t«ga ss je i.kaza o da j® «jcl* De-videjeva prenočišče skupini ko.nun stav in j ročila v slovenščin'; 12.45—14.00: Salonslü Židov. Nameravata hs ie pr sol ti v Grčija, j orkester vodi A. Dermeij; 14.00—14.1o: Po-Namost» tega te je p.e eiiiia v tri nke zz- i ^^ v nemščini; 14.15-15.00: Prenos DRŽAVNO GLEDALIŠČE Oi EP.A Četrtek, 4. jan. ob 16.30 dramska predstava: Poslednji mož. Red B. Petek. 5. jan. ob 15.30 dramska preds'ava; Življenje je le-o. Red C. Sobota, 6. jan. ob ~ "0: Princeska in zmaj. Operna rnlaol _sl;a predsiava. Obisk Božička. Izven. Cene od 80 lir. — Ob 18.: Poslednji mož. Dramska predstava. Izven. Četne od 40 lir navzdod. d F. Ks. Svobofa: »Poslednji mož«. Veseloigra v treh dejanjih. Pobjovenil F. Gove-kar. Oßebe: Petelin, hišni p-.«cstnik-Cesar, Patčlinika-Ntbocka, Helena, Zd.nka in Jaroslav-Razbergerjeva, V. Juvanova in Verdonilk, dr. Odbenščck-DTonovec, inž. Sodar-Nakerst, Tocičl-.a Kavčič, gim: azij-stka-Svetelova, Barica, .slu/jk nja pri Fece-'inovin-Mai:ovreva. Vojaik-Ra^tresen. — Režiser, prof. Šest. tajniška skupina Jadransko Primorje RADIO LJUBLJANA ČETRTEK, 4. JANUARJA 7.00 -7.10: Poroč la v nemščini; 7.10—9.: Jutranji koncert; vmes: 7.30—7.40: Poročila v slovenščini; 9.00- 9.10: Poročila v nemščini; 12.00 -12.30: Napoved sporeda, nato: Opoldanski koncert; 12.30—12.45: Poročila v nemščini, poročilo o položajo in po- pore. V Ilirski Bistrici kftfe ki.jütttmo ži-.-ljenje >ep napredek. Odrski kr■ ržeL »B s. toe« je vprizoril za božične pra^n ke bo/ čiri mi-sterij j-HerirJk, gobavi vi'ez«. Obe pr d-3ta-,i na prvi in drugi bwični praznik st3 imeli z-Mo lop u p-h. Na Kr^O^'O vprlzori omenjeni burko »Stan grehi*. Mrfvcc v rtanovanjn. Nentčom« je umrl 50-iletni Jcžef Zafrea iz ulice na ve- ter 124. Nešli eo ga mrt\e£a v st »nju. Zadela ga je «cčna kvsp. iz %r*r?tr. GorišlU potrognüd prejmejo tv> kg iiža na odrezke 21 do 31 iivi'ske nakr.^:1 e za te-l'.oči mesec, trdega sira na odreže;» 32, konzervirani paradižnik pa na odro&ek 71. Količina je označena na trgovskem wznainu. Razdeljevala se bo tudi sadna mezga v običajni količini, ki se bo delila v dvakratnih osrednjega ner.iškega sporeda: Od dveh do treh — šare meh; 15.00—17.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda; 17.—17.15: Poročila v nemščini in slovenščini; 17.15— 18.00: Živahni ritmi; 18.00—1815: Glas slovenskega Domobran?tva; 18.15 — 18.45: Drobna pesem; 18.45—19.00: »Narodopisno predavanje«, dr. Fran Kotnik: O ljudskem zdravilstvu; 19.00--19.30: Na harmoniko Igra Jenčič Anton; 19.30—19 45: Poročila t slovenščini; 19.45—20.00: Aktualno predavanje (prenos); 20.00—20.15: Poročila v nemščini; 20.15—21.00: Noč le ni samo za speinje; 21.00—22.00: Večerni koncert, rz.-d jski orkester vodi D. M. Šijanec; 22.00— 22.15: Poročila v nemščini in napoved sporeda: 22.15—24.00: Prenos osrednjega nemškega sporeda: Glasba pred polnočjo. Spesni t?jnjfno se ks-es^^rcscsv, ü&sulmQ za 2 sss&ks- M, JM18 »Nihče drugi ni »tori'ec kakoT Viljem Nordmann. Na svojem begu je ho;eg opraviti še s Svensancm m ga je teijal za dninar, ki mu ga je ta dolgoval kot dediču po <^čelu. Veriga dokazov mi je J strnjeno pred očmi--ob kritični uri je stopil v hišo, kjer je Svsnaen stanoval. Hišnik ga je — kakor izhaja iz pr šn]e za zasledovanje — nedvomno opi-®i Tvdi je zapustil na kraju dejanja svoj klobuk z vtisnjeno značko ,Vilj. NOrdrr.arm'.« »To še davno ni dokce krivde,« je opo- je v svoje začudenje dobil stanovanjska vrata odprta. Ko se ni na njegove klice Sven^enu nihče o^aßil, je stopil v stanovanje, ki je bilo deloma ra «ve 1 eno. Sven5er.a mu ni bi o treba do'go i kati. Leža^ je v dnevni s-toi na prep ogi. Desno stran gilave je imej razbito s težkim, topim predmetom, Sven^en je bil mrtev.« i Nočni ekspresmi vlak je po nalogu kriminalnega svetnika dr. Wiek «.ribe ga od-, ., . , . . . . . . . , „i peljal Helbinga in Urbana v Mor>akovo, rekei Helbmg, ki mu je ze kri udi jala v j da bi s p^^o tamkajšnje pr.lic je aku-glavo. »Svensen je u'egni.1 dobiti po Nord- ^ ^ kivevo dejanje in priti m an novem odhodu k»K drug obr-^k, morda je v tem iskati storilca. Klobuk je nemara pozabil po razjarjeni piereki s Svense-nom.« Urbanu se j« zabliskalo v očeh. >Ne, Helbing, to pot se korenito motife --Hišnik je videj Normanna, ko je šel k Svensenu, in komaj deset minut kasneje je spet prišel po etopnirah. prepaden in bled kakor zid. Mož, ki je Nordma^novo čudno vedenje zbudilo njegovo ^OKor-os4. ga ie vprašal, ali se je kaj zgodilo, toda čudak je odgovorij nekaj nerazumljivega in «dirjaj v noč, kakor da bi mu bH p kel za petam/i.« »In kaj potem?« je s nagrbančenlm 6e-l«m vprašal Helbing. »Hižnik je šel sev«da aeuiegoraa gor in šala pojainiti kivevo dejanje in priti Nordmarnu na sled. Heinz Urban se je bil v spalnem oddelku zficžno uredi.!. Odloži] je knjigo, ki jo je nekaj ča^a čital, in ei prižgal cig;re;<\ Delo, ki ju je čakalo na cilju ootovenja, se mu niV.akor ni zdelo tako zapleteno in zamotano kakor Wemerju Helbingu. Urban je bil docela prepričan, da Nordm m ni umoril »amo Dirka S ver sena. ampak tudi Valetina Rothej«. Po Urb novih mislih je bij No-dmann Rotheja ustreli, ker mu ni hote{ dati velike vsote, ki jo je najbrže zahteval od njega, in Svensen j« bü moral dati življenje, ker ni p*ač«l denarja, ki ga je doigovaJ Nordmannovi rodbini »Dajte, Helbing, p°Wlte ie «pet,« >e za- Jcldcai tovarišu, ki je negibno etaj pri ojenu in strm?! v noč, razjrimjajočo se ob progi kakor črna rjuha. »Nič pametne švga ne morete storiti. Rad prizram. da ste lokr.-t hudo razočarsni in ne t-:žko odpoveste svoji posebni teoriji. V-ndar — bod te vese'i in zahvalite Boga, če ?e bo dal su.aj gladko pojasniti. Sej imate dovolj dri'gib po-sdov, da lahko pokažete, kaj znate.« Helbingovi prsti so živčno bobnali po šipi. »Ne verjamem vaši teoriji--ne, Urban, ne verjamem ji!« Urban se je vzravnal iz zložne lege in se j obrniJ proti tovarišu. »Pa boste morali verjeti, Helbing — stvar je jasna kakor beli dan.« »Ako naj verjamem, d« ima Nordmann Rothejevo življenje na vasti, tedaj je treba najprej ugotoviti, kdo je bil neznanec, ki je obisk ij Rotheja kratko pred njeg m z nestrpnim glasom odvmii, »N« pozabite tudi, kaj se je kasneje pokazalo: da je Schmitt nekatere stvari napak izpovedal. Nič ni razumi j i ve jše. kakor da ie v poltemi na stopnicah imel No;dnranna za večjega, nego je v resnici.« Werner He'bing je jel hoditi po ozkem odde.ku sem ter tja. »Ste se mar odvadili logično misliti, Urban, kaj? Prav res, da vas vee ne razumem! Ste pozabili, kakšne ba ve so b li lasje? Ni>rdmann je rjavolas — zamenja', a e svetlimi črnimi iaami je torej povsem izključena.« »To je resnica, Helbing.« je Urb^n prizna'. »A vendar vam svetujem, da slugo ša enkrat zaslišite Opozori e ga na važn fit te trditve. S tem dosežete. da -si bo divtgo izpoved bo korenito premisli.]. Razen pa je gospa Rothejeva večkx»t poudarila, da se na moža m zane?ti.« »Urban —« je p-reditev te vrste, kar najbo j utemeljuje, zakaj vsa «'avni de! donrači tekmovalce^ še ni na-stopii zadostno pripravljen Nekaj trcn nga ;e imca sa to pno turn'reko preizkušnjo sam< pešč» i znanih Korotancev ki im je relativno požela manj vidnejš h uspehov od domačih tekmecev .7 vr>t 2SK Hermesa saj je najmočnejši prodstavn'k slednjega Du.šan Bogataj zasedel prvo mesto kot poedfnec v skupni A in Bo;"»:- kot poedinec v skupini B razen tega pa c prvi -kupno z Bedcnkovo zinagai tud mod neš.)nun par», medtem ko so se moral" Korotanci zadovoljiti z enakim, položaj, samo v konkurenci moštev (z en 'm samim nasr»1 ot~ ni'- m) da! ie \ turnirju mo -k h parov (?, Bra-deškom m Potočnikom) ter v obeh jurnn^k h konkurenca h (po zaVugi 1 zbornega Podnbn-ka) Etv> z m'2n. m scer v damskem tekmovanju. 90 si da'i domačini odnest na Jesenice s prvim mestom Urhnrjeve k je prejela za nagrado krascTi dežnJc darilo tv Predali? & Koib Seveda ie tukai treba vzet-, v poytev tudi to da s« bil» Hermežsm nn tem »svoiem« turnirju zastopanj mnogo številne e (37:91 ti je vse breme konkurence na stran' Korotana ležal' pač na ramenih stebra njegove ekipi Bra-ds'ka m e nekoliko druffh Izredno \ e > o je bilo na tem turnirju navzočih tudi neorganiziranih i'-a'cev (19) kar pomeni, da ima b='a žog ca sr/oje aktivne pristaše — in celo prav dobre — tudH izven klrb fcih otfrrrč. kar daje klubom dobrodošlo priložnost, da '.i: čimprej privabijo v svoj krog. Za red disciplino Ko smo že pri obeh tabor »h k i sta s1 bila na te .1 turnirju prav za prav c-iina nasprotni':! n »najb"4: v laseh« (Hermes :n Korotan), ne .re;no opustit: kratkega prisrtavka na ri-čvn športne d» c pline n tovariškega vedenja «p - -h. ki smo i:ma s s'«be stran» bili večkrat priče med potekom tega tekmovanja Iz tega pog'avji zaslužijo nemilo prain igralci Koro-f..mv !:i --o ob raznih priložnostib — s> sabotira« : r.'7n:b od-! "itev vod=it"a. kr*tfz»r"njem sodniških odloč^ev n tudi z javim omalovaževanjem š:>.----i'i tekmecev in vzklikanjem na račun prireditelja — vzfcu ali vtis skrajno ne-«'. i,,:n«rane šno«tne skupinice brez vsakega srni za g'»-blji namen :n pomen vsakega na vi-:?z -e tako ."kromnega športnega nastopa. Sa ne gre zanartne dogedke vc!'ke<*a kova toda prav za t ■ m-- rn > da bi morali izvajajoči prj svojih ;av:i h nnstopVb bo'i spoštovati sleherno šn >rtnc pm-i'o in dajat- vsaki faz» tekmovanja čim resne'ši " i'ez Prav tako ja'ovo je tudi za^ovarjanie takih pr'zorov r. »ncHcntov s icavanjem na -izredne čas? in razmere, kajti kr "nort goj: danes, mora pri vi športnik ostati trdi 7.čaj ne g'ede na vse. kar ga obdaja, m prav z..to ker ti časi zahtevajo še več trdne volj- 'n sgmožatajevanja kakor navadni Pravi \zor s te stran» so b'b gotovo jeseniški gostje! C glzvn'h Igrak'h tega hirtrrja se v splošnem .še ne da povedati m~ '-go, saj so se to pot kakor rečeno predstav. j prv:č pr. bolj ali manj kratkih pripravah in tak- so stori'» pač kar so storiti mogli Izre no ugr.ja! je to pot glavni zmagovalec Bogataj, ki se mu je sicer poznalo, da že ni d:/volj vežbal. bil pa je vendar tehn-čno na vi »u n nenadlcri jiv posebno v obrambi Izvrsten je njegov refleks kakoT tudi prehod >z obrambe v napad kar mu s/;oraj vse'e prinaša odločene točke. Zelo siguren ie bi! drugo plasiran Bra deško, ki je v fnalni 'gri proti zmagovalcu že vodil v odlečinem setu z 20 . 18 pa je igro vendar izgubi'. Nekaj mu štejemo v s!?bo: ko ie pri stanju 19 : 17 v lastno kon ' zdrsn»' njegov nasprotnik na tia. bi bil moral ustaviti gro ne pa poslati ne-ubr-.n!'"' o žogo na mizo D :-scči točko proti n.ispiotni'-:u. k se ne more bran'h, ni viteško in n» športno! Gabrov Sek je zaigral zelo lepo in bi bi skoraj poskrbel za presenečenje v ign z Brade-kom Božič ie bil dovolj v f rmi \endar to ne velja za drugi dan turnirja. Med ostalimi so se prerinili v ospredje D e r g a n c. B 1 a ž > č Medved ic še nekateri. ki ni jim je predčasno zmanjkalo si! ali sreče za končne u'pehe Med mo'k'mi rar: je prišla čisto nepričakovano zmaga Završnika ;n Vovka nad dvoiteo Bogataj - Scagnetti. saj sta oba premagana ves čas dobivala igro za igro, toda prav v tej partiji je uresniči o staro pravilo o okrog!» žog' n končni zmag', kadar ie partije konec Med mešanim' pari sta se prav teko postavila Završnik 'n Mesarjeva z Jesenic katerima ni manjkale mnogo, di b» b»la opravila z Platojem n Bcdenkovo ter zasedla prvo m«:s'o Partijo je reš'la samo izredna Boga trjeva mirnost. Med damami je razen tehnrnc dobre zroa-gova'ke U r b a r j e v e ugajala tudi drugo-p'a 1 an.i Hermc/anka Bedcnkova n njena klub ka tovan'ica Muč'čeva medtem ko sita sc zmed Jeseničank pokazali v mnog obetajoč» iuči še FcrjanoVa in Rostohar e.a. Med m aišo generp.c:jo je pnnovmo opozori! nase mal' Podobnik iz vrst Korotana. ki je dosr-ge! svoj življenjski uspeh v dobljenem dvoboju proti d°.'eč bolj '-zku"enemu Žgajnar-ju -n za-^del dngo me**o tud» v kategorija B "azm tegg pa pobn! =e obe prv- mesti v obeh junir>rsk:h konkurencah Dečko je komaj 16 'et st»r n ie /a sv>ijo dobo gotovo izreden ta'ent Izm^d hermežan^kf mladme je najbolj ugajal Tu ar dobra pa sta b.a tudi Bajt m B-p-eli S ika o človeškem materialu s tega tunvrja na katerem ni biio mč mani kakor 70 tekmo-va'cev ie tore? nad vse zadovolj'va tako dn h» naš-' »ab'e ren.'k) igrale z dobro voljo in požrtvovalnostjo eto« kar ahkr, poskrbel: za dovolj živahno sezono v Ljubljani ln kdo prav i->. b- ne m .'g! wrož:t> zanimanja zase tud» v 't'- h krogih kako« ie to bilo že pred d-cma letoma, ko so bili samo tisri ki so vso zimo vzdrževal =nortne. vporede in kolikor in kakor se je pač dalo. zakrpali sicer težko iz-polniivo 'iportno praznino med jesenjo in spomladjo? P. S. Kakor nas obveščajo, nameravajo Her- | mežani pri rojiti prihodnje table-ten 1.•■ko tekmo- . vanje v dobnh 14 dnevih m sicer 2u. m 21 j t m 3 povratnim reprezentančnim tekmovanjem med Koigško in Ljubnano kot revanšo za svoječasm nastop Ljubljančanov v Vrbi ob Vrb&kem jezeru kjer so, kakor znano, našu igrači zmagali s 16 :6. Po možnosit bodo prireditelji za ta dvoboj poiskali prostorne šo dvorano, ki bo nudila več prostora igralcem in tudi — gledalcem HALI OGLASI 12 LfuSsSfaiis oDUüLJLJDDcnaüaDmDcanaQjuuuij:: ^ t □ r ^ PRAV SREČNO IN VESELO L □ NOVO LETO r ŽELITA CENJENIM ODJEMALCEM % šv Iti SLAVA l RUŠI 4 € ZBNA JAMA MOSTE, BEŽEN ŠKOVA ULICA ST. 10 c: □□^□□□□□□□□□□□□□nDmn- juuun. □□□□^[^□□□□□□□□□□□ijmuuuLnjLi □ □ □ LJ n d SREČNO NOVO LETO ŽELI Cvetličarna 5,SFLIT" LJUBLJANA Frančiškanska ulica 5 P □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□ÜLj -iirGDODDaDDGDDDGanüDüaaDDDDDa VEČ SREČE V NOVEM LETU! L n □ □ p n □ □ □ □ ! r Priporočamo se še v bodoče za važo cenjeno naklonjenost JGS SALTA 0 CO. želez nina LJUBLJANA Dunajska cesta 9 imn g D ^ Vsem cenjenim gostom želita g □ SREČNO IN ZDRAVO NOVO LETO p H ViaSiti Lss!^ In s^^ega gostilna »Pri dveh ribičih UUBLJANA-ŠISKA, Janševa S DDnmmamonnDaonaaoDaacxrDGi ^□□□□□□□□□□□□□□□LiiJUüüUünaDC''" SREČNO NOVO LETO □ želi svojim cenjenim odjemalcem ^ GAST HA UN NASL. 5 DOLENC SILVA g lzdelovalnica dežnikov in solnčnikov □ LJUBLJANA Prešernova uL 42 □ □ □ LjDmnoDDaaaDDacoDDnDaaoDDCDU: □ n □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem UMBEBTO DELICH veletrgovina z vinom LJUBLJANA Celovška cesta 50 □ □ □ □ □ H □ □ □ □ □ □ P SREČNO NOVO LETO ŽELI šentf sk&bska knj z^ea SVOJIM ČITATELJEM IN ČITATELJICAM "nnnonDnnmnnndDDnnEXicnrxionr1! □ □ □ SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ □ 13 Udu «c* «iiut» plaCa n rmako beMdo L I.M oajnunjši uiesek sa Ct OKlmjC J» L 18.— Z* lenim t» dopisovanj» je plaiatl M fkxKo Dnrd« L t-—. ss »>c druge uelas« L 1._ ca beMKlo. vendar p« plačajo posredovalci L 1-40 t» besedo Nijminjtl «noj *a t« Kila» je L l»^- Im ml oglat treba plačan drt u* pro» raks« t •-««. e» «ai*nje naslon Ui lifre pa L 1- PISARNIŠKA MOČ OBLLKO temno zelena, nov? aa srertnJo po tavo. p-od-.m Oeleds. »e z pr.j'izno^Ci , pi-äkso ter pertoJctotm ^ «f ^ ^ nemščine 150c I a nanosi tev. Ponudbe m o^j oddelek Jutra •Uradnica« B'LANCIST perfekten v vreh * temi h prevzamem bll'.nc n- dela Po ud'op n-. cr-1 -öd. Jutra pod 'B'' n ce«. 1 n □ □ □ želi cenjenim odjemalcem slaščičarna jOBIJEKT" K2saJ2*mrfc LrJUBLJANA Mestni trg 17 C ^□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□CXiOL -rr1 ^nnonDaanncncnnuL IULILBJO,- SREČNO IN VESELO NOVO LETO n želi nakup in prodaja vreč C LJUBLJANA, Galusovo nabrežje S9 Q Telefon št 34-26 k Srečno novo leto 1945 iell DANILO PUC tapetnik LJUBLJANA, Slomškova ulica št. 9 F OCXiDGGunnGnnnnnnrxinnrrLnrinnnr □ F Q L □ VESELO NOVO LETO ZELI - LJ □ lekarna dr. G, F.'gcüS Q LJUBLJANA, nasproti »Nebotičnika« gioaDaanDDaonanDaxiaaL^^ □ SREČNO NOVO LETO ZELI svojim § § cenjenim odjemalcem in prijateljem P § LEKARNA Ü5TAR ° B (PALAČA BATA) imximinHmiaxminiE HI5NO POMOČNICO Sj dobr0 ki.itia 'š emo l'o'tene in marljive ima Jo prednost #redst vit s; of-ebno na 6v Petra ce-fc 7 I. 35325 la ZAND ARMER I SKI dru?i upotojpnec Id rna ve-elje ln *po-obio*t do gospodar* iva. dobi nsdz-nv) slnSbo nfi ■ em posestvu o!iz-j W'Jb ;J.-:ne Ponudbe n, ogl. odd. Jutra pod »S o ben so-pod-r«. 90 la GOSP. POMOČNICO P'p.lmOT lt tri^'-.n'lC. druž ni od-asllh Oseb t*a =l«v v ogl. odd JiitM. 103 la OOSP POMOČVICO ščem w t'ko.1. Ws'rr» ■ ogl odd. Jiitrrv. 130 la O0*P. POMOČNICO •i!1 pcrt-e^nloo an trl-Jrrst teden'ko eV popM drn. spre tm»m ostalo no do-ovrru Nsr'o"' v ogl. odd. Jutra. 1J5 la Ifr^ir FRTT. VA JENKO sorejmem $ 'koj*njo nlsčo &3lon »Weber« — Pijovčevo dVoriSče. 51-44 ZA KRPANI* aosavic m perlU. »prej man starejšo osebo en krat tedensko na dom. Slomškova 31 I. 124-3 UČITELJICO klavirja Zi 2 «rednJeSol It. na dam. ifičem. Ponudbe n» ogl odd Jutra pod *Gla.,ovir«. 134-3 ŠIVILJA gre M vat na dorn. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobra hiin-. 1853 GO J'ER-IB št. 42. prodam Edl r-on Bell-Penkil?«. — v bre^h'bnan stanju, brez t>'o5č. O^le.d med ''r9 do 12 urQ dopo'dne. Na lor v offl. odd Jutro. 110 6 FM ROČNO vložen 1 kom odo r>o-eb no lep.o. prod rim. Naslov v ogl odd Jutra. 113 6 EDINSTVENI ha očni kip. prodam Na siov T ogl. odd. Jutra. 1146 3IVALN' STROJ Singer, lep, «kornj nov. dtmske smufarske hla-fe p-odam. — Niflov ▼ ogl. odd Jutra. 115-6 PRODAM: raamoJevalnl aP^rat — skoraj še nor Og'ed iz prijaznosti pri tvnEtl •Bverest«. Prešernova ul. 44. 117« ŠPORTNE ČEVLJE močne. » polno peto St. 37. Kamenjam za »alonar. Je št. 38. Po'.zve se ßmar. ülnka e 18. frizer 120 6 DFSKE ČEVLJE št. 37 n-zke. sa menjam za št 41 vl»oke ostanek doplačam — Po»zve «e: Smartln-ka 18. fnaer. 121-6 GOJZARJE št 43 ter moSki völnen brez-okavnik. pr-dar ali z. menjam. Krakovski nasip 26 pritličje levo 169 6 TEKAČ vo'na. 8 * 1 35 m pro dom Bolrenk > 25 171 6 DAMSKO DARILO krasno, predam. Redek primerki 55. 172-6 POTOVALNI KOVČEK (ak tovka). naj mode-n«J • Se ob-ike usnjen, pripraven aa «lmvnlka ali pot ulfca. prodam Naslov v ogl. odd. Jutra. 174-6 MOtKo KOLO i dolxo catirunjeno ltall- ' j aiü.ko najraje Bi&noclu _up.m. Mestni urg 10II. rud--tr 3-7 OV£ OÜKJI pre^.tl at> druge odeje, predvojne, kupu:. IV4 nudbe na ogl. odd. Ju Ul ped «Odejo«. 63-7 KLAV liARMONIKO kupim al. vzamem na poodo proU primerni od k dnin:. Ponudbe na o?;, odd Jutr» Po T monika« 60 7 JA2ULKA kup.m aii dam eunena onuabc na ogi. odd. Jutra pod «Krompir« 597 DRSALKE SKLADIŠČE at tekal v centru vza mem v najem Naslov v ngl. odd- Jutra. »4 17 ETAJ5. STANOVANJE ali ceio nadrropje. v me atu. kupim Ponudbe na ROKAVICO volneno, sem Izgubila v torek na Cesti v Rožn^, do':no sli Ce«tl n. Ns grada 80 lir. Trafika Kr či 17837 IZGUBIL ,em sivo iev0 roksvlco n.pa u«nje po Storem. Me tnem trgu Cez uo ogl. oddelek Jutr0 pjd ( mo-tov> pa Miklošičevi »Etai.i« 35309 2t; Dalrri-t,novl ulici do knvtrne Evropi Po Stenega najditelj» pro-f-ia. mj J0 odd« proti nagrad. B. e-ho\ novr 15 U. nadjtr. de jio Fl^rr 161-37 HI SO v centru mest», trgov ek.0 ,:it stanovanjsko ku plm «1» Bamenj >m z po i>escvom. — i onudbe na ogl. oddelek Jutri pod >Bd nstvena prilika«. 35310 2w lil'.O Prevodi, prošnje, prepisi, razmnoževanja. informacije in posredovanja »SERVIS BIKO« SeJenbnr^ova ul. 4, telefon št. 21-09 i U P U J T E "•dlrsc pri naših ' ' C I •—»r» t 1 PROD «M. "-rx/lnorni novo pobi " omaro. posteljo r.'Ido. .«tole ln cpod de' kreüenc* Jurčkov« r^r 101 Barje. 12« 6 | 2 PEr.z PREP' OG: večji, p.-od-.m M,i o^led r fw-wt"4 »Unietn'vt». KO:tid"or?ka 30 123-6 SPALNICO dekliško, usr>dr>o p*o d^-B all zamenjain Naslov v ogl odd Jut^a 131 6 MORKE 9KORNJP. ln čevlje *t 41 žen ke *evlje št 37—38 ter 5 m k">kos preproge prodam Naslov v og!. odd Tu tra. 133 6 PI?»'^ STROl Hi'mke Tde 1 «korr> nm N9 rlov v oz! odd Jutra. 135 6 KAUC raztec-'jiv sko*aJ nrtv prodam. Naslov v og'. odd Jutn Os'«»d med 12,—14 in 18—20 -ro 137« BI.AGO m kavč. prodam Na slov v ogl. odd. J"t-i 138 0 VOLNO eovejoi proda-m a!' zamenjam «« kurivo VpraSat4 Lukež. Mllčtnakega 3 desno 140 6 MOŠKO KOLO prod-m aH zam»nVim «a harmoniko K-*ko"-sM nasip 26, prltlčje. levo 168 6 PRODAM: k-acno Jalc*o:?evo n»Jupodn',1Semu ponud niku. Tudi Jo zamen H za ka4oo aktua'rLo proti vrednost. Dopise na rgl rdd. Jutra pod stika« __173-6 PROTIVREDNOST št. 32 ali 33. kupim all zaioUr-j b:ofc^ do 2 mi- zamenJiT.. Ponudbe na lljona Lr ali tud! p« oddieil. Juira pod celo. kup m Ponudbo »Eisolume« 46-7 n- ogl. odd. Jutra p d C O J/. LR JE »pnlU*. 70 30 it. 38—jö nove ali zelo ' , . .. ^.»r.-r-rjj a- f . dobro ohranjene dakl. rt ID tj/K'? ' 11 * ' f 4ke nizke športne čevlje I ne na ogi. dain za premog. P«Tne 1 pod »S.nger« in žcn.-ke smučarske hlače, za srednjo jwta vo. kup m. Naslov v og! odd Jutra. 43-7 PKErliGUO prwipo tejnik «i! tekač, iupiui. Ponudile na ogi. odd. Juti a poa »Nav.^d na«. 23-7 MOäKO PEULO trlco novp m bbgo za moike »raji«, k,, p m — K^siov v og:. ocid. Ju ua 15 7 KRZNEN PLAŠČ kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod >K-zncn piaič«. 35149 7 IO.ELJ (Altv.iterstuhl) tudi g slabo prevleko, sicer do b-o oluinjen. kupim — Naslov v ogl. odd Ju tra. 13 7 PREiROGO sobno- srednjevellko 3'/a x 4. rabljeno ali novo, kupim. Ponudbe na ogl i odd. Jutr« pjd »Adria« 9-7 SLAMOTIEZNICO in kotel, kupim Hudo vemikova ui 41. 8 7 GLNI (KOC) rjav. Jruptn. Dim same. no. Po zve se v salonu »Julči«. Resljeva s. 8 — od 8. do 9 ure dop. 35326-7 BELO VOLNO čisto. 20—30 dkg, ku p.m. Naslov v ogl odd Juta. 33323-7 MOČEN TRICIKEL dobr0 ohran en, nosil nost 150 do 200 kg. kupim. Kovačlc Anton, pečarstvo. Roža« <1 jllru. 93-7 GLAVO zi no\'eJši t^» Ovalnega »troja »Blnger- kupim. Ponudbe s navedbo ce- 1 odd. Jutra I OPREMLJENI- E031 v st2*»sein ctni^u b*. eno in za dve osebi, odd m proti plačilu v natural: jih. Tofne panudbe na ogi. odd. Jutra pod »Zi otroki c. 125 23 SCBiCO . opicniijeno s poeebr.tm vho-ism, išče go padli na. lonud'oe ni Ociia-^l odd. Jut:a P^>d »Sclidu-i go po čna<. 35 23. SOBO 7.1 dve oit*»1- 1-fem kjer koli. I-o.ten0 pUč.lo. — Ponudbe na ogl. odd odd Jutra pjd -Ssll fii« 49 23 a SOBO najraje v b! žlni Sv. Jo žefa ah T.ba.2 uiion za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inženir«. 4523n MODERNO SOBO s po ebn.ra vb .dom — Liče bo jši situ nn ssm-rkl gos,>cd. srednjih let. v Duk čevem b o;-.u »h okrog pojte, v pritličju ali v prvem nad trepju. pr-ti zameni al', dabrl plači. Ponudbe na c«.!-odd Jutr i pod >Od J 3 Jenup.n.1 1945.. 14 53. C PRT MI.JENO SOEO ftL. to ln m rno. iL&em v bllž ni meščanske šole v Mo6tah. Ponuube m cg!. oddelek Jutra p d »plačam dobro«. 4 23^ OPREMLJENO SOEO po msžnoti 1 p>ebn:-n , vhodom »11 soupor3C0 kuhinje, liče za tak »I a L. , 15. Janmr drž uradn k v ^oosor la hiš«kst iastaikcei Uprava polic je — oddelek iz. protiletalsko zaščito opozarja vse posestnike biš 11a uavetibo o dopo!nitvi predpisov o proti-iflalskj raSciti. ki razširjena na vse mestne prede'e Liub'jane. glede ureditve hiSnh zaklonišč in irvršiUe osiaüh ukrepov hi*re protiletalske rnšfitc, da v danem roku isto izvrfijo. Proti kršiteljem t® r.arer"-e <;e bo *frrTo postopalo KINO UNION Telefon 2_'-21 Roman po<.1eže!?kega zdraraika TAKŠNO JE BTT.O MOTE «mJI^XJE Carl KaddatT., Hansi Knotock, Lenny Marcnbarh Predstave ob 18. in 18. url ne ponf. kup-m Naelov v ogl. odd Jutxi 109-7 ŠPORTNI VO. ICEK predvojni, otroško košaro n prelito oddejo. vse v dobrem stanju, kupim, i Ponudbe na ogl. oddel ' Jutr j pod >st. 54«: 112-7 PURMPO sa kolo. kupim. Ruta/ Bežigrad 19. 119 7 SADJE kupim al izamenja-r.. Naslov v trafiki Kolodvorska 41 176 7 BLAGO plav ko'evar, kupim. — bii^lru vladne p«l iče. Po. nudbe na o?l odd Jutra pod »Vladna p-žačac. 10G 23i 7 . SOBO s posebnim vhodom £če m'.id fant v b!iž.n; kavarne Ta.bor. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod .Točen pl-fn k«. 107 23a PRAZNO SOBO ali delno oproiljeno. t pečjo event. , wupo-a bo štedllnllas, iäie mlad z-konrk; par za februar I -::udbe na 05I. odd. Jutra pod »Sv.a brez otok«. 146 23a KINO SLOGA Telefon 27-30 Krasen film Iz dijaSk h let — njih zabave ln skušnjave ÄIT.ADA SP.CA n.-iralü Hjlhcr^, Ir^rlJ Lut7, Llska Rlalbran Predstave ob 13. in 18 url IUNO MATICA Telefon 22-41 Ljuhavno kriminalna drama USODNO NAKLJUČJE s priljubljeno Lido Baarovo ln Gustavom Fröhlichom Predstave ob: 16. in IS. url (Li -**' >■ T' i 4 .'1 •*■ 1 Tftjfc - v g-! - ^i'ii ■wjri.ij aMfca i al MUF peiÄjan-iki. sem zg'Jblla dne 23. XII. 1944. O«-bo kl Je xogoie istega p^mot^aij vzela v trgo vini njiprjšam. Otc ga vrne proti nagradi Na-slov v ogi. odd. Jutra. 62-37 IZGUBILA SEM Ponudbe na oe-1 oddel. ! krom za pes ti: 0 uro na Jutra p-d > Slika 20 I.« dan sv. Stefan-a na poti 142-7 ^ PražakDve ulice ob GOJ ERIK t progi mimo Ga&iL-kega nove. št 43 in 41 in ne dctni v Zg SiSki. N J-vo moško volneno peri ditelj naj jo cddu p.oti lo. kupim Trgovina po hiSttva »SV/a«, če vi eesta. 145-7 PLA5C kožuhovinast, obro ohra n'en all nov kupim. — Ponudbe n« og4. oddel Jutra pod »Res dober«. 1487 Za «trapacne 'EVLJE ah gojzerje dobro ohra njene ali nove. št 42 ali 44. dam protivrednost. Vprašati Orlov 21. trgovina černič. 150 7 DRSALKE št 22 za čevlje 33 dobre kupim Avfilč. Pre šernova ul. S. 15&7 GAMAŠE ženske kupim. Ponudb» nn ogl odd. Jutra pod »37«. 162 7 KUPIM dobro ohranjene ali no ve damske nizke čevlje št. 38 pol in 39 po!. Ku plm tudi lepo z™ ko obleko si manjšo in ve lilto močno po^t-vo Po nudbe na ogl rdd. Juta pod »Vse dobro oh"« njeno«. 164-7 KOZARCE v obliki keilha kritrtm Naslov T ogl. odd. Jutra. 167 7 TRGOVINO galanterijsko all manu fakturno vzamem v na Jer, ali kupim Prevzem takoj Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Dobro plačam.« 83 17 dobri napadi v Praža-kov, 10 Iglič. 5-37 GOsPOD ki Je v nedeljo prt prvj p->po'.djnsk; predstavi v k.nu Matica pomotom? vzel od biijeterja trl-barvni mo ki šal naj ga vrne v ogi. odd Jutra, kjer dobi svDj izgubljeni dokument 53 37 OSEB. IZKAZNICO ln večjo v oti denarja sem zgubila v p>nede IJok «večer v Igrtiki u!'.. a. — Najditelja p osim, nn vrne oboje prot: na. grsdl na naslov označen na izkaznici aL p.; v ogl. odd Jutra. 95-37 IZGUBILA SEM dokumente a nekaj denarja od mo t do Rakovnika.. Poštenega najditelja prosim naj odda proti dobri nagradi na n >lov Su^m&n. Cts'arje va 30 105 37 IZGUBIL -em usnjeno demo rofc?,. vl s Is ŠEF POKRA JTNSTTE UPRAVE JAVLJA DA JE 2. JANUARJA T. L. UMRL m SVETNHl POKRAJINSKE UPRAVE VESTNEGA URADNIKA IN SODELAVCA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU. LJUBLJANA, DNE 3. JANUARJA 1945. j; i H th JUTRO/DOBRA KNJIGA i 9 Alf § SLOVENSKI NAROD OKTOBER NOVEM3ER 1 P Remigii 2 T Anecli v. 5 9 Terezika 4 C Frančiiek S. 5 P Placid in t. 6 9 Brunon Ct 1 C Vsi svetniki 2 P Verne dule J 8 Viktorin 4 N Karel Bor. 5 P Cah. in Eliz ? 6 T Lenart 7 S Zdenka 8 C Bogomir 9 P Božidar 10 8 Andrei Av. 7 N Marifa, kr. 8 P Brigita 9 T Dionizij 10 9 Franč. Bot. 11 C Nikazij 12 P Maksimilijan U 9 Edvard 11 N Martin ik 12 P Martin, p. 1) T Stanislav K f 14 8 Borislava 11 C Leopold 16 P Jedert 17 8 Greeorij č 14 N Kali«, p. | 11 P Terezija 16 T Hedvika 17 9 Mira 18 C Luka 19 P Peter Alkant 20 9 Feliriian '8 N Hilda 19 P Elizabeta ® 20 T Srečko 21 S Dar M. D 22 C Cecilija 25 P Klemen 24 8 lanez od Kr M N IJHKJI» ® 22 P Kordula 2» T Klolilda 24 9 Rafael 2) C Kriz. in Dat. 76 P Eva ritt 27 8 Sabina C '5 N Katarina d 26 P Konrad f 27 T Vir/silij 28 9 Gregor 29 C Saturnia »0 P Andre» '8 N Simon in J. 29 P Ida. Narci» 50 T Alfonz Rod. 51 9 Volbenk DECEA^.BER 1 S Natalija 2 N Bibiana, d. i P Frančiiek K. 4 T Barbara G 5 S Stol a na 6 C Miklavž 7 P Ambrož R S Br. sp. D. M. 9 N Valerija 10 P Lavr M. B 11 T Hugolia 12 S Altksander U C Lucija ! 4 P Spiridioa la R Kr-stina N A'bina. 4. 17 P Lazar 'S T G radia a 19 S Vlad mu 10 C Evgenij 'I P Toma* » Demetrii 'J N Viktorij«, d. -•4 P Adam in Ev» T Bofi* t S Stefan, «maj. 2i P TaneiEv. ■■8 P Ned. otr. 79 8 Tomaž '0 N naviti M P Silvester JANUAR 1 P Novo leto 2 T M? kari j } S Genovefa 4 C Tit. Angeta 5 P Grozdana 6 S Sv. 3 kralji C 7 N Valentin, ik. 8 P Severin 9 T Juliian 10 S Pavel. p. 11 C Božidar 12 P Erna* 1J 9 Veronik» -.4 N H 'arij, ik. is P Maver I 16 T Marcel 17 9 Ar.ton, p. i« C Priska 19 P Kanal '0 S Boft-aa I N Neži 22 P Vinceat 2» T Alfonr 24 9 Timotej 2? C Ta ti »na 26 P Polikar» 27 » Jane* Zlat. 28 N Tuli ja a. ® 29 P Frančiiek S iO T Martina 9 Janez Bovško FEBRUAR 1 C Ignacij 2 P Svetnica 5 9 Blaž, Oskar MAREC 1 C Albin 2 P Karel i 8 Kurigunda 4 N Andrej. 3c. 5 P Agata € iS T Doroteia 7 S Romuald 8 C laner Mat 9 P Apoloniia 10 S Skolastika : 1 N Deziderii 12 P Zvomn-ir 15 T Pust '4 9 Pepel niča 11 C L:uboslava 6 P Juliiana 17 8 Knstiiaa t N Simeon 19 P Konrad t 20 T Aleksander M 9 Eleonora 22 C Sto' »v. Petra 2* P Peter Dam "4 S Mstna N Valbum P M.t lda 27 T Viktor 28 9 Roman i f- Kazimir 5 P Ev7ebij 6 T Mi.-cslav ? 9 Tomaž A 6 8 C Jaaei od B 9 P FrančiJitaR 10 S 40 muč. 1 N Hera ki.i 12 P Gregorii 15 T Kristina 14 8 Matilda 6 11 C Kienseo 16 P H lam 17 S ledert '.8 N Tiha ned. 19 P S>. k-ief 20 T Aleksandra 4 21 9 Benedikt 22 C Katarina ?? P Viktoriian :4 8 Gabriiel N Cvetna ned. 26 P Emannel 27 T Rupert jf 28 S Janez Kan. 29 C Vel. It.rt-»- 50 P Vel. pet«* 51 P Vel. sob. > a »JUTRO« fit. 2 x 6 Četrtek, 4. L 1945 flovotetne ee&tttße h (Postojne un n uaenunoa1 azcmaia mri SREČNO NOVO LETO SELI gostilna „PR3 POLICAJU" g Bessaneže, dobra jedača ln Se boljäa P pijača H V POSTOJNI B 0} e£}ußCjane Li Ii d unmi a ii iuur □ B otmf g r ' ~ Ljubljana, Tavčarjeva 2 g Biiiiiomnnmmrojanmnrmin nrir ii b ii a nrrirrinnrxinnnnnnnnr SREČNO NOVO LETO ŽELI gostilna pri »T IIOM OST JU« MEDICA, F2LIPOVIČ LJUBLJANA, Cankarjevo nabrežje 5 5__________. žfccmnauLuiJuuumamLJLiLo n on HXOXOIiLRJULUL'aDDaCXIQnnnmDGq R □ □ Milko ia Marija Slamič g □ □ mesarija g 'j LJUBLJANA JegHčcva 10 g 1 ..................... a SREČNO EN USPEHA POLNO NOVO LETO želi vsem cenjenim strankam splošno in strojno mizarstvo Ljubljaisa, Je?as&3va 14 □ □ □ □ □□□□□□□^□□□□□□□□□□□□□□nncigg u Srečno novo leto S želi vsem cenjenim odjemalcem □ □ A. šiiskcvec n&sL K. Soss P LJUBLJANA Frančiškanska 5 □ □ n SREČNO IN VESELO NOVO LETO □ želi vsem svojim cenj. odjemalcem □ EJ5EE EL1GIJ g krznarstvo in izdelovanje čep!c □ g LJUBLJANA Kongresni trg 7 g tU.------------------° SREČNO NOVO LETO ŽELJ CV ETLIC ARN A ŠIMENC PAVEL □ □ □ □ □ i LJUBLJANA □ □ Sv. Petra cesta 20 g □ □ ^□□□□□□□□□□□□□□□UL.LJLJLJLJLJL,: i o SREČNO IN ZADOVOLJNO NOVO g LETO želi vsem eenj. - odjemalcem g ŠIMENC STANKO SV. KRIŽ — paviljon Lesna industrija gradbeno in tesarsko podjetje MARTINEC LJUBLJANA □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Trnovski pristan 20 □ Vam želi srečno ln veselo novo leto □ Telefon št 28-32 H i h ii a b e n m n rnnnrTTTTTmmD^^ «b d ii m a a a b m i i i g SREČNO IN PRIJETNEJŠE NOVO LETO 1945 ŽELI SVOJIM CENJ. GOSTOM TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJO NAKLONJENOST H H HOTEL „PATERNOST" POSTOJNA □uomen n n h lijmamonnon: r n fl a g n h innnrrrirTajLiLJULJJo: nmnnrrrnnnrB-rrTT-O Sne&ao ist veselo NOVO LETO 1945 CTÜ.T SVOJIM CENJENIM GOSTOM TER SE PRIPOROČA ZA NADALJNJO NAKLONJENOST kavama ln hotel „PRI LEVU" ELO GAZZAROLLI • POSTOJNA □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□m ma anm ni y a y m m y n m n a nnrrinnnnnnni n 1111 n rti innnrmnnnnnn.-nnnnr jnnm imm i»i m i b i i ii i b i SREČNO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim odjemalcem JAZBEC JOSIP ŽELEZNIMA, ELEKTRIČNI MATERIJ AL, STEKLO L T. D. POSTOJNA mJUUUUULIl M H B II B B B B B B » h d a SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1945 □ ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM GOSTOM § GOSTILNA „PRI ZUPANU" □ KOVAČ IVAN topla in mrzla jedila ter dobra pijača g V POSTOJNI □□□mDpnoangnnnnnggnnnnm b b a a b h hhtt SREČNO NOVO LETO ŽELI SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM POSTOJNA KUTIN« □□□ijjuumnncro SREČNO NOVO LETO 1945 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem MANUFAKTURA EN PAPIRNICA POSTOJNA nnnnnauuuuuuuuuLJLiti-iL-iiAiJLJLiuui mr JUTRO/ DOBRA KNJIGA 9 41 § SLOVENSKI* NAROD APRIL 1 N' Velik» noč 2 P Vel. poned 3 T R:hard 4 S Iz.dor 5 C Irena ( 6 P Viliem 1 8 Helena s N Aiben ? P Mama Ki 10 T Mehtilda i 1 3 Leon Veliki 12 Č Viktor 9 !} P Ida 14 S (ustin 15 N Helena, kr !6 P Benedikt 17 T Rudolf 18 S Apolonr 19 C Ema '0 P Marcelio S Simeon ' N S"ter ?3 P Voiteb 24 T Jurij 25 8 Marko, ev 26 C Klet in Mar. 27 P Peregrin ^ 28 S Vita! <9 N Robert, op 30 P Katarina MAJ 1 T Filip m Jak 2 S čvgen 5 C Helen» 4 P Fiornan 5 S Irenei C 'S N lanez 7 P Stanislav 8 T Pr n. M. 9 S Gregorij N n C. Vnebohod II P Frančišek ff >2 s Pinkr m t 4 |\ Servacii, 5k 14 P Bonifacij 15 T Zofiia 16 S lanez Nep 17 C Bruno 18 P Alenka » 19 s Feter Cel '() N Bmkoäti H P Bnk. poned 22 T Julija 23 S Deziderii 24 C M D., p. kr 25 P Urban 26 S Filip Neri) '7 N Janez 28 P AvßuStin 29 T Mar. Magd >0 S Ferdinand 1 C Telovo JUNIJ 1 P Radovan 2 8 Evgenu N Klotilda 6 P Frančišek K. T Bonifacij 8 Norbert C Robert P Medard S Primož in F 10 N Marjeta ^ 11 P Barnaba 12 T Janez Fak. 13 S Anton Pad 14 C Bazilii 15 P Vid in tov. 16 8 Jost. Benon 17 N Adolf. 18 P Efrem Sir. 19 T Gervazij. 20 8 Silverij • 21 C Alojzij 22 P Ahacij 23 8 Agripint 24 N Janez Krn. 25 P Vil;em ® 26 T Rudolf 27 S Ladislav 28 C Irenei 29 P Peter in Pavel 3" 8 Spom. sv. P JULIJ 1 N Teobald 2 P Ob.sk. M. D T Lev 8 Urh C Ciril in Met P Izaiia S Vilibald N Elizabeta P Veronika T Amalija 8 Pii, Olga C Moh. in P P Marieta 14 8 Bonaventura 15 N Vladimir 16 P Mar. Karm 17 T Aleš » 18 8 Miroslav 19 C Vincencii P 20 P Elita 21 8 Daniiel '2 N Marija M. 23 P Apolinarr 24 T Kristin« 2i 8 Jakob 26 C Ana 27 P Rudolf 28 8 Viktor '9 N Marta, dev. 30 P Ab d on in S 31 T Ignacij AVGUST 1 S Vezi ap. P. 2 C Porciunkula 3 P Lidiia 4 8 Dominik 5 N Marija S. 6 P Gosp. sprem 7 T Ka;etan 8 8 Ciriiak C 9 C Roman 10 P Lovrenc !1 8 Suzana N Klara, dev. P Kasilan in H Evzebij Vnebovzetje Rok » Emiliia Jelena ■9 N I udovik Tol 20 P Bernard ?1 T Ivana Fr. S 22 8 Timotej 23 C Zdenko « 24 P Jernej 25 8 Ludovik >6 N Cefirin, p 27 P Joief Kal. 28 T Avguštin 29 8 Obgl. J. K 30 C Milka 31 f Rsiko SEPTEMBER I S Ej;idi| > N Scefan, kr. 3 P Doroteja T Rozaliia 8 Lovrencii J. C Cahariis ff P Regina S Roj tvo M. D ) iN Peter KI. 10 P Nikolai T Erna Gvidon Notburga Pov.sv. K 11 T 12 8 13 e 14 P 15 8 Mar. 7 žal 16 N Ljudmila 17 P Lambert •8 T Irena 19 8 lanuarij 20 C Evstahii 21 P Matevi 22 8 Mavricii 23 N Tekla 24 P M D., r. w. 25 T Kamil 26 S Ciprijan 27 C Kozma in D. 28 P Venčesla* C 29 8 Mihael N Hieronim « i i i i. .».«...■ i i . i i i ■■»■... B M »m i i i i i i i i »» i i i i i f i i i ^ i| [ || n SREČNO NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM KAREL DANEU &PECER1JA POSTOJNA it «i n 11 ii 11 11 a 11 i i u i i» i »'TXTnfnnrTTrTTnrrTnrT-Ti mmxm tpnnMnrri » i i « » m « ■ » » m, mi mrm mu mm M 3 »irirTTrTnrrTnrTTTrrTn^^ SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1945 želi vsem svojim cenjenim gostom KAVARNA „CENTRAL" KRISTIJAN DEBEVC POSTOJNA, Vilharjev trg štev. S B B « B B M B B B B B B B OULaJULaJUDODOPr^^ g B B B IL □T b b b b b b b a p b b b b icex o t s a imiinaaamaimnnginnnmi v SREČNO NOVO LETO 1945 2ELI TAVČAR KAREL TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM POSTOJNA II B B B B B B B B B B B B F B IUUI II B B B B » H y B ICOTI Uli II II11 11 il II II H nrTTTrrinniT-TpnrTlDa 1 B B B B B B B rTTTTTnTXPJaaaaDD^^ M lili ll 3 n imnrnrr| SREČNO NOVO LETO 1945 2ELI „DELAVSKA ZADRUGA" MAGACIN 44 POSTOJNA ULB B B B 8 II B B I il B B B B JÜLJJULJULBJULJUUO^XOJOOr.n^ I B I II B I B B B B H I B B B B TmmnriT YIJLJULJU01IQICTIjGDCQ3DD^ LJ SREČNO NOVO LETO! DROGERIJA FEEMEJLIA POSTOJNA B I B » C»l I B B H B B B B ti » I BJJJJUUUUUUUmUUUUL^^ inimmimniHt innrTTnnrrTirpnrrT^ VSEM CENJENIM GOSTOM 2KLI SREČNO IN PRIJETNO NOVO LETO 1945 HOTEL „UNION" - Lojzka Kranjec POSTOJNA — Markanifeva ulica 5 i k B B B B B B B B B B B B B BJ B B B B t! JULlJULULlETTTTinniX^ CD "i"»ii»iiiy rTnnnrTTinnrinrx^ SREČNO NOVO LETO ŽELI CENJENIM ODJEMALCEM PLESNIČAR ALOJZ ELEKTRIČNI MATERIJ AL POSTOJNA □ □ n f n B B B, B B a B M B B ITTTTJUULJLJJUUUJL^ "T B B B B B tt MU H PJDDDDDDDDDDDDDDDDClOIODa^ H r i SREČNO NOVO LETO ŽELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM JOSIP KASTELIC TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM POSTOJNA m 11 nn trm iLjuLAjLiuüULJULiLiLJUL COXO rnrr- n >c v 11.".»*»»"« 1 ^ L« B B B B II H B" HI..U H » n U BJLJÜLJÜLJUDCirOD 11 T« Bi U B B B„B JLJLJLJLJLPIPIKJC SREČNO NOVO LETO 1945 ŽELJ VSEM SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM L. MADRIZ KNJIGARNA IN PAPIRNICA POSTOJNA n B B B B B il B H B B B i II B B B B B B B B B IULJLJmLlüLjULLJGCOia=DÜL^ -■ ■ b t e ii u i u h a a 11 irTnnrv-rTnnnrTTTrTTTr .HnnrrrTTTTTrirxPIPIjU^ SRECirO IN VESELO NOVO LETO želi vsem svojim cenjenim odjemalcem DI MITRI S. TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM POSTOJNA ' H T F H " H "rmrtmn « i ■ » i » mrr ^aanDaanauuuULOJLIl II B B B BJUUUUUUJ lii,mi«Miiim.ilnn..miilllinnnnmimiimiM»! VSEM CENJENIM ODJEMALCEM ŽELI SREČNO NOVO LETO 1946 LEKARNA GIUMLIA POSTOJNA ULJU | | | | b ■ i ■ ■ ■ ■ ■ » ' » "JULJUI H1ITMJULIJLUJLJLIJUUUULJL^ Schriftleiter — Urejuje: Milan Zadnek — Für das Konsortium »Jutro« als Verlag — Za. konzorcij »Jutra« kot Izdajatelja: Stanko Vlrant — Für »Narodna tiskarna« A G. als Druckstelle — Za »Narodno tiskarno d. d.« kot tiskarnarja: Fran Jeran — Für den ju—-afrmifrll verantwortlich — Za insoratnl oddelek odgovor ja: Ljubomlr Voičtfi