glas mladih 153 Sports activities during pregnancy Abstract The main aim of the research was to analyze how sportingly active or inactive women are during their pregnancy. We wanted to find out if their activity differs depending on their age and education level and in what capacity women were sportingly active before pregnancy. In research participated 44 pregnant women from different parts of Slovenia, in different age and education level. We used the statistics program SPSS with the method of frequency distribution and χ²- test of independent hypothesis to analyze the data. Analyzing the data we gathered, most women are active occasionally, in disorganized form of activity; doing mostly walking and swimming. Most women who are active during their pregnancy were already sportingly active before. Frequency of activity does not depend on age or education level. The most important reasons for their inactivity prove to be various health problems and the most common reason for them being active is maintaining their health. Keywords: pregnancy, sport, age, education. Katja Plaskan, Damir Karpljuk, Vedran Hadžič, Mateja Videmšek Športna dejavnost nosečnic Izvleček Namen raziskave je bil analizirati športno dejavnost no- sečnic ter razloge za njihovo športno dejavnost oziroma nedejavnost. Želeli smo ugotoviti, ali se športna dejavnost nosečnic razlikuje glede na njihovo starost in izobrazbo ter glede na to, v kolikšni meri so se pred nosečnostjo ukvarjale s športom. Anketirali smo 44 nosečnic iz različnih območij Slovenije, različne starosti in izobrazbe. Rezultate smo ob- delali s pomočjo statističnega programa SPSS; izračunali smo frekvence in izvedli χ²-test. Ugotovili smo, da je večina nosečnic občasno športno dejav- na v neorganizirani obliki; med športnimi zvrstmi izstopata predvsem hoja in plavanje. Večina športno dejavnih noseč- nic je bila tudi pred nosečnostjo športno dejavna. Pogostost ukvarjanja s športom se bistveno ne razlikuje glede na sta- rost in izobrazbo nosečnic. Nosečnice so kot najpogostejši razlog za športno dejavnost navedle ohranjanje zdravja, kot najpogostejši razlog za športno nedejavnost pa zdravstve- ne težave. Ključne besede: nosečnost, šport, starost, izobrazba. Foto: Bogdan Martinčič 154 Uvod „ Športna dejavnost je za ženske v nosečno- sti pomemben dejavnik zdravega načina življenja, saj pozitivno vpliva na telesno in duševno počutje. Nosečnice, ki so športno dejavne, imajo boljšo telesno pripravlje- nost, manj nosečniških težav, v nosečnosti pridobijo manj telesne mase, imajo manj težav med porodom in po porodu se hitre- je vrnejo v prvotno formo (Podlesnik Fetih idr., 2010; Videmšek idr., 2015). Telesna de- javnost dokazano zmanjša tveganje za na- stanek obolenj, povezanih z nosečnostjo (Dempsey, Butler in Williams), prav tako je tudi dokazan pozitiven vpliv zmerne tele- sne dejavnosti na rast ploda (Campbell in Mottola, 2001). Gibanje – zlasti na prostem – nosečnico sprošča, prav tako se v njej prebudijo šte- vilna pozitivna čustva. Športno dejavna no- sečnica bolje komunicira z lastnim telesom, kar pomeni, da hitreje začuti, kaj njeno telo potrebuje; ali je to hrana, tekočina, gibanje ali počitek. Prav poznavanje lastnega telesa znotraj izbranih športnih dejavnosti noseč- nici daje dober občutek, da se zna sprostiti, razvedriti in sama doprinesti k svojemu do- bremu počutju (Podlesnik Fetih idr., 2010). Številni avtorji (npr. Podlesnik Fetih, 2009; Nascimento, Surita, Godoy, Kasawara in Morais, 2015; Videmšek, 2015 itd.) v svojih raziskavah priporočajo redno športno de- javnost tako vsem nosečnicam, ki so bile pred nosečnostjo redno športno dejavne, kot tudi tistim, ki so imele bolj sedeč način življenja ali pa so bile popolnoma športno nedejavne. Še vedno pa se veliko žensk v nosečnosti ne odloči za športno dejavnost ali pa z njo celo preneha. Strokovnjaki menijo, da lah- ko zdrava nosečnica brez kakršnih koli te- žav nadaljuje z redno telesno dejavnostjo brez negativnih vplivov na zdravje ploda in njeno nosečnost (Podlesnik idr., 2010). Tudi če ženska želi in zmore nadaljevati z inten- zivnejšo vadbo oziroma so vrsta dejavnosti, intenzivnost, pogostost in količina primer- ni ter se s tem strinja njen ginekolog, lahko ženska nadaljuje z vadbo, dokler se počuti ugodno. V slovenskih priporočilih za telesno dejav- nost nosečnic (Videmšek, 2015) so navede- ne absolutne in relativne kontraindikacije za vadbo nosečnic, povzete po smernicah Ameriške akademije ginekologov in po- rodničarjev (ACOG, 2009) ter Ameriškega združenja za medicino športa (ACSM, 2010). Neko stanje je absolutna kontraindikaci- ja ali pa morda pod nadzorom zdravnika lahko relativna, če se nosečnica prej posve- tuje z zdravnikom. Med absolutne kontra- indikacije se štejejo resne srčne in pljučne bolezni, grozeč prezgodnji porod, večplo- dna nosečnost z grozečim prezgodnjim porodom, predležeča posteljica, slabost materničnega vratu, krvavitev iz nožnice v drugem in tretjem trimesečju, gestacijska hipertenzija, predčasen razpok mehurja in preeklampsija. Med relativne kontrain- dikacije pa se uvršča kronični bronhitis, neocenjena motnja ritma srca pri materi, slabo urejena sladkorna bolezen tipa 1, spontan splav v prejšnjih nosečnostih, ne- nadzorovan visok krvni tlak, zastoj plodove rasti, huda slabokrvnost, nenadzorovana epilepsija in obolenja ščitnice, ortopedske omejitve, hudo kajenje (več kot 20 cigaret na dan), huda debelost ali nizka telesna te- ža (indeks telesne mase > 40 ali < 12) ter tudi izjemno neaktiven življenjski slog pred nosečnostjo. Davies, Wolfe, Mottola in MacKinnon (2003) poudarjajo, da se lahko vse ženske v času nosečnosti, ki nimajo kakršne koli kontrain- dikacije, ukvarjajo s športom, predvsem ae- robno vadbo z vključevanjem funkcional- nih gibov in vaj za moč. Mnoge nosečnice so same ugotovile, da je najboljši čas za za- četek športne dejavnosti v drugem trime- sečju, ko je možnost spontanega splava in ostalih nevšečnosti mimo, hkrati pa trebuh še ni tako velik kot v zadnjem trimesečju, da bi jih oviral pri samem gibanju. Ženske z bolj sedečim načinom življenja naj začnejo s 15 minut kontinuirane dejavnosti trikrat tedensko, ki jo povečujejo do 30 minut, štirikrat tedensko (Davies idr., 2003). Artal (2017) priporoča, naj vadba traja od 30 do 60 minut. Ženske, ki so bile pred nosečno- stjo športno nedejavne, naj začnejo z 10 do 20 minutno kontinuirano nizko inten- zivno vadbo trikrat tedensko, medtem ko se lahko zdrave, športno dejavne nosečni- ce ukvarjajo z aerobno vadbo in vadbo za moč vsak dan 30 minut. V slovenskih priporočilih za telesno dejav- nost nosečnic (Videmšek idr., 2015) glede na vsa ostala priporočila in razpoložljive dokaze svetujejo, naj bodo nosečnice zmerno telesno dejavne vsak dan v tednu vsaj 30 minut. Če so bile ženske športno dejavne že pred zanositvijo in obvladajo zvrst vadbe, je varno, če nadaljujejo z dejavnostmi, kot so daljši sprehodi, hitra hoja, tek, nizko inten- zivna aerobika, veslanje, plavanje (tudi or- ganizirana vadba v vodi), kolesarjenje, ples, drsanje, tek na smučeh in tenis (ACPWH, 2013). Davies in sodelavci (2003) priporo- čajo predvsem hojo, tek, aerobiko, kolesar- jenje na sobnem kolesu, pohodništvo in plavanje. Mlakarjeva in sodelavci (2011) pa za zdrave nosečnice predlagajo hojo, tek, plavanje, pilates, jogo, ples, kolesarjenje na sobnem kolesu, aerobiko, fitnes in tek na smučeh. V slovenskih priporočilih za tele- sno dejavnost nosečnic je navedeno, naj se zaradi varnosti nosečnice izogibajo kon- taktnim športom (košarka, nogomet, roko- met, borilni športi). Prenehajo oz. omejijo naj športne dejavnosti, pri katerih je veli- ka nevarnost padcev (jahanje, smučanje, squash). Prav tako so nevarni potapljanje in napori nad 2500 metrov nadmorske višine. Tudi odbojka se med nosečnostjo odsvetuje zaradi pogostih padcev po sko- ku oziroma nerodnem doskoku (Videmšek idr., 2015). Starostna meja nosečnic se vztrajno zvišuje. Če je bila leta 1970 povprečna starost mate- re, ki je rodila prvega otroka, 23 let, se je le- ta 2015 dvignila v Sloveniji na 29,3, v drugih državah Evrope pa večinoma že na okoli 31 let (Statistični urad RS, 2017). Zaradi višje starosti nosečnic je ozaveščanje o športni dejavnosti med nosečnostjo v zadnjih letih precej naraslo. Starejše nosečnice se zara- di skrbi za svoje zdravje in zdravje ploda ukvarjajo z različnimi športnimi dejavnost- mi v neorganizirani obliki in pod strokov- nim vodstvom. Mudd, Nechuta, Pivarnik in Paneth (2009) so v svoji raziskavi ugotovili, da so mlajše nosečnice celo manj dejavne med nosečnostjo kot starejše. Brown, Mis- hra, Lee in Bauman (2000, v Brown, 2002) so v longitudinalni študiji, ki so jo opravili v Avstraliji, ugotovili, da je dejavnost mlajših žensk odvisna od tega, ali že imajo otroke ali ne. Ženske z otroki imajo manj prostega časa, kar jih omejuje pri ukvarjanju z orga- nizirano obliko športne dejavnosti. Za otroke v zgodnjih letih, torej pred do- polnjenim 30. letom starosti, se odloča več žensk z nižjo stopnjo izobrazbe, kar je tudi pričakovano, saj si prej najdejo službo in tako prej načrtujejo otroka. Nascimento in sodelavci (2015) so ugotovili, da so žen- ske z višjo izobrazbo med nosečnostjo bolj športno dejavne. Mudd in sodelavci (2009) poudarjajo, da imajo ženske z nižjo stopnjo izobrazbe zaradi pomanjkanja informacij in slabe osveščenosti strah pred športno dejavnostjo v nosečnosti oziroma se bo- jijo, da bi to škodilo njihovemu zdravju in zdravju ploda. glas mladih 155 Namen raziskave je bil analizirati športno dejavnost žensk v nosečnosti. Želeli smo ugotoviti, v kolikšni meri se ženske ukvarja- jo s športom pred in med nosečnostjo ter razloge za njihovo športno dejavnost ozi- roma nedejavnost. Zanimalo nas je, ali se športna dejavnost nosečnic razlikuje glede na njihovo starost in izobrazbo ter glede na to, v kolikšni meri so se pred nosečnostjo ukvarjale s športom. Metode dela „ Udeleženke V raziskavi je prostovoljno sodelovalo 44 nosečnic iz različnih območij Slovenije; 16 (36,4 %) nosečnic z zahodnega območja Slovenije, 15 (34,1 %) nosečnic z vzhodne- ga območja Slovenije in 13 (29,5 %) noseč- nic z osrednjeslovenskega območja. Med nosečnicami je bilo največ (38,6 %) starih od 26 do 30 let, nekaj manj (36,4 %) od 31 do 35 let, precej manj (13,6 %) je bilo starih do 25 let ter najmanj (11,4 %) nad 35 let. V raziskavi je sodelovalo 17 (38,6 %) nosečnic s končano fakulteto, 15 (34,1 %) nosečnic s končano srednjo šolo, 6 (13,6 %) s konča- nim magisterijem, 4 (9,1 %) s končano viso- ko šolo, 1 (2,3 %) s končanim doktoratom znanosti in prav tako 1 (2,3 %) s končano poklicno šolo. 22 (50 %) nosečnic, ki je so- delovalo v raziskavi, je bilo v zadnjem tri- mesečju nosečnosti, 16 (36,4 %) nosečnic v drugem trimesečju in 6 (13,6 %) nosečnic v prvem trimesečju. Pripomočki Raziskava je bila izvedena s pomočjo anke- tnega vprašalnika (Plaskan, 2016). Vprašalnik je bil sestavljen iz desetih vprašanj zaprte- ga tipa, med njimi so bile tri petstopenjske ocenjevalne lestvice. Postopek Vprašalnike so izpolnile nosečnice v okvi- ru materinske šole v Zdravstvenem domu Žalec, nosečnice v ginekološki ambulanti v Mariboru in v Splošni bolnišnici Izola. Rezul- tate smo obdelali s pomočjo statističnega programa SPSS. Za analizo podatkov smo uporabili metodo frekvenčne porazdelitve in χ²-test. Rezultati „ V raziskavi smo želeli ugotoviti, kako pogo- sto so nosečnice športno dejavne, s kateri- mi športi se ukvarjajo, ali je njihovo športno udejstvovanje odvisno od starosti, izobraz- be in od tega, če so se že pred nosečnostjo ukvarjale s športom. Zanimali so nas tudi njihovi razlogi za ukvarjanje oziroma neu- kvarjanje s športom. Oblika in vrsta športne dejav- nosti Večina nosečnic 23 (52,3 %), ki je sodelovala v raziskavi, je bila občasno športno dejav- na, redno dejavnih (vsaj 2-krat na teden, 30 minut) je bilo 13 (29,5) % nosečnic, po- polnoma nedejavnih 8 (18,2) % nosečnic. V raziskavi je sodelovalo 25 (56,8 %) no- sečnic, ki so se ukvarjale z neorganizirano obliko vadbe in 11 (25 %), ki so se ukvarjale z organizirano obliko. Nosečnice, ki so redno ali občasno športno dejavne, se ukvarjajo z različnimi športnimi zvrstmi (Slika 1). Glede vrste športnih dejavnosti so poleg različnih športov, kjer prevladuje plavanje (18 %), pod »drugo« anketiranke najpogo- steje napisale hojo. Večina jih je napisala, da gre za hitro hojo v naravi ali pohodni- štvo, kar lahko štejemo med športne dejav- nosti. Priljubljeni športni zvrsti, s katerima se ukvarjajo nosečnice, vključene v našo raziskavo, sta tudi pilates in kolesarjenje (13 %). V nekoliko manjši meri se nosečnice ukvarjajo s tekom (8 %), jogo (6 %) in fitne- som (3 %). Športna dejavnost in starost nosečnice V raziskavi smo predvidevali, da so mlajše nosečnice bolj športno dejavne od starej- ših. Rezultat χ²- testa (P = 0,254) kaže, da ne ob- stajajo statistično značilne razlike v športni dejavnosti med nosečnostjo glede na sta- rost nosečnice. V raziskavi smo ugotovili, da so prav vse nosečnice, ki so stare do 25 let, športno dejavne. Nekoliko nižji odstotek športno aktivnih je pri nosečnicah, starih nad 30 let, sledijo nosečnice, ki so stare 26 do 30 let. Rezultati kažejo, da se večina no- sečnic ne glede na starost ukvarja s špor- tom. Rezultati so pričakovani, saj jih je kar polovica samo občasno športno dejavna in kar tretjina se jih ukvarja s hojo. Športna dejavnost in izobraz- ba nosečnice Želeli smo ugotoviti, ali so nosečnice z višjo stopnjo izobrazbe bolj športno dejavne. Rezultat χ²-testa (P = 0,149) kaže, da ne ob- stajajo statistično značilne razlike v špor- tni dejavnosti med nosečnostjo glede na stopnjo izobrazbe nosečnice. Raziskava je pokazala, da se nosečnice ukvarjajo s športom ne glede na izobrazbo, čeprav nekoliko izstopajo nosečnice, ki imajo kon- čano fakulteto (94,1 %), vendar razlike niso bistvene (Tabela 2). Slika1. Vrsta športne dejavnosti nosečnic. Drugo 32 % Te k 8 % Joga 6 % Pilates 13 % Fitnes 3 % Kdo 13 % Plavanje 18 % Aerobika 7 % 156 Športna dejavnost pred in med nosečnostjo V raziskavi smo želeli ugotoviti, ali se žen- ske, ki so bile športno dejavne pred noseč- nostjo, tudi v nosečnosti ukvarjajo s špor- tno dejavnostjo. Rezultat χ²-testa (P = 0,929) kaže, da ne ob- stajajo statistično značilne razlike v športni dejavnosti med nosečnostjo in športni dejavnosti pred nosečnostjo. Tako ugota- vljamo, da se nosečnice, ki so bile pred no- sečnostjo športno dejavne, večinoma tudi v nosečnosti ukvarjajo s športno dejavno- stjo. Iz Tabele 3 lahko razberemo, da je bilo takšnih nosečnic v naši raziskavi kar 82,5 %. Najpogostejši razlogi za špor- tno dejavnost V raziskavi smo analizirali tudi razloge za športno dejavnost oziroma nedejavnost v nosečnosti. Nosečnice so na ocenjevalni lestvici od 1 do 5 označile, da jim je izmed vseh razlogov za športno dejavnost najpomembnejše ohra- njanje zdravja (4.65). Kot drugi najpomemb- nejši razlog so označile izboljšanje telesne pripravljenosti (4.25), sledijo boljše počutje po vadbi (4.11), boljše počutje med vadbo (4.05), strah pred prekomerno telesno ma- so (3.08), druženje s prijateljicami (2.82) ter zaradi priporočila zdravnikov (2.62). Poglavitni razlog za to, da se nosečni- ce ne ukvarjajo s športom, pa so njihove zdravstvene težave in da jim je bila dejav- nost zaradi njih odsvetovana (2.29). Drugi razlogi so: da jim ponudba v domačem kraju ni všeč (1.82), oddaljenost vadbe od doma (1.76) in neustrezen čas vadbe (1.76). Kot najmanj pomemben razlog za njihovo športno nedejavnost so nosečnice nave- dle, da šport med nosečnostjo ni pomem- ben (1.35). Razprava „ V pričujoči raziskavi je bila več kot polovica nosečnic občasno športno dejavna, pribli- žno enak delež se jih ukvarja z neorganizi- rano obliko. Redno dejavnih (vsaj 2-krat na teden, 30 minut) je bilo 29,5 % nosečnic, 25 % nosečnic se je ukvarjalo z organizirano obliko. Popolnoma nedejavnih je bilo 18,2 % nosečnic. Odstotek športno nedejavnih nosečnic je pri posameznih avtorjih precej različen. Npr. Field (2011) je ugotovil, da je 60 % žensk med nosečnostjo popolnoma športno ne- dejavnih, medtem ko je Podlesnik Fetihova s sodelavci (2010) v raziskavi ugotovila le 5 % nosečnic, ki so popolnoma nedejavne. Nascimento in sodelavci (2015) menijo, da je športna dejavnost zdravih žensk v no- sečnosti odvisna od različnih dejavnikov; od načrtovanosti nosečnosti, pregledov pri ginekologu in njegove psihične pod- pore ženski, njegovega odnosa do športne dejavnosti, podpore domačih (staršev, par- tnerja, prijateljev …), izobrazbe in ekonom- skega statusa. Ugotovili so, da so bile žen- ske, ki so se v nosečnosti več posvetovale z ginekologom, bolj športno dejavne. Številni strokovnjaki (npr. Podlesnik Fetih idr., 2010; ACPWH, 2013; Videmšek, 2015) priporočajo zlasti hojo v naravi kot obliko telesne dejavnosti za nosečnice, ki je ena najbolj sproščujočih in prijetnih oblik vad- be v naravi. Hoja je lahko različno intenziv- na, primerna je tudi za tiste nosečnice, ki se prej niso ukvarjale s športom. Tudi naša raziskava je pokazala, da se nosečnice v največji meri ukvarjajo s hojo; večina jih je napisala, da gre za hitro hojo v naravi ali po- hodništvo, kar lahko štejemo med športne dejavnosti. Poleg plavanja sta priljubljeni športni zvrsti, s katerima se ukvarjajo nosečnice, vključene v našo raziskavo, tudi pilates in kolesarjenje. Tudi Podlesnik Fetihova s sodelavci (2010) je dobila podobne rezultate; plavanje in kolesarjenje sta za hojo najbolj pogosti športni dejavnosti. V nekoliko manjši meri se nosečnice v našem vzorcu ukvarjajo s tekom (8 %), jogo (6 %) in fitnesom (3 %). Tudi to so varne športne zvrsti za ženske, ki jih priporočajo slovenska priporočila za telesno dejavnost v nosečnosti (Videmšek idr., 2015). V raziskavi smo predvidevali, da so mlajše nosečnice bolj športno dejavne od starej- ših, in sicer med drugim tudi zaradi več prostega časa. Nekatere izmed mlajših no- Tabela 1 Primerjava športne dejavnosti med nosečnostjo glede na starost Šport med nosečnostjo Skupaj Da % Ne % Starost do 25 let 6 100 0 0 6 (14 %) 26 do 30 let 13 76,5 4 23,5 17 (39 %) 31 do 35 let 13 81,3 3 18,7 16 (36 %) nad 35 let 4 80 1 20 5 (11 %) Skupaj 36 81, 8 8 18,2 44 (100 %) Rezultat χ² - preizkusa: P = 0,254; χ² = 7,787 Tabela 2 Primerjava športne dejavnosti med nosečnostjo glede na stopnjo izobrazbe Šport med nosečnostjo Skupaj Da % Ne % Izobrazba Poklicna šola 0 0 1 100 1 (2 %) SŠ 12 80 3 20 15 (34 %) VŠ 3 75 1 25 4 (9 %) Fakulteta 16 94,1 1 5,9 17 (39 %) Mag., spec. 5 83,3 1 16,7 6 (14 %) Doktorat 0 0 1 100 1 (12 %) Skupaj 36 81, 8 8 18,2 44 (100 %) Rezultat χ²- preizkusa: P = 0,149; χ² = 14,554 Tabela 3 Primerjava športne dejavnosti pred nosečnostjo in dejavnosti med nosečnostjo Šport med nosečnostjo Skupaj Da % Ne % Šport pred nosečnostjo Dejavna pred 33 82,5 % 7 17,5 % 40 (90 %) Nedejavna pred 3 75 % 1 25 % 4 (10 %) Skupaj 36 81,8 % 8 18,2 % 44 (100 %) Rezultat χ² - preizkusa: P = 0,929; χ² = 0,148 glas mladih 157 sečnic še nimajo službe, ker so ravno zaklju- čile z izobraževanjem, nimajo še otrok, torej je za njih to prva nosečnost, ki se ji lahko v celoti posvetijo. Rezultati kažejo, da se ve- čina nosečnic ne glede na starost ukvarja s športom. Pri tem je treba poudariti, da je kar polovica samo občasno športno dejav- na in kar tretjina se jih ukvarja s hojo. Mudd in sodelavci (2009) so v svoji študiji ugotovili, da so mlajše nosečnice celo manj dejavne med nosečnostjo. Brown, Mishra, Lee in Bauman (2000, v Brown, 2002) so analizirali športno dejavnost žensk v Avstra- liji in ugotovili, da je dejavnost mlajših žen- sk odvisna od tega, ali že imajo otroke ali ne. Ženske, ki že imajo otroke, imajo manj prostega časa tudi za športno dejavnost. V naši raziskavi smo želeli ugotoviti, ali so nosečnice z višjo stopnjo izobrazbe bolj športno dejavne. Bolj izobražene ženske naj bi bile bolj ozaveščene, imajo boljše službe in s tem tudi boljši finančni položaj, da si lahko privoščijo obisk organiziranih vadb in tudi individualne ure z osebnim trenerjem. Rezultati so pokazali, da se no- sečnice ukvarjajo s športom ne glede na izobrazbo, čeprav nekoliko izstopajo no- sečnice, ki imajo končano fakulteto, vendar razlike niso bistvene. Nascimento in sodelavci (2015) so ugo- tovili, da so ženske z višjo izobrazbo med nosečnostjo bolj športno dejavne. Mudd in sodelavci (2009) poudarjajo, da imajo žen- ske z nižjo stopnjo izobrazbe bolj negotov in manj varen občutek med vadbo, za kar je verjetno krivo pomanjkanje informacij. Podobno ugotavlja tudi Field (2011); špor- tno dejavne ženske imajo višjo izobrazbo, so zaposlene in stare od 25 do 34 let. Eden izmed ciljev raziskave je bil tudi ugo- toviti, ali se ženske, ki so bile športno de- javne pred nosečnostjo, tudi v nosečnosti ukvarjajo s športno dejavnostjo. Raziskava je pokazala, da se nosečnice, ki so bile pred nosečnostjo športno dejavne, večinoma tudi v nosečnosti ukvarjajo s športno de- javnostjo. Mnogim predstavlja športna de- javnost način preživljanja prostega časa in del njihovega vsakdanjika, zato so nadalje- vale s športnim načinom življenja in so tudi v nosečnosti športno dejavne. V raziskavi Podlesnik Fetihove (2009) je bil pred nosečnostjo dejaven precejšen od- stotek žensk, in sicer 65,6 %, nedejavnih pa je bilo 34,4 % žensk. V prvem trimesečju nosečnosti je odstotek športno dejavnih žensk padel za 23,3 %, zato Podlesnik Feti- hova (2009) meni, da bi bilo potrebno vzro- kom za upad posvetiti posebno pozornost. Poudevigne in O'Connor (2005, v Field, 2011) sta ugotovila, da športna dejavnost pred nosečnostjo ugodno vpliva na pojav depresije in občutja negotovosti v zgodnji nosečnosti. Zdrave ženske, ki s športno de- javnostjo nadaljujejo tudi skozi drugo in tretje trimesečje nosečnosti, imajo bolj sta- bilno razpoloženje v primerjavi z ženska- mi, ki niso športno dejavne (Poudevigne, O'Connor, 2005, v Field, 2011). Ženske, ki se v nosečnosti ne ukvarjajo s športom, pri- dobijo v povprečju več telesne mase; slab- še se počutijo in so manj samozavestne. Marsikatera se sooča s težavami zatekanja gležnjev, krčev in bolečin v nogah ter dru- gimi nevšečnostmi, ki jih lahko precej omili redna športna dejavnost Mlakar, 2011). Tudi Field (2011) v svoji raziskavi priporoča, naj ženske z vadbo nadaljujejo, da vzdržujejo telesno pripravljenost, zmanjšajo možnost prekomerne telesne teže v nosečnosti in zaradi ugodnega vpliva športne dejavnosti na psihično in telesno počutje nosečnice. Mnoge ženske pa vidijo nosečnost tudi kot priložnost za spremembo življenjskega sloga. V svoj vsakdanjik vključujejo zdrave navade, kot je primerna športna dejavnost, zdrava prehrana itd. (Davies idr., 2003). Za- nimiv je podatek, ki so ga v svoji raziskavi navedli Nascimento in sodelavci (2015); od 981 žensk, vključenih v raziskavo, ki so bile pred nosečnostjo popolnoma športno ne- dejavne, se jih je 117 (11,9 %) v nosečnosti začelo ukvarjati s športom. V raziskavi smo prav tako analizirali razloge za športno dejavnost v nosečnosti; no- sečnicam je najpomembnejše ohranjanje zdravja, kot drugi najpomembnejši razlog so označile izboljšanje telesne pripravlje- nosti, sledijo boljše počutje po vadbi in med vadbo, strah pred prekomerno tele- sno maso, druženje s prijateljicami ter za- radi priporočila zdravnikov. Tudi rezultati drugih raziskav (Davies idr., 2003; Podlesnik Fetih idr., 2010; Field, 2011) so pokazali, da se nosečnice odločajo za bolj zdrav življenjski slog zlasti zaradi skrbi za svoje zdravje in zdravje ploda. Rezultati naše raziskave so pokazali, da so zdravstvene težave poglavitni razlog za neukvarjanje s športom in da jim je bila dejavnost zaradi njih odsvetovana. Drugi pomembni razlogi, ki so jih navedle noseč- nice, so, da jim ponudba v domačem kraju ni všeč, da je vadba preveč oddaljena od doma in ob neustreznem času. Ugotovitve nakazujejo rešitve zlasti v smislu organizi- ranja pestrih športnih vadb, prilagojenih za nosečnice, v različnih krajih in ob različnih terminih. Sklep „ V Sloveniji potekajo številni projekti, v okvi- ru katerih se ženske spodbuja k zdravemu načinu življenja. Omenjene promocije zdra- vega življenjskega sloga bi morale biti po- sebej namenjene vsem ženskam v rodnem obdobju in vsem, ki šele načrtujejo noseč- nost. Danes je nadzor nad reprodukcijo pri nas precej zanesljiv, po nekaterih podatkih je kar 75 odstotkov nosečnosti načrtovanih (Podlesnik Fetih idr., 2010). To je čas, ko bi morale ženske razmišljati, da morajo no- sečnost pričakati zdrave in čim bolj telesno pripravljene. O pomenu zdravega življenj- skega sloga na razvijajočega se otroka bi bilo potrebno ženske seznanjati že v času, ko o nosečnosti šele razmišljajo ter seveda z ozaveščanjem nadaljevati tudi v obdobju nosečnosti (Kolu, Raitanen in Luoto, 2014). Rezultati naše raziskave so pokazali, da večina žensk, ki se je že pred nosečnostjo ukvarjala s športom, s tem nadaljuje tudi v nosečnosti. Mnogim namreč postane špor- tna dejavnost način preživljanja prostega časa in del njihovega vsakdanjika, zato so tudi v nosečnosti športno dejavne. Potrebno bi bilo izdelati različne poljudno- strokovne publikacije in zgibanke, name- njene dekletom in mladim ženskam iz raz- ličnih socialno-ekonomskih okolij, ki bi jih razdelili po šolah in zdravstvenih domovih ter sistematično uvesti omenjene vsebine v redni pouk osnovnih in srednjih šol v okviru različnih predmetov (šport, biolo- gija, psihologija …). Spodbujanje aktivne- ga življenjskega sloga bi morali še bolj kot doslej izvajati tudi preko različnih medijev (TV, revije, časopisi …) in spleta. Spletno svetovanje bi bilo lahko zelo učinkovito v smislu sistematičnih ukrepov za povečanje športne dejavnosti; zdravstveni delavci in športni strokovnjaki bi nudili podporo žen- skam pri spremembi življenjskega stila ter različne druge individualne povratne infor- macije v zvezi z zdravim načinom življenja (Videmšek idr., 2016). Spodbujanje k zdravemu načinu življenja bi lahko izvajali tudi v okviru šole za starše. Motivi, ki večino nosečnic najbolj spodbu- dijo k bolj zdravemu življenju, so zdravje in boljše počutje (Podlesnik Fetih idr., 2008). Tudi v naši raziskavi sta bila najpomemb- nejša razloga za ukvarjanje s športom nosečnic ohranjanje zdravja in izboljšanje telesne pripravljenosti. Nosečnice so torej 158 v veliki večini pripravljene narediti spre- membe, vendar imajo pogosto premalo konkretnih napotkov, informacij, znanja in spodbud. Ženski, ki je na poti spreminjanja svojih življenjskih navad v smislu priprave na zdravo nosečnost, mora biti tudi partner v veliko pomoč. Bodoča starša, ki bosta na- šla skupni imenovalec v smislu zdravega življenjskega sloga že v času nosečnosti, bosta to gojila tudi naprej in bosta tako dober zgled svojim otrokom (Deans, 2006; Videmšek idr., 2016). Obstajajo številne organizirane oblike športnih vadb za nosečnice, kot so vadba v vodi, pilates, aerobika, splošna vadba, fi- tnes, vadba, v katero je vključen tudi par- tner itd. V naši raziskavi smo ugotovili, da je drugi najpomembnejši razlog za neukvar- janje s športom, da jim oblika organizirane vadbe, ki jo ponujajo v njihovem kraju, ni všeč. Tako lahko sklepamo, da na določe- nih območjih Slovenije obstaja premajhna pestrost oziroma ponudba organiziranih oblik dejavnosti za nosečnice. Prav tako se kot tretji najpogostejši razlog za nedejav- nost nosečnic pojavlja čas vadbe, ki jim ne ustreza. Potrebno bi bilo ugotoviti najbolj primeren čas, ki bi ustrezal večini nosečnic in takrat organizirati vadbo oziroma jim po- nuditi več različnih terminov. Menimo, da bi morali biti projekti, name- njeni zdravemu življenjskemu slogu v času načrtovanja in času nosečnosti, podprti na državni ravni in bolj usmerjeni v ženske raz- lične starosti in izobrazbe, predvsem v so- cialno šibkejše skupine. Kljub temu da naša raziskava ni pokazala, da obstajajo bistvene razlike v športnem udejstvovanju nosečni- ce glede na izobrazbo in starost, nekateri avtorji poudarjajo, da se neenakost med skupinami kaže tudi v športnem udejstvo- vanju (Mesarič idr., 2014). Načrtovanje, or- ganiziranje in vodenje takih programov dr- žavo stane manj kot saniranje neugodnih posledic nezdravega življenjskega sloga. Menimo, da se je problema potrebno lotiti preventivno, interdisciplinarno in na čim širši ravni (Videmšek idr., 2016). Ugotovitev naše raziskave ne moremo po- splošiti, saj je sodelovalo premajhno število nosečnic, ki so sicer doma z različnih ob- močij Slovenije, vendar bi bilo za večjo za- nesljivost in veljavnost rezultatov potrebno imeti večji vzorec anketirank z različnih ob- močij Slovenije. Menimo, da bi lahko zdravniki in ginekologi zdrave nosečnice še bolj spodbujali in mo- tivirali za ukvarjanje s športno dejavnostjo. V veliki meri pa je to skrb nas, športnih de- lavcev, ki se moramo truditi, da bo kakovost organiziranih vadb, ki jih vodimo, še boljša. Literatura „ American College of Obstetricians and 1. Gynecologists - ACOG. (2009). Exercise du- ring pregnancy and the postpartum period. Obstet Gynecol, 99, 171–3. American college of sports medicine – 2. ACSM. (2010). ACSM’s guidelines for exercise testing and prescription. Philadelphia: Wolters Kluwer Health/ Lippincott Williams & Wilkins. Association of Chartered Physiotherapists in 3. Women’s Health - ACPWH. (2013). Fit and safe to exercise in the childbearing year. London: ACPWH 2013. Artal, R. (2017). 4. Exercise during pregnancy and postpartum period. American College of Ob- stetricians and Gynecologists. ACOG Com- mittee Opinion, 650. Brown, W. (2002). The benefits of Physical 5. Activity During Pregnancy. Journal of Science and Medicine in Sport, 5(1), 37–45. Campbell MK in Mottola MF. (2001). Recre- 6. ational exercise and occupational activity during pregnancy and birth weight: a ca- se-control study. Am J Obstet Gynecol, 184, 403–408. Davies, A. L. G., Wolfe A. L., Mottola, F. M. in 7. MacKinnon C. (2003). Exercise in Pregnancy and the Postpartum Period. Canadian Society for Exercise Physiology, 28(3), 329–341. Deans, A. (2006). 8. Vse o nosečnosti in porodu. Maribor: Meander. Dempsey JC, Butler CL in Williams MA. (2005). 9. No need for a pregnant pause: physical acti- vity may reduce the occurrence of gestati- onal diabetes mellitus and preeclampsia. Exerc Sport Sci Rev, 33, 141–149. Field, T. (2011). Review: Prenatal exercise re- 10. search. Infant Behavior And Development, 35, 397–407. Kolu, P., Raitanen, J. in Luoto, R. (2014). Physi- 11. cal Activity and Health- Related Quality of Life During Pregnancy: A secondary Analysis of a Cluster- Randomised Trial. Maternal and Child Health Journal, 18(9), 2098–2105. Mlakar, K., Videmšek, M., Vrtačnik Bokal, E., 12. Žgur, L. in Šćepanović, D. (2011). Z gibanjem v zdravo nosečnost. Ljubljana: Fakulteta za šport. Mudd, L. M., Nechuta, S., Pivarnik, J. M. in 13. Paneth, N. (2009). Factors associated with women's perceptions of physical activity sa- fety during pregnancy. Preventive Medicine, 49, 194–199. Nascimento, S. L., Surita, F. G., Godoy, A. C., 14. Kasawara, K. T. in Morais, S. S. (2015). Physical Activity Patterns and Factors Related to Exercise during Pregnancy: A Cross Sectional Study. Plos ONE, 10(6), 1–14. Plaskan, K. (2016). 15. Analiza športne dejavnosti nosečnic v Sloveniji (Diplomsko delo). Univer- za v Ljubljani, Fakulteta za šport, Ljubljana. Podlesnik Fetih A, Videmšek M, Globevnik 16. Velikonja V, Vrtačnik-Bokal E, Karpljuk D. (2008). The state of mind of less physical ac- tive and regularly physically active women in the second trimester of their pregnanci- es. Acta Univ Palacki Olomuc Gymnica, 38 (3), 37–44. Podlesnik Fetih, A. (2009). 17. Vpliv športne de- javnosti, prehranjevalnih navad in razvad na počutje nosečnice in izid nosečnosti. Ljubljana: Fakulteta za šport, doktorska disertacija. Podlesnik Fetih, A., Videmšek, M., Vrtačnik 18. Bokal, E., Globevnik Velikonja, V. in Karpljuk, D. (2010). Športna dejavnost, prehrana, razva- de in psihično počutje nosečnice. Ljubljana: Fa- kulteta za šport, Inštitut za kineziologijo. Videmšek, M., Bokal Vrtačnik, E., Šćepanović, 19. D., Žgur, L., Videmšek, N., Meško, M., Karpljuk, D., Štihec, J. in Hadžić, V. (2015). Priporočila za telesno dejavnost nosečnic. Zdravniški vestnik, 84(2), 87–98. Videmšek, M., Podlesnik Fetih, A., Hadžić, V., 20. Videmšek, N., Štihec, J.. Karpljuk, D. in Meško, M. (2016). Kajenje in telesna dejavnost no- sečnic. Šport, 64 (1/2), 209–214. Katja Plaskan, dipl. kineziologinja Študentka magistrskega študija Fakultete za šport plaskankatja@gmail.com