.-;¦                                 :                                PREDLOG
Napodlagi 13. cienaZakonao urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16-67) ter 174. člena statuta občine Ljubljana Vič rud-nik (Uradni list SRS; št. 2-78) je skupščina občine Ljubljana Vič-
Rudnik na seji zbora združenega dela dne.....zbora krajevnih
skupnosti dne... in družbenopolitičnega zbora dne ... sprejela
ODLOK O SPREJEMU PODROBNEGA URBANISTIČNEGA REDA ZA OBMOČJE RAKITNE
rh., y  ;..•     ¦       1. člen                                      ;
S tem odlokom se sprejme podrobni urbanistični red za ob-močje Rakitne, ki ga je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1905 v januarju 1975.
¦    .               2. člen                  ' . .'.
Podrobni urbanistični red obsega analilzo urbanskih funkcij osnove za ureditev in izrabo območja, načrt namenske izrabe po-vršin z lokacijo družbeno pomembnejših objektov, idejne pro-gramske rešitve cest in komunalnih napeljav ter vodnogospodar-skih ureditev in pravilnik za izvajanje.
.    ~                                        3. člen        ¦•¦•¦-
Podrobni urbanistični red je stalno na vpogled pri oddelku za gradbene in komunalne zadeve Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik, službi za urbanizem pri Skupščini mesta Ljubljane. Ljub-Ijanskem urbanističnem zavodu in Geodetski upravi Skupščine mesta Ljubljane.
4. člen
Manjše odmike od sprejetega podrobnega urbanističnega reda, ki je sprejet s tem odlokom,dovoljuje Izvršni svet Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik.
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija pri Upravi za inšpekcijske sluzbe Skupščine mesta Ljubljane.
¦                            •'-''.'•¦¦-¦¦¦¦       6. člen       ¦¦   -      '
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS.
Številka: 350-8-67 Datum:
Predsednik Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik VILI BELIČ
OBRAZLOŽITEV:
k predlogu odloka o sprejemu podrobnega urbanističnega redaza območje Rakitne
Odlok o urbanističnem redu za naseija in območja v občini Ljub-Ijana Vič-Rudnik,spre|et s strani Skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik v aprilu 1974 je določil. da ]e za urejanje območja Rakitne potrebna izdelava podrobnega urbnnističnega reda.
Osnuiek podrobnega urbanističnega reda za območje Rakitne . je izdelal Ljubljanski urbanistični zavod pod št. 1905 v januarju 1975.
Celotno gradivo osnutka podrobnega urbanističnega reda je obravnaval Izvršni svet Skupščine občine na seji dne 1.7.1976 in sprejel sklep o javni enomesečni razgrnitvi.
Po končani javni razgrnitvi, ki je trajala od 1. 8. 1976 do 30. 9 1976 je odbor za urbanizem.komunalno in stanovanjsko gospo-darstvo na seji dne 22.9.1976 obravnaval pripombe občanov. or-ganizacij in organov.                .
Nadalje je odbor za urbanizem, komunalno in stanovanjsko go-spodarstvo sklenil, da pristojne strokovne službe razčistijo zadevo glede sanitarnih režimov in umestnost izgradnje kanalizacije na območju Rakitne, ter da podrobni urbanistični red za območje Ra-kitne vključi čimveč dognanj iz »Programa razvoja zimske rekrea-cije na Rakitni,« ki jo je izdelal Urbanistični inštitut Slovenije.
Pri določanju coningov je sodeloval predstavnik tukajšnje kme-tijske zemljiške skupnosti, ki je posredoval kategorizacijo zemljišč glede na kmetijsko izrabo ter izdal soglasje k namembnosti kme-tijskih zemljišč in predstavnik Krajevne skupnosti Rakitna.
Na podlagi dogovora med projektantom in sanitarnim inšpek-torjem dne 25. 5. 1977, je bil korigiran pravilnik, ki na novo rešuje sanitarno problematiko Rakitne in je bil dostavljen tukajšnjemu odseku za urbanizem v maju 1978.
Izvršni svet je na predlog odbora za urbanizem, komunalno in stanovanjsko gospodarstvo sprejel do podanih pripomb naslednje stališče:
1.  Parcele na grebenu: 1287, 1286 k. o. Rakitna
Občani: Boršnik, Jakob, Zupančič Silva, Pečkaj Andreja, Žirov-nik Ivica, Morela Silvester, Grman Ivan, Šventner Tone in Fani, Novak Julij, Krajevna skupnost Rakitna
predlagajo vključitev omenjenih parcel v zazidljive površine.
Odgovor: V načelu se odklanja širitev vikend cone na parc. št. 1287 in 1286, ker se smatra, da mora greben od kote 847,845, do 835 ostati nepozidan in sicer zaradi naravovarstvenih in obliko-valskih zahtev.
Natančen odgovor bo dala izdelana skupinska lokacijska do-kumentacija za predel VV 242-4.
2.   Parcele jugozahodno od jezera: 1208-119, 120, 121, 122, 123, k. o. Rakitna
Občani: Vidrih Boris, Korenin Janez, MoharTeodor, Koblencen Peter, Špegelj Marjan,
predlagajo zazidljivost te parcele oz. uvedbo novega zazidal-nega otoka.
Odgovor: Zavrača se predlog za uvedbo zazidljivih površin za območje parcel 1208-119 do 1208-123 k. o. Rakitna, kerobstoji nevarnost onesnaženja jezera in predela ob vodovodni trasi.
3.   Parcele ob smučišču — skrajni  del otoka VW 242-2: 1208-87-96 k. o. Rakitna
Počitniška skupnost »Novaška gora« zahteva izločitev omenje-nih parcel in cone VW 242-2.
Lastniki parcel pa sprašujejo,kdo jim bo povrnil stroške nakupa zemljišč.
Odgovor: Študija inž. Debelaka zahteva ukinitev cone, isto predlagajo tudi občani, vključeni v počitniško skupnost »Novaška Gora«, da bi se zaščitil njihov interni vodovod.
Odločeno je torej, da se ta del cone ukine in omogoči izvedbo smučišča; problem odškodnine lastnikom bo urejal bodoči investi-tor športno turističnih objektov.
4.   Predel severovzhodno od otoka VW 242-3, parcele št. 810 ter sosednje do 785 k. o. Rakitna:
Občani: Martelanc Dušan, Šašek Antonija, Bezeg Verica želijo, da se vključijo v otok VW 242-3 tudi parcele 810 k. o. Rakitna.
Odgovor: Cona naj se razširi do poti, ravnica naj ostane nepozi-dana, obstoječi vikend naj se legalizira kot izjema.
5.   Predel v oceni VW 242-1, parcele št. 1208-14 in 1208-67, Kovačič Angela ima tu obstoječi stanovanjski objekt in je lastnica omenjenih parcel, ter želi zidati dve stanovanjski hiši za otroke.
Odgovor: Cona VW 2422-1 je cona za družbene vikende, ki bi bili kot depandansa gostinskemu objektu objezeru. Novogradnja stanovanjskih objektov ni možna.
6.  Predel jugovzhodno od VW 242-5, parcela št. 1378, lastnik Vidmar Srečko in krajevna skupnost želita zazidljivost parcele:
Odgovor: vključitev ni možna, kertudi potekajo smučarske poti ter leži blizu razglednih točk.
7.  Sklepi seje odbora za urbanizem, stanovanjsko in komu-nalno gospodarstvo glede študije Zimska rekreacija Rakitna
Ponovno se zahteva vnos vseh važnih ugotovitev iz študije inž. Debelaka, in sicer:
—  Vnos smučarskih prog za slalom
—  vnos trase za smučarski tek
—  predlog dodatne zajezitve
—  vnos glavnih razglednih točk
—  vnos zaščitnih con vodovodnega zajetja za vodovod Rakit-na.
ZAKLJUČEK:
Ugotovljeno je:
—  da je podrobni urbanistični red vključil dognanje studije ur-banističnega inštituta »Zimska rekreacija — Rakitna«
—  da je dokumentacija korigirana po stališčih in sklepih odbora za urbanizem, stanovanjsko in komunalno gospodarstvo pri SOb Ljubljana Vič-Rudnik,
—  da je sanitarna problematika razčiščena s korigiranim pra-vilnikom k podrobnemu urbarističnemu redu iz maja 1978, ter na podlagi strokovnega mnenja <analizacije Ljubljana
Na podlagi navedenih ugotc vitev predlaga izvršni svet delega-tom občinske skupščine, da odlok o sprejemu podrobnega urba-nističnega reda za območje Rf.kitne sprejmejo v predloženem be-sedilu.
PRAVILNIK ZA IZVAJANJE PODROBNEGA URBANISTIČNEGA REDA ZA UREDITVENO OBMOČJE NASELJA IN POČITNIŠKIH OB-JEKTOV RAKITNE
I.  SPLOŠNA DOLOČILA
1.1.  Podrobni urbanistični red obravnava območje naselja in počitniške objekte Rakitne. Meje območja so označene v prilogi: NAMENSKA IZRABA POVRSlN.
1.2.  V primerih, ki jih pravilnik detajlno ne obravnava, se smi-selno uporabljajo določbe odloka o urbanističnem redu za Sob Ljubljana-Vič-Rudnik (Ur. list št. 18-74).
1.3.   Pravilnik za izvajanje podrobnega urbanističnega reda sestavljajo:
1.  splošna določila
2.  namembnost površin in zahtevana urbanistična dokumen-tacija
3.  smernice za namensko izrabo površin
4.   urbanistično oblikovalske smernice
5.  smernice za oblikovanje in režimi za izrabo zelenih površin
6.  pravilnik za izvajanje podrobnega urbanističnega reda za posamezne zazidalne otoke
II.  NAMEMBNOST POVRŠIN IN ZAHTEVANA URBANISTIČNA DOKUMENTACIJA
2.1.   Uvodna določila
Ureditveno območje Rakitne je glede na funkcionalno izrabo razdeljeno na zazidalne otoke.
2.2.  Razmejitev na zazidalne otoke, oznako namembnosti in velikost površin za posamezni zazidalni otok ter zahtevano urba-nistično dokumentacijo prikazuje grafični del elaborata PUR Ra-kitne.
2.3.  Osnove
Za osnovo so služili:
1.  Urbanistični program mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št.: 28-72),
2.  Spremembe in dopolnitve urbanističnega programa mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št.: 2-73),
3.  Urbanistični red za naselja in območja v Sob Ljubljana-Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št.: 18-74),
4.   Predlog podrobnega urbanističnega reda za območje nase-Ija Rakilna
2.4.   Nomenklatura
1. Oznaka namembnosti površin v posameznem zazidalnem otoku pomeni osnovno namembnost tega območja.
2. Označbe:
S — površine za stanovanja,
W — površine za počitniške objekte.
Označbe površin v okviru zazidalnih otokov:
Š — rezervat za šolo in VVZ,
O — površine z rezervatom za razširitev mladinskega okreva-lišča,
T — rezervat za trgovino,
G — gostinski objekt z rezervatom za razširitev.
Zazidalni toki, za katere je zahtevana izdelava skupinske loka-cijske dokumentacije:
VW 242-1, VW 242-4, VW 242-5, VS 242-1 (del)
2.5. Zahtevna urbanistična dokumenlacija
1.  V zazidljivih površinah, kjer predstavljajo novogradnje le zapolnjevanje obstoječih vrzeli oz. dopolnjevanje območja za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in spremljajočih objektov, je zahtevana le izdelava lokacijske dokumentacije.
Lokacijska dokumentacija za družbeno pomembne objekte se v teh površinah izdeluje na osnovi lokacijskih smernic.
2.  V primeru, če se namerava graditi na pretežno nepozida-nem zemljišču, je potrebno izdelati lokacijsko dokumentacijo za več objektov hkrati — to je skupinsko lokacijsko dokumentacijo.
3.  Lokacijska dokumentacija se izdela na podlagi zakona o ur-banističnem planiranju (Ur. list SRS, št.: 16-76),
skupinska lokacijska dokumentacija pa na podlagi določil od-loka o urbanističnem redu Sob Ljubljana-Vič-Rudnik (Ur. list SRS, št.: 16-74.
4.  Zazidalni otoki, ki se urejajo neposredno z lokacijsko doku-mentacijo:
—  VS 242,
—  VW 242-2,
—  VW 242-3.
5.  Zelene površine so načeloma nezazidljive, vsi dovoljeni po-segi v prostor izhajajo iz določil tega Pravilnika, izvajajo pa se na csnovi smernic oz . LD.
lil. SMERNICE ZA NAMENSKO IZRABO PO-VRŠIN
3.1.   Prikaz delitve površin po namenu na prilogi: NAMENSKA IZRABA POVRŠIN opredeljuje osno\'ni vsebinski program in fi-zični obseg posamezne prevladujoče dejavnosti na ureditvenem območju naselja.
3.2.  Okvirna členitev urbanih površin po conah z določenimi namembnostmi predstavlja osrednji element podrobnega urba-nističnega reda.
3.3.   Namen tega elementa urbanistične obdelave prostora se izraža predvsem v zahtevi, da določenim splošnim ali enkratnim funkcijam urbanega prostora zagotovimo neovirano dejavnost in razvoj.
3.4.   Namembnost površin na območju podrobnega urbani-stičnega reda Rakitne:
—  stanovanjske površine,
—  površine za šolstvo in vzgojno varstvo,
—  površine za zdravstvo,
—  površine za trgovino,
—  pokopališke površine,
—  površine za počitniške objekte,
—  površine za turistične objekie,
—  zelene, rekreacijske in športne površine
a)  Stanovanjske površine na območju naselja Rakitna obse-gajo 17,10ha.
b)   Površina za šolo obsega 0,40 ha. Šola z večnamensko telo-vadnico, s prostori, za otroško varstvo, s stanovanji za prosvetne delavce.
c)   Površina za zdravstvo obsega obstoječe okrevališče in re-zervat za razširitev. Velikost je 1,30 ha.
d)  Površina za trgovino: 0,15 ha.
e) Pokopališke površine obsegajo pokopališče z rezervatom za razširitev in zeleni zaščitni pas. Velikost: 0,5ha. Namembnost:
—  družinske počitniške hišice in
—  družbeni počitniški (VW 242-1).
g) Površine za turistične objekte: 0,8 ha, gostinski objekt, gar-derobe in sanitarije za pokopališče. h) Zelene površine:
—  aviohtoni gozdovi,
—  kmetijske površine (polja, travniki, pašniki),
—  močvirske površine,
—  interne zelene površine stanovanjskega oz. vikend naselja,
—  parkirne površine,
—  rekreacijske in športne površine,
—  območje jezera,
—  smučišča,
—  piknik cona,
—  kamping,
—  igrišča.
IV. URBANISTIČNO OBLIKOVALSKA IZHO-DIŠČA
4.1. Urbanistično oblikovanje mora težiti k postopni odpravi neskladij v prostorski strukturi in mikrostrukturi naselja. Za obrav-navo območja je značilna predvsem vsesplošna stihijska in neu-smerjena gradnja enodružinskih hiš s premajhnim izkoristkom zemljišča, ki je ponekod zapustila trajno kmetijsko, ekološko in vi-zualno-estetsko škodo.
4.2. Spoštovati je potrebno naravne in antropogene vrednote, ki jih predstavljajo posamezni višinski poudarki (dominante), tipične ambientalne vrednote, varovati merilo (členitev) ohranjenih starih naselij, ohranjevati podedovani način poselitve, zlasti v bližini sta-rih naselij kot: izkoriščanje prelomnic posameznih ekosistemov za podelilev, spoštovanje prevladujoče smeri slemen, naklonov streh ipd.
4.3.  Velikost funkcionalnega zemljišča za individualno prosto-ječo stanovanjsko oz. počitniško hišo znaša najmanj 40C kv .m in največ 800 kv. m. Manjši odmiki navzgor ali navzdol so dovoljeni, če to zahteva konfiguracija terena ali način obstoječe zazidave. Pri odrejanju ustrezne velikosti funkcionalnega zemljišča je po-trebno upoštevati določbe odloka o določilvi pomožnih objektov ter meril, po katerih se določi zemljišče, namenjeno za normalno uporabo že zgrajenega objekta (Ur. list SRS, št.: 42-72).
4.4.  Celotno funkcionalno zemljišče novega objekta mora biti znotraj zazidljivih površin. V nasprotnem primeru novogradnja (oz. dozidava) ni dovoljena.
4.5.   Horizontalni in vertikalni gabarit objekta, oblikovanje fasad (kritine, naklon, strešin, smer slemena) ter uporabljena gradiva morajo biti usklajeni z okoljem.
4.6.  V območjih, ki se urejajo z LD, je dovoljena graditev prit-ličnih, visokopritličnih in enonadstropnih objektov z maksimalno koto pritličja 1,20 m nad nivojem terena. Izkoriščeno podstrešje (mansarde) pri enonadstropnih objektih ni dovoljeno.
4.7.   Horizontalni gabarit individualnih družinskih objektov za-visi od velikosti funkcionalnega zemljišča, vendar naj načeloma ne prekorači dimenzij 10 x 13m.
4.8.   Novi objekti morajo biti odmaknjeni od obstoječih sosed-njih zgradb najmanj toliko, da so zagotovljeni higienskozdrav-stveni in požamovarstveni pogoji. Odmiki med objekti naj bodo 8—10 m, dovoljeni so tudi manjši odmiki, če to dovoljuje konfigu-racija terena ali način obstoječe zazidave.
4.9.  Vsaka zgradba mora imeti dostop na javno cesto ali javno pot v skladu z veljavnimi predpisi. Pri lokaciji objekta je stremeti za lem, da se predvidi za več objektov skupne priključke na javne poti in javne ceste.
4.10 Za družbene industrijske in specifične objekte se določi maso in členjenost po presoji okoliščin v posameznih primerih. Pri tem je potrebno upoštevati vklapljanje v obstoječe okolje, spošto-vanja naravnih danosti (dominant) in humanega merila.
4.11. Objekti, ki navezujejo nase intezivnejši motorni promet ali povzročajo hujše emisije,kot so: hrup, onesnaženje zraka
(obrtne delavnice, servisi, gostinski obrati ipd.), so dovoljeni ob pogoju, da so zagotovljene zadostne površine za odpravljanje obrtne dejavnosti, nemoten in varen promet, zadostni parkirni prostori ter da ne povzročajo prekomernih emisij v okolje. Dovo-Ijena je lokacija samo čistih obrtnih dejavnosti, ki ne onesnažujejo zraka in nimajo nevarnih odpadnih snovi.
4.12.  Strehe objektov morajo biti dvokapne. Naklon naj bo večji od 30 stopinj. Kritina mora biti temne barve (temnordeča, rjava ali črna). Barva in naklon strehe naj bosta prilagojena okoli-škim objektom.
4.13.   Počitniški objekti morajo imeti enotno zasnovo: vertikalni gabarit P+- izkoriščeno podstrešje, streha dvokapna, naklon 60+ 5, višina kapi max. 1 m nad terenom. Kritina — glej 4.12.!
4.14.  Barve fasad naj bodo v temnejših tonih, zunanja, obde-lava objekta (ometi, balkonske ograje ipd.) mora biti dokončana najkasneje eno leto po vselitvi objekta.
4.15.  Zgradbe na brežini morajo biti tako locirane in izbrani morajo biii taki projekti, da ni potrebna obdelava zemljišča z vid-nimi podpornimi zidovi ali nasipi. Zemljišče okrog stavbe naj bo urejeno v skladu s konfiguracijo terena. V kolikor gradnja ni mo-goča brez podpomih zidov, morajo biti ti zazelenjeni.
4.16.  Sleme hiš na brežini naj bo  pri stanovanjskih hišah vzporedno na smer padca terena, pri počitniških objektih pa pra-vokotno na plastnice.
4.17.  Lega, višina, gradivo in oblikovanje ograj stanovanjskih hiš morajo biti v skladu z okoljem, veljavnimi predpisi za varnost prometa in pogoji za promet pristojnih organov in organizacij. Ograje s svojo višino ali videzom ne smejo ovirati prometa ali pre-glednosti ceste. Višina ograje naj bo 80—100cm (maksimalno). Pri vrsti ograje ima prednost živa meja in les (odpadni les ni dovo-Ijen).
4.18.   Parcele med počitniškimi objekti morajo biti prehodne za javnost (cone VW), zato ni dovoljeno nikakršno omejevanje par-cel ne s plotovi ne z živo mejo.
4.19.   Da se ohrani naravni ambient, je potrebno ob vsaki no-vogradnji že med gradnjo zasaditi najmanj tri drevesa, značilna za to območje.
4.20.  Ureditev stavbnega zemljišča mora biti usklajena s funk-cijo objekta ali naprave ter izvedena neposredno po dokončanju graditve.
V. IZRABA, VZDRŽEVANJE IN PROGRAMI-RANJE ZELENIH POVRŠIN
5.1.   Pod terminom »zelene površine« obravnavamo naslednje površine:
—  kmetijske površine,
—  ostale zelene površine izven zazidljivih površin,
—  gozdne površine,
—  zelene rekreacijske površine v okviru naselij.
5.2.  Vse zelene površine so zaščitene in nezazidljive.
5.3.  Kmetijske površine se izrabljajo lahko le v skladu z Zako-nom o kmetijskih zemljiščih (Ur. list SRS, št.: 26-1973).
5.4.  V kmetijskih površinah so dovoljene adaptacije oz. obno-vitve obstoječih stanovanjskih objektov. Možno je povečati tlori-sno površino za največ 30 % in gabarit na P +1.
Osnovni predpogoj je zadoslna velikost funkcionalnega zem-Ijišča obstoječega objekta, ki jo prosilec uveljavlja z dokazilom o lastništvu ter zagotovljeni osnovni urbanistični sanitarni pogoji.
5.5.  Gradnja dopolnilnih funkcionalnih kmetijskih objektov (hlevov) je dovoljena pod pogojem, da se ustrezno vizualno vklju-čuje v okolje.
5.6.  Preko kmetijskih površin lahko potekajo infrastrukturne naprave in napeljave in se izvajajo zanje potrebna gradbena dela.
5.7.  Pod terminom »ostale zelene površine« pojmujemo vse kmetijske površine slabše kvalitete oz. manjše komplekse kmetij-skih površin (tudi travniki in pašniki).
5.8.  Te površine ohranjamo za kmetijsko rabo iz enega ali več naslednjih razlogov:
—  ohranitev zelenega obeležja krajine (vizualne kvalitete),
—  možnosti za rekreacijo,
—  možnosti kasnejših melioracij in s tem prehoda v kvalitet-nejši razred,
—  za evt. lociranje kmetijskih objektov,
—  ohranitev obstoječih ekosistemov,
—  ohranitev možnosti za kasnejšo nekmetijsko izrabo območ-
ja.
5.9.  Na teh površinah je dovaljena gradnja objektov, ki sodijo v funkcionalno zeleno opremo oz. ekstenzivno parkovno urejanje (otroška igrišča, sanitarni objekti, sistem pešpoti s počivališči, športna igrišča in objekti) ter gradnjo cest in komunalnih naprav.
5.10.   Novogradnje stanovanjskih objektov so dovoljene, ven-dar le za izboljšanje stanovanjskih razmer kmetijskih proizvajal-cev. Novi objekti se morajo obvezno lokacijsko navezovati na že obstoječe zaselke.
5.11.  Gozdni prostor ostaja na tleh slabše kvalitete, na strmej-šem terenu in višji nadmorski višini.
5.12.  Kjer se stanovanjski ali pa prostor za počitniške objekte zajeda v gozd, naj bo pri tem krčitev zmanjšana na najmanjšo mero in tako, da se okoli naselja ohranijo zaščitni pasovi gozda oz. čimveč dreves.
5.13.  Oznake gozdnih površin v grafičnem delu so sestavni del PUR Rakitne.
5.14.   Gozdne površine se lahko izrabljajo v skladu z Zakonom o gozdovih (Ur. list SRS, št.: 16-135—74).
VI. PROMETNO OMREŽJE
6.1.   Uvod
Obstoječe prometno omrežje na območju Rakitne v tehničnih oz. prometnovarnostnih ozirih ne ustreza. Zato je za ureditev prometa potrebno zasledovati predvsem sledeče cilje:
—  boljšo prometno povezavo znotraj obravnavanih naselij in zaselkov,
—  ureditev osnovnega utrjenega cestnega omrežja za pristop s tovornjaki za odvažanje smeti in fekalij.
6.2.  Shema cestne mreže
Za obravnavano območje se predvideva ureditev osnovnega cestnega sistema, ki mora biti zgrajen po določilih Zakona o javnih cestah, z upoštevanjem vseh tehničnih elementov za promet s težjimi motomimi vozili (odvoz fekalij in smeti).
Na osnovni zbirni cestni sistem je predvidena ureditev obstoje-čih dostopnih cest do že zgrajenih objektov. Na območjih, ki se bodo urejala s skupinskimi LD, bodo dostopne ceste predvidene ob izdelavi LD.
6.3.  Zbirni cestni sistem
6.3.1.  Tehnični elementi
Osnovni zbirni cestni sistem je potrebno urediti v širini vozišča 5,0 m za dvosmeren promet, na mestih, kjer je zaradi obstoječe zazidave in zaradi prevelikega posega v naravo in s tem tudi veli-kih finančnih stroškov, se predvideva enosmerna ureditev cest, ki mora biti izvedena vširini 3,5m vozišča. Prometni režim, ki določa dvosmeren oz. enosmeren sistem, je prikazan v grafični prilogi št.:
Minimalni radij v osi vozišča znaša — Rmm = 20 m.
Maksimalni vzpon je maksimalno 20%.
Ob primarnem cestnem sistemu so ograje oddaljene od roba vozišča minimalno 1,0m. V conah počitniških objektov postavlja-nje ograj ni dovoljeno.
Zbirne ceste, ki se slepo zaključujejo, morajo imeti na koncu obračališče.
6.3.2.  Zgornji ustroj
Primarni zbirni cestni sistem je v prvi fazi predviden v maka-damski izvedbi z ustrezno utrditvijo za promet vozil skupne obre-menitve 10 ton.
V drugi fazi se ta cestni sistem lahko utrdi z nadgradnjo asfalta.
Ob vozišču je potrebno na mestih, kjer konfiguracija terena to zahteva, urediti vzdolžne odprte jarke in na ustreznih mestih pre-puste za odvajanje meteorne vode z brežin in vozišča.
6.3.3. Prometna ureditev
Prometni režim zbirnega cestnega sistema je shematsko prika-zan v grafični prilogi. Ob realizaciji cestnega sistema ga je po-trebno vzpostaviti z ustrezno prometno signalizacijo. Glede nato, da je obravnavano območje naselja počitniških hišic in glede na minimalne tehnične elemente, se pripisuje maksimalno dovoljeno hitrost znotraj naselja 30 km na uro.
6.4.   Dostopne ceste
Dostopne ceste, ki služijo za dostop s primarnega cestnega si-stemado posameznih objektov, je potrebno urediti vširini 3,0 m s priključnimi radiji — Rmm. = 6,0 m. Dostopne ceste ne smejo biti zavarovane z zapornimi rampami. Utrditev dostopnih cest mora biti v makadamski izvedbi, ki omogoča dostop motornim vozilom.
6.5.  Zaključek
Ureditev prometa in urejanje (utrditev) prometnih površin, ki omogoča dovoz do objektov in odvoz smeti in fekalij po sistemu komunalnih storitev, detajlno podaja grafični del elaborata PUR Rakitna. Pred izvedbo prometnih cest je potrebno izvesti pro-jektno dokumentacijo ob upoštevanju tega pravilnika.
VII. OSNOVNA   KOMUNALNA   OSKRBA   IN VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
7.1. Kanalizacija
7.1.1.   Komunalna urejenost obravnavanih naselij je še zelo skromna, kanalizacije ni in so speljane vse odpadne vode v grez-nice oz. direktno v kraški teren. Kraški teren omogoča neposreden stik z vodnimi viri in s tem možnost okužbe pitne vode niže ležečih naselij. Zaradi tega bo potrebno pristopiti k izgradnji kanalizacije za odpadne vode ter centralne čistilne naprave, kjer bo možno kontrolirati tako dotok kot tudi kvaliteto čiščenja. Sistem javne ka-nalizacije v conah počitniških objektov je potrebno proučiti glede na delovanje čistilne naprave zaradi neenakomemih dotokov od-padnih voda. Kanalizacijajezasnovana v ločenem sistemu stem, da se meteorne vode spušča po terenu v odprtih jarkih, odpadne vode pa se odvaja v kanalizacijsko mrežo in po njej v čistilno na-pravo. Za odvod odpadnih vod so izbrani minimalni profili belon-skih cevi 0 25 oz. 30cm. V območjih, ki so poplavna oz. obstaja možnost  infiltracije.   so  predvidene  namesto  betonskih  cevi azbestno cementne cevi 0 15cm oz. 0 20cm. Cevi in stiki morajo biti vodotesni, da bo v čistilno napravo dotekala vsa odpadna voda.
Čistilna naprava je predvidena z mehansko in biološko stopnjo terz dodatnim kloriranjem očiščene odpadne vode, po čiščenju se voda spušča v kontradrenažni sistem.
Kontradrenaža je nujna zaradi tega, da se izognemo skoncen-triranemu odtoku vode v kraški teren, kar bi imelo lahko za posle-dico. da se ta voda pojavi v izvirih pitne vode.
Kanalizacija je speljana tako, da je možna etapna izgradnja in to od čistilne naprave proti periferiji najprej za območja, ki so danes pretežno že pozidana.
7.1.2.   Do izgradnje kanalizacijskega omrežja je možno za od-vajanje odplak graditi individualne oz. skupinske (v območjih, ki se urejajo s skupno LD) septične greznice.
7.1.3.  Greznice morajo biti vodotesne in morajo za to imeti atest.
7.1.4.  Za redno praznjenje greznice mora biti sklenjen dogovor s Komunalnim podjeljem Ljubljana o odvozu po sistemu komu-nalnih storitev.
7.1.5.  Za objekte, reševane s skupinskimi LD, mora biti projekt skupinske greznice rešen že ob izdelavi LD in tudi takrat izdano sanitarno soglasje.
7.1.6.  Vsi novozgrajeni objekti morajo imeti ustrezno utrjeno dostopno cestišče, ki omogoča prislop cisterni za praznjenje grez-nic (glej tudi poglavje VI.!).
7.1.7. Fekalije, izčrpane iz greznic je treba odvažati na — za to namenjeno odlagališče komunalne delovne organizacije, ki opravlja odvoz in jih ni dovoljeno zlivati na za to nenamenjena od-lagališča (njive, jarki...)
7.2.  Vodovod
7.2.1.   Prebivalci območja Rakitne se zdaj oskrbujejo s pitno vodo iz manjših vodovodov, kapnic in drugih vodnih virov. Ker se naselje širi, je vedno bolj občutiti pomanjkanje vode, razen tega pa je sedanji način oskrbe z vodo pomanjkljiv tudi v higienskem oziru. Skoraj nemogoča je redna sanitarna kontrola pitne vode, kar predstavlja stalno nevarnost okužbe z bakterijami, ki povzročajo razna črevesna obolenja. Poleg tega je Rakitna v slučaju naravnih katastrof ali vojne predvidena kot evakuacijski center mesta Ljub-Ijane.
Ker se Rakitna razvija v vedno močnejši turistični center, je tudi iz tega vzroka obstoječi način vodooskrbe nevzdržen. Zato bo treba čimprej pristopiti k izgradnji vodovoda.
7.2.2.   Kot edini vodni viri. sposobni kriti perspektivne potrebe Rakitne, so se pokazali studenci v Osojah, ki se nahajajo južno od Rakitne v dolini potoka Žatovec na koti od 810 do ca 790 m n. v.
Ti vodnj viri so precej razvejani v dveh krajših jarkih, dolžine ca 50-1 OOm. Zaradi tega jih bo potrebno zajeti v obliki drenaž in po-sameznih kaptaž. Poleg teh vodnih virov je ca 80 m daleč in ca 10m niže možno zajeti še dodatne vire potoka Žatovec (ravno tako z drenažnimi sistemi), ki imajo še večjo kapaciteto kot stu-denci v Osojah. Elaborat vodovoda mora predvideti tudi ustrezne zaščitne pasove vodovodnega črpališča.
7.2.3.  Osnovni koncept bodočega vodovodnega sistema je sledeč: vodni viri se zajamejo v obliki drenaže ter se speljejo v skupni zbiralnik. Ob zbiralniku se zgradi črpalnica na koti ca 790,00 m. Iz črpalnice se prečrpava vodo do kote ca 870,00 m v pretočni objekt. Iz tega rezervoarja odteka voda gravitacijsko v naselje, kjer se razdeli v sekundarno vodovodno omrežje. Zaradi velike dolžine primarnega cevovoda, ki je pogojena s precejšnjo razpotegnjenostjo ter raztresenostjo naselja je predviden na na-sprotnem pobočju nad naseljem še protirezervoar na koti ca 843,00m. S tem dosežemo enakomernejše delovne tlake ter za-gotovimo redno vodno oskrbo višjih predelov Rakitne.
7.2.4.   Novi vodovod bo moral biti opremljen s čistilno napravo in z napravo za kondicioniranje.
7.3.   Elektrika 7.3.1. Analiza stanja
Območje Rakitne je napajano z električno energijo iz razdelilne transformatorske postaje 110-20 kV v Logatcu po 20 kV daljnovo-du. Ta daljnovod ima več sektorjev z različnimi obtežbami in ra-zličnimi preseki tokovodnikov. Tako je npr. odsek od Logatca do Vrhnike zgrajen kot daljnovod na lesenih oporiščih s tokovodniki Cu 3 x 70 kv. milimetrov, od Vrhnike do Dola pri Borovnici s toko-vodniki Cu 3 x 25 kv. milimetrov, od Dola do Rakitne pa s tokovniki A1 ali A1-Fe 3 x 35 kv. milimetrov. Razen daljnovoda Loga-tec—Vrhnika, ki je bil rekonstruiran leta 1965, so vsi ostali daljno-vodi dotrajani, saj so bili zgrajeni od leta 1938 (Vrhnika—Dol) do leta 1954 (Borovnica—Rakitna), življenjska doba takega daljno-voda pa je cca 20 let. Noben od navedenih daljnovodov tudi ne ustreza več današnjim zahtevam prenosa električne energije.
Na Rakitni obratujeta 2 transformatorski postaji 20-0,4 kV, od katerih je ena klasične, tj. zidane stolpne izvedbe, druga pa jam-borska. Omenjeni dve postaji bi v energetskem pogledu lahko ustrezali potrebam vaškega jedra in mladinskega okrevališča, ne ustrezata pa potrebam porajajočega se naselja vveekend hišic, niti v pogledu moči transformatorjev, niti v pogledu oddaljenosti in s tem v zvezi padcev napetosti.
Tudi pretežni del nizkonapetostnega omrežja ne ustreza več današnji stopnji odjema električne energije. V vaškem jedru je nizkonapetostno omrežje prostozračne izvedbe in šibkih prerezov tokovodnikov. Le del vveekend naselja je napajan z zemeljskimi kabli. Vendar pa je pri današnjem stanju električne mreže pri-stojno distributivno podjetje prisiljeno omejevati dovoljeno ko-nično moč novih odjemalcev.
7.3.2.   Problemi nadaljnjega razvoja
Iz vsega povedanega sledi, da so problemi raznovrstni in na-stopajo na vseh nivojih. S stališča distributivnega podjetja elek-trične energije jih lahko strnemo v nekaj karakterističnih točk:
a)  problem zagotovitve potrebne moči na 20 kV strani v po-dročni razdelilni transformatorski postaji,
b)   problem sanacije 20 kV omrežja tako v pogledu mehanske kot električne ustreznosti,
c)  problem izgradnje novih transformatorskih postaj,
d)  problem rekonstrukcije nizkonapetostnega omrežja.
Kot kratkoročne naloge je treba obravnavati probleme pod c) in d) kot srednjeročni problem 20 kV omrežja (točka b) in kot dolgo-ročno (do konca tega stoletja) problem pada.
7.3.3.   Določitev tipov in števila transformatorskih postaj
Na območju, ki ga obravnavamo, prideta v poštev predvsem 2 tipa transformatorskih postaj in to:
—  stolpna zidana izvedba, ki omogoča visokonapetostni pro-stozračni priključekin poljuben nizkonapetostni razvod. Normalna moč transformatorja je 400 kVA;
—  kabelska zidana ali montažna izvedba, ki dopušča visoko-napetostno in rMzkonapetostno kabelsko omrežje in transformator do 630 kVA.
Ker so električne ploskovne gostote sorazmerno majhne, je smotrno izbrati več transformatorskih postaj z manjšimi instalira-nimi močmi transformatorjev. Računati moramo namreč z do-pustnimi padci napetosti v nizkonapetostnem omrežju, ki naj ne presežejo 5%. Zato tudi napajalni radij transformatorske postaje ne sme preseči 400m.
Za weekend naselje izberemo tri montažne betonske transfor-matorske postaje MBTS — B z gabaritom 4,24 x 2,77 m. Tudi v teh transformatorskih postajah bodo nameščeni transformatorji po 400 kVA in bodo torej pokrivali potrebe naselja. Med seboj bodo povezane z 20 kV kablom.
7.3.4.   Perspektivno VN napajanje
Kot perspektivni vir napajanja z električno energijo je na tem področju predvidena RTP110-20 kV Vrhnika. Po študiji, ki jo je iz-deial Elektroinštitut »Milana Vidmarja«, je predvidena izgradnja te razdelilne postaje okrog leta 1990.
Za kvalitetno napajanje Rakitnepo20kVdaljnovodu, bi bilopo-trebno sanirati obstoječi daljnovod in ga priključiti na novi 20 kV daljnovod Vrhnika—Grosuplje.
Pri ocenjevanju deleža Rakitne pri obtežbi DV 20 kV Vrhni-ka—Grosuplje (A1 —Fe 3 x 150 kv. milimetrov) upoštevamo pre-nosno moč tega daljnovoda ca 6,7 MW, ker bo normalno napa-jalno območje RTP Vrhnika segalo le do Podpeči (ca 13km). Ob regulirani napetosti na Vrhniki, bi bilo napetostno stanje na najbolj oddaljenih točkah 20 kV daljnovoda v dopustnih mejah.
Iz povedanega sledi, da bi delež Rakitne pri izgradnji odseka DV 20 kV Vrhnika—Podpeč znašal približno 13% investicijske vrednosti.
20 kV razvod na samem območju Rakitne bi bil izveden deloma prostozračno (vaško jedro), deloma v kablu (vveekend naselje). Zaradi tipizacije presekov je predviden kabel EP 48 A — 3 x (1 x 35) kv. milimetrov.
7.3.5.   Nizkonapetostno omrežje
Predpostavljamo, da bo celotno omrežje rekonstruirano. Pri tem računamo v vaškem jedru 50% omrežja v prostozračni izvedbi, 50 % pa v kabelski izvedbi, v vveekend naselju pa v celoti s kabelskim omrežjem.
7.4. Ogrevanje
7.4.1.   Ogrevanje objektovje predvideno z individualnimi kuriš-či.
7.4.2.  Vsi novi stanovanjski in počitniški objekti se smejo ogre-vati predvsem s plinom oz. z elektriko, od trdih goriv le z drvmi, za-
radi siceršnjega prekomernega onesnaževanja zraka. Od kurilnih olj je dovoljeno le lahko kurilno olje z vsebnostjo žvepla maksi-malno 1 %.
Cisterne morajo biti grajene v skladu s predpisi in morajo biti vo-dotesne, karse dokazuje na podlagi atesta. Za gradnjo in kontrolo greznic smiselno veljajo določila »Odloka o varstvenih pasovih vodnih virov v Ljubljani« (Ur. list SRS, št.: 18—77) za 4. varstveni pas (členi 25., 29., 34). Do cistern mora biti omogočen dovoz s to-vornjakom,zakarjepotrebnoustreznoutrditiosslno:^'.;žje' --; grafični prilogi: Osnovno cestno omrežje v M 1:2:>;jO).
7.5.  Odstranjevanje smeti in odpacii-ov
7.5.1.   Na območju naselja Rakitna in con počitniških objektov se namesti ustrezno število kontejnerjev za odpadke, ki jih bo redno odvažala in praznila TOZD Javna higiena. Predlogi za loka-cije kontejnerjev so podani v grafičnem delu PUR Rakitne.
7.5.2.  Vsako odlaganje odpadkov drugam kot v kontejnerje, je kaznivo (smiselna uporaba odloka o obveznem odlaganju in od-važanju smeti na območju mesta Ljubljana—Glasnik 33—65)
7.6.  Vodnogospodarske smernice
7.6.1.   Območje naselja Rakitna se z novo stanovanjsko zazi-davo bistveno ne bo razširilo. Razširila naj bi se predvsem naselja počitniških hišic. Novi objekti bodo locirani na gričevnatem, delno kraškem svetu, kjer ni problema poplav, zato niso potrebni po-sebni zaščitni ukrepi. Meteorno vodo s streh bo potrebno speljati v bližnji naravni odvodnik, za fekalne vode iz vasi pa bo v perspektivi treba zgraditi kanalizacijsko omrežje. Isti režim bo treba zahtevati tudi zaže obstoječe počitniške hišice. Drugače bo onemogočeno kopanje v jezeru, fekalna voda pa bo odtekala proti nižinskemu območju Rakitne in pronicala v globje plasti.
7.6.2.   Kapacitete vodnih virov dopuščajo razširitev umetnega jezera. S povišanjem sedanjega jezu za ca 1 m bi se površina je-zera povečala za več kot 100%, predvsem v smeri proti jugov-zhodu. Zato bo treba povečati dotok vode v jezero s tem, da se po-samezne izvire na jugovzhodnem obrobju jezera zbere v en tok. Ker je voda iz teh studencev predvsem ob nalivih precej kalna, jo bo treba prečiščevati na kaskadah — usedalnikih. Preprečiti bo treba tudi dotok površinske vode v jezero ob nalivih.
Pred zajezitvijo bo potrebno s celotne površine bodočega je-zerskega dna postrgati rušo in zemljo, da kolikor mogoče prepre-čimo nastajanje blata.
VIII. UREDITEV TURISTIČNEGA OBMOČJA OB JEZERU
Glavna privlačnost Rakitne v poletnem obdobju je umetno jeze-ro, zato ob njem predvidevamo koncentracijo turističnega pro-grama, ki obsega ureditev naslednjih objektov in območij:
a)  Jezero. Povečanje in sanacija jezera (očiščenje dna) sta predpogoj za uspešno realizacijo ostalega programa. Danes ima jezero le ca 450 m bregov, s povišanjem jezu za 1 m bi se njegov obseg podvojil. Obstaja tudi možnost povečanja površine jezera z izgradnjo dodatnega jezu, ki bi predstavljal kaskado. Tako bre-gove kot jezero samo bo treba za kopalce in izletnike privlačneje urediti. Ozeleniti in zasaditi z drevjem in grmovjem — predvsem severozahodni breg (povišani nasip) bo treba tudi primerno obli-kovati in prepovedati dovoz z avtomobilom — urediti dostope v je-zero, in na jezeru samem naprave za kopalce kot skakalnice, splav, del dna naj bo plitkejši — otroško kopališče itd.
b)  Cona za piknike. V redkem gozdičku jugozahodno od jezera predvidevamo ureditev predela za izletnike z možnostjo kurišč. Urediti je potrebno sanitarije, za odlaganje smeti pa kontejner. Za kurišča veljajo smiselno določbe 26. člena odloka o zaščiti zraka za območje mesta Ljubljane (Ur. list SRS, št. 3—76).
c)  Parkirni prostori. Obstoječe parkime prostore ob jezeru naj bi ukinili in postopno uredili nove na drugi strani ceste Cerkni-ca—Preserje. Predlagani novi parkirni prostori so ugodno locirani tudi glede na smučišče. Okrog jezera bo treba prepovedati mo-torni promet in urediti nove dostope do prizadetih vikendov. Par-kingi morajo biti asfaltirani in opremljeni z lovilci olja.
POOROBNl lliB«Sllii REORAKTO

tt  i«INW
(SST *
d)  Kamp. Lokacija za kamping je predvidena na južni strani je-zera. Do tja bo treba zgraditi novo pešpot, ker bo obstoječa po-plavljena. Zgraditi jetreba ustrezne sanitarije in postaviti kontejner za smeti.
e)  Igrišča za odbojko, košarko itd. je mogoče urediti vzhodno od kampa. Teren bo treba nekoliko splanirati in drenirati.
f)   Gostišče ob jezeru naj bi povečali in adaptirali, tako da bi bilo lahko odprtotudi vzimski sezoni. Ob njem bi bilo treba urediti sani-tarije s prhami in garderobe za kopalce ter izposojo športnih rekvi-zitov. Gostišče mora biti urejeno v skladu s pravilnikom o mini-malni opremi gostinskih objektov (Uradni list SRS, št. 11—75).
IX. PRAVILNIKZAIZVAJANJE PODROBNEGA URBANISTIČNEGA REDA RAKITNE ZA POSAMEZNE ZAZIDALNE OTOKE
9. 1. Glede na obstoječo prostorsko strukturo in organiziranost vaškega naselja v več manjših, med seboj nepovezanih zaselkov, je za izboljšanje stanovanjskega standarda do-mačih prebivalcev dopuščena tudi gradnja novih objektov izven zazidljivih površin VS 242-1 in VS 242-2, vendar se morajo novi objekti obvezno prostorsko neposredno nave-zovati na obstoječe zaselke, tako da z njimi tvorijo strnjene aglomeracije. V ostalem veljajo tudi za te novogradnje določila poglavja IV. Gradnja počitniških objektov je dovo-Ijena le v za to predvidenih conah.
9. 2. VS 242-1                                jedro vaškega naselja
površina:                                 14,60 ha
predvidena gostota:               35 prebTha
predvideno št. novih stavb:    30 poprečna velikost novih
parcel:                                     600—800 m2
predpisana dokumentacija:    LD
opombe:                                 glej poglavje IV.!
9. 3. VS 242-2
površina:                                 2,50 ha
program:                                 individualna družinska
gradnja
predvidena gostota:               40 prebTha
število novih stavb:                 18 poprečna velikost novih
parcel:                                     600—800 m2
predpisana dokumentacija:    skupinska LD
opombe:                                 glej poglavje IV.!
9. 4. VW 242-1                               severozahodno od jez
površina:                                 5,65 ha
program:                                 počitniški objekti družl
predvideno število objektov: poprečna velikost parcel: predpisana dokumentacija:
opombe:
9. 5. VW 242-2
površina: program:
organizacij 15—20 1000m2
skupinska LD za skupine po najmanj 5 objektov hkrati arhitektonska zasnova ob-jektov mora biti usklajena s predpisanimi tipi individual-nih počitniških objektov. Tlo-risne izmere so lahko do 30% večje. Vsi objekti, ki se obde-lajo z eno skupinsko lokacij-sko dokumentacijo, morajo imeti enako arhitektonsko zasnovo. O ostalem glej po-glavje IV.!
zahodno od jezera ob cesti
Rakitna-Cerknica
4,35 ha
individualni počitniški
objekti
obstoječe število hišic:           24 predvideno število novih
hišic:                                       30—35 poprečna velikost novih
parcel:                                     600—800 m2
predpisana dokumentacija:    LD
opombe:                                 glej poglavje IV.!, obvezno
točko4.18.
9. 6. VW 242-3                               pretežno pozidano območje
počitniških hišic nad jezerom
površina:                                 15,80 ha
obstoječe število hišic:           80 predvideno število novih
hišic:                                       20—30
poprečna velikost parcel:       600—800 m2 predpisana urbanistična
dokumentacija:                       LD
opombe:                                 glej poglavje IV.!
9. 7. VW 242-4                               pretežno še nepozidano
območje jugovzhodno od jezera
površina:                                 4,55 ha
program:                                 individualni počitniški
objekti
obstoječe število objektov:    18 predvideno število novih objektov:                                 15—25
poprečna velikost parcel: 600—800 m2 predpisana dokumentacija: skupinska LD opombe:                                 glej poglavje IV.!, točko 4.18.
9. 8. VW 242-5                  .            pretežno še nepozidano
območje jugozahodno ca 700 m oddaljeno od jezera
površina:                                 5,40 ha
program:                                 individualne počitniške hišice
obstoječe število počitniških
hišic:                                       18
predvideno število novih
hišic:                                       25—35
predvidena dokumentadja:   skupinska LD
opombe:                                 objekti, locirani v skupinah,
vsaj 5 objektov z isto likovno zasnovo. V ostalem glej poglavje IV.!, obvezno točko 4.18.
PREDLOG