Krista Hafner — Ilustrirala Marija Vogelnik
Hišica v čevlju
'                                Dolgčas
Tine in Mica sta zado-voljno živela v svoji palači. Tine je hodil na delo, vlačil drva iz gozda in iskal živila, Mica je pospravljala v pa-lači in kuhala. Nič jima ni bilo hudega.
Pa je nekega dne rekla Mica Tinetu: »Lep dom ima-va, nič ne rečem, le preve-lik je za naju, ko sva sama. Velika dvorana je še vsa prazna. Kar dolgčas je člo-veku, ko se sam samcat sprehaja po njej.«
»Dolgeas,« je pritrdil Tine in široko zazehal.
»Otrok bi nama bilo treba, da bi nama krajšali čas.«
»Otrok! Saj res!« je pritrdil Tine. »Kje neki bi dobila otroke?«
»K štorklji morava, na Strešni grad. Morda jih ima kaj v zalogi.«
»Kar pojdiva,« je bil Tine zadovoljen.
Štorklja
Štorkfja je ravno prebavljala debelo žabo, ko sta Mica in Tine dospela pred Strešni grad. Stala je na eni nogi, po-mežikavala z enim očesom in leno kiniala z glavo.
Ko jo je Mica zagledala, se je vljudno priklonila in pri-jazno pozdravila:
»Dober dan, gospa štorklja!«
»Dan!« je leno odvrnila štorklja.
»Dober dan, milostljiva gospa!« je tudi Tine pozdravil.
»Dan!« je nekoliko prijazneje odvrnila štorklja in dodala:
»Kaj bi pa vidva rada?«                     :1
»Veste, milostljiva gospa,« je hitela pri-povedovati Mica, »jaz sem Mica Zalolica, iole je pa moj mož Tine Kosmatine, junak, kakršnih ni devet fara daleč naokoli. Ima-va veliko hišo, kaj hišo, cela palača je, tako je velika in razsežna. Kar prevelika nama je in zato nama je postalo samima dolgčas v njej. Zato sva se zmenila, da bi bilo dobro. če bi imela tudi kaj otrok pri hiši in sva menila, da bi nama jih vi, milostljiva gospa, morda lahko oskrbeli. Nemara jih imate kaj v zalogi?«
»Tisto pa, tisto,« je odvrnila štorklja. »Prav danes sem dobila novo pošiljko. Koliko bi jih pa rada?«
»Kaj praviš,« se je Mica obrnila k Tinetu, »koliko bi jih vzela?«
»I,« se. je Tine popraskal za ušesom in si zavihal brke. »Čim več jih bo, tem bolje bo. Ko pa imava tako veliko palačo.«
***                      »No,« je rekla štorklja, »spu-
stila vama bom cel zavojček na tla, pa si izberita, kolikor si jih hočeta.«
Poiskala je v gnezdu velik zavoj, si ga otvezla na vrvico in ga s kljunom spustila s liiše na tla.
Mica je pograbila zavojček, še preden pa ga je razvezala, je rekel Tine: »Kaj če bi ves za-vojček vzela. Otrok ni nikoli preveč.«
»Prav,« je rekla Mica, »če gospa štorklja dovolijo?« »Dovolim,« je rekla štorklja, »bom imela še manj dela z razpečavanjem blaga.«
Mica in Tine sta se zahvalila radodarni štorklji in s slad-kim bremenom veselo odkorakala proti domu.