Zoper Madjare smo jedini. "Se|a državnega zbora na Dunaiu dne lfi. nov. je izredno znamenita, vsled tega moramo o njej na tem mestu spregovorili. Tistega dne so namreč stavili krščanski socijalisli dr. Pattai, dr. Lueger in tovariši nujni predlog, kateri pozivlje vlado, da naj takoj odpove Irgovsko-carinsko pogodbo z Ogersko. Poslanee dr. Pattai je utemeljcval nujnost svojega predloga in predlog sam. Poudarjal je, da se vodstvo v avstro-ogerski državi nikdar ne sme prepuščati Madjarom; kajti Avstrija in ne Ogerska je jedro države. Ako se trgovska - carinska pogodba Ogerski do novega lela ne odpove, polem ostane sedanja pogodba zopet celib deset let na veliko škodo naše obrti in našega kmetijstva. Nato je pojasnil trgovinski minister baron Glanz stališče vlade ter izjavil, da bode vlada carinsko-trgovsko zvezo z Ogersko pravočasno odpovedala. Za "rrajhost predloga so potein govorili v imenu nemških liberalcev poalanec Halhvich, v imenu Mladočehov dr. Kramai-, v imenu nemško-narodne slranke Richter in za Jugoslovane dr. Laginja. Le-ta je posebno poudarjal, da se raora pravična pogodba skleniti, sieer bodo Hrvati še bolj drug od drugega ločeni, kakor so le dni. Zdaj se je razprava zaključila in dr. Karol Lueger se je izvolil generalnim govornikom. V prvi vrsti je govoril o pogodbi sploh, potem pa se jc pečal z zadnjimi ogerskimi volitvami, izjavljajoč, da se v Avstriji jednoglasno obsoja uporaba vojakov pri ondotnih volitvah. Novi ogerski državni zbor se ne more smatrati za izraz javnega mnehja na Ogerskem, ker v njem ni nobenega pravega Nemca, ne Slovaka, ne Srba, ne Rumuna. Ta zbor-si hočemo dobro ogledati, predno se bomo ž njim pj&gajali. Tudi je dV. Lueger omenjal, kako sedanja carinskotrgovska pogodba podpira samo koristi Ogerske. • Ako sklenemo pogodbo, storimo to samo iz Ijubezni do cesarja in domovine. Govornik ne napada dežele ogerske, tudi ne Ogrov, ampak tamošnj.o liberalno vladno stranko, ki je skoz in skoz popačena in zavržena. Ploskovito pritrjevanje in odobravanje po celi zbornici in na galerijah je siedilo Luegerjevemu govoru, kateremu' je morala pritrjevati eelo večina starih liberalcev. Vsled tega je bila nujnost predloga vsprejeta z vsemi proti glasu jedinega liberalca profesorja Suessa. Ko je še dr. Paltai priporočal predlog sam, ki je seveda tudi bil vsprejet, oglasil se \^"k besedi ministerski predaednik, grof Badeni, da.zagovarja ogersko vlado, kolikor se sploh zagovarjati da. Grof Badeni je svaril pred napadi na Ogerako. Da pa je list »Nemzet« napadel našo vlado, to pa se je zgodilo brez vednosti in proti volji ogerskega ministerstva. Sicer pa se je minislru videlo, da je ogersko vlado samo zato zagovarjal, ker je obojno ministerstvo pod jednim vladarjem. Zakaj je torej ta seja bila toli znamenita? Zato, ker so vsi naši poslanci prepričani, da ae zanaprej mora z Ogersko skleniti p r a v i č n a pogodba. V zadnjih 30. letih smo mi Ogerski več plačali, kakor je Franeija morala Nemčiji plačati, namreč čez pet milijard. Tako ne sme dalje iti! Avstrijski poslanci, dasi tolikokrat neiedini, naj bodo vedno jedini proti Madiarom ; saj vedo, da za niimi stoje vsi krščanski volilci.