Ljudstvo in ženske moramo najprej ljubiti, če hočemo, da nas bodo ljubili. Kitajski pregovor TE EmEr.niH Številka 5 Letnik 51 Cena 15,- šil. (150,-ŠIT) petek, 5. februarja 1999 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: 28868K49E Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/ Poštni urad 9020 Celovec CITAT TEDNA Enoletna gospodinjska šola je zelo atraktivna predvsem tudi zato, ker nekateri prvič dobijo dvojezični pouk. MAG. ŠTEFAN SCHELLANDER ravnatelj Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru Celovec: Demokracija 99 že pri desetih odstotkih? r- ■ .Stran 2 Ante pante populore... Kapelčani so znani tudi po veliki zvestobi svoji tradiciji. V spomin na povodenj nesejo otroci na predvečer Svečnice ročno izdelane cerkvice izpred cerkve Marije v Trnju po ulicah in jih nato na južnem koncu trga spustijo v reko Belo. siika: NT/Fera ANKETA 150-letnica Prešernove smrti. Kaj pomeni največji slovenski pesnik koroškim Slovencem in še posebej našim kulturnim društvom? Strani 10/11 IZ NAŠIH OBČIN Šmihel. Ravnanje bistriškega podžupana Petra VVinkla (SPO) je bilo preteklo sredo tema občinske seje. VVinkl je tudi v lastni frakciji vedno bolj osamljen. Stran 6 ŠPORT Mladinci SAK peti na koroškem prvenstvu v Spittalu. Če bo šlo tako naprej, se za športno prihodnost Slovenskega atletskega kluba ni treba bati. Stran 19 ,>l9t9q eeer BjiBmdgt .5 jdbilot Politika 3 Komentar Več ko aktualno Predsednik avstrijskih Zelenih univ. prof. Alexander van der Bel-len je na osrednjem volilnem zborovanju DEMOKRACIJE 99 poudaril: „Pri razpravi o vprašanju, kdo bo na Koroškem naslednji deželni glavar, gre za navidezni boj. Vsi vemo, da bo to ostal Zernatto in da so Ausservvinklerjevi dnevi šteti." Van der Bellen ni edini, ki tako razmišlja; povzel je samo to, kar govorijo v političnih krogih tako na Koroškem kakor na Dunaju. Uglednega politika Zelenih je potrdila tudi urednica koroške Kleine Zeitung Antonia Gossinger. Bralci jo poznajo in cenijo kot zelo kritično in dobro obveščeno politično novinarko. Preteklo sredo je objavila obširno poročilo, v katerem osvetljuje ozadja volilnega boja in nakaže odprta vprašanja, na katera bo mogoče najti odgovor šele po volitvah. Pri tem ne pozabi poudariti, da ne bo merodajen samo glas volilca, temveč da bodo o novem deželnem glavarju odločali predvsem dunajski vrhovi. „Vrabci preglasno čivkajo, da si bosta SPO in OVP delile deželnega glavarja", tako Antonia Gossinger. Kaj pomeni to za prihodnost naše dežele? Gotovo je pozitivno to, da Haider nima možnosti postati deželni glavar, tudi če bi dobil relativno večino. Vendar to ni nekaj novega. Od vsega začetka je bilo jasno, da lahko postane deželni glavar samo s pomočjo ljudske stranke ali socialdemokratov. Ausser-vvinkler mu je sicer obljubil podporo socialdemokratov, kakor kaže, pa te možnosti sploh ne bo imel. Stranka ga je namreč že odpisala, še preden bodo odločali volilci. Seveda to z Ausservvinkler-ja ne opere madeža, da se je nedvoumno izrekel za Haiderja kot deželnega glavarja v primeru, da bi dobil večino. Na drugi strani pa naklepi socialdemokratskih in OVP-jevskih strategov pomenijo tudi to, da bo vse ostalo pri starem. In da v deželnem zboru ne bo zapihal svež veter, ki ga bi koroška dežela nujno potrebovala. V nasprotnem primeru bo še naprej životarila tam, kjer se danes nahaja njeno gospodarstvo -na zadnjem mestu v Avstriji. Možni izhod iz zagate je znan. Volilno geslo DEMOKRACIJE 99: Naša priložnost za boljšo prihodnost - zdaj! je vsekakor več ko aktualno. Janko Kulmesch Volilni okoliš Celovec: Bmokracija 99 že pri 10 odstotkih? ■ Optimizem I. Javnomnenjske raziskave potrjujejo naraščanje zaupanja DEMOKRACIJI 99. Predstavnik instituta Spectra Nemetz NAŠEMU TEDNIKU: ..Vzdušje za volilno združenje DEMOKRACIJA 99 je dobro." i še lika dvorana v Mladin-\ / skem domu je bila zase-V dena do zadnjega kotička (na osrednje volilno zborovanje DEMOKRACIJE 99 je prišlo okoli 350 udeležencev), veliko je bilo prav tako zanimanje medijev (temu primerno obširna so bila njihova poročila), potek zborovanja pa je bil zelo pester in zanimiv - po zaslugi režiserja Mihe Dolinška ter nastopajočih (Dvojezični zbor - vodi Edi Oraže, Oktet Suha, skupina VOX - vodi Traudi Lipusch, ka-baretist Martin VVilnauer, glasbena skupina Grind 6 ter povezovalca Danilo Katz in Michael Kurzvverner). Skratka, bila je to prireditev, ki je pozitivno presenetila tudi tiste, ki drugače bolj skeptično gledajo na politične manifestacije. Vsak udeleženec, s katerim si govoril po prireditvi, je menil, da je zborovanje bilo enkratno. Vsekakor so organizatorji osrednjega zborovanja pod vodstvom vodje volilnega boja podžupana Bernarda Sadovnika dosegli glavni cilj prireditve - motivirati navzoče zaupnike in somišljenike DEMOKRACIJE 99 za čim večji angažma v volilnem boju. Geslo zborovanja je bilo: Naša priložnost za boljšo prihodnost - zdaj! Vsi. govorniki, ■ Optimizem II. Odlično vzdušje je vladalo tudi na osrednjem volilnem zborovanju DEMOKRACIJE 99 (preteklo soboto v celovškem Mladinskem domu). Glavni kandidat Michael Johann: "Dosegli bomo tri mandate." KOM poudaril: „Vzdušje za volilno združenje DEMOKRACIJA 99 je dobro. Pred tremi meseci je DEMOKRACIJA 99 bila še pri 6 odstotkih. Eden glavnih vzrokov, da je trenutno pri 8 odstotkih, je ta, da je v preteklih treh mesecih dodatnih 20% Korošcev registriralo kandidature DEMOKRACIJE 99." Nemetz je prepričan, da lahko DEMOKRACIJA 99 še napreduje. Pri tem je treba še posebej upoštevati naslednje: podatki raziskave se nanašajo na deželno povprečje in ne na posamezna volilna okrožja. Nemetz: „Vsi podatki potrjujejo, da imajo Zeleni in liberalci največji volilni potencial v večjih mestih. Tam je delež njihovih volilcev nad deželnim povprečjem." To pa spet pomeni: ker je za vstop v deželni zbor potreben osnovni mandat v enem od štirih volilnih okrožij, so izgledi za osnovni mandat v volilnem okrožju I (Celovec mesto, Celovec dežela) najboljši. Vsekakor bi DEMOKRACIJA 99, izhajajoč iz raziskave instituta Spectra, morala imeti več ko 8 odstotkov oz. okoli 10. To pa bi zadostovalo za vstop v deželni zbor. Janko Kulmesch tako prvi peti kandidati na deželni listi (dipl. inž. Michael Johann, Tina Rabi, Andrej Wa-kounig, mag. Andrea VVulz, šolski ravnatelj Dietmar Wede-nig) kakor visoka dunajska gosta dr. Heide Schmidt in univ. prof. Alexander van der Bellen so poudarili, da so izgledi za vstop v deželni zbor zelo realistični. Poudarili pa so tudi, da se bo treba boriti za vsak glas. Van der Bellen: ..Merodajno bo, da se vsi zavedamo: glas za DEMOKRACIJO 99 tokrat ni proč vržen glas." Predsednik Zelenih je s temi besedami pri udeležencih popolnoma zadel v črno, kar so potrdili z navdušenim ploskanjem. Dejansko obstaja zgodovinska priložnost, da z DEMOKRACIJO 99 pride v deželni zbor četrta stranka, z njo pa tudi prvič v drugi republiki samostojni slovenski poslanec. Da to ni demonstrativni optimizem (Zvveckoptimismus), potrjuje najnovejša raziskava instituta za povpraševanje javnega mnenja Spectra, ki jo je institut izvedel za dunajski dnevnik Der Standard. Po tej raziskavi je DEMOKRACIJA 99 trenutno pri 8 odstotkih (glej faksimile z grafiko). Predstavnik instituta Nemetz je v pogovoru z NAŠIM TEDNI- Sonntagsfrage KSrnten Frage: Falls am nachsten Sonntag Landtagswahlen in Karnten waren, welcher Partei wurden Sie am ehesten Ihre Stimme geben? 26% Dokumentation: Spectra Umfrage, 4.JSnner-Woche 1999 f&rw3xrm\ 500 Befragte reprasentath/ fur die karntner Bevolkerupg, Schwankungsbrelte maximal: +/- 4,21 % (fur die FPO); Antwortverweigerung und Unentschlossene: 17 % Wahlbiindnis-Demokratie'99 ovp — ® 0/f° SPO Die Zuversicht des Btind-nisses „Demokratie 99“ (aus Grunen, LiF, Einheitsliste und VGO) h alt Nemetz fur berech-tigt: In seiner Hochrechnung kommt die Gruppe auf acht Prozent; in der Untersuchung vom Oktober vvaren es erst sechs Prozent. Damals hatte allerdings nur ein gutes Vier-tel der VVahlberechtigten von diesem Biindnis gehort, in-zvvischen sind es 41 Prozent. Der Standard (1.2.1999) Institut za povpraševanje javnega mnenja Spectra je za dunajski dnevnik Der Standard izvedel anketo, po kateri je Demokracija 99 na najboljši poti v deželni zbor. REKLI SO Koroška mora izkoristiti svojo šanzo v alpsko-jadranskem prostoru. To pa je mogoče samo, če vlada odprto vzdušje v gospodarstvu in kulturi. ANDREJ VVAKOUNIG V nobeni avstrijski zvezni deželi, kaj šele v EU, niso ovire za politično soodločanje tako velike kakor na Koroškem. TINA RABL Z ekološko gospodarsko ofenzivo bi na Koroškem ustvarili 7000 novih delovnih mest. MICHAEL JOHANN Kakor kaže, je možno stranke znotraj volilnega združenja DEMOKRACIJE 99 lažje koordinirati kakor razne zadeve v eni sami stranki. ALEXANDER VAN DER BELLEN Na Koroškem obstaja oblastniški kartel treh strank. Samo pred volitvami delajo tako, kakor da bi vse tri bile v opoziciji. ALEXANDER VAN DER BELLEN Na začetku sem bila skeptična. Danes sem zelo vesela, da je prišlo do volilnega združenja DEMOKRACIJA 99. HEIDE SCHMIDT Optimistični glavni kandidati Demokracije 99 Michael Johann, Tina Rabi, Andrej Wakounig, Andrea V/uiz in Dietmar VVedenig (z desne) ter nič manj optimistična predsednica LiF Heide Schmidt in predsednik Zelenih Alexander van der Bellen (mala slika). Samohvala vladnih strank na račun davkoplačevalcev Dvomestne milijonske vsote za SPO, OVP in FPO. Volilni sestanki DEMOKRACIJE 99. Blatenje. Vodja volilnega boja DEMOKRACIJE 99 podžupan Bernard Sadovnik je v izjavi za medije poudaril, da vladne stranke porabijo za medsebojno blatenje dvomestne milijonske vsote (uradno vsaka stranka po 15 milijonov, neuradno pa izdatki presegajo najmanj 20 milijonov -op. ured.). DEMOKRACIJA 99 ima na razpolago, tako Sadovnik, 800 tisoč šilingov. Volilni boj vladnih strank je Sadovnik označil kot ..samohvalo na račun davkoplačevalcev". Omogoča jo vladni sistem po načelu proporca. „Z razliko do umazane volilne kampanje vladnih strank si DEMOKRACIJA 99 prizadeva za novo politično kulturo in sožitje", tako podžupan Sadovnik. Sele. Te dni prireja DEMOKRACIJA 99 volilne sestanke na celem Koroškem, tako tudi na dvojezičnem ozemlju. Glavni kandidati DEMOKRACIJE 99 v volilnem okrožju I (Celovec - mesto, Celovec dežela) Dl Michael tedni do volitev Johann, dr. Franc VVutti in Dietmar VVedenig so se zadnji torek ustavili tudi v Selah. Spremljala sta jih državni poslanec Andreas VVabl in vodja volilnega štaba podžupan Sadovnik, v imenu selske EL pa je goste pozdravil podžupan Florijan Jug. Med drugim so razpravljali o vprašanju: podeželje - prednost ali ovira? Odgovor je bil jasen -podeželju je treba nameniti večjo pozornost. Na dobro obiskani diskusiji so glavni kandidati Demokracije 99 predstavili njen program, ki vsebuje važne zahteve v korist pozitivnega razvoja podeželja. Med te spadajo ohra- nitev javnih prometnih zvez in infrastrukture (pošta, trgovine, zdravniška oskrba itd.). Velik del diskusije pa je bil namenjen tudi vprašanju kanalizacije, ki je v zadnjem času postalo v Selah še posebej aktualno. Navzoči so se strinjali s kandidati DEMOKRACIJE 99, ki so poudarili, da se naj izvedejo decentralne variante. Te so bistveno cenejše kakor velekanalizacija. S cenami za kanalizacijo - v nekaterih občinah znašajo do 60 šilingov na m3 - so ljudje na podeželju veliko bolj obremenjeni kakor v mestih. Bernard Sadovnik je poročal, da so v Globasnici za več kot polovico znižali načrtovane stroške za kanalizacijo. Nadaljnja tema razprave je bila čezmejno sodelovanje v okviru programov EU in nove razporeditve področij za programe cilj 5 B. DEMOKRACIJA 99 zahteva, da se v prihodnosti izkoristijo vsa razpoložljiva sredstva in da se še bolj upoštevajo obrobne regije, med katere spada tudi južna Koroška. Prireditve DEMOKRACIJE 99 Predstavitve glavnih kandidatov/kandidatk in diskusije Sobota. 6. 2. 99.10.00 Železna Kapla, Glavni trg -ob stojnici Demokracije pred okrajnim sodiščem Ponedeljek. 8. 2. 99.19.30 Djekše, gostilna Kramer -diskusijski večer na temo „Djekše - vas novih virov energije" (sodeluje drž. poslanec mag. Thomas Bar-muller) Sreda. 10. 2. 99.19.30 Škofiče - Podjerberk, gostilna Kreuzvvirt Četrtek. 11.2. 99,19.30 Šmarjeta v Rožu, gostilna Kramer J 4 Volitve 99 Glavni kandidati DEMOKRACIJE 99 Andrea Wulz Je občinska odbornica Združenih zelenih (VGO) v Celovcu. Na deželni listi DEMOKRACIJE 99 kandidira kot glavna kandidatka VGO na 4. mestu. Ko je napovedala svojo kandidaturo, ji je deželna vlada odpovedala službo. Mag. Urban Popotnig je glavni kandidat EL na listi DEMOKRACIJA 99 v volilnem okrožju lil (Beljak-mesto, Bel-jak-dežela). „Hočem, da pade proporc" Naš tednik: Zakaj ste sprejeli kandidaturo na listi DEMOKRACIJA 99? Maa. Urban Popotnig: Predvsem me fascinira, da kandidirajo na skupni listi štirje različni partnerji - in to mladi ljudje s svežimi idejami. Izredno dobro je tudi vzdušje v DEMOKRACIJI 99. Kakšna so Vaša vsebinska pričakovanja? V koroški politiki mora priti do sprememb. Desetletja smo soočeni z vedno istimi pojavi. Če hočeš uspeti, npr. v poklicu ali v stanovanjskih zadevah, moraš imeti v strankah zagovornika. Če ga nimaš, ne moreš uspeti. Podobno se odvijajo stvari na občinski ravni, kjer se delijo deželna sredstva (Bedarfszuvvei-sungen) po simpatijah. Kaj naj bi se z vstopom DEMOKRACIJE 99 v deželni zbor konkretno spremenilo? Hočem, da pade proporc in da se bo uvedel sistem, ki omogoča tako učinkovito vlado kakor učinkovito opozicijo. Sedanji sistem koncentracijske vlade je največji nesmisel. Tudi birokracija je prevelika! Sicer pa se lahko identificiram z vsebinskimi izpovedmi vseh štirih strank, ki predstavljajo volilno združenje DEMOKRACIJA 99. Kaj lahko od DEMOKRACIJE 99 pričakuje slovenska narodna skupnost? Za slovensko narodno skupnost je najbolj pomembno, da pride v deželi do bolj odprtega vzdušja. Doslej koroški Slovenci kot skupnost od nobene stranke nismo ničesar imeli. Profitirali so posemezniki, npr. s tem, da so dobili službeno mesto. Ni pa se še zgodilo, da bi stranke dale narodni skupnosti kaj na lastno iniciativo. Kot narodna skupnost smo dobili samo to, kar smo si sami priborili. Janko Kulmesch ■ JANKO KULMESCH * ndrea VVulz, magistra filo-/X zofskih ved (geografija, /»germanistika), prihaja iz okraja Trg/Feldkirchen (Wai-ern), z možem Herbertom imata tri otroke, s politiko se je začela ukvarjati že kot študentka in je v visokošolski zvezi na celovški univerzi zastopala Zvezo socialističnih študentov, leta 1997 pa je bila skupno z Reinholdom Gašperjem na listi VGO izvoljena v celovški mestni svet. Pred svojo kandidaturo za DEMOKRACIJO 99 je kot zastopnica Inštituta za izobraževanje odraslih koordinirala projekt Krajevni in regionalni razvoj (ORE). Projekt naj bi služil podpori in razvoju podeželja. Naloga Andreje VVulz je bila, da vključuje v projekt prizadete prebivalce in da jih pridobi za aktivno sodelovanje. Glavni cilj projekta je bila krepitev podeželskega prebivalstva. Skupno s prizadetimi občani naj bi se izdelali predlogi, kako ustvariti na podeželju predvsem nova delovna mesta ter ohraniti in izgraditi infrastrukturo. S projektom so začeli v 21 občinah, mdr. tudi v nekaterih dvojezičnih. Nalog in finance je dala deželna vlada. Ko pa je Andrea VVulz napovedala svojo kandidaturo za DEMOKRACIJO 99, so ji čez noč odpovedali službo. Pri tem deželna vlada kot delodajalec niti ni hotela upoštevati določila o odpovednem roku. Posledica odpovedi pa je, da je Koroška trenutno edina zvezna dežela, ki nima koordinatoria za soremlianie projekta ORE. Andrea VVulz NAŠEMU TEDNIKU: „To me najbolj boli. Ko sem še delala kot koordinatorka, sem bila večkrat na Štajerskem. Tam imajo posebne šole, ki se uspešno ukvarjajo z obnavljanjem vasi. Mnogi Korošci so zapustili Znanje dveh in več jezikov pomeni obogatitev za deželo, še posebej v času združevanja Evrope. Koroška mora premagati prastrah. Samo tako bo mogla napredovati tudi na gospodarskem področju. ANDREA VVULZ deželo in se na področju krajevnega in regionalnega razvoja udejstvujejo v drugih zveznih deželah. Na Koroškem pa samo besedičijo, namesto da bi ukrepali. Temu primerno negativno gledajo nanjo zunaj dežele. To je grozno." Nič manj grozno je tudi dejstvo, da živi na Koroškem 75.000 ljudi na robu revščine, kakor so so pred nedavnim ugotovili v anketi koroškega deželnega zbora. Zato namenja kandidatka DEMOKRACIJE 99 Andrea VVulz socialnopolitičnim vprašanjem še posebno veliko pozornost. „V ospredju naših prizadevam mora biti človek. Socialno politiko vidi v širšem kontekstu. Obsega vsa področja, od gospodarske politike pa do izobraževalne in prometne." Sem spada ne samo skrb za delovna mesta v domačem kraju, poskrbeti je treba tudi za dobro infrastrukturo in zdravo okolje. Enako velja za zdravniško oskrbo. „Mnogo občin je sploh nima", tako Andrea VVulz. Zelo se zavzema za sosedsko pomoč in za to, da bi ostareli, ki so odvisni od pomoči drugih, našli svoj dom v domačem okolju. Več podpore bi zaslužile tudi skupine ljudi, ki svoje zdravstvene probleme rešujejo v obliki samopomoči. In kako financirati vse te potrebe? Andrea VVulz: „De-narja je dovolj, vendar ga dežela izdaja na napačnem mestu. Delajo se številne študije, od katerih ena sama stane najmanj tri milijone šilingov. Praktične koristi pa nobene! Obležijo v predalčkih, produciral se je samo papir. Ali če vzamemo kot primer projekt „Vzor Koroška" (..Leitbild Karnten"). Vsa zadeva stane več ko 100 milijonov šilingov, edini rezultat pa je strešna znamka za živila ..Koroška", ki jo bodo predstavili vigredi. Vsi ti projekti so neučinkoviti. Služijo samo prestižu vladajoče politike." Na dan volitev Andrea VVulz gleda optimistično. Prepričana je, da bo DEMOKRACIJA 99 dobila najmanj tri mandate. „Upam pa, da tudi četrtega." Prihodnjič Tina Rabi, glavna kandidatka LIF Razno 5 Zagotoviti dvojezični pouk v ustavi IV. Obervvartski kongres avstrijskih narodnostih skupnosti. Pretekli torek se je v Gradcu začela sodna obravnava proti Franzu Fuchsu z južne Štajerske, ki ga tožijo zaradi atentatov s pisemskimi bombami, Kakor je znano, je prva bomba bila namenjena javni dvojezični šoli v Celovcu, od Slovencev pa sta bila na listi domnevnega storilca tudi predsednik prve demokratične slovenske vlade Lojze Peterle in založnik Lojze VVieser. Najbolj odmeven pa je bil zločinski napad na pripadnike avstrijskih Romov Josefa Simona, Ervvina Horvatha, Karla Hor-vatha in Petra Sarkozija. Pred štirimi leti, v noči od 4. na 5. februar 1995, so pred svojim naseljem v Obervvartu postali smrtna žrtev rasistične miselnosti; storilec (storilci?) je (so) na kraju zločina zapustili tudi letak, na katerem je pisalo: Romi - izginite nazaj v Indijo! Žrtvam nacionalsocialističe miselnosti so pripravili veličastno pogrebno svečanost. Udeležili so se je najvišji predstavniki avstrijske politike in gradiščanske Cerkve. Izzvenela je kot mogočna manife- stacija proti sovraštvu do drugih narodnih skupnosti in v podporo Romom. Medtem se obervvartske tragedije le malokdo še spominja -in tudi podpora zvezne vlade za romsko narodno skupnost je dokaj mačehovska. Ena redkih izjem je dunajski Center avstrijskih narodnih skupnosti (CAN). Preteklo soboto je ob obletnici umora štirih Romov že četrtič priredil Obervvartski kongres. Letošnji kongres je posvetil dvojezičnemu šolstvu. Na kongresu so narodne skupnosti sprejele izjavo, v kateri zahtevajo izgraditev dvojezičnega pouka. Poudarjajo, da je treba relativirati dosežke na ljudskošolskem področju. To predvsem zaradi pomanjkljive predšolske vzgoje ter manjkajočih dvojezičnih vrtcev, prav tako pa tudi zaradi nazadovanja manjšinskih jezikov v družinah. Od Gradiščanske pričakujejo, da postopoma uvede pouk v materinem jeziku Romov. Enako kritično so ocenili položaj na Štajerskem in Koroškem, kjer manj- kajo dvojezični vrtci, na glavnih in višjih šolah pa igra pouk v manjšinskem jeziku marginalno vlogo. ..Manjšinsko šolstvo bo treba bolj meriti po učnem uspehu. Potrebno bo posredovati večjo jezikovno kompetenco in jo spraviti na ravan večinskega jezika. To naj bi postal tudi deklarirani cilj zakona o manjšinskem šolstvu", tako avstrijske narodne skupnosti v svoji IV. Obervvartski izjavi. Predsednik CAN mag. Marjan Pipp je podkrepil zahtevo, da je treba v avstrijski ustavi zagotoviti vsem pripadnikom narodnih skupnosti pravico do pouka v materinščini. To predvideva tudi predlog o novelizaciji člena 19 državnega temeljnega zakona, ki ga je izdelal CAN. Medtem je predlog po zaslugi državnega poslanca Karla Smodeja postal predmet parlamentarne obravnave. Pipp: ..Sedaj je na vrsti zakonodajalec, da izkoristi šanzo za enakopravnost avstrijskih narodnih skupnosti glede poučevanja njihovih jezikov." -Kuj- Frasnelli prejel Nagrado avstrijskih narodnosti Zasluge, ki jih ima dolgoletni vodja poslanske skupine SVP dr. Hubert Frasnelli za prijateljsko sodelovanje med Južnimi Tirolci in avstrijskimi narodnimi skupnostmi, so neminljive in zgodovinske. CAN mu je v ta namen na IV. Obervvartskem kongresu podelil Nagrado avstrijskih narodnih skupnosti. Nagovor je imel državni poslanec Karel Smolle; do prijateljskega sodelovanja med koroškimi Slovenci in dr. Frasnellijem je prišlo prav po Smodejev! zaslugi. V svojem nagovoru je Smode poudaril: ..Hubert Frasnelli dosledno zagovarja načelo, da so manjšinske pravice nedeljive. Poglobil je sodelovanje med Južnimi Tirolci in avstrijskimi narodnimi skupnostmi in velja kot kritični posrednik med njimi in avstrijsko zvezno vlado." Pred Frasnellijem so Nagrado avstrijskih narodnih skupnosti prejeli prof. Claus Gatterer, dr. Theodor Veiter in nekdanji generalni intendant OR F Thaddaus Podgorski. Ovsenik iz Slovenije ima kvalitetno znamko „Srce iz lesa“ Mizarstvo Ovsenik iz Kranja se že več ko 30 let ozira na dolgo vrsto zadovoljnih strank -tako doma kakor v inozemstvu. To zato, ker polaga važnost na zelo kvalitetno izdelavo, nizke cene in kratke dobavne roke. Poleg tega nudi izdelavo vseh lesnih proizvodov na osnovi individualnih načrtov. Vsi po meri narejeni izdelki iz masivnega lesa so razstavljeni v novo adaptiranih razstavnih prostorih. Paleta obsega med drugim vhodna in notranja vrata, balkonske ograje, postelje, nočne omarice, komode in otroške sobe. Veselimo se Vašega obiska in Vas prisrčno vabimo, da obiščete našo razstavno galerijo. Naša posebna ponudba: Sobna vrata iz smreke (brez okvira, masivna, surova) 1100,- šil. Vhodna vrata (masivna, surova) od 6000,- šil. naprej SLOMŠKOV DOM Mohorjeva bo nadaljevala z domovsko dejavnostjo Upravni in nadzorni odbor Mohorjeve družbe v Celovcu sta sklenila, da bo Mohorjeva nadaljevala svojo domovsko dejavnost za slovenske dijake v Celovcu. Po prodaji Modestovega doma, ki bo nehal obratovati s koncem šolskega leta 1998/99, bo Mohorjeva od jeseni naprej nudila 35 prostorov v bivšem Slomškovem domu (10. Ok-toberstraOe 25). V ta namen bo preuredila 4. in 5. nadstropje poslopja. Ravnatelj Mohorjeve dr. Anton Koren: „Sklep o nadaljevanju do-movske dejavnosti je bil sprejet na izrecno željo staršev, ki so doslej zaupali svoje otroke Mohorjevi in ki želijo, da Mohorjeva tudi v prihodnje vrši vzgojno dejavnost v smislu krščanskih načel in narodnih vrednot." Povpraševanje po domovskih prostorih je v zadnjih letih močno upadlo. Medtem ko je še pred nekaj leti več ko polovica dijakov Slovenske gimnazije stanovala v domovih, jih je danes le še pičlih 9 %. Le manjši del gojencev Modestovega doma prihaja iz vrst slovenske narodne skupnosti, ostali so nemškogovoreči. Koren: ..Velike finančne izgube pri Modestovem domu niso bile utemeljene. V smislu svojega poslanstva pa želi Mohorjeva zagotoviti domovsko vzgojo vsem slovenskim dijakinjam in dijakom, in to v manjši enoti v poslopju Slomškovega doma, kjer sta že urejena kuhinja in vrt za telesno rekreacijo." Odbora Mohorjeve sta intenzivno razpravljala tudi o razširitvi ponudbe na področju mladinskega dela. Koren: „Do poletja bo Mohorjeva izdelala ustrezni koncept." Hkrati pa ravnatelj Mohorjeve poudarja: ..Opozarjamo starše, da že sprejemamo prijave za dijaški dom za šolsko leto 1999/2000." Prijave za dijaški dom za šolsko leto 1999/2000 Mohorjeva že sprejema. »Zadeva Winkl“ tudi tema na bistriški občinski seji Ostra kritika EL, LFA in JUL na podžupana SPO Petra VVinkla. Zanimivo: nihče v SPO ni ščitil VVinkla, ki je tudi v frakciji vedno bolj osamljen. Rekli so Po neki seji predstojništva je podžupan Peter VVinkl ves emocionalen rekel podžupanu Flodlu: „Flodl, zdaj pa bova šla na krvavi travnik!" Če se nekdo poslužuje takih besed, se ne sme čuditi, da se kritike nanj kopičijo. VVinkl je hotel v Pliberku postati župan. Ko je SPO spoznala, da je za stranko neznosen, so ga odslovilil. ANDREJ VVAKOUNIG (EL.) K tebi Flodl ne bom prišel z odvetnikom, ampak te bom v malem sekiral. Pototschnig, tvojemu nadrejenemu uradu bom še jutri posredoval stvarni prikaz dejstev, zakar me ti obtožuješ. Jaz se nikoli nisem lagal, to naj zdaj reši sodišče. ... zdaj pa bova šla na krvavi travnik.. . ...tega nisem rekel VVakouni-gu, ampak Flodlu... PETER VVINKL (SPO) Tako kakor je VVinkl v svojem časopisu skušal diskvalificirati strokovnjaka za čistilne naprave, ki mu ni po volji, je pod vsako častjo. PODŽUPAN Dl FRITZ FLODL (LFA) Na minuli občinski seji na Bistrici so LFA, EL in JUL ostro kritizirale politično vedenje podžupana Petra VVinkla, ki je v zadnjem času z različnimi akcijami skrbel za razburjenje. Že leta leži VVinklu v. želodcu odbornik JUL Pepej Pototschnig, o katerem naj bi včeraj, četrtek, 4. februarja 1999, na okrajnem glavarstvu razpravljala izbrana „runda“, na čelu z okrajnim glavarjem Murijem, okrajnim žandar-merijskim komandantom Musilom in z župani okraja. Med drugim je bil v Velikovec vabljen tudi bistriški župan Janko Pajank, ki je na občinski seji zatrjeval, da nima nobenega opravka s sklicevanjem seje, na kateri naj bi očitno šlo za povezovanje Pototschnigo-vega političnega udejstvovanja in njegovim delovnim mestom kot žandarmerijski komandant v Dob-rli vasi. LFA, EL in JUL so hoteli od Pajanka vedeti, kaj ima s tem opravka bistriška SPO in podžupan Peter VVinkl, ki je s svoje strani zatrjeval, da nima s tem nobenega opravka, kar pa mu očitno nihče ni mogel prav verjeti. Na seji VVinkl prav tako ni mogel verodostojno ovreči suma, da je pri vodji vodnopravnega urada Deželne vlade prijavil mag. Vladimirja Smrtnika zaradi v „Bistriča- „DOLOMITWERK“ Zdaj le zelena luč za tovarno dolomita Bistriški občinski svet je soglasno sklenil namembo zemljišča (4,5 ha) pri Filtervverku, na katerem hoče podjetnik Jordan zgraditi tovarno za predelavo dolomita. Ena važnih zahtev pa je gradnja obvoznice Šmihela in pešpoti. nu“ objavljene telefonske številke Deželne vlade. VVinkl je na seji spet najavljal nadaljnje akcije in bo pri Pototschnigovem nadrejenem uradu oddal prikaz Potot-schnigovih napadov na njegovo osebo. V uro in pol trajajoči razpravi je padala še vrsta kritik na račun zadržanja VVinkla, med katerimi je gotovo najhušja ta, da je VVinkl i menda po neki seji predstojništva dejal podžupanu Flodlu, ki mu je emocionalno dejal: „Zdaj pa greva ven na krvavi travnik!" ' , Zanimivo je bilo, da VVinkla ni ščitil nihče od frakcijskih kolegov SPO. Andrej VVakounig (EL) je celo poročal, da že javno krožijo vesti, da se hoče SPČ znebiti neljubega politika. VVakounig: „Že svojčas v Pliberku so spoznali, da je VVinkl politično za Stanko neznosen." Silvo Kumer Nova dvorana kot protiutež Kulturnemu domu Na Radišah imajo zdaj na najožjem prostoru kar tri dvorane za kulturne prireditve. V neposredni bližini Kulturnega doma na Radišah so pred kratkim v Dvorcu začeli zidati gasilski dom. Na podstrešju naj bi nastala mala dvorana, v kateri bodo lahko imela društva vaje in tudi nastope. Prvotno je radiško gasilsko društvo (FF Radsberg) želelo imeti dvorano zase, pod temi pogoji pa občina Žrelec ni hotela finančno podpreti izgradnje dvorane. Odbornik SPO,- Radišan Dl Štefan Orasche, je glasoval za izgradnjo podstrešja samo pod pogojem, da je dvorana občinska in dostopna vsem društvom. To mnenje je zastopal tudi žrelski župan VVoschitz in celotna SPČ. Vsi pa se zavedajo, da je s tem nastala za društva dodatna dvorana, ki je niti ne bi bilo treba, saj so v krogu 10 km zdaj kar tri dvorane (LŠ Medgorje, Kulturni dom SPD Radiše in Gasilski dom), ki jih bo le težko napolniti z življenjem. SPD Radiše je zdaleč najbolj aktivno radiško društvo (MePZ, igralska skupina, mladinska in otroška skupina) in ima svojo domovino v Kulturnem domu. Edini, ki bodo zdaj na boljšem, bodo pevci MGV Radsberg, ki večinoma niso pripravljeni prestopiti pragu Kulturnega doma. Verjetno obratno tega strahu ne bo, in je pričakovati, da se bodo društ-veniki SPD Radiše po potrebi posluževali nove dvorane v gasilskem domu. Silvo Kumer Radiški odbornik SPČ Dl Stefan Orasche je opozorit občinski svet na nepotrebno dvojno investicijo. Kot protiutež Kulturnemu domu (zgoraj) bodo na Radišah za društva izgraditi tudi prostore v gasilskem domu (desno). F k b E n je v E n o t; u J P n rr rr Si n, S S- tv E P P- o < -O p u 4 si,; . m Svinčnik z višino 7,8 metrov naj bi stat na križišču v Nonči vasi. V ozadju levo je pliberški grad, ki je za umetnika Franza Brandta predstavljat izhodišče pri ustvarjanju. montaža »Svinčnik" naj bi stal v središču krožnega prometa Umetnost ali ne? Kaj je umetnost in kaj ne? Kdo ima pravico, da o tem odloča? O tem vprašanju trenutno vroče razpravljajo v občini Pliberk. Župan občine Pliberk mag. Raimund Grilc in referent za kulturo Gottfried Stockl (oba OVP) sta dala domačemu Pliberškemu umetniku Franzu Brandlu lani nalog, da izdela model za umetniško oblikovanje središča krožnega prometa v Nonči vasi pred Pliberkom. Brandl, ki je pred kratkim praznoval 70. rojstni dan in ki mu je občina Pliberk hotela očitno na ta način čestitati, je izdelal umetnino, ki jo je imenoval ..Bleistift" (Svinčnik). Ideja. Krožni promet meri v prerezu 21,75 metrov. Na njem naj.bi po načrtih Brandla stal na močnem temelju v prerezu 2,05 metrov širok in 7,8 metrov visok svinčnik. Mina v svinčniku naj bi med drugim spominjala na podzemsko povezavo med Pliberškim gradom in Nončo vasjo, ki deloma še danes obstaja. Svinčnik pa naj bi upodabljal tudi stoletno tradicijo kopanja svinčene rude na Peci. Protest. Stroški za celotno umetnino naj bi znašali 200.000 šil., umetnik sam bi dobil od tega le 50.000 šil., ostalo so stroški za material in fundament. Toda stroški niso postali tarča kritike, temveč postopanje Grilca in Stockla, ki da nista o tem informirala občinskega sveta, tako glavni kritik Blaž Kordesch (EL), ki se tudi sprašuje, ali je svinčnik sploh umetnina. Kordesch je prepričan, da je večina vaščanov v Nonči vasi proti. Na ponedeljkovo zborovanje, na katero je vabil Kordesch, je prišlo 20 vaščanov, splošni tenor navzočih je bil odklonilen do svinčnika. O postavitvi bo odločala komisija za varstvo zunanje podobe kraja (Ortsbild-pflegekommission), katere član je Kordesch. Od komisije si kulturni referent občine Gottfried Stockl pričakuje potrebnih 200.000 šilingov, saj si občina sama projekta finančno ne more privoščiti. Čeprav je Kordesch v komisiji zelo vpliven, Stockl pričakuje, da bo komisija odločala v prid svinčnika in s tem za umetnost. Silvo Kumer 17 Kožen ta vri pri Borovljah so krožni promet oblikovali podobno. Vozniki so se na novo umetnino kmalu navadili. Foto: Kumer MNENJA Prebivalstvo je proti „svinčniku“. Osebno sem mnenja, da tak svinčnik ne paše v v Nončo vas in da to tudi ni prava umetnina. Tega mnenja je tudi večina v komisiji za varstvo zunanje podobe kraja, ki bo po mojem projekt soglasno odklonila. S svinčnikom sem skušal najti povezavo do zgodovine Pliberka, kjer je imel odkop svinca stoletno zgodovino. Tudi v svinčniku sta svinec ter mina. To vse sem združil ' v umetnino, ki vabi opazovalca k na-daljnemu razmišljanju. Nevarno je, če začnejo politiki o tem soditi, kaj je umetnina in kaj ne. Načelno pa pozdravljam, da se odbornik Kordesch kritično ukvarja s svinčnikom, saj ima umetnost nalogo, da M. sv. ZA kultu- vabi k razmišljanju ro Gottfried - in to ljudje očitno Stockl že delajo. Umetnik Franz Brandl Odbornik Blaž Kordesch Na odprtju povečanega otroškega vrtca je bilo zelo veselo. Z otroki in vrtnaricami je praznoval in pel med drugim tudi podžupan Franc Jožef Smrtnik Foto: Fera Otroci v Železni Kapli imajo zdaj še lepši vrtec 3,5 mio. šil. je stala izgradnja otroškega vrtca, ki ima zdaj tudi telovadnico. Preteklo soboto so vrtec slavnostno blagoslovili. otroškem vrtcu je zelo /epo“, so peli in recitirali otroci na slavnostnem odprtju Kapelškega vrtca preteklo soboto. Na kratko SUHA -ŽVABEK Po zakonu bi morali postaviti dvojezično tablo Žvabek. Pred kratkim je v v občina Suha neki voznik avtomobila podrl kažipot za Sveto mesto. Tabla zdaj že več kot mesec dni stoji prevrnjena ob cesti, ne da bi je cestna uprava na novo postavila. Po zakonu bi cestna uprava namreč morala postaviti dvojezični kažipot (Heiligenstadt - Sveto mesto), kar pa očitno noče in se izgovarja, da je za to pristojna občina Suha, ki kompetenco spet vrača cestni upravi v Labotu. Po zakonu pa bi pravno gledano cestna uprava smela postaviti enojezičen kažipot le, če bi ga imela še na zalogi (varčevanje). Ker ga očtino nima, pač kaže smer na Sveto mesto prevrnjena tabla. Enotna lista Suha je pozvala občino, naj se drži zakonov in postavi dvojezični kažipot. Na mesto enojezičnega kažipota naj bi prišel dvojezičen. 8. FEBRUARJA________ Javna diskusija o sežigalnici smeti Podklošter. V ponedeljek, 8. februarja, vabi iniciativa proti sežigalnici v Podkloštru na javno diskusijo, ki bo ob 20. uri v kulturni dvorani v Podkloštru. Glasovanje o gradnji sežigalnice bo v nedeljo, 14. februarja 1999. V Železni Kapli imajo že nad 35 let občinski otroški vrtec, ki je postal javno dvojezičen že v osemdesetih letih. Prav zaradi tega otroški vrtec in dvojezična vzgoja nikoli nista bila tema občinske politike, kar je občini in občinski politiki prihranilo nepotrebne politične razprtije, kot jih poznamo iz Dobrle vasi. Ker je v vzgojnih vprašanjih tudi v občinski sobi dana enotnost, je občinski svet lani soglasno sprejel sklep za obnovo in povečanje otroškega vrtca. Po načrtih domačega arhitekta Eber-harda Klaura so v zgornjih prostorih vrtca izgradili veliko sobo, ki jo bodo otroci koristili za telovadbo ter popoldan tudi za spanje. Uporabljeni material je v prvi vrsti les. Projekt je stal 3,5 mio. šilingov in so ga izvedla izključno domača podjetja, kar je na odprtju preteklo soboto posebno veselilo župana Petra Haderlappa, ki je na slavnostni otvoritvi pozdravil tudi deželno svetnico za otroške vrtce Karin Achatz. Deželna svetnica je k dvojezični predšolski vzgoji dejala, da je le-ta v Kapli zelo napredna in današnjemu času primerna in je izrecno čestitala Kapelčanom. Na prednosti dvojezičnosti v predšolski vzgoji je opozoril podžupan Franc Jožef Smrtnik, ki je kakor tudi ostali predstavniki izrecno pohvalil posrečeno izgradnjo vrtca. Otroci vrtca so navzoče častne goste in občane razveselili s pisanim pevskim programom in so recitirali celo pesmice. Za otroke v vrtcu skrbijo voditeljica vrtca Jo-sefine Petschnig ter vrtnarice Monika Slanovc, Magda Kukoviča in Christina Malle, ki se trudijo, da otroke vzgajajo k toleranci in spoštovanju drug drugega. Vrtec je blagoslovil župnik Poldej Zun- der' Silvo Kumer 9 Mediji 100 dni radia Korotan Kmm poslušamo Radio Korotan je program prikrojil željam poslušalcev. Odslej bo več domače slovenske glasbe in še več domačih novic. Po 100 dneh oddajanja je radio Korotan predstavil izsledke ankete, ki jo je izvedel med svojimi poslušalci (vprašalnik je bil mdr. priložen NT, Nedelji in SV) in nato prikrojil svoj program željam poslušalcev. Velika večina si namreč želi, da bi radio Korotan oddajal v prvi vrsti več domače slovenske glasbe (zborovsko petje, narodno zabavno, popevke), s tem naj bi bil radio Korotan tudi spoznaven že pri vklapljanju sprejemnikov in se že pri glasbi bistveno razlikoval do drugih radijskih oddajnikov. Pri vsebini so na vrhu želja poslušalcev poročila o društvih, že na drugem mestu pa je „not-ranja“ koroška deželna politika iz deželnega zbora in občin. Na 3. mestu pa sledijo poročila o koroški kulturni sceni. Čisto na koncu lestvice želja poslušalcev so poročila o kulturnem in politič- nem dogajanju v Sloveniji, kar je najbolj presenetilo. Najbolj popularne oddaje (glej desno) posluša predvsem publika do 30 let, kateri sledijo „do 50-letniki“. Starejšo publiko imajo predvsem oddaje kot „Živa“ (dnevno od 8.30 do 10.00). Skoraj izključno samo mladina pa posluša oddajo „Smrklja“, ki je na programu ob sobotah od 16.00 do 18.00. Na osnovi rezultatov ankete bo odslej na Radiu Korotan dnevno od 8.00 do 8.30 na sporedu zborovska glasba, od 14.00 do 15.30 pa predvsem domača zabavna glasba. Silvo Kumer TOP 6 Radia Korotan 1. Dobro jutro sonce (jutranja budilka od 6.00 -8.30) 2. Sobotna domača budilka (od 6.00 do 8.30/Peter Griliz) 3. Smrklja (mlad. oddaja /ob sob. ob 16.00) 4. Čestitamo (ob nedeljah od 14.00 do 16.00) 5. Nedeljska budilka (od 6.00 do 8.30/Peter Griliz) 6. Od 4 do 6 (dnevno od 16.00 do 18.00/ dnevno informativna oddaja) Medijski posrednik med Koroško in Slovenijo Alexander Sattmann, absolvent Slov. gimnazije, je korespondent ORF za Slovenijo. Ko je novi intendant koroškega ORF Gerhard Draxler nastopil v Celovcu službeno mesto, je napovedal, da bodo zaposlili človeka, ki bo pristojen za poročanje o Sloveniji. Svojo napoved je hitro uresničil - kores-podent za Slovenijo je postal 26-letni Boroveljčan mag. Alex-ander Sattmann. Sattmann prihaja iz dvojezične družine; njegova mati je hči pokojne predsednice Zveze slovenskih žena Milene Grobla-cher, oče pa je vodja boroveljskega občinskega urada. Maturiral je na Slovenski gimnaziji, na Dunaju je zaključil študij publici- Alexander Sattmann poroča za ORF iz Slovenije. stike in politologije. Pri aktualni službi koroškega ORF je začel delati leta 1993, sprva kot prosti sodelavec, od leta 1996 pa kot stalno zaposleni. V Sloveniji se počuti kakor doma, vežejo ga tudi sorodstveni stiki, predvsem pa hoče biti posrednik med njo in Koroško. V svoji korespondenčni dejavnosti hoče posvetiti posebno pozornost kandidaturi za olimpijske igre Brez meja in prizadevanjem Slovenije za vstop v EU. Predvsem pa hoče s svojim delom prispevati, da bi v Avstriji in še posebej na Koroškem bolj spoznali življenje v državi na sončni strani Alp. -Kuj- 10 Kultura Kultura/Vrtci 11 Kaj pomeni Prešeren našim dištvom? ■ 150-letnica Prešernove smrti. 8. februarja 1849 je umrl največji slovenski pesnik dr. France Prešeren. S svojim delom je merodajno vplival tudi na razvoj slovenske državnosti. ■ 8. februar je postal za ves slovenski narod praznik slovenske kulture. Kakšno mesto ima Prešeren v naših prosvetnih društvih? Kaj menijo o tem vodilni društveni funkcionarji? ANKETA NAŠEGA TEDNIKA 1. Kaj pomeni Prešeren koroškim Slovencem? 2. Se naše kulturne ustanove - predvsem prosvetna društva - resnično zavedajo Prešernovega pomena za ves slovenski narod? Mag. Jože Blajs (SPD Zarja) 1. France Prešeren je s svojim delom dokazal, da je slovenski jezik zmožen tudi vjso-ke literature. Z ..Zdravljico" („Žive naj vsi narodi...") pa je že takrat izpovedal to, za kar se je še danes treba zavzemati. 2. V Železni Kapli je že vrsto let prisoten spomin na Prešerna s tem, da na dan njegove smrti prirejamo posebno kulturno prireditev. Na splošno pa je Prešernov pomen za slovenski narod še dosti premalo v zavesti društev. I Dr. Ludvik Druml (SPD Žila) 1. Zelo veliko, ker * je sooblikoval mo-derni slovenski je-zik in prispeval k temu, da so se Slovenci uveljavili kot evropski narod. Ne glede na to pa so njegova dela izredne literarne vrednosti, kar dokazuje tudi to, da so jih prevedli v druge evropske jezike. 2. Zavedajo se že, zaradi preobremenjenosti pa nimajo dovolj časa, da bi se Prešernu morebiti bolj posvetili. Zato izpolnjujeta to vrzel osrednji kulturni organizaciji. v 71 Fe v začetku prejšnjega stoletja se je slovensko govorečemu prebi-.valstvu zastavilo usodno vprašanje o njegovi kulturi. Teza o narodih brez lastne kulture je takrat hudo strašila po izobraženih glavah in med te narode so šteli tudi Slovence. Z današnjega vidika je to bila seveda neumnost, a Slovence je tako zastrašila, da odslej skoraj bolestno poskušamo na vsakem koraku dokazovati svojo kulturnost. Vsa sreča je bila na "naši strani", da je prav v prvi polovici 19. stoletja deloval genialni pesnik France Prešeren, ki je tako rekoč patron slovenskega kulturnega praznika. Iz rokava je stresel dokaz, da je slovenski knjižni jezik, ki se je takrat formiral, brez nadaljnjega lahko funkcionalen, to je, da ga lahko uporabimo na vseh področjih kot sredstvo sporazumevanja. S svojim pesniškim delom je postal Prešeren klasik.in to ne samo v nacionalnem temveč tudi v mednarodnem merilu. GotOVO je bila kultura naših prednikov zelo raznolika, sestavljena iz mnogih vplivov. Že samo bogastvo slovenskih narečij na Koroškem nam to dokazuje. Mimogrede so ta narečja nastajala v več stoletjih, medtem ko so se širše množice seznanile s slovenskim knjižnim jezikom šele v drugi polovici 19. stoletja s pomočjo mohorjevk. Hanzi Filipič Z MOJEGA Vidika S slovenščino ohraniti dvojezičnost Slovenska prosvetno-kulturna društva so na Koroškem doživela svoj prvi močni razmah v prvem desetletju našega stoletja. Društva so v glavnem nastajala, ker država v svojih šolah ni hotela ponuditi dobre izobrazbe v materinščini, in tako so si pač naši predniki pomagali z društveno prosveto. Od takrat pa se je seveda marsikaj spremenilo. Za naš današnji okus je bila takratna prosvetna dejavnost marsikdaj ideološko ozka, večinoma konzervativno usmerjena in predvsem slovensko-nacio-nalna. Na srečo pa smo na tem področju postali bolj širokogrudni. Še več, spričo no- vih medijev smo postali konzumenti raznih kulturnih utripov s celega sveta. V teh globaliziranih razmerah pa je žal šel v izgubo čut za zdravo mero egoizma. S svojim krčevitim poudarjanjem dvojezičnosti smo tudi sami zakrivili močno asimilacijo. Da ne bo nesporazumov, dvojezičnost je zelo pomembna, toda v naših dvojezičnih šolah in vrtcih se naši otroci skoraj izključno pogovarjajo nemško. Koroški Slovenci smo po naravi (še) dvojezični, to že zaradi prevladujočega nemškega okolja ne more biti drugače. Slovenščina pa nam kljub temu uhaja, kar lahko ugotovimo na mnogih področjih. Koroški Slovenci se ne bomo ohranili s tem, da bomo drugim dopovedovali, kako pomembno je znati oba deželna jezika, temveč samo z doslednim trudom za slovenščino. Z njo bomo ohranili dvojezičnost v naši deželi in s tem odločilno prispevali h kulturni pestrosti. Ob prazniku kulture velja še poudariti, da so najvišja človeška kultura strpnost, sožitje in spoštovanje svojega bližnjega. Trud za ohranitev kulture koroških Slovencev bo zaman, če ne bo v znamenju te najvišje kulture, ki jo je nenazadnje spoštoval tudi pesnik France Prešeren. Fini Kraut (SPD Danica) 1. Kot največji slovenski pesnik je Prešeren za slovensko narodno skupnost izrednega pomena. Sama sem se z njegovimi deli bliže seznanila po zaslugi Slovenske gimnazije. 2. Premalo. Vsi poznamo njegovo ..Zdravljico", podrobneje pa ga poznajo samo nekateri, ki se zanimajo za slovensko literaturo. Toliko pomembneje je, da se ga vsako leto spomnijo obe osrednji kulturni organizaciji in kapelško društvo „Zarja". Magda Karner (PD Lipa) 1. Prešeren je največji pesnik za Slovence - torej tudi za nas Korošce. 2. Nekatera prosvetna društva - najbolj velja to za SPD „Zarja" v Železni Kapli -prirejajo ob slovenskem kulturnem prazniku zelo kakovostne prireditve. To se mi zdi posnemanja vredno tudi za druga kulturna društva. Mirjam Kelih (KPD Planina) 1. Prešeren je bil in ostane največji slovenski pesnik, pa čeprav so mu to priznali šele po njegovi smrti. To pa ni omejeno na meje, temveč velja za ves slovenski kulturni prostor. 2. Mislim, da se Prešernovega pomena zavedajo zmeraj bolj, saj osrednji organizaciji vsako leto okoli dneva njegove smrti priredita slavnostno proslavo ob Slovenskem kulturnem prazniku. Zdi se mi pa, da se tega v društvih na podeželju manj zavedajo. Peter Grillitz (SPD Srce) 1. Prešeren je za nas koroške Slovence zgleden, kar se tiče slovenske samozavesti in zvestobe do materinščine. 2. Mislim, da gre Prešernu tako kakor mnogim drugim pesnikom - žal pridejo v pozabo. Mnenja sem, da velja to tudi za naša društva. Bo pa anketa NAŠEGA TEDNIKA za nas v Dobrli vasi izziv, da se bo to spremenilo. Jurij Mandl (MoPZ Kralj Matjaž) 1. Prešeren pomeni koroškim Slovencem to, kar pomeni vsem Slovencem: ni samo največji slovenski pesnik, temveč tudi pomembni pobudnik slovenske državnotvornosti. 2. Premalo. Andrej Lampichler (SPD Radiše) 1. Po mojem ga nima. Razen Kapelčanov in osrednjih organizacij ni društva, ki bi se primerno spomnilo Slovenskega kulturnega praznika. 2. Beri odgovor na prvo vprašanje. Anketo pripravil Janko Kulmesch CELOVEC Vrtec Naš otrok gre v tretje desetletje v ■ v. m Dolgčas je tujka v vrtcu Naš Otrok - stalno se kaj dogaja. Otroški vrtec Naš otrok gre v tretje desetletje svojega delovanja. in vendar ali prav zaradi tega ni nikoli dolgočasno. Šče-betanje okoli tete Irene, tete Ingrid in tete Angelike je vedno živahno, novih idej ne manjka in sploh - v vrtcu se stalno dogajajo zanimive stvari. Voditeljica vrtca, Irena Brežjak, je povezana s to ustanovo že petnajst let. Delo v vrtcu nam razlaga takole: ..Dejavnost poteka v dveh skupinah, včasih pa se skupini združita, kar ustvarjalno in vzpodbudno vpliva na odnose med otroki in vzgojitelji. Seveda pa upoštevamo potrebe, ki so značilne sa določeno starostno stopnjo. Otroci se lahko igrajo tudi v manjših skupinah v udobnih kotičkih našega vrtca, tako da na individualen način spoznavajo lastno identiteto, smisel za odgovornost in solidarnost. Otroci se ob taki igri sprostijo in razvedrijo." Drugi dvojezični vrtci se lahko ponašajo s tem, da nudijo poleg slovenske in nemške jezikovne izobrazbe še italijanščino oziroma angleščino. Kako pa je v tem vrtcu? Prva in glavna skrb jezikovnega pouka je seveda materinščina. Tega ne moremo dovolj poudariti. Vendar se vrtec ponaša s tem, da se otroci že odkar imajo teto Ingrid, ki je doraščala v dvoje- zičnem Primorju, učijo tudi italijanskih pesmi in igric, in to kar mimogrede. Naj omenimo še, da je v tem vrtcu tudi nekaj otrok, katerih starši prihajajo iz bivše Jugoslavije. S temi otroki se teta Ingrid pogovarja po potrebi tudi kdaj v njihovem materinem jeziku. Enkrat tedensko nudijo tudi strokovno vodeno igro v angleškem jeziku. Seveda ima tudi nemščina svoj potrebni prostor. Iz izkušenj vemo, da so se naši otroci na dvojezičnem ozemlju doslej vedno uspešno vključili v nemški pouk na ljudskih šolah. Vedno spet beremo v časopisih ali pa slišimo v slušnih medijih, da je ta vrtec vključen v Mohorjevo družbo. Dejansko pa je „Nositelj vrtca privatno in nadstrankarsko društvo Naš otrok, kateremu že od vsega začetka predseduje Marija Sikoronja. V stavbi Mohorjeve družbe imamo najete lepe prostore. Sodelujemo s Pastoralnim centrom, Mohorjevo Ljudsko šolo in, kar je za zdravje in rast naših otrok tudi pomembno, s kuhinjskim osebjem ter upraviteljem Mohorjevega poslopja", nam ve povedati teta Irena. Letos so si izmislili nekaj posebnega, namreč projektno delo „lgra z lutko -sporočilo otroške duše" pod strokovnim vodstvom Pavla Za-blatnika. Vidite torej, da ni in tudi v bodoče v vrtcu Naš otrok ne bo dolgočasja. I. K. Malčki SŠD Šentprimož na smučarskem tečaju Tudi tekma je bila v programu, navrh pa -kakor pri „ ve lik ih" smučarjih - slavlje zmagovalcev. Otroški vrtec Slovenskega šolskega društva v Šentpri-možu v letošnjem letu praznuje 20-letnico obstoja. V vseh letih delovanja so se otroci v tem zasebnem vrtcu zelo dobro počutili. V vrtcu se igrajo, pojejo, plešejo, rišejo, brkljajo itd. Poleti se otroci radi igrajo v pesku, pozimi pa na snegu. Vzgojiteljice pa nudijo otrokom tudi možnosti obiska kulturnih prireditev v domačem kraju in tudi drugje. Letos pa so bili otroci prvič na smučarskem tečaju. 18 otrok sta vzgojiteljici, „teti“, Sabina in Rozi „spakirale“ v ponedeljek, 11. januarja, v avtobus in se z njimi peljali na Peco. Tam jih je že čakal smučarski učitelj in pričeli so z vajami. Prvi dan je močno snežilo, otrok pa to ni motilo. Mlade smučarje in smučarke so po znanju razdelili v dve skupini (Pistenflitzer in Pi-stenflohe), trije pa so se vozili s sankami. Opoldne so se vrnili z avtobusom zopet v Šentprimož, skupino sta s kosilom pričakali „teti“ Milica in Teja. Otroci utrujeni, tete pa vesele, da se ni komu kaj zgodilo (saj je bila odgovornost velika). Tako je minil teden in v petek so otroci svoje znanje pokazali tudi staršem, ko je bila na programu tekma. Vsi so zmagali, vsi so se dovolj naučili. Hvala lepa vzgojiteljicama za odgovorno delo. Meseca maja bo v vrtcu v Šentprimožu prireditev ob 20-letnici, točen termin bomo še objavili. Danica 12 Rož - Podjuna - Žila ČESTITAMO CELOVEC______________________ Fundacija Mali vitez V četrtek, 14. 01.1999, smo v Mladinskem domu predstavili fundacijo Mali vitez. Fundacija je namenjena spremljanju mladih ozdravelih od raka. Ustanoviteljica in predsednica fundacije prof. dr. Berta Jereb je predstavila namen fundacije. To je skrb za mlade, ki se po prebolelem raku ponovno vključujejo v življenje. Njihove sposobnosti, predvsem psihične, so po bolezni zmanjšane in vstop v življenje je otežen. Na Koroško smo jih povabili, da bi predstavili to dejavnost in problematiko mladih obolelih za rakom. Za kulturni program sta poskrbela Mila Kačič, igralka in pesnica, ter kantavtor Andrej Šifrer. Ker se fundacija financira izključno s prostovoljnimi prispevki, nam je Posojilnica Šentjakob omogočila brezplačni račun, na katerem se bodo zbirala sredstva, ki bi jih Vi namenili tej ustanovi. Na srečanju s temi otroki smo spoznali, s kakšno vztrajnostjo obvladujejo svojo življenjsko situacijo. Mi jim lahko preko omenjene funadcije neposredno pomagamo. Zato se obračamo na Vas, da podprete to dobrodelno ustanovo. Številka konta 5.022.041 pri Posojilnici Šentjakob BLZ 39.109 Peter Svetina Konec januarja je obhajal 77-letnico življenja Franc Dolinšek iz Bele nad Železno Kaplo. Slavljencu iskreno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružuje EL. Rojstni dan in god je obhajala Marija Jerolitsch s Polane pri Bistrici v Rožu. Slavljenki za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem trdnega zdravja. Čestitkam se pridružujejo sorodniki in SPD Kočna. Na Čemernici pri Šentjakobu je obhajal 47-letnico Franc Notsch. Slavljencu od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Martina Svetina iz Trebelj pri Šmarjeti je v torek, 2. februarja, praznovala 25. pomlad. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo dobri znanci in EL Šmarjeta. Dvojni praznik je v Kajzazah pri Bilčovsu obhajal Blaž Gasser. Čestitamo in vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Pred nedavnim je slavil 30. pomlad Mirko Ogris iz Drabu- naž. Čestitamo in mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike Jozeju Kušeju iz Šmihela, Rozini Jop iz Nonče vasi, Janezu Snedecu s Ponikve, Francu Čebulu iz Šmihela, Neži Fračko iz Večne vasi pri Globasnici in Jožetu Kertu iz Šmihela. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem od srca čestitajo in kličejo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V drugo stoletje je prestopil Hanzi Scheinig iz Šmarjete v Rožu. Slavljencu ob srečanju z Abrahamom iskreno čestitamo in kličemo na mnoga vesela in srečna leta. V Stari vasi pri Šentlipšu je obhajala rojstni dan Marija Golavč-nik. Od srca čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Naslednje voščilo je namenjeno Veroniki Kremser iz Gornje vasi pri Šmarjeti, ki je minulo nedeljo, 31. januarja, obhajala 74-letnico življenja. Šlavljenki ob tem lepem življenjskem prazniku iskreno čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Prav tako minulo nedeljo je slavila rojstni dan, 25. pomlad, Bernardka Škof iz Gluhega lesa pri Šentprimožu. Tudi njej veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Trudi Gasser iz Kajzaz pri Bilčovsu je slavila osebni praznik, za kar ji od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Na Kočuhi pri Šmarjeti prav danes obhaja 35. pomlad Katja Kupper-VVernig. Občinski odbornici EL Šmarjeta iskreno čestitamo in želimo mnogo uspeha in sreče tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružuje NSKS in EL. V Dravljah pri Šentjakobu je obhajal rojstni dan in god Blaž Dovjak. Slavljencu za dvojni praznik iskreno čestitamo in želimo trdnega zdravja in osebne sreče. Naše prisrčne čestitke in najboljše želje za minuli rojstni dan veljajo tudi Hildi Aichholzer iz Šmiklavža pri Hodišah. Osebni praznik sta obhajala ČESTITKA TEDNA Slavita 40-letnico skupnega življenja - Kristl in Ančka Dlopst. Skupni jubilej Ančke in Kristla Dlopsta Bilo je 1. februarja 1959, ko sta si Ančka in Kristl Dlopst iz Večne vasi pri Globasnici v šmihelski farni cerkvi obljubila večno zvestobo (vezal ju je nevestin bratranec Franc Božič). V teh dneh torej obhajata že 40-letnico skupnega življenja. Jubilej proslavljata skromno -brez posebnega slavja, nenazadnje zaradi rahle gripe, za katero sta oba zbolela. Slavljenca sta oba v pokoju, poznamu pa ju predvsem kot zelo podjetna, saj rada potujeta in sta aktivna mdr. tudi pri domačem društvu upokojencev. Medtem ko Ančka rada poje (je tudi članica zbora slovenskih upokojencev), se Kristl večkrat umika v gozd. S srcem in dušo je namreč lovec. Slavljencema ob skupnem jubileju iskreno čestitamo in kličemo na mnoga srečna skupna leta! F. S. Mihi Einspieler iz Zgornje Vesce in Pepca Rehsman iz Šentjakoba. Obema ob tej priložnosti od srca čestitajo in želijo vse najboljše člani Slovenskega društva upokojencev Šentjakob. Čestitkam in željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. 70-letnico življenja bo v nedeljo, 7. februarja, slavila Rosi VVeratschnig iz Zavoz pri Šmarjeti. Slavljenki ob tem lepem življenjskem prazniku od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in sreče polna leta. V Podkraju pri Pliberku je pred nedavnim slavila rojstni dan Marjeta Boročnik. Slavljenki prisrčno čestitamo in kličemo na mnoga zdrava in milosti polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi domači. Pri Lesjoku na Svetem Mestu pri Suhi je slavila 80-letnico življenja Katarina Streinig. Slavljenki za visoko obletnico od srca čestitamo in želimo obilo božjega blagoslova, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. 30. pomlad je slavila Sonja Sturm. Čestitamo in mnogo uspeha in osebne sreče tudi v prihodnje. Kulturno društvo Peter Markovič iz Rožeka čestita za osebna praznika Marici Lepuschitz, po domače Mežnarci s Ščedma in Janku Gabrielu, po domače Šušterju z Brega pri Rožeku. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Naslednje voščilo je namenjeno Tini Ogris iz Bilčovsa, ki je te dni obhajala 60-letnico. Slavljenki iskreno čestitamo in kličemo na mnoga leta! V mesecu januarju je obhajal rojstni dan pevovodja Moškega pevskega zbora Kralj Matjaž Jo-hannes Košutnik. Vsi pevci mu ob tej priložnosti iskreno čestitajo in se hkrati zahvaljujejo za trud in veselje pri petju. Čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Hanzi Feinig iz Sveč je obhajal rojstni dan. Slavljencu iskreno čestitamo in želimo obilo družinske in osebne sreče tudi v prihodnje. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. V Kotu pri Pliberku je minule dni slavila visoko obletnico življe- " " Ib Rož - Podjuna - Žila 13 nja Marija Rožman. Slavljenki od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Juliane VVoschitz, po domače Štoparica iz Šmarjete v Rožu, bo v sredo, 10. februarja, slavila 90-letnico življenja. Slavljenki ob tem posebnem življenjskem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam NAŠEGA TEDNIKA se pridružujejo vsi farani. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Jožefi Mišic iz Dobrle vasi, Matildi Gregorič iz Podjune pri Globasnici, Katarini Urak iz Nagelč, Mariji Štern iz Bikarje vasi, Tereziji Raschun iz Mlinč, Jožetu Uranku iz Encelne vasi, Katarini Kanzian iz Apač, Mariji Hribernik z Blata pri Galiciji in Idi Steiner z Dolge Brde pri Grebinju. Vsi ostali člani Društva upokojencev slavljencem iskreno čestitajo in želijo vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in tihe osebne sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. V Selah sta obhajali osebna praznika Loni Užnik (Cerkev) in Pepca Mak (Kot) -Tončeva. Obema veljajo naše iskrene čestitke in najboljše želje. Doroteja Zidej, po domače štadeljeva mama iz Srednje vasi pri Rudi, bo jutri, 6. februarja, slavila 75-letnico življenja. Za življenjski jubilej ji od srca čestitajo in želijo vse najboljše vsi, ki jo imajo radi. čestitkam se pridružuje uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Pri Pegrinu na Obirskem sta slavili 50-letnico življenja dvojčki Greti in Kati Kutsch-nik. Slavljenkama ob tem le-pern življenjskem jubileju od srca čestitamo in želimo mnogo sreče in zadovoljstva tudi v prihodnje. Minulo sredo, 3. februarja, je slavil 60-letnico Mihi Gabriel iz Mač pri Bistrici v Rožu. Slavljencu ob tem okroglem življenjskem jubileju od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in veselja polna leta. Čestitkam Našega TEDNIKA se pridružujejo sorodniki, prijatelji in znanci. Igralska skupina KPD Žvabek: (z leve) Hannes Šteharnik, Edit Zechner, Renate Trampusch, Hanzej Zech-ner, Angelika Gmeiner, Hanzej Dimschnig, Benedikt Pototschnik, Sabine Pistotnik in rešiser Foitej Hirm. Foto: Kumer xz „Dvo pora se ženta“ v Zvabeku Igre v domačem žvabeškem narečju so v Žvabeku izredno priljubljene. V Žvabeku se je gledališka skupina KPD Drava lani prvič odločila, da uprizori igro v domačem narečju. Igra je bila popoln uspeh in zato so se režiser Foitej Hirm in igralci odločili, da nadaljujejo s tem načinom. Letos so naštudirali v domačem narečju komedijo „Dvo čudna pora...", v kateri se gre za ženitovanje na kmetiji, na kateri se dva navidezno bogata ženina potegujeta za hčerko. S pomočjo hipnoze odkrijejo resne namene obeh ženinov, ki sta se hotela le obogatiti. Ob koncu dobi hčerka pravega ženina, pa tudi iz hlapca in dekve postane parček. Režiserju Folteju Hirmu je spet uspelo postaviti na oder komedijo, ki jo vsi obiskovalci razumejo, tako vsebinsko kot jezikovno, in ki je tudi dramaturgično po svoje zanimiva in ustreza potrebam in zahtevam domačega vaškega odra. Igro bodo Žvabečani ponovili v nedeljo, 7. februarja, ob 19.30 v Vogrčah. Silvo Kumer S pomočjo hipnoze so odkrili prave motive ženinov. Lepeno je letos že štirikrat obiskala smrt Letos nas je v tem kratkem času že kar štirikrat obiskala smrt. Ker so bili to posebni ljudje, se jih hočemo še enkrat spomniti. Vsakega posameznega je poznalo veliko ljudi. Prvi je v umrl najstarejši Ka-pelčan Jakob Grubelnik - dosegel je starost 102 let. Bil je doma v Lepeni in tudi tam živel. V zadnjem času pa je bil nekaj let v domu Caritas, kjer so ga lepo oskrbovali. Drugi je bil Kežarjev oče Andrej Oraže, kmet in pred leti še vnet lovec. Umrl pa je v 67. letu starosti. Tretjo osebo, ki smo jo pospremili k zadnjemu počitku (20. januarja), je bila kmetica in mama sedmih otrok Ludmila Dolinšek - Kebrova mama. Dan navrh, 21. januarja, pa smo pospremili na kraj zadnjega počitka še velikega trpina Johana „Johija“ Kožlaka - Au-brehtovega očeta, ki je v 49. letu starosti za vedno zatisnil oči. Bil je kmet poln moči in mnogih načrtov, ko ga je pred 19. leti doletela velika nesreča. Kmetje so takrat preizkušali novo kosilnico - tudi on. Toda preveč je tvegal, in pripetila se je nesreča. Posledica pa je bila strašna: pokvarjena hrbtenica in s tem ohromelost. Jasno, da je zaradi tega legla neizmerna bolečina in tema na Aubrehtovo domačijo, saj je bil 30-letni ponesrečenec nenadoma privezan na voziček in to kot kmet strme gorske kmetije ter oče štirih, takrat še malih, otrok. Sončni žarek je bila žena Marta, ki se ni bala dela in nobenih težav. Z otroki je gospodarila naprej. Modernizirali so kmetijo in v zadnjih dveh letih postavili še novo hišo. Žena Marta si je z otroki vsekakor zaslužila velikega spoštovanja. Skoraj dvajset let potrpežljivo, je z velikim razumevanjem in ljubeznijo skrbela za moža. Vse štiri pogrebe smo z veliko udeležbo lepo opravili - župnik Poldej Zunder z lepimi tolažilnimi besedami, pevci pa z ubranim petjem. Iskrene sožalje vsem prizadetim, mrtvim pa večni mir! Lepenarka Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence Prof. - Janežič-Platz 1 - 9020 Celovec OBJAVA 1. Prijavni rok za vpis v 1. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 8. 2. 1999, in traja do petka, 26. 2. 1998. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 12.00 in od 13.00 do 16.00 ure, ob petkih od 7.30 do 13. ure. 2. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva. 3. V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca/učenke oz. o potrebnih sprejemnih izpitih. Ti izpiti bodo v sredo, 7. 7. 1999. 4. Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru razgovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen. 5. Na osnovi šolske avtonomije je Odbor šolske skupnosti sklenil za leto 1999/2000 uvesti t.i. Kugyjev. razred s štirimi jeziki. 6. Starši bodo imeli pri zadostnem številu prijav tudi možnost popoldanske oskrbe svojih otrok. Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni ali pa pošljete prijavnico s potrebnimi dokumenti na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence, Prof.-Ja-nežič Platz 1,9020 Celovec/Klagenfurt d v. sv. dr. Reginald Vospernik, ravnatelj RAZPIS KOROTAN MOHORJEVA Za študentski dom - hotel KOROTAN na Dunaju iščemo sodelavca/sodelavko za tajniška in receptorska dela. Pogoji: • zaključena trgovska akademija ali ustrezna ekonomska izobrazba • obvladanje nemščine, slovenščine in angleščine • obvladanje elektronske obdelave podatkov (EDV) • pripravljenost na fleksibilen deloven čas Če se zanimate za razpisano delovno mesto, se prijavite na: ŠTUDENTSKI DOM - HOTEL KOROTAN Mag. Anton Levstek Albertgasse 48, 1080 VVien/Dunaj Tel. 01 /40 34 193, Fax 40 34 193/99 Prijava na DVOJEZIČNO ZVEZNO TRGOVSKO AKADEMIJO 9020 Celovec, Trg prof. Janežiča 1 Večkratna kvalifikacija na osnovi večkratne izobrazbe! □ Zaključek in poklicne možnosti Zrelostni in diplomski izpit Pravica do študija na univerzah Poleg odlične poklicne izobrazbe ima absolvent/absolventka možnost študija na vsaki univerzi Upravičenost za neposredno izvajanje kvalificiranih poklicev Trgovec na drobno, na debelo, trgovec v industriji, v upravi, zaposlitev v zavarovalništvu, v bankah, na kreditnem sektorju, v turizmu, prometu, javni upravi itd. Obrtne upravičenosti Možnost ustanovitve lastnega podjetja, npr. trgovski zastopnik, samostojni trgovec itd. □ Kako potekata prijava in sprejem na Dvojezično trgovsko akademijo? Uspešen zaključek 8. šolske stopnje V nekaterih slučajih je potreben sprejemni izpit Brez sprejemnega izpita: 1. Učenec/učenka gimnazije 2. Učenec/učenka politehnične šole 3. Učenec/učenka glavne šole 1. zmogljivostna skupina glavne šole; 2. zmogljivostna skupina (prav dobro do dobro) glavne šole; 3. zmogljivostna skupina (povoljno do zadostno) Oddaja prijavnic do konca februarja 1999; v izjemnih primerih je kasnejša prijava še mogoča. Prijavnice so na razpolago v tajništvu Dvojezične trgovske akademije na zgornjem naslovu. Za nadaljnje informacije pokličite telefonsko številko: 0463/382400, faks 0463/382400-33 Višja šola za gospodarske poklice zavoda šolskih sester v Šentpetru pri Šentjakobu OBJAVA Višja šola Enoletna gospodinjska šola □ Obširna splošna informacija □ Atraktivna alternativa za v dveh jezikih g. šolsko leto O Prehrana in gospodarstvo □ Splošna izobrazba v dveh □ Tuji jeziki in turizem jezikih □ Prezentacija in komunikacije □ Kuhanje in gospodarstvo Kvalifikacija: v Evropski uniji O Kreativnost in design priznana matura in diplomski iz- Kvalifikacija: zaključek obvez-pit, pravica do študija na uni- ne šolske dobe z možnostjo na-verzah in pedagoških akademi- daljnjega šolanja, poudarek na jah,'takojšen vstop v zanimivo praktičnih predmetih, spozna-poklicno življenje v gospodar- vanje poklicev, priprava za na-stvu, turizmu in upravi. daljnjo izobrazbo. Sprejemni pogoji: pozitivno Sprejemni pogoji: pozitivno zaključena 8. šolska stopnja in zaključena 8. šolska stopnja na vsaj osnovno znanje ^ obeh glavni šoli ali nižji stopnji gim-deželnih jezikov, zaključek 4. nazije in vsaj osnovno znanje razreda gimnazije ali glavne šo- obeh deželnih jezikov, le, možnost vpisa tudi s sprejemnim izpitom. Informacije in prijave: Višja šola za gospodarske poklice Šentpeter 25 A - 9184 Šentjakob v Rožu Tel. 04253/27 50 Faks: 04352/ 27 50 15 Šolstvo in vzgoja Ena šola - dva uspešna šolska modela V Šentpetru ne deluje samo zelo us pešno Višja šola za gospodarske poklice, temveč tudi Enoletna gospodinjska šola. Pogovor z ravnateljem mag. Štefanom Schellandrom. Naš tednik: Z začetkom letošnjega šolskega leta ste prevzeli vodstvo Višje šole za gospodarske poklice v Šentpetru. Kakšne cilje ste si postavili? Mag, Štefan Schellander: Naša šola je šola z bogato - 90-letno - tradicijo. V tem smislu jo nadaljujemo s svojim delom. Zavedamo pa se, da se čas spreminja in da je treba iskati nove smernice. To, kar pač čas zahteva od mladine. Kakšne so te smernice? Predvsem se oziramo na to, da se Evropa združuje. Že do zdaj smo polagali važnost na dvo- in večjezičnost ter spoznavanje kultur drugih narodov. Od letošnjega leta naprej poučujemo tudi ruščino kot prosti predmet, ker vidimo, da postajajo slovanski jeziki v gospodarstvu, na primer v turizmu, zelo važni. Pri vsem tem Pa bo v ospredju vedno ostal človek, izoblikovanje njegove osebnosti, poklicne mobilnosti in Prožnosti, ustvarjalnosti ter sposobnosti za kritiko in socialno zavzetost. Učenci naj bodo usposobljeni za odgovorno in celovito ravnanje. Pridobijo naj si teoretično in praktično znanje, kar jim bo omogočalo odgovorno ravnanje z ljudmi. V čem se vaša šola specifično razlikuje od drugih višjih šol? Posebnost naše šole je: v četrtem letniku imamo predhodni iz- Ravnatelj mag. Stefan Schellan- der pit. To pomeni, da bodoči maturantje pridobijo eno leto pred maturo dva poklica- iz kuharstva in postrežbe. V 5. letniku zaključijo šolo z maturo, ki je podobna drugim poklicnim višjim šolam. Dolgoletna tradicija na naši šoli je tudi odrska dejavnost, kjer se vadi mlad človek v nastopanju, komunikaciji in prezentiranju. Važno za nas je, da mlad človek vadi nastope v javnosti. Take šolske prireditve, kakor je mdr. naša zaključna, so zelo na mestu. Glede kuharstva in postrežbe pa gledamo, da imajo naše učenke in učenci dosti možnosti, da to vadijo tudi v praksi na raznih prireditvah. Tako so npr. lani oktobra skrbele za pogostitev na slavnostni prireditvi ob 10-letnici Slovenske gospodarske zveze. Pomembna posebnost naše šole pa je Enoletna gospodinjska šola, ki je slej ko prej zelo atraktivna alternativa za 9. šolsko leto. Poleg dvojezične šolske izobrazbe nudimo spoznavanje raznih poklicev in praktične predmete kakor kuhanje, kreativnost in design, posebno na področju mode. Od prihodnje jeseni naprej bomo glede kreativnosti in desig-na upoštevali tudi delo na računalnikih, kar danes gospodarstvo nujno zahteva. Kakšen je odziv na vaše ponudbe? Tako v Višji kakor v Gospodinjski šoli je odziv zelo zadovoljiv. Mesta na Višji gospodarski šoli so v zadnjih letih vedno zasedena. Enoletna gospodinjska šola pa je zelo atraktivna predvsem tudi zato, ker nekateri, ki v glav- Modna revija. Na Višji šoli za gospodarske pokiice in Enoletni gospodinjski šoli v Šentpetru polagajo veliko važnost tudi na kreativnost in prezentacijo svojih nem prihajajo iz glavnih šol, prvič dobijo dvojezični pouk. To jim pozneje v poklicnem življenju pride zelo prav, ne glede na to, kje delajo. Trenutno obiskuje Višjo gospodarsko in Enoletno gospodinjsko šolo skupno 101 učenka in 21 učencev. Lep del prihaja iz Slovenije, saj bomo kmalu živeli v skupni Evropi. Opažamo pa, da v zadnjih letih naša šola postaja vedno bolj atraktivna za Korošce. Ali lega šole v Šentpetru ni neugodna, saj je na periferiji? To zavisi od tega, kako nekdo gleda na način izobraževanja. V anglofonskih državah je za vse pomembne privatne šole važno, da se pouk odvija nemoteno in malo oddaljeno od mestnih centrov. Vse te možnosti imamo tudi v Šentpetru, saj imamo zraven šole internat, kjer ima mladina možnost za srečavanje in kjer se odvija socializacija, ki je prav tako važna za odraščajočega človeka. Zato v pogovorih z učenkami in učenci vedno poudarjam, da dopolnilni pouk ni potreben, temveč da si med seboj pomagajo. Tudi to je naloga internata. Se bolj važno pa je, da smo manjša šola, kjer ima vsak učitelj pregled in kjer vsak vsakega pozna. Našim učencem ni treba čakati na raznih postajah, kjer lahko zaidejo v nevarno družbo. To pa se pozna tudi pri pouku. Janko Kulmesch T PETEK, 5. februarja 18.10-19.00 Utrip kultu- A T SOBOTA, 6. februarja 18.00 -18.30 Od pesmi do pesmi, od srca do srca E D E NEDELJA, 7. februarja 6.08-7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Morgan, Karnten. 6.20 Duhovna misel (mag. Marija Perne). 18.00 -18.30 Dogodki in odmevi N PONED., 8. februarja 18.10-19.00 Kratek stik v TOREK, 9. februarja 18.10-19.00 Otroška oddaja. 0 R SREDA, 10. februarja 18.10 -19.00 Glasbena mavrica: „Za Valentinovo", praznik, ki ga obhajamo 14. februarja 21.04 Večerna F ČETRTEK, 11. februarja 18.10 - 19.00 Rož-Podjuna - Žila GD©B@a [D^GOa NEDELJA, 7. februarja '99,13.30 PONEDELJEK, 8. februarja 1999 ORF 2, ob 3.40___________ TV SLOVENIJA 1, ob 16.30 Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Kmečka izobraževalna skupnost - Koliko je vredna krepitev gospodarskega in socialnega položaja kmečkega prebivalstva? • Jože „Tinjski“ - že tri desetletja Jože Koepinig z dušu in srcem vodi Katoliški dom prosvete. • Slovenski kulturni praznik. • 37. ples maturantov Slovenske gimnazije v znamenju vampirjev • Prva tekma v novi športni dvorani Kulturnega doma Pliberk: SK Zadruga Aich/Dob -Sokol Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. RADIO/TV, PRIREDITVE B Dnevno od 10. do 14. ure in od 18. do 02. ure na frekvencah 105,5 (Dobrač), 106,8 (Golica) in 100,9 (Železna Kapla). Dnevno: 12.00 & 18.45 Poročila slovenskega oddelka BBC RADIO AGORA V januarju in v februarju: Vsak torek, četrtek, petek: 10.10 Blazno resno o seksu (ponovitev ob 19.20) Paracelsusgasse 14, 9020 Celovec, tel. 0463/418 666, fax 0463/418 666 99 Od ponedeljka do petka: 10.00 Koledar prireditev 11.15 Pregled tiska 13.00 Gosti v studiu (torek & sreda); četrtek: Radio aktiv (Burgerlnnenradio) 18.00 Magacini Alpe-Jadran (ponedeljek) Šport (torek) CD tedna (sreda) Kultura (četrtek) Po Koroškem (petek) 19.00 Otroški kotiček 20.00 Glasba: Jazz (ponedel- jek) Ruff Radio (sreda) Musič for the masses (četrtek), Soundcheck (petek), Sunday loops (nedelja) Sobota: 10.00 Ponovitev magacinov, 12.12 VVelt im Dorf (OIE), 13.00 CD tedna (ponovitev), 19.00 Ponovitev oddaje z gosti Nedelja: 11.00 Literarna kavarna, 12.10 Ponovitev magacinov, 19.00 Ponovitev oddaje z gosti RADIO KOROI Pokličite nas - poslušamo vas! Tel: 0463 - 59 53 53 Fax: 0463 59 53 53 99 e-mail: radio@korotan. at Zbujanje po domače 6.00 - 8.30 Dobro jutro sonce! Korotanova jutranja oddaja s sončno glasbo, aktualnimi svetovnimi in lokalnimi poročili, domačim vremenom in napotki za dan! Vsak dan z drugim budilcem, voditeljem oddaje Novo: 8.00 - 8.30 Domače viže in zborovska glasba 8.30 -10.00 Živa 14.00 - 16.00 V taberni 16.00 - 18.00 Od štirih do šestih Novo: od 14. 00 do 15.30 domača glasba Zajtrk s profiom: v nedeljah od 8.00 do 10.00 (ponovitev v sredo od 14. uri) ŠMIHEL Nastop učencev Glasbene šole Čas: ob 18. uri Kraj: v farni dvorani Nastopajo: učenci oddelkov Šmihel in Globasnica Vabi: Slovenska glasbena šola BOROVLJE Kmečki trg Čas: od 14. ure naprej Kraj: na Glavnem trgu Sobota, 6. februarja SVEČE Pust s Kočno Čas: ob 20. uri Kraj: pri Adamu v Svečah Za ples igrajo: Briefelsdor- fer Musikanten (družina Go- ritschnig) Vabi: Slovensko prosvetno društvo Kočna Maske zaželene, skeč Kočna, tombola Nedelja, 7. februarja OBIRSKO 17. sankaška tekma Čas: ob 11. uri Kraj: na Maloveršnikovi cesti Štartne številke od 10. ure naprej pri Hirsovi kajži. Vabi: Alpski klub Obir SELE Društveno prvenstvo nordijske sekcije Čas: ob 13. uri Kraj: na selski lojpi pri Krištanu Vabi: DSG Sele VOGRČE Igra: „Dvo pora sa ženta“ (V. Dobsky) Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Nastopa: igralska skupina KPD Drava Zvabek Vabita: KKD Vogrče SVEČE Spominska svečanost za padle borce proti fašizmu Čas: ob 11. uri Kraj: na pokopališču V okviru prireditve bo Zveza koroških partizanov skupno z društvom SPD Kočna odkrila obnovljeni nagrobni kamen. Vabi: Zveza koroških partizanov ŽELEZNA KAPLA Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku Čas: ob 19. uri Solisti: Wang Ya-Huei, Uneg Florentina, B. Kuchar Pianist in korepetitor: Koledar plesov Petek, 5. februarja CELOVEC Gimnazijski ples pod geslom : „Ples vampirjev" Čas: ob 20. uri Za ples igrajo: Carinthian Combo in „lgor in zlati zvoki" Kraj: v Domu sindikatov/OGB Haus Dražba Omanove slike! Vabijo: maturantje/ke Slovenske gimm Sobota, 13. februarja GLOBASNICA Ples SAK: „Viva Paradies" Čas: ob 20. uri Kraj: pri Šoštarju Igra: ansambel „The Slenders" Program: Marion Revue - „Viva Paradies" (Transvestie-Show) Vabi: SAK - center naraščaja mag. Andrej Fieing Zbora: MoPZ V. Polanšek in MePZ Zarja Recitacija: gledališka skupina SPD Zarja Režija: Leopold Zunder Govor: univ. prof. VVilhelm Baum (tema: Prešeren in Karnten) Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja Poned. 8. februarja BOROVLJE Slavnostni večer ob 40. obletnici smrti Josefa Friedricha Perkoniga Čas: ob 19. uri Kraj: na gradu Vabijo: J. F. Perkonig Ge-sellschaft, občina Borovlje in Kulturring Borovlje Torek, 9. februarja ŠMIHEL Uvajalno predavanje „Bio-loško vrtnarjenje skozi vse leto“ Čas: ob 19. uri Kraj: v farni dvorani Predavateljica: dipl. inž. Christiane Haider - biološka zelenjadarka Vabijo: KIS, Katoliška prosveta in KPD Šmihel Sreda, 10. februarja DUNAJ Slovenski kulturni praznik Ob izidu treh dvojezičnih knjig „ Pes mi F. Prešerna“ Čas: ob 19. uri Kraj: Korotan, Albertgas-sse 8, 8. okraj Nstopajo: župan Mohar Bogataj, Kranj, dr. Franc Drolc, Kranj, dr. Klaus Olof, Celovec, univ. porf. Boris Paternu, Ljubljana, prof. France Pibernik, Kranj; PRIREDITVE, OGLASI Naša društva v internetu Glavna šola Pliberk: http: // www. netway. at/hsbleiburg Osnovne informacije o koroških Slovencih (nem, slov, angl.) http://www.aprouc.co.at/slovene Cerkveni časopis Nedelja - tedensko aktualno http://www.aprouc.co .at/slovene/nedelja.html Center avstrijskih narodnostnih skupnosti (CAN) na Dunaju - Volks-gruppenreport 97http://www.aprouc.co.at/slovene/v olksgruppenreport.html Občina Suha in okolje - KPD Drava, PIS Žvabek, Oktet Suha (slov., angl.) http://members.magnet.at/stefan.lo-gar/ Mohorjeva založba - aktualna knjižna ponudba http://www.mohorjeva.co.at Založba Wieser http: //www.wieser-verlag.co.at Zveza Bank v Celovcu (slov., nem. angl.) http://www.zvezabank.co.at/zb Slovenska športna zveza: http://members.magnet.at/ssz/ (nem, slov, angl.) e-mail-naslov: ssz@ma-gnet.at Oktet Suha. Otroški zbor Živ-Žav. Enotna lista Suha. VOX http://www.members. magnet.at/d.katz Slovensko prosvetno društvo Zvezda Hodiše http://www.carinthia.org/- keutschach/zvezda-hodiše/sprach- kurs Klub slovenskih študentk in študentov v Gradcu http://privat.schlund. de/ksssg Ljudska šola Sele Kot: 204651 @ asn. netway. at Pevsko društvo Sele: pevsko, društvo, šele @ asn. netway. at Katoliški dom prosvete v Tinjah: http: // www. sodalitas. at (Tinje) Stičišče avstralskih Slovencev http: // www.glasslovenije.com. au V okviru prireditve bodo od-: prli razstavo Milivoja Dominika Vabi: Slovenski kulturni center KOROTAN ŠENTJAKOB Uvajalno predavanje biološko vrtnarjenje skozi vse leto“ Čas: ob 19. uri Kraj: v Regionalnem centru Vabijo: KIS, Katoliška prosveta in Regionalni cen- ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: Vaška skupnost Šentjanž v Rožu VOGRČE Pustna prireditev Čas: ob 19. 30 Kraj: v farni dvorani Ponovitev bo v soboto, 13. februarja ob 20. uri. Vabi: KKD Vogrče ŠENTJAKOB Informacijski večer o seminarju: „Fitt und schlank, statt dick und krank“ Čas: ob 19. uri Kraj: v Regionalnem centru Vabijo: Regionalni center kEDINCE Pustovanje za otroke in odrasle Čas: ob 16. uri Kraj: pri Borovcu / Hotel Mittagskogel Nastopa: Otroška skupina ,.JERCA" Na najboljše šeme čakajo nagrade! Vabi: SPD Jepa Baško jezero OBIRSKO Pustni ples Čas: ob 20. uri Kraj: pri Kovaču Vabi: SPD Valentin Po-lanšek Nedelja, 14. februarja ŽELEZNA KAPLA Pustna prireditev Čas: ob 14. in 18. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: SPD Zarja ŠENTJAKOB Pustovanje upokojencev Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Društvo upokojencev Šentjakob v Rožu BOROVLJE Parodija: Doktor Faust Čas: ob 20. uri Kraj: pri Cingelcu na Trati Nastopa: igralska skupina SPD Borovlje Zadnja predstava! Vabi: SPD Borovlje RADIŠE Otroški pustni ples Čas: ob 14. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠMIHEL Pustovanje za otroke Čas: ob 14. uri Kraj: v farni dvorani Vabi: Katoliško prosvetno društvo Šmihel Poned. 15. februarja ŠENTJANŽ Pustna seja Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: Vaška skupnost Šentjanž v Rožu Četrtek, 18. februarja RADIŠE Literarni večer z Jankom Messnerjem Čas: ob 19. uri Kraj: v Kulturnem domu Vabi: SPD Radiše ŠENTJANŽ Prezentacija: „Webside in Internet11 za slovenska društva Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Vabi: Slovensko prosvetna zveza Petek, 19. februarja ŠENTJANŽ Občni zbor Slovenskega planinskega društva Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Ob 19. uri bo odprtje razstave ..Planine v sliki" Vabi: Slovensko planinsko društvo Sobota, 20. februarja ŠENTJANŽ Igra: Samomorilec11 Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Gostuje: SPD Dobrač Vabi: k & k center Sobota, 27. februarja ŠKOCIJAN Koncert - mladi glasovi Čas: ob 19. uri (po maši) Kraj: v dvorani pod cerkvijo Nastopajo: otroški zbor, pevska skupina NOMOS, graški študentje/študentke, Šmihelski kvintet, Vogrski puebi Vabi: Kulturno društvo Ško-cijan ŠENTJANŽ Igra: Samomorilec11 Čas: ob 20. uri Kraj: v k & k centru Gostuje: SPD Dobrač Vabi: k & k center Nedelja, 28. februarja CELOVEC Koroška poje Čas: ob 14. 30 Kraj: v Domu glasbe I. del: 100-letnica rojstva Pavleta Kernjaka in 100-letnica rojstva Matija Tomca; nastopajo: MePZ Danica, MePZ Podjuna, MePZ Jepa Baško jezero, MePZ iz Štandreža-Gorica II. del: Psalmska kantata „Žena - mati" (A. Rebula/J. Ropitz) Vabi: Krščanska kulturna zveza mw ^ 04239/26 42 od nedelje, 7. februarja, od 18. ure, do srede, 10. februarja, do 13. ure Praktičini uvod v krščansko vero Voditelj: žpk. Anton Opetnik od ponedeljka, 8. februarja, od 9. ure, do petka, 12. februarja, do 13. ure Intenzivni tečaj: Slovenščina za začetnike Voditelj: mag. Anton Schellander od četrtrka, 11. februarja, od 9. ure do nedelje, 14. februarja, do 13. ure Dnevi slovenščine Voditeljici: Simona Dečko in Ksenija Vidič v sredo, 17. februarja, ob 17. 15 Angleščina za začetnike II Voditeljica: mag. Andrea Mayer -VVohlfahrt v četrtek, 18. februaja, ob 9. uri Dopoldansko izobraževanje: Seksualna vzgoja pri otrokih Predavateljica: Francka Kropiunik od petka, 19. februarja, od 17. ure, do nedelje, 21. februarja, do 13. ure Dnevi počitka, iskanja, molitve in meditacije: Iskanja samega sebe žpk. Jurij Buch, Lidija Kap-Bošič in mag. prof. Stefan Kramer v petek, 19. februarja, ob 19. uri Predavanje: Bog v indijskih aziatskih verah Predavatelj: p. dr. Iwan Sokolows- ky_______________________________ v soboto, 20. februarja, ob 19. uri Predavanje: Bog v indijskih mo-noteističnih verah Predavatelj: p. dr. Iwan Sokolo-wsky v soboto, 20. februarja, od 9. do 17. ure Dan čebelark in čebelarjev - predavanja, pogovori, praktični nasveti, vprašanja Predavatelji: Janez Brvar, Pavel NAS TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo »Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Nanti Olip, 9020 Celovec, 10.-Oktober-StraBe 25/IV. Narodni svet zastopa Politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev oa Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in.pravnega re-oa, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih Pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic ln Pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z —— IIJ, 11 11B' dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroški deželni vladi in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer, Franc Sadjak (urednika), Marjan Fera (fotograf), vsi: 9020 Celovec, 10. Oktober-StraBe 25/IV. Tel. 0463/51 25 28 * 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/59 69 56 Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/292664. NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, 10.-Oktober-StraBe 25/IV, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 /51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 500,-; Slovenija 3500,- SIT; ostalo inozemstvo 870,- šil.; zračna pošta letno 2000,- šil.; posamezna številka 15,- šil.; Slovenija: 150,— SIT. 18 Šport SMUČARSKI SKOKI Kaiser dobil tekmovanje v Salfeldnu Izreden uspeh je zabeležil Zahomški skakalec Stefan Kaiser v Salfeldnu. Dobil je namreč tekmovanje, ki je štelo za „lntercontinentalcup“ ter s tem ponovno potrdil svojo izredno nadarjenost. Uspešni so bili tudi drugi predstavniki ŠD Zahomec, saj so na tekmovanju za koroški industrijski pokal (na skakalnici pri Postraneju) osvojili kar štiri prva mesta: Kerstin Mortl v skupini deklet II, Tanja Drage v skupini šolark I, Siegfried Mortl v skupini dečkov I ter Martin Kug-litsch v skupini šolarjev I. SMUČARSKI TEK______________ Prvo tekmovanje za „Pokal Košute 99“ Nordijska sekcija DSG Sele vabi v nedeljo, 7. februarja, na prvo tekmovanje v smučarskem teku za „Pokal Košute 99“. Tekmovalo se bo na tekaški progi v Sejah-Borovnici - pri Krištanu Štart (po raznih starostnih skupinah) bo ob 13. uri, tekmovalo pa se bo v prosti tehniki. Dolžina proge: 2 km za otroke, 4 km za šolarje/ženske, 8 km za ostale. Trening na progi je možen v soboto, 6. februarja, med 11. in 15. uro. Prijave sprejema Max Zdouc po faksu ali pisno (Radiše 36, A-9065 Žrelec, tel. in faks: +43/0463-73361). Možna pa je prijava tudi na kraju tekmovanja - do pol ure pred tekmo. Soprireditelj teka je Slovenska športna zveza. ŠAH________________________ Dragocen remi za šahiste SŠZI Prva ekipa Slovenske športne zveze Celovec je v drugem play-off-tekmovanju v koroški podligi osvojila dragocen remi. Dvoboj z drugo ekipo celovškega šahovskega kluba Die Klagenfurter se je končal neodločeno 4:4. Po zmagi v prvem krogu proti Admiri iz Beljaka (4,5:3,5) je ekipa SŠZ z 8,5 točkami druga na šestmestni lestvici. Vodi pa Rapid Feffernitz. Posamezni rezultati: Kovač - Putz 0:1, Hattenberger - Legat remi, Živkovič - Hundsdorfer remi, Amrusch - Pilaj remi, D. Lukan - Tronegger remi, A. Lukan - Saxer 1:0, Reichmana - Schvvarz 1:0, VVeber - Eichert 0:1. SMUČARSKA TEKMOVANJA Užnik z dve leti staro smučko mnogo hitrejši Minuli konec tedna je Daniel Užnik na FIS-tekmovanju v Kau-nertalu preizkusil dve leti staro smučko, ki naj bi bila hitrejša od novejše, predvsem v ravnini in na mehki progi. In res - Užnik v ravnini z novo „staro“ smučko ni izgubil dragocenega časa ter zabeležil 6. mesto. V prvem teku, v katerem je proga dopuščala hitre Društveno prvenstvo Radiše - Minulo nedeljo, 31. januarja, je SPD Radiše izvedlo 2. društveno prvenstvo v smučanju. Na progi, ki je bila izvrstno pripravljena, se je zbralo 59 smučark in smučarjev vseh starostnih skupin. Tako kot pri prvem veleslalomu, so Radiša-nom s palicami in merjenjem časa prišli na pomoč člani športnega društva DŠG Sele. Progo je izvrstno postavil Hanzi Oraže, prav tako odlično je bilo tudi vreme. Vsi tekmovalci, so bolj ali manj brez napak in poškodbe izvozili progo in končali tekmovanje. Po tekmovanju pa je v radiškem Kulturnem domu bila razglasitev in podelitev nagrad. Najhitrejši dneva je bil Edi Oraže, ki je tekmoval v skupini gostov, pri ženskah pa je bila najhitrejša Lidija Oraže. Radiška društvena prvaka pa sta postala Daniel VVrulich in Zalka Zdouc. Predsednik SPD Radiše Tomaž Ogris se je zahvalil vsem, ki so prispevali, da je tekma dobro uspela. Po podelitvi nagrad so kovali tudi že načrte za prihodnje leto, ko naj bi ponovno izvedli smučarsko tekmo. I. R. Rezultati: otroci: 1. Gabriel Gregom, 2. Mitja Zdouc, 3. Michael Gregoritsch, 4. Dominik Thaler; šolarji I: 1. Patrick Gregoritsch, 2. Daniela VVrulich, 3. Christian VVrulich, 4. Rafael Sadjak, 5. Nadja Lampichler, 6. Sarah Ro-gaunig, 7. Mirjam Lampichler; gostje - šolarji I: 1. Bernhard Roblek; šolarji II: 1. Martin VVrulich, 2. Arne Schiemann; gostje - šolarji II: 1. Marko Roblek; mladinci: 1. Christian VVoschitz, 2. Samo Lampichler; dekleta: 1. Romana Sadjak, 2. Barbara Micki, 3. Majda Ogris, 4. Anja VVieser, 5. Tanja Rogaunig; ženske: 1. Zalka Zdouc, 2. Angelika Dumpel-nig, 3. Heidi Lampichler, 4. Tatjana Ogris, 5. Magdalena Ogris, 6. Veronika Tolmaier, 7. Margot Knapp; splošna skupina - moški: 1. Daniel VVrulich, 2. Adrian Povše, 3. dr. Max Zdouc, 4. Marco Tolmaier, 5. Andrej Lampichler, 6. Marjan VVoschitz, 7. Hannes Tolmaier, 8. VVolfgang Eberhard, 9. Martin Ogris, 10. Jan Schiemann, 11. Aleksander Tolmaier, 12. Kurt Gurker, 13. Milan Hribernik, 14. Jakob Rebasso; seniorji: 1. Beti Rogaunig, 2. dr. Pep Marketz, 3. Nuži VVieser, 4. Tomi Ogris; gostje - moški: 1. Edi Oraže, 2. Aleksander Mak, 3. Igor Roblek, 4. Erich Oraže, 5. Hanzi Oraže; gostje - ženske: 1. Lidija Oraže; deskarji: 1. Robi Pichler, 2. Gerhard Raunjak, 3. Igor VVoschitz, 4. Tomaž Ogris. čase le prvimi štartnimi številkami, je bil Užnik s številko 13 brez možnosti za prva mesta. V drugem teku pa je zabeležil tretji najhitrejši čas, kar mu je dalo upanje za prihodnje nastope, ki bodo v Zvvieslu (Nemčija), v Sollu in v Selli Nevei (Italija). Vsa tekmovanja bodo štela za evropski pokal. Okrajno šolarsko prvenstvo (Celovec dežela) - Na lepo postavljeni progi v Podnu (postavil jo je Erik Užnik, organizacijo pa je vodil Hanzi Millonig) se je pomerilo 250 mladih smučarjev, med njimi tudi nekateri zelo perspektivni, ki so zabeležili tudi najvišje uvrstitve, npr. brata Ouantschnig (LŠ Bilčovs) ali Desiree Žnidar (LŠ Bistrica). Rezultati: otroci I - dekleta: 1. Desiree Žnidar (LŠ Bistrica), 2. Kerstin Lausegger (LŠ Slov. Plajberk), 3. Eva Lutz (LŠ II Borovlje); otroci I - fantje: 1. Filip Bergmanu (LŠ II Borovlje, 2. Patrick Schranzer (LŠ Pokrče), 3. Markuš Lausegger (LŠ Slov. Plajberk); otroci II - dekleta: 1. Andrea Partl (LŠ Bilčovs), 2. Nicole Kruschitz (LŠ Bilčovs), 3. Vanessa Gasser (LŠ Bilčovs); otroci II - fantje: 1. Patrick Ouantschnig (LŠ Bilčovs), 2. Marcel Ouantschnig (LŠ Bilčovs), 3. Harald Jesenko (LŠ lil Borovlje); šolarke I: 1. Karin Hauer (GŠ I Borovlje), 2. Manuela Scharnagl (GŠ II Borovlje), 3. Bianca Gentilini (GŠ ll_Borovlje); šolarji I: 1. Armin Michenthaler (GŠ I Borovlje), 2. Florian Scheriau (GŠ I Borovlje), 3. Markuš Kumer (GŠ II Borovlje); šolarke II: 1. Christina Scheriau (GŠ I Borovlje), 2. Vanessa Fertschnig (GŠ II Borovlje), 3. Martina Jug (GŠ I Borovlje); šolarji II: 1. Tomas Guetz (GŠ II Borovlje), 2. Mark Pucher (GŠ I Borovlje), 3. Christian Uschnig (GŠ I Borovlje); mladinci: Markuš Aichholzer, 2. Michael Landl, 3. Thomas Pleschnig (vsi HTBL Borovlje) Drugo mesto je na Radišah zabeležil mali Mitja Zdouc. Jr' Z novo „staro“ smučko je zabeležil lep rezultat v Kaunertalu -Šentjanžan Daniel Užnik. LŠ BISTRICA V ROŽU Desiree Žnidar in Marko Inzko najboljša V petek, 29. svečana, so imeli otroci bistriške ljudske šole svoj smučarski dan. Tekma je bila v Podnu, kjer so se pod japonskimi olimpijskimi pogoji - sonce, sneg in veter - pomerili v veleslalomu. Najhitrejša dneva je bila Desiree Žnidar (nečakinja Daniela Užnika) s Podsinje vasi, najhitrejši fant pa je bil Marko Inzko s Šentjanških Rut. V svojih skupinah so še zmagali Katharina Kirschner, Jani Muller, Michael Brand-ner, Sabrina Siedler in Benjamin Mandelc. H. M. Nečakinja Daniela Užnika močno opozarja nase - Desiree Žnidar. 19 Šport Podpredsednik KFV dr. Tomi PartI je čestitat ekipi SAK U 16/1 za 5. mesto na koroškem prvenstvu. Mladinici SAK peti na koroškem prvenstvu Mladina je kapital SAK Če bo šlo tako naprej, se za športno bodočnost SAK ni treba bati. Ekipe naraščaja so tudi v dvorani dokazale, da štejejo v koroški vrh. 5. mesto je velik uspeh Ekipa SAK U 16/1 (trener Silvo Kumer) iz centra Pliberk je pretekli konec tedna v Spittalu v dvorani tekmovala za naslov koroškega prvaka. Pričakovanja ekipe, ki je lani postala že četrta na tem tekmovanju, so bila velika. Na tihem so pliberški Sakovci računali tudi z naslovom koroškega prvaka. Toda naslovov ni možno naročati, to se je izkazalo že na prvi tekmi, ko je SAK 3:4 podlegel poznejšemu prvaku ASV/Ebent-hal. Trener Kumer: „ASV/Ebental smo v predkrogu premagali 4:0, v finalu pa so potem odpovedali nekateri ključni igralci, kar se je videlo v tv posnetkih v „Dober Ker domačini iz Gleisdorfa niso imeli pripravljenih zapisnikov za poročilo o tekmi, so Dobljani v minulem krogu poceni - ne da bi tekmovali - prišli do dveh točk. Ker pa je hkrati odpovedal Hypo (proti Pričakovanju ga je v domači dvorani premagal Hartberg), se položaj Dobljanov na tabeli ni izboljšal, saj slej ko prej zasedajo le mesto pod črto. Do konca osnovnega kroga sta še dve tekmi, vsaj eno od njiju Pa morajo Dobljani dobiti. Kapetan Micheu: „Zelo, zelo težko bo, toda mogoče nam v novi dvorani uspe ustvartiti evforijo, ki bi se tudi v re-- zultatu pozitivno izražala. Vseka- Naraščaj dan Koroška". SAK je sicer nato premagal Trg s 4:0 in FC Villach s 3:2, s porazom proti Spittalu (2:5) pa si je SAK vsam vzel bronasto kolajno. Končni vrstni red koroškega prvenstva: 1. ASV/Ebental, 2. ASK, 3. SV Spittal, 4. FC Villach, 5. SAK/1, 6. Trg/Feldkichen. V Spittalu navzoči strokovnjaki pa so si bili edini, da ima SAK močno zaledje lastnih igralcev, od katerih se bodo gotovo nekateri povzpeli v prvo ekipo. kor bo potreben mali čudež, da bi premagali Sokol." Kar zadeva poškodovanega Schmerlaiba, si je ta že popolnoma opomogel, tako da bo v soboto gotovo mogel neovirano tekmovati. Veliko upanja za prihodnost vlagajo Dobljani torej na ti. domačo dvorano, na športno dvorano Kulturnega doma Pliberk. Za ekipo trenerja Ivartnika bo v soboto po 17. letih prvi nastop v domači okolici, kar naj bi privabilo lepo število navijačev. Podporo navijačev pa Dobljani v trenutnem položaju vsekakor krvavo potrebujejo. F. S. Tudi v mlajših kategorijah je SAK pretekli konec tedna poskrbel za uspehe. SAK U12/2 (trener Robert Germ) je pred Austrio/1 (!) v predkrogu dosegel 1. mesto. SAK U 12/3 (trener Jože Knes / center Šentprimož) je v predkrogu pred SV Šentvidom dosegel prvo mesto, kar je posebno veselilo vodjo centra Karla Kulmescha. SAK U10/1 (coach Silvo Kumer/center Pliberk) se je prav tako s samimi zmagami kvalificiral za vmesni krog, ki ga bodo igrale ekipe U 12 in U 10 v nedeljo, 21. februarja. Ekipe pliberškega centra pa gredo od 6. do 10. februarja na priprave v Medulin. Dob - Sokol v soboto, 6. 2. 99, v športni dvorani Kulturnega doma Pliberk. ZVEZNA LIGA/MOŠKI 1. PL Salzburg 17 16 1 50-6 32 2. Donaukraft 17 16 1 48-7 32 3, Enns 17 11 6 37-24 22 4. Tiral 17 11 6 35-22 22 5. Sokol 16 10 6 37-21 20 6. Hypo 17 6 11 23-38 12 7. Feldkirch 17 5 12 20-39 10 8. Hartberg 17 4 13 15-43 8 9. Aich/Dob 16 4 12 18-38 8 10. Gleisdorf/VVeiz 17 1 16 5-50 2 NOGOMET/SAK_____________ V rekreacijskem centru teče znoj igralcev Prva stopnja priprav SAK na vigredni del prvenstva je pridobivanje moči s pomočjo raznih „fitness-naprav“. Tako so igralci redni gostje rekreacijskega centra Atlantis v Celovcu, kjer imajo na izbiro sodobne naprave za načrtno pridobivanje moči. Vzdušje med igralci je kljub znoju odlično. Razveseljiva je tudi udeležba, saj je kader igralcev skorajda vedno popoln pri treningu. Predsednik Perč: „Kot v najboljših časih." Do prve pripravljalne tekme bo poteklo še nekaj časa, kajti načrtovana je šele za 20. februar. Kar zadeva priprave ob morju (od 2. do 7. marca v Medullinu), se vodstvo kluba prizadeva pri delodajalcih nekaterih igralcev, tako da bodo trenerju Vrabcu v Medullinu na voljo vsi igralci. Zatikava se predvsem pri obeh poštarjih - Zanklu in Royu, ki sta šele pred kratkim nastopila novo službo in zaradi tega še nimata pravice do dopusta. NOGOMET/BI LČOVS Bilčovs na priprave prvič v Jesolo 2. februarja je ekipa trenerja Struggerja pričela z načrtnimi pripravami na vigredni del prvenstva. Večina igralcev pa je začela s treningom že mesec prej, ko jih je trener Strugger enkrat tedensko vabil v dvorano. V tem času so igralci in odgovorni tudi mnogo razpravljali o spačeni jesenski sezoni ter vsekakor prišli do zaključka, da bo potrebno vigredi napeti vse sile. Strugger: »Mnogo smo govorili ter razčistili nekatere nejasnosti. Sedaj je vzdušje v ekipi odlično in vsi delajo s skupnimi močmi. To se vidi že na treningih, kjer sta prizadevnost in volja igralcev velika." Kar zadeva priprave ob morju (od 17. do 20 marca), so se Bilčovščani prvič odločili za Italijo - za Jesolo, in ne kakor tradicionalno za Hrvaško. Prvo pripravljalno tekmo pa bodo odigrali 14. februarja. V ekipo se je dobro vključil novi igralec Tributsch, kar pa zanj ni bilo težko, saj je že pred leti igral v tem moštvu. Po prestani poškodbi lahko zopet polno trenira legionar Rajnovič. F. S. ODBOJKA Dobljani jutri prvič v domači dvorani KDO? KJE? GLAS IZ LJUDSTVA Šentjanž. Vaška skupnost prireja letos spet pustne seje, ki bodo v četrtek, 11. februarja, in ponedeljek, 15. februarja. Lani so bile seje do zadnjega razprodane. Karte za letošnjo predstavo so na voljo še v k & k centru. Pliberk. ORF oddaja „Willkommen Osterreich" pride v ponedeljek, 8. februarja, iz Pliberka. Od 16. ure naprej se zbirajo občani na Glavnem trgu v Pliberku, Peter Rapp pa se bo potem od 17.10 do 18.50 javljal v živo z Pliberka. Sveče. Veliko tradicijo ima v Svečah pust s Kočno. Letos se bodo sveški pustjaki srečali pri Adamu v soboto, 6. februarja (ob 20. uri). Kakor že lani bo skrbel za smeh spet mdr. vaški vagabund (dr. Tomi Partl). Vaški vagabund bo spet skrbet za dobro voljo. Miši v Juenni. Pustni torek je obvezen termin v Juenni. Letos bo „show-time“ ob 22. uri posvečen dogodkom zadnjega stoletja. Moto večera pa bodo „miši“. Več o tem v naslednjem Našem tedniku. OSEBE &DOGODKI Cornelia Vospernik je doma iz Podravelj, obiskovala je Slovensko gimanzijo v Celovcu ter leta 1994 končala študij prevajalke za slovenščino in italijanščino. Kariero kot novinarka je pričela pri slovenskem oddelku ORF v Celovcu, kjer njenih talentov niso tako pospeša-vali kot nato na Dunaju, kjer je Cornelia že kmalu oblikovala prispevke za ZIB 1. Od 6. februarja naprej bo moderirala ob koncih tedna ZIB 3, ki je na sporedu ob 24. uri. Prvi test je Cornelia pretekli konec tedna odlično opravila in se že zelo veseli nove naloge. / Cornelia Vospernik bo odslej v ORF 2 moderirala ZIB 3. V Avstralijo, oktet Suha bo meseca avgusta šel na turnejo po Avstraliji. Turneja bo vodila oktetov-ce mdr. v Melbourne in Sindey. Še meseca aprila pa bo oktet izdal novo CD, na kateri bodo zbrane njihove najbolj popularne pesmi zadnjih let. OD TU & TAM Transvestiti. Show posebne vrste čaka obiskovalce plesa SAK v soboto, 13. februarja, v Globasnici. Nastopila bo namreč profesionalna skupina transvestitov z mednarodnim parodističnim programom, za katerega je menda treba imeti zelo močne trebušne mišice, saj je program zelo humorističen in erotičen. FRLOŽEV LUKA Spet smo obhajali slovenski kulturni praznik. Na uradnem povabilu piše, da je letos 150-letnica rojstva Franceta Prešerna. Pesnik se je rodil leta 1800. Umrl je februarja 1849, je torej 150 let od smrti. Se je morda prikradla iz podzavesti želja, da bi kot kulturni praznik obhajali rojstni dan svojega največjega pesnika, ne pa dneva njegove smrti? Slavnostni govornik naj bi bil Klaus Detlef Olof. Na povabilu piše, da „prevaja v nemščino iz vseh slovanskih jezikov, ki se govorijo južno od Avstrije". Ali so nas koroške Slovence že iztrebili? V Selah lahko od 1. februarja naprej v trgovini Rakuschek Selani igrajo lotto, toto, Zahlen Lotto in Web Club. Zdaj vsi čakajo na prvega Selškega lotto-milijo-narja. Posebnost pa je, da Selani lahko oddajo srečke ob sobotah do 17. ure. NA PLESI 27. ples Danice. Že sedemindvajsetih so društveniki v Šentprimožu vabili na ples, ki šteje med najbolj obiskane slovenske plese na Koroškem. Kot se na sliki vidi, so bili vsi dobro razpoloženi, tudi mladine je bilo veliko.