4o Simon Rutar: Imenik krajepisnih imen slovenskih. Imenik krajepisnih imen slovenskih. Spisal Simon Rutar. redzadnja številka »Zvonova« prinaša pod tem naslovom poziv odbora za nabiranje slovenskih krajnih imen. Potreba takega imenika čuti se že iz praktičnih vzrokov, ako hočejo n. pr. čitatelji listov, preiskovalci zgodovine, trgovci, poštni in drugi uradniki zvčdeti, kje katero mesto leži in kako se ono pravilno po slovenski piše. Ali takšen imenik ima neprecenljivo vrednost tudi za znanosti, zlasti za jezikoslovje in zgodovino. Mi Slovenci nimamo napisane zgodovine. Neprijatelji narodne naše individuvalnosti, ki so podjarmili Slovence, izkušali so v nas zatreti vsak spomin na našo minulost, da bi se ne domislili morebiti, odkod izviramo, kdo so naši bratje in sorodniki, da, še celo naše pravo ime so nam hoteli utajiti in narediti od nas čedo brez skupnosti, brez minulosti, torej tudi brez bodočnosti. Ali krajevnih naših imen, kolikor so jih zavijali, izprevračali in celo smešili (vide: »Schmarotzerwald« namesto Smrečje itd.), vender niso mogli popolnoma v tujo obleko zaviti in odvzeti jim slovanskega izvira, slovanskega značaja. V naših krajevnih imenih leži torej naša zgodovina! Krajevna imena dokazujejo: i) da Slovenci ali Slovani sploh žive že mnogo dalje na svojem sedanjem zemljišči, nego hočejo naši nasprotniki temu pritrjati. Ko je prof. A. Miillner 1. 1885. na skupščini arheologov v Celovci poudarjal, da dokazujejo novejše predzgodo-vinske izkopnine prastaro bivanje Slovencev po alpinskih zemljah, vzdvignil se je proti njemu Dr. Rudolf Much s trditvijo, da bi v tem slučaji morali imeti mnogo več grških in latinskih izrazov za kulturne stvari v svojem jeziku, ako so res že istočasno z Rimljani in Grki bivali tu, torej tudi ž njim občevali (Mittheilungen der anthropolog. Gesellschaft 1885 pg. 94.) — Ni tu mesta pobijati krivega mnenja Dr. Muchovega (ki jezika našega najbrž ne pozna), kar se tiče kulturnih in tehničnih izrazov, pač pa mu lahko iz starodavnih krajevnih imen slovenske korenike dokažemo, da se je takrat zelo motil. Saj vender celo nemški učenjaki priznavajo, da je korenika reke Donave (iz katere je nastal latinski Danuvius in nemški Donau) slovanskega izvira ter da se tista korenika opetuje v imenih drugih večjih slovenskih rek, n. pr. Don, Doneč, Duna (Dvina), Dunajec, Dnjeper itd. (Umlauft, Simon Rutar: Imenik krajepisnih imen slovenskih. 41 Geographisches Namensbuch von Oesterreich-Ungarn, Wien 1885, beseda »Donau«). In ali ne spominjajo Trpcane blizu Ilirske Bistrice na staro ja-pudsko mesto Terpo, ki je stalo gotovo nekje na Notranjskem? — Kaj je klasični Timavus druzega, nego podzemna reka Taninava v Srbiji (levi pritok Uba-Kolubare) ? Kdo bi rekel, da naš Rodik ni nič druzega nego stari Virundictes (vi-Radik, primeri tudi ime koroškega mesta »Vi-runum« in Virine — breg kraj rastoškega jezera v Dalmaciji — kakor ga še dandanes imenuje šematizem tržaške škofije, ali Rundictes, kakor stoji to ime zapisano na spominskem kamenu najdenem v Materiji na Krasu (Corpus Inscriptionum latinarum, v. V. št. 698). Ni Mommsen (o. c.) ni Zippel (Die romische Herrschaft in Illvrien bis Augustus, pg. 125) nista znala za naš Rodik, pa zato nista mogla določiti prave meje med Istrijo in Karnijo. — V imeni Tolmin (TTmin leži tista korenika, kakor v Delminium, starem glavnem gradu Dalmacije (razrušenem po Rimljanih 1. 156. pred Kr.), ki je ležal v gorski kotlini Duvno (iz Dumno in to iz Dlbmno) v severo-zahodni Hercegovini. — Strabonov Corcoras ni nič druzega, nego naša Krka (od krčiti = livado kopati, pot delati), katera se nahaja ne samo na Kranjskem in Koroškem, nego tudi na južno-zahodnem Ogerskem (levi pritok Mure blizu štajerske meje) in v Dalmaciji, kjer gotovo niso nikoli stanovali Kelti, torej tudi niso mogli rekam dajati svojskih imen. Ravno tako ne dokazuje Krn za keltsko narodnost Karnov čisto nič, ker po Bosni, Hercegovini in Crnigori poznamo nad trideset krajevnih imen iste korenike (primeri goro Krnin med Ukrino in dolenjo Bosno). — Za našo trditev govore tudi stara krajevna imena Longa-ticum (Logatec), Celeja, Siscia, Sirminm (krajevnih imen Sriem, Srim, Srimac je mnogo po Dalmaciji), o katerih je že toliko in toliko napisal mnogozaslužni naš Davorin Trstenjak. 2) Iz naših krajevnih imen se lahko dokaže, da so pradedje naši nekdaj tudi stanovali po takih zemljah, kjer jim sedaj skoro niti sledu ni več. Slovanske zemlje je bilo nekdaj mnogo več in v mnogih imenih od Nemcev in Italijanov posedenih dežel spoznavamo prav lahko naša domača, vsem znana imena. Tako je velika neumnost verovati, da je Jadransko morje dobilo svoje ime od mesteca Adrije ali bolje: Hatrije, kakor to trde nemški učenjaki. To mesto je težko kdaj stalo na morski obali (najboljše karte o tem ničesar ne vedo) in tudi dan-denašnji, ko se morska gladina vedno bolj vzdiga in voda na plitkih obalah vedno bolj sili v celino, je i$km daleč od morja. Ako je imela Hatria kdaj katero trgovinsko važnost, imela jo je gotovo le 42 Simon Rutar: Imenik krajepismh imen slovenskih. zato, ker je ležala na plavnem rokavu Padovem. Ali na obali Jadranskega morja je bilo mnogo važnejših mest, od katerih bi si bilo morje lahko svoje ime izposodilo, n. pr. od Ancone. Starejši geografi ne poznajo imena »mare Adriaticum«, nego »mare superum«; a pozneje, ko je prišlo prvo imenovanje do veljave svoje, izgubila je bila Hatria že že vso svojo važnost. — In ako je že moralo Jadransko morje dobiti svoje ime po katerem mestu, ležečem na obali njegovi, zakaj bi se ne bilo pozvalo po stari Jaderi (danes Zadar), ali po rečici Jadar (Jadro) blizu Solina ? Ne daleč od iztočne obale Jadranskega morja se spominjajo Adrii montes (Dinarske planine), ki menda vender niso dobili tega imena od stare Hatrije na zahodni strani morja. Pozneje bodemo videli, da so krajna imena iz korenike »jader« razširjena daleč po slovanskem svetu in zato moramo trditi, da so Slovani nekdaj tudi na obalah Jadranskega morja stanovali ter mu dali ime iz svojega jezika. Ravno tako nam kaže ime Livenza, t. j. Livnica (Giessbach), da so Slovenci nekdaj sezali tudi daleč doli v beneško ravnino. Prva, manjša Livnica se nahaja blizu goriško beneške meje med vasmi Jalmik in Trevignano; druga večja pa teče mimo Pordenonna in je bila znana že Rimljanom v obliki »Liquentia«. Ravno te korenike je tudi denašnji Lienz v Bistriški dolini na Tirolskem. Okoli tega mesta se je širila bistriška županija (»comitatus Pustrissa«, »comes Pustricii«), v kateri so imeli goriški grofje svoja posestva: Tilliach (Tilih), Leth (Led?), Ligot, Kirchheim (Cerkno), Kals (Kaleč) itd. Tudi denašnji Toblach (Dopplach, Douplachi) na razvod- v niči med Jadranskim in Črnim morjem ne more tajiti slovenskega svojega izvira: »Tople vode« x) Okoli Windisch-Matreya se spominjajo še v XVI. stoletji slovenska krajevna imena: Zopenitz in Zopotnitz (= Sopotnica od sopet=slap), Seinitz (Senica); Prossegkh, Krasnigk in Krastnigkh (Hrastnik), Guggenberg (Kuk), Latzach (v Ločah), Hinter-Jessach (»za jezom«), Posaumg in Psaunig, Melitzen bei Raijach (Roje, Rojišče), Zdriach (Cerje), Carnitzl (Karnica), Defferreger Tkal (Daber Debro = dolina) itd.2) 3) Naša krajevna imena dokazujejo, kje moramo svojih najbliž-njih sorodnikov iskati, namreč med južnimi Slovani, in to najprej med Hrvati in Srbi. Primerjanje krajevnih naših imen s srbo-hrvaškimi pokazuje nam, da so Slovani jednako ležeča mesta in zemljišča tistih prirodnih svojstev nazivali z jednakimi imeni, naj so oni stanovali na !) Czornig, Die vordere Grafschaft Gorz im Pusterthale (Ferdinandeum 1887). 2) Wolfdkron, Zur Bergbaugeschichte der Herrschaft Wmdisch-Matrei (Zeitschrift des Ferdiuandeums 1887.) — Simon Rutar: Imenik krajepisnih imen slovenskih. 43 severu ali na jugu. Tako imamo Sano v Galiciji in v Bosni; Unec na Kranjskem, a Uno in Unac v Bosni; Devin ob Labi, Moravix) in Jadranskem morji; cetinjsko polje v Štajerski (Zetilinesfeld) in v Črni gori. Od cele legije krajevnih imen, ki imajo tisto obliko med Slovenci, kakor med Srbi in Hrvati, naj omenim samo dveh, ki sta vsakemu izmed nas najbolj znani: Ljubljana in Triglav. v Ljtibljanic, vas med Cazinom in Glavico v turški Hrvaški; Ljubljanica, selo na Savi, severno od Siska; Ljubljanski vrh, blizu Borovnice; Ljuban, gora na severo-vzhodu od Trebinja; Ljubljan, vrhunec v Mosorovem pogorji blizu Spleta; v Ljubljanj, grič na severu Jadrtovca blizu Sibenika. — Naš očak Triglav se imenuje v srbsko-hrvaškem jeziku Troglav v in vrhuncev tega imena je vse polno po Črni gori, zlasti ob hercego-vinski meji na vzhodu od Trebinja. Dalje imamo Troglav, najvišji vrhunec Dinarskih planin (1913 m) na severovzhodni strani od Vrlike; Troglava, med Senico in Kraljevim v Novem Pazaru (1374 m). Troglav, vzhodno od Korita na črnogorski ,meji. Torgeloiv, vas v severni Nemški, južno od Ukermiinde. 4) Mnogotero krajevno ime hrani v sebi košček zgodovine, n. pr. vsa tista imena, ki spominjajo na zgodovinske dogodke, bitke, poplave, požare, prehod sovražnih čet (Vogersko pri Gorici), ali ki se izvajajo od imen bližnjih gradov itd. Različni tuji in domači vplivi, kulturne izpremembe, napredek in razvitek jezika in časih celo pokvarjenost, oslabljenje jezika so delovali na krajevna imena, tako da so se iz-preminjala, časih tudi popolnoma izpremenila. Staro ime se je pozabilo in vzprejelo popolnoma novo. Vas Jagrsce pri Cerknem se ime nuje v starih listinah »Jagodišče«; Sv. Lucija na mostu se je imeno vala prej »Most sv. Mavra«; denašnji Cronberg pri Gorici je imel pred 1. 1615: pošteno slovensko ime »Stran«, in naše vinorodno Smarije se je imenovalo nekdaj »Stegovci«, kakor se še zdaj imenuje mali oddelek šmarijske občine. Jasno je, da so mnogi kraji ob pokristjanjenji prejeli novo ime po sezidani cerkvi (Cerkno, Cerknica), ali pa po svetniku, kateremu je bila nova cerkev posvečena, n. pr. Sežana na Krasi po sv. Suzani, čije kapelica se pozna še zmerom na severni strani denašnje kraške metropole. Čudno je, da so ravno imena, ki so nastala od cerkvenih *) Hrvatje, stanujoči okoli Devina v'nemški Theben) pri Požunu, imenujejo ta kraj Tibanj. Iz tega razumevamo, zakaj so Nemci naš jadranski Devin nazvali »Tibavn«. —« 44 Ivan Hribar: Vesela vožnja. patronov, zelo pokvarjena in dandanes skoro nerazumna. Tako bode malokdo veroval, da je ime Sveto (Suto) nastalo iz »sveti Tilih«, ali Suzid iz »sv. Egid« (čitaj: Ežid), SutomiŠčica (blizu Zadra) iz »sv. Eu-femija«; Sutikva (blizu Spleta) iz »sv. Tekla«; Sukosjan (blizu Zadra in blizu Spleta) iz »sv. Kancjan« (Kocjan); Sutomore (na mnogih krajih po Dalmaciji) iz »sv. Marija«; Stomrte iz »sv. Marta«; Sumaksim iz »sv. Maksim«, a Sustina iz »sv. Justina«. — Zato je potreba zlasti pri takih krajevnih imenih mnogo pomnje, da se ne vtihotapi kaka napačna pisava in zarad tega napačna razlaga. Ker so torej krajevna naša imena tolike važnosti, zato je potrebna največja pomnja pri zapisovanji in določevanji pravilne oblike teh imen. Prepričan sem, da se bode ne le odbor za nabiranje teh imen, nego tudi večina nabiračev ravnala po vzgledu sličnih imenikov drugih narodov, n. pr. Švicarja J. J. Eglija »Nomina geographica« in Umlaufta »Geopraphisches Namensbuch« in da se pouči tudi iz Kiimmelovih razprav »Die Anfange der deutschen Cultur in Oesterreich«, in iz Kronesovih spisov. Ali ipak želim slavni odbor in gospode nabirače opomniti na naslednje okolnosti: a) da bi se nabirala krajna imena tudi onih dežel in krajin, kjer so nekdaj Slovenci stanovali, a sedaj ne stanujejo nič več; b) da bi se nabiranje imen vršilo na temelji katastralnih map, ker se na njih nahaja največ lokalnih, tudi že zastarelih in torej zgodovinsko važnih imen; c) da bi vsak nabirač izvolil ozirati se tudi na novo specijalno karto (i: 75.000) in pri tem popraviti kake mogoče napake, da mu bode za to hvaležen ne samo c. kr. vojniški kartografski zavod na Du-naji (popravki se pošiljajo knjigarju A. Lechnerju, VVien, Graben 31), nego še posebno mi Slovenci, ako zvemo pristna imena mnogih stranij lepe domovine SVOJe. (Konec prihodnjič.) Vesela vožnja. Humoreska. Spisal Ivan Hribar. rdijo sicer, da človeka spametuje škoda; vender pa ne verjemite, da vsakoga. Dohtar Konecx) imel je precej škode, ker je hlepel po svojem konji, imel je vrhu tega še sramoto; a kdor bi mislil, da se je zarad tega spametoval, silno bi se motil. *) Glej »Ljubljanski Zvon«, 1888, str. 757. 94 Simon Rutar: Imenik krajepisnih imen slovenskih. Evgeniji. In broj morskih rib je spremljal samotne pogrebce na morji Jadranskem. »Palm ima na vesti otroka mojega,« pravi mi baron S., ko veslava od pogreba domov. »Ko je zaigral njeno doto, poslal mi jo je domov. To ji je zamorilo srce, nakopalo neozdravno bolezen. — Prepotoval sem ves južni svet, iskaje zdravila bolnemu otroku, zastonj.« Stari baron je potegnil z roko preko lica. »Oprostite, kaj je bilo z Vašim prijateljem? Vem, da se ga je spominjala moja hči pogostoma v zadnjem času.« Povem mu usodo prijatelja Ivana, toda molčal sem o njegovem razmerji k pokojni Evgeniji. Tudi baron je potem umolknil. Nekoliko dnij pozneje sva se poslovila, in ko mi je podal roko, zgodilo seje to uljudno, toda mrzlo, obično; zdelo se mi je, da je bil starec tudi vešč oni umetnosti, ki se ji pravi: lahko pozabiti 1 — Imenik krajepisnih imen slovenskih, Spisal Simon Rutar. (Konec,) a dokažem, kar sem trdil pod točko i. in 2., navajam tukaj vsa meni poznana krajevna imena Jader, Jadra in njim sorodna Odra, Modra, Modrej itd. Jadra (it. Peschiera) otočec blizu Krunarskega otoka (Incornata) na zahodu Zadra; Jadrija rt na levi roki pri vhodu v zaliv šibeniški; Jadrina, pristanišče ob Kvarneru, 45° l* sev. širjave in 3t° 52' vzh. dolžine (Ferro); Jadrin pot, dolina na severu Dolnjega Unca (Bosna); Jadar, levi in desni pritok Drine v Srbiji, (Jadro blizu Solina); Jadric, selišče na severu Prgometa, občina Trogir; Jadric, veliki in mali, selo v zagrebški županiji, pošta Severin; Jadric, selo pri Lipiku v zagrebški županiji; Jadroni, selo na vzhodu Oprtlja v Istri; Simon Rutar: Imenik krajepisnili imen slovenskih. 95 Jadrijevič, raztresene hiše v soseski Glavice, vzhodno od Sinja (blizu Madriča); Jadroči, soseska blizu Gradišča (Gallignana) v Istri; Jadruči, soseska blizu sv. Vitala, občina Vižnjan v Istri; Jadriči, (Giadreschi) selo na vzhodu Pulja v Istri; Jadri (Giadri), levi pritok Drima, severno od Lješa (Alessio) in na njegovem ustji kraj Jadri. Primeri naše: Idrije, Idrijce, Judrio itd.; Jadrska vas (ves, Jadersdorf) blizu Višprij (Weissbriach) na Koroškem; Adriach (v Jadrah), selo južno od Trga (Feldkirchen), Koroška; Adriach, selo blizu Frohnleitna na Štajerskem; Adrijanci, vas z 52 hišami blizu Podsrede; Adrijanec, selo med ogerskimi Slovenci blizu Belotinca; Jadrtovac, (it. Castel Andreis), vas na globokem zalivu vzhodno od Sibenika. Tudi svojska imena iz korenike jadr so prav navadna po Dalmaciji, n. pr. Jadrič v Spletu, Jadrov v Sibeniku. Ime Jadrič se nahaja tudi na Kranjskem že pred 1. 1200. (Sumi, Urkundenbuch II. pg. 1.) Jadrijevič je bil 1. 1493. knez skradinski. Jadareus, Jadreus, Jadrochina so se imenovali kmetski posestniki po severni Dalmaciji proti koncu XI. stoletja (Rački, Monumenta Slav. merid. zv. VIL pg. 153, 128, 132, 171.) Jadrašič Radivoj se je imenoval hercegovinski junak, ki leži pokopan v Podgradji blizu Hrastna. Jadrul (Giadrullo) se je pisala imovita rodbina na Hvaru početkom našega stoletja. Jadreiz Musco iz Spleta se nahaja 1. 1144. med pričami (Kukuljevič, Codex diploma-ticus II. 37.) Naše Idrije in Idrijce niso nič druzega kot Jadrije, ker se v tolminskem narečji j z nastopnim vokalom izpreminja v i, n. pr. z/nenica, mesto/<2/>nenica, ist m. jest (jaz), zkati se m. jokati se, ig m.jugtim itd. Italijani imenujejo mejno reko med Avstrijo in Italijo Judrio, a Slovenci ji pravijo Idrija. Ako se pred koreniko jadr postavi digamma, tedaj dobimo obliko Viadr, Vijadr, Vidr (primeri ribo vidro!) n. pr. Vidre, vas zahodno od Plevlja, Vidrič (Jidrič), vas na severozahodni strani »Hana pod Romanjom«. — Vsakdo ve, da se je šlezka reka Odra pri starih geografih imenovala Viadrus (Jadr) in zato sta ti dve obliki tako sorodni, kakor Diinava in Danuvius. Ravno to izhaja tudi iz italijanske oblike C. Andreis za hrvaški Jadrtovac, namreč Andreis je pokvarjeno iz Andrič, an stoji m. o, torej Andreis = Jadrič (Jadrtovac). L. 1347- gh Simon Rutar: Imenik krajepisnih imen slovenskih. bil je knezom zadrskim neki Toma Viadro, gotovo poitalijančeno namesto Jadrič. In koliko Oder je Bog dal po slovanskem svetu!1) Odra, rečica v zagrebški županiji in tu blizu tudi dve vasi, jedna južno od Zagreba, a druga zapadno od Velike Gorice; Odrina, živ studenec pri cerkvi sv. Frana blizu Sinja; prim.: f Undrima (Odrina), sedaj ponemčena Ingering pri Knittelfeldu; Odrinska gora, hrib med skadarskim jezerom in Malim blatom, v v zapadno od Zabljaka v Črni gori; Odrinice raztresene hiše v občini Pasičine blizu Jezera vrh-gorskega. Mislim, da od Odre ni prevelik skok do Modre, Modrave (Mora ve), Modruse itd. Dalmatinec govori: »voda se modri (»spielt die blauliche Farbe«) gdje je duboka«,2) t. j. vsaka globoka voda kaže modro (plavo) barvo. Jezer, zalivov, dolin, rek in ob njih ležečih krajev te korenike imamo zadosti po vsem slovanskem jugu, n. pr.: Modric jezero blizu izliva Neretve; Modric draga, zaliv na severu Zrmanje, v kateri se izliva Modric potok (novogradski zaliv); Modric draga, zaliv na zapadni strani Pelješca ali Stonskega rta (Sabbioncello); < ModriŠ potok, zahodno od Svinišča blizu Omiša; Modric, trg na desnem bregu Bosne, malo pred njenim izlivom v Savo; Modric, soseska blizu Svinišča; Modric, soseska vasi Račice blizu Prgometa (občina Trogir); Modric, raztresene hiše v občini Glavice, izhodno od Senja; Modric, vas na Črnem Drimu južno od Dibre; Modrici, vas od 36 hiš, pošta sv. Juraj pri Senji; Modran, vas zapadno od Janje na Drini (primeri: Modran južno od Prage na Vltavi) ; Modrino selo, vas v okraji obrovskem; Modri dol, dolina na iztoku Kozika v Poljicama; ----------------------------- i *) Miklosich (Slavische Ortsnamen aus Appellativen) veli, da je Odra »ammis ditissimus sclavonicae regionis« in misli, da so si Slovani to ime prilagodili (»mundgerecht gemacht«) od grškega ou<'a5po;. — Nasproti sklepa Šembera (Zapadni Slovani pg. 127) iz Odre na slovansko koreniko Viadra in misli, da je s tem odstranil zmešnjavo v prazgodovini slovanskih in ilirskih narodov. 2) »Modri se more, gdje mu se dno ne vidi« ; »modrac« je mesto, kjer se vodi dno ne vidi. Modrac se imenuje globoko mesto v reki Krki blizu Visovca. L>r. K. Štrekelj: Jezikoslovne mrvice, 97 Modrava, vas blizu Murtera in vsa zemlja med Vranskim jezerom in morjem; Modrusa, pobrežje jezera Blidinje pod Vran planinam v Herce-govin; MoraČa v Črni gori morda ni nič druzega nego »Modrača«; Modrej in Modrejice ob Soči na Tolminskem bi morale tudi iz te korenike izhajati; ravno tako tudi Morsko, namesto Modrsko na Kanalskem; Modrsejotv, vas v jugozahodni Poljski, na rusko-avstrijanski meji; Modriach, vasij te ponemčene oblike je mnogo po Koroškem in Štajerskem; Modrinja vas, v ziljski dolini na jugu od St. Mohorja; Modrinja vas, (Moderndorf) blizu Gospe svete, severoizhodno od Celovca; Modring (Modrinek), vas in nad njo gora tega imena zapadno od Koroškega Gradca (Grades); Moderbruck na Belici (Pols) povrh Sirnice (Zeyring); Modritz, vas južno od Brna na Moravskem, Nikdo ne bo dvojil, da najdejo naši mani nabiralci krajevnih imen po Slovenskem mnogo oblik, ki so popolnoma jednake ali vsaj prav podobne tu naštetim. Taka krajevna imena naj bi se posebno zaznamenovala in poleg opozorilo, da se tako ime nahaja tudi drugod na slovanskem jugu. Tako nam bode mogoče dokazati, da so taka imena naša svojina in da je torej tudi narod, ki je s temi imeni zaznamenoval obljudene svoje kraje, bil naš narod. m° Jezikoslovne mrvice. Priobčil dr. K. Štrekelj. naslednjih vrstah razglašam nekaj besed, katere še niso bile do zdaj zapisane, ali saj še ne razložene, kolikor pomnim; slišal sem jih večinoma od svojih dunajskih prijateljev in znancev. Take stvari pridejo na več strani prav, zato bi dobro bilo, ko bi se rodoljubi, katerim je dano živeti med svojim narodom, usmilili 7