Poštnina plačana v gotovini.	Posamezna štev. Pin 2*-
Leto lil.	Ljubljana, 16. februarja 1932.	Štev. 6.
Službeno glasilo Zimsko-Sportnega Saveza, Mariborskega, Ljubljanskega in Gorenjskega Zimsko-Sportnega Podsaveza, Zbora Nogometnih Sodnikov, sekcija Ljubljana, Ljubljanskega Plavalnega Podsaveza in Ljubljanskega Hazena Podsaveza.
Izhaja vsak torek
Naročnina: čet tletno Din 20—, polletno Din 40' -, celoletno Din 80' Naročnina se plačuje vnaprej. — Pošt. ček. rač. 11.6h6.
Naslov uredništva in uprave „Športni list" kavarna Evropa, Ljubljana. Dunajska cesta. — Izdajatelj: za konzorcij „Športnega lista' Srečko Jeras Odgovorni urednik Drago Ulaga Ljubljana, Škofja ulica 13. — Tiskarna „Slovenija" ■ redstavmk R. Kolman. Ljubljana, Celovška c. 61
Dijaško vprašanje
Zaključek III. zimske olimpijade
Športniki smo prvi, ki ne priznavamo pravice udejstvovanja v športu omm, ki svojih stanovskih ali šolskih dolžnosti ne izpolnjujejo. Prvo je šola, dom, pokLc, za tem pride šele sport. In je nujno, da pride, zakaj sport je dopolnilo vzgoje m je veja na drevesu kulture. Nasprotniki telesne kulture preradi vidijo v sportu ono silo, ki odvrača mladino od študija. To so pogosto oni Ijucije, ki učijo učence prevajati »mens sana in corpore sano« in ne vedo, da gojijo le klasični larpurlartizem, ako prepovedujejo mladini drsati, smučati ah plavati. Zanimiva bi bila statistika šolskih učnih uspehov športnikov in nesportmkov; mi bi jo zelo želeli, zakaj dobro poznamo svoje vrste in smo prepričani, da bi našli v istih osebah, ki so v šoli najboljše, tudi najpodjet-nejše športnike. Kdor pa primernim družabnim zahtevam ne more zadostiti, ta ni za sport in ničesar ne bi imeli proti ev. odredbi, ki prepoveduje slabim dijakom udejstvovanje v sportu. V zadnjih dveh nedeljskih številkah je priobčilo »Jutro« zanimive izjave dijakov, ki so odgovorili na razna vprašanja in med drugim tudi na vprašanje izvenšolskega deia. Citiramo le par primerov: »Nisem eden izmed tistih, ki jim je šola alfa in omega vsega udejstvovanja. Sem namreč vsestranski športnik, gojim lahko atletiko, plavanje, pozimi se drsam in smučam, poleg tega sem pa aktiven elan Ljubljanskega Sokola. No, pa kljub vsemu temu sem med najboljšimi v razredu. — —^—poleg vsega zaslužim na mesec 500-—600 Dm z instrukcijami.« V odgovorih licejskih osmošolk srečujemo prav pogosto drsanje, smučanje, plavanje in turistiko, le mestoma sport v drugi obliki: ugankarstvo, fotografiranje, čitanje knjig in podobno. Zelo
v Lake Placidu
Ves teden so se tekmovanja na zimski olimpijadi nadaljevala. V umetnem I drsanju je zmagal avstrijski prvak Karl j Schäfer. Za njegov nastopi je vladalo i velikansko zanimanje. Schäfer je s svo-
■	jim dovršenim nastopom zapustil vtis, i da je za razred boljši od svojih konku-; rentov. Prejel je 5 prvih in dve drugi , mesti v oceni. Drugo mesto je zasedel i Šved Grafström, tretje Wilson (Kana-
■	da), četrto Nikkausen (Finska).
Ob zaključku umetnega drsanja za I gospode je bil v točkah sledeč položaj: U. S. A. 58, Kanada 33, Norveška 1'4, Avstrija 10, Švedska 5, Finska 3, Nemčija 2.
3. Szolier—Rotter Szallay—Organista
Longhram (USA);
(Madžarska); 4.
(Madžarska).
V b o b u je zmagalo švicarsko mo-; štvo Capardru Geyer v času 4:13.9; i drugo in tretje mesto so zasedli Ame-I rikanci Stephans Adam 4:17.3 in Hea-; ton—Minton 4:22.5, četrto Nemci Huth— j Ludwig 4:23.1. Slabše so uspeli Av-! strijci, ki so dosegli 12 mesto.
Lake Placid, 11. 11.
Včeraj je startalo 61 tekmovalcev v i teku na 18 km. Sneg je bil povoljen,
! proga pa je zahtevala terenske spretnosti. Smuški tek je končal z veliko
značilen je ta-le odgovor: ... »Neprijetno pa me je zadela nova odredba, po kateri ne smejo biti srednješolski dijaki člani raznih športnih klubov. Saj ima mlad človek edino v klubu možnost, da se v poedini panogi dobro razvija in napreduje. In sedaj nam je ta možnost odvzeta...«
Prepoved dijaškega športnega udej-stvovania postaja pri nas vedno važnejši problem. V drug.h banovinah ta problem ne obstoja, tako vsaj so se izrazili zastopniki športnih organizacij na kongresu Sš>S v Zagrebu, le pri nas se odredba točno izvaja. Ko so na zadnjih drsalnih tekmah nastopile tri dijakinje, in sicer neorganizirane, so bile pozvane na odgovor. Podobno je s plavanjem. Zadnjo nedeljo je Ilirija priredila plavalne tekme, pa je vodstvo uvidelo, da brez dijaštva plavalna sekcija ne more vec obstojati. P0 izjavi g. ing. Bloudka se bo zimsko kopališče - v nedeljo ko-
Olimpijska prvaka Sonja Henie in Karl Schäfer.
Kakor v moškem Schäfer, tako je tudi v damskem umetnem drsanju zmagala favoritka Sonja Henie. Vsi sodniki so ji priznali prvo mesto in dosegla je znatno število več točk (328.92) od drugih. 2. Fritzi Burger (Avstrija, 309.67 točk); 3. Vinson (USA, 308.35 točk);
4.	Wilson Säumer (Kanada, 304 55 točk);
5.	Hulten (Švedska, 292.74 točk).
Tudi v umetnem drsanju dvojic so zmagali Evropejci in so dokumentirali svojo drsalno tradicijo: L zakonska dvojica Brunet (Francija); 2. Badger—
maj otvorjeno, zopet zaprlo in vprašanje je, kaj bo s plavalno sekcijo, ki obstoja 90% iz dijaštva.
Vprašanje dijaštva je za slovenski sport eksistenčne važnosti in rešitev je nujna. Prepričani smo, da se bo novi
zmago severnoevropskih narodov in položaj v točkah se je močno izpreme-nil. Presenečenje teka je bil neugoden plasma Norvežanov, ki so morali prepustiti prva mesta Švedom in Fincem. Gröttumsbraaten, prvak iz St.Moritza se je med progo tako izčrpal, da je obnemogel. Po zdravniški pomoči je nadaljeval tek in zasedel 6. mesto.
Rezultati: L Sven Utterström (Švedska) 1:23.07; 2. Axel Vikström (Švedska) 1:25.07; 3. Veli Saarinen (Finska)
športni minister g. dr. Dragan Kraljevič zavzel za mladino in naloga športnih organizacij je, da podvzame primerno akcijo. To bi bila zlasti naloga JZSS, ki je v naši banovini najvišja športna instanca.
Športniki!
JttlO-mleko
od Osrednjih mlekarn |
1:25.23. Najboljši Norvežan Riidstatnen se je plasiral na peto mesto'.
Norvežani so sijajno popravili svoj neuspeh v teku na 18 km s kombiniranim tekmovanjem in so s tem dokazali, da je njihova premoč zlasti v skokih odločilne važnosti. Kakor v St. Moritzu, tako je tudi tokrat zmagal slavni Gröttumsbraaten, ki je dosegel v teku 6. mesto, s skoki (51 in 50 m) pa se je dvignil v kombinaciji na prvo. Dosegel je 446 točk. 2. Stenen. Norveška 4j6.5; 3. Vinjarengen, Norveška, 434.6; 4. Kol-terud, Norveška; 5. Eriksson, Švedska;
6.	Barton, Čehoslovaška; 7. Czech, Poljska; 8. Šimunek, lanski prvak Jugoslavije, Cehoslovaška. Najdaljši skok v kombinaciji (62.5 m) je izvedel Norvežan Vinjarengen.
Za olimpijsko prvenstvo v skokih se je kosalo 35 skakačev. Zmagal je slavni Birger Rund (Norveška). Izvedel je v konkurenci skoka 65 in 69 m, kar znači v točkah 228.1. 2. H. Beck (Norveška) 227, 71 in 63.5 m; 3. Wohlberg (Norveška) 219.5, 62.5 in 64 m; 4. Šved, 5. Američan, 6. Švicar Kaufman. Čeh Barton je dosegel daljavo 58 m in 19. mesto, Šimunek pa s skoki 48 in 55 m 21. mesto.
V	vztrajnostnem teku na 50 km je zmagal Finec Farinnen, ki je kljub skrajno slabim snežnim razmeram dosegel dober čas 4:28. Drugo mesto je zasedel z razliko 2 sekund njegov rojak Lu-kannen. Natančnejši rezultati nam še niso znani. Značilno v smuških tekmah je dejstvo, da so na kratko progo zmagali Švedi, na dolgo Finci, v skokih in kombinirano pa Norvežani.
V	nedeljo, 14. t. m. je bila olimpijada slovesno zaključena. »Post festum« se bo dognalo, dali je Amerika v celotni klasifikaciji zmagala po zaslugi tekmovalnega reda v hitrostnem drsanju, ali pa je njena zmaga zaslužena. K temu vprašanju se bomo' še povrnili.
Končni izid III. zimske olimpijade: L Amerika 88 točk, 2. Norveška 77 točk, 3. Kanada 49 točk, 4. Švedska 28 točk, 5. Finska 25 točk, 6. Avstrija 15 točk, 7. Francija 10 točk, 8. Nemčija 8 točk, 9. Madžarska 7 točk, 10. Švica 6 točk, 11. Rumunija 3 točke. Poljska, Cehoslovaška, Italija in Belgija so dosegle po eno točko.
Uprava Športnega Lista sporoča cenj. naročnikom, da bo v slučajih, ko ne bo aktualnih in pomembnejših športnih dogodkov, izšel list štirinajstdnevno.
HRANILNICA
CELJE
Telefon štev. 93
Rač. pošt. hranilnice št. 10.727
DRAVSKE
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA ŠTEV. 9
Telefon štev. 2483 Rač. pošt. hranilnice št. 10.680
BANOVINE
MARIBOR
Telefon štev. 2281 Rač. pošt. hranilnice št. 10.663
na_hranf,ne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma _____ Za v*oge in vse ob/eznosti jamči Dravska banovina z vsem premoženjem in----------
vso
davčno močjo.
Ljubljana ima skakalnico
Vzgledu Maribora, Kamnika in drugih slovenskih krajev je sledila tudi Ljubljana. V nedeljo je bila slovesno blagoslovljena in otvorjena prva večja smuška skakalnica v Ljubljani, ki jo je zgradil agilni »Smučarski klub Ljubljana« na Rakovniku. Skakalnica sama je razmeroma dobra ih omogoča skoke do 25 m, kar tudi za naše skromne razmere ni preveč, a za prvo silo bo vendarle zadostovala.
V zgodnjih popoldanskih urah so se začele valiti proti Rakovniku velike množice »dilcarjev« in »nedilcarjev«, uniformirancev in neuniformirancev. Prostor okoli skalaknice je bil podoben ogromnemu mravljišču, ki ga je tvorila skoraj dvatisočglava množica navdušenih prijateljev belega sporta. Zimski sport pridobiva leto za letom vedno več in več pristašev in ni več dolgo čas, ko
Prejšnji teden so se vršile v (Min- I delwaldu v Švici akademske smučarske tekme za prvenstvo Evrope. Prvič so se letos evropskega akademskega smučarskega prvenstva udeležili tudi naši akademiki. Našo državo so zastopali Baebler, Bervar, Dečman, Jenko, Kukovec in Schwab. Že imena nam povedo, da smo poslali najmočnejše moštvo, ki nam je bilo na razpolago. Poleg naših so se tekem udeležili tudi Nemci. Italijani in seveda tudi domačini. Prvotno je bilo 110 prijavljencev, niso pa vsi prišli, ker je nemška športna zveza prepovedala start freiburškim in monakov-skim akademikom. Tudi Dunajčanov iz neznanega vzroka ni bilo.
Prvi dan, v četrtek so bile tekme v smuku na 4 km, katerih se je udeležilo 41 tekmovalcev. Proga, ki je bila zelo težka, je tekla po strmih pobočjih skozi gozdove in je končavala na manj strmem valovitem terenu. Tekmovalci so bili lazdeljeni v tri kategorije; v prvi kategoriji se je lepo odrezal Mariborčan Kukovec, ki je dosegel 13. mesto. Rezultati so bili sledeči:
L skupina: 1. Hans Neuner (Ino-most) 6:10.5; 2. Hugo Leubner (isto) 6:12.8; 3. Hubert Salzner (isto) 6:17.9: 13. Kukovec 7:49.
II.	skupina (absolvirani akademiki);
Bohinjska Bistrica, 14. II.
V prireditvi Sokola Kraljevine Jugoslavije so se vršile včeraj in danes smuške tekme v teku na 18 km, v slalomu, v skokih in v teku za dame. Prireditev je veljala kot izbirna tekma za slovansko sokolsko prvenstvo v Štrb-skem Plesu. Včeraj se je vršil tek na 18 km, pri katerem so nastopili tudi renomirani tekmovalci, vzgojeni v športnih organizacijah. Proga je bila lažja, višinske razlike je bilo 180 m.
Rezultati teka na 18 km: 1. Joško Janša, Mojstrana, startna štev. 27, čas i 1:41.54; 2. Smolej Franc, Jesenice 1:47.13; 3. Klančnik Alojzij, Mojstrana 1:51.58; 4. Rabič Maks, Mojstrana 1:53.07; 5. Praprotnik Martin, Koroška Bela 1:55.15; 6. Štross Adolf, Bohinj 1:56.02. Zelo pomembna je zmaga Janše, ki se je od državnega prvenstva že znatno popravil. Pri tekmi so bili navzoči tudi savezni odborniki in zastopniki oblasti, za red pa je vzorno skrbelo orožništvo.
Razveseljivo je, da je vzel prireditveni odbor v tekmovalni program tudi slalom tekmo. Slalom najbolje odgovarja potrebam alpinskega smučanja in je tudi za gledalce zelo privlačen, kar je tudi današnja tekma pokazala. Proga je bila dolga 2370 m, višinske razlike 150 metrov, tekmovalcev 36, kontrole v redu.
Rezultati:
L Lakota Ciril, Mojstrana, 2:15.6; 2. Tratnik Franc, Kor. Bela, 2:28.8; 3. Praprotnik Martin, Kor. Bela, 2:49; 4. Smolej Franc, Jesenice 2-59.2; 5. Žin-gerlin Viktor, Tržič 3:03; 6. Knap Leon, Kranjska gora 3:03.4.
Ob 10. uri so tekmovale dame na 6km 'z vfšmsko razliko 60 m. Vsekakor ; bi bilo bolj pravilno in sicer iz telesno-vzgojnih razlogov, ako bi tekmovale dame v smuku ali v lažjem slalomu, zakaj tek je za dame prenaporen. Na pro-
nam bo smučanje postalo pravi narodni. ljudski šport.
Točno ob 15. uri je prvi smučar skakač rezal zrak nad rakovniško zemljo. Skakalnica je otvorjena! Sledile so medklubske skakalne tekme, katerih so se udeležili naši najboljši.
Rezultati: Palme Franc (SK Ljubljana) 204.9; 2. Jakopič Albin (Dovje-Mojstrana) 198.9; 3. Pribovšek Franc (Ilirija) 180.8; 4. Lesjak Lado (Ljubljana) 160.8; 5, Jakopič Avgust (Ljubljana) 153.
Vse priznanje pa gre agilnemu »Smučarskemu klubu Ljubljani«, ki se ni strašil žrtev, da je zgradil tik mesta prepotrebno skakalnico in s tem dal priliko ljubljanskim skakačem, da se izpopolnijo v najdrznejši disciplini belega sporta.
1. Page (Curih) 7:11.2: 2. Büchl (Bern) 7:15.9.
III. skupina (starost nad 32 let): 1. Escher (Bern) 7:59.8. - Najboljši čas je dosegel Glatthard iz Scheidegga 6:04.2.
Tek na 14 km se je vršil v petek. Proga je bila zaradi mnogih strmin zelo naporna, kar je še povečal silni mraz, katerega so zlasti občutili naši tekmovalci. Izmed naših se je najboljše plasiral Stane Bervar, ki je zasedel častno 10. mesto. Rezultati:
I.	skupina: 1. Holzner Guglielmo (Tu-
rin) 1:11:48.2; 2. Romell Peter (München) 1:13:26.3; 3. Leubner Hugo (Ins-bruck) 1:14:34.8;	10. Bervar Stane
1:19:58.3.
II.	skupina: 1. Dr. Ostermaer Hermann (München) 1:17:07.3; 2. Luguies Johann 1:16:28.9.
III.	skupina: 1. Hefti Beda, Friburg 1:33:31.5. Izven konkurence so tudi domačini dosegli lepe uspehe.
Snežne razmere so bile naravnost sijajne, le megla in mraz sta nekoliko nagajala.
O uspehih ostalih naših tekmovalcev, j kakor tudi o nadaljnih tekmah še ob zaključku lista nimamo podrobnejših poročil. Tekmovalci se v ponedeljek zvečer še niso vrnili.
gramu je bila tudi tekma na 10 km, ki pa je odpadla.
Rezultati članic na 6km: 1. Ažman Zdenka, Sokol Kranj 32:13; 2. Lebar Mara, Sokol Bled 34:16: 3. Lah Mica, Sokol Jesenice 35:24.
Na Hansenovi skakalnici so bili popoldne doseženi naslednji rezultati: 1. Zupan Ivan, Jesenice, 226.3 točke, daljina skokov 30 in 31 m; 2. Rauhekar Tomaž, Jesenice, 225.2, 30.5, 31; 3. Rabič Maks, Mojstrana, 201.3, 26, 27.5.
V kombiniranem tekmovanju je vrstni red naslednji: 1. Rabič Maks, Mojstrana, 428.4 točk; 2. Smolej Franc, Jesenice, 414.78 točk; 3. Kozjek Vinko, Jesenice, 377.6 točk; 4. Lakota Ciril, Mo:strana, 359 točk; 5. Torkar Lado, PadovHica. 222.6 točk; 6. Jemc Albert, Bled, 202 točki.
Podrobna organizacija tekmovanja je bila v rokah G. Ravhekarja, načelnika smuškega odseka Gorenjske sokolske župe, dalje gg. Rusa, Tomažiča in Koniča, ki so požrtvovalno skrbeli za tehnično stran tekmovanja. Reprezentanca Jugoslov. Sokola za slovansko tekmovanje na Češkem, za enkrat še ni znana.
SLALOM ZA PRVENSTVO MZSP.
Danes se je vršila s startom pri Celjski koči slalom tekma za prvenstvo mariborskega zimskošportnega podsa-veza, za katero je vladalo med športnim občinstvom veliko zanimanja. Star-talo je vsega 28 tekmovalcev.
Iznenadila je zmaga domačina Erica Jelena (SK Olimp, Gaberje) s časom 2:59.2 nad favoritom Tončkom Priver-škom (SPD Maribor), ki je prevozil progo v času 3:22.2. Ostala mesta so dosegli: 3. Gračner Ervin (SK Celje) 3:24.2-; 4. Križmanič Pavle (SPD Celje) 3r27.8; 5. Mušič Ljuban (SPD Maribor) 3:29.6. — Zmagovalci so pre’eli lične nagrade, ki so jih poklonili MZSP, SPD Celje in nekatere celjske tvrdke.
MINISTER DR. KRALJEVIČ V ZAGREBU.
Konferenca g. ministra s člani SSS-a.
V ponedeljek 8. t. m. zjutraj je prispel v Zagreb g. minister za telesno vzgojo dr. Dragan Kraljevič, da se v centru jugoslovanskega športa informira o stanju SSS in da se pri. športnih voditeljih seznani z željami in s potrebami našega sporta.
Na kolodvoru so pričakali g. ministra visoki športni funkcijonarji gg. Ugrinič, Jankovič, dr. Pihler in Dobrin. Na večerni seji, kateri so prisostvovali poleg zgoraj omenjenih še gg. dr. Ra-suhin, dr. Prebeg in tajnik g. ministra dr. Gavrančič, so razpravljali o telesno-vzgojnih zakonskih načrtih na podlagi referatov, ki so bili izdelani za II. kongres SSS. Najprej so obravnavali zakonski načrt o športnih igriščih in po poročilu »Sportskega Lista« bo to prvi zakon, katerega bo izdelalo novo ministrstvo. Obširna debata se je vršila radi izobrazbe učiteljev za telesno vzgojo. G. minister je izrazil željo, da se izdelajo predlogi in načrti za jugoslov. visoko šolo za telesne vaje in ideja se bo uresničila, ko bodo to dopustile finančne prilike.
Obširen referat je podal dr. Prebeg o zdravstveni kontroli športa. Zdravstvena komisija SSS je dobila nalogo, da izdela podrobne načrte za vso državo. Ob koncu seje so govorili še o športnih potrebah Zagreba tako, da je g. minister informiran o vsem, kar pride v poštev. Udeleženci so zapustili konferenco v globokem prepričanju, da ho imel naš sport v novem ministru oporo za vse upravičene in občekorist-ne težnje.
❖
Proračun prosvetnega ministrstva predvideva 8,000.000 Din za Sokola Kraljevine Jugoslavije. Za ministrstvo telesne vzgoje za enkrat še ni predvidenih postavk.
Lahko ati atske novosti
JLAS je objavil termine in mesta saveznih prireditev v letu 1932: marca bodo cross country prvenstva mest, in sicer 13. Ljubljana, 20. pa Maribor. Teden dni kasneje bo v Ljubljani državno cross country prvenstvo na 10 km v prireditvi ljubljanskih saveznih odbornikov. Klubsko prvenstvo (prvenstvo moštev) je določeno na 4. in 5. junij. Na novo je uvedeno letos žensko prvenstvo mest, ki bo 18. in 19. junija, Za pokale tt. Shell bodo tekle klubske štafete 12. junija. Žensko prvenstvo Jugoslavije je razpisano za 2. in 3. julij v Zagreb; v Zagrebu se bo vršilo tudi 'moško državno prvenstvo poedincev in sicer prvi del 8. in 9. julija, drugi del pa 16., 17. in 18. septembra. Za prvenstvo mest (moško) se bo tekmovalo 13. in 14. avgusta, tudi to je novo tekmovanje. Udeležimo se končno tudi letos Balkanskih iger v Atenah, ki bodo od 2. do 6. oktobra, in verjetno je, da bodo startali naši atleti 7. julija v Pragi.
*
JLAS je v dogovorih s. Savezom Sokola kraljevine Jugoslavije za sodelovanje. V večini točk je že došlo do soglasja. Odprto je ostalo vprašanje zastopstva Sokola oz. sokolskih društev v upravi JLAS, in JLAS ni mogel pristati na znižanje karenčne dobe pri prestopanju atletov jz društva v društvo, kakor želi to Sokolski savez. Vendar je podlaga za kolaboracijo ustvarjena in ni dvoma, da bo v doglednem času prišlo do zbližanja tudi v danes še odprtih vprašanjih.
❖
Za cross country na ograjenih teka-liščih so izdani novi predpisi. Tekališče mora meriti najmanj 600 m, zaprek mora biti toliko, kolikor kep meri tekmovalna proga, zapreke, ki se morajo ! preskočiti, smejo biti visoke največ 90 crn. V mestih, ki nimajo takega teka-Hšča, morata biti start in druga polovica tekmovalne proge na tekališču, prvi del proge na odprtem terenu ter število zaprek na ograjenem tekališču enako številu kilometrov razpisane proge. Po teh predpisih se bodo spomladi vrš la cross prvenstva mest in države. Ne razumemo, zakaj .je stvar tako komplicirana, čemu so taki predpisi potrebni.
*
Slovenski akademiki v Švici
Sokolske smuške tekme v Bohinju
Verifikacija rekorda Staneta Sporna, maratonca SK Ilirije, na 1 uro je končno vendarle objavljena. Rekord se je že skoro izgubil — čudno, kaj vse se lahko izgubi v Ljubljani! — nazadnje ga je JLAS vendar izterjal pri ljubljanskem zboru lahkoatletskih sodnikov, potem ko je pozval ta zbor na. odgovor radi zavlačevanja. No, Ende gut, alles gut! — Rekord se glasi 16.860.50 metrov. Dosedanji rekord atleta Ivana Korena i (Marathon, Zagreb) je bil 15.832.20 m. Za primero naj navedemo svetovni rekord P. Nurmija, ki znaša 19.210 m.
Ljubljanska dva lahkoatletska kluba, ne uživata pri JLAS-u najboljšega glasu, kar se tiče reda in točnosti. Komaj sta bila zaradi zaostalih denarnih obveznosti črtana iz saveza, sta že zopet na dolgu. Primorje je bilo v službenih objavah terjano za Din 254, Ilirija je za kakih 20 Din na boljšem. Ne bo dolgo. — pa bomo zopet čitali najprej drugi opomin in nato še ponovno črtanje. Nato bosta kluba najbrž zopet poravnala dolg — in drugo, kar bo prišlo še. zraven. — Primorje tudi ni držalo besede napram Concordiji ter je ostalo, lani na dolgu s startom gotovega števila atletov na juniorskem meetingu v Zagrebu. Obsojeno ie sedaj, da mora plačati Concondiji 250 Din za direktno škodo in v roku 14 dni se mora sporazumeti z njo za nov dvomatch juniorskih, moštev v Zagrebu.
V Mariboru se bodo vršili 24. aprila lahkoatletski sodniški izpiti, zakaj Maribor potrebuje za svoje lahkoatletske prireditve nujno večje število kvabfici-ranih sodnikov. Tudi Ilirani v Ljubljani se pripravljajo za izpite in upati je, da bodo vendar enkrat imeli svoje zastopnike v zboru sodnikov.
Članarina in takse JLAS-a so bile letos na občnem zboru oovišane. Letna članarina je sedaj 150 Din. odnosno za čisto lahkoatletske klube 100 Din, taksa za verifikacijo je letos 10 D;n.
Novo adreso ima JLAS: Zagreb, Trenkova ulica 7-II. I. kat.
PROGRAM MARIBORČANOV 1
Zastopniki mariborskih klubov včlanjenih v JLAS so na svojem sestanku dne 8. januarja sporazumno določili termine prireditev v letu 1932 kot sledi:
20. marca: cross-country prvenstvo ; Maribora (SK Železničar),
24.	aprila: medklubski meeting in sodniški izpiti (SSK Maraton),
30. apr,la in 1. maja: desetoboj (SK Železničar),
7.	in 8. maja: srednješolsko prvenstvo (SSK Maraton),
22. maja: medklubski meeting (SK Rapid),
29. maja: cestni tek moštev in poedincev (ISSK Maribor),
12.	junija: tek za Shellov pokal (Medklubski odbor),
3. julija: dan štafet (SK Rapid),
13.	in 14. avgusta: prvenstvo moštev (Medklubski odbor),
11. septembra: višeboj (SK Rapid),
25.	septembra: mednarodni meeting (SK Železničar),
2. oktobra dvomatch (SK Rapid),
1. decembra: tek »Osvobojenja« za Vahtarjev pokal (ISSK Maribor).
SK Svoboda, katera je tudi prijavila svoj pristop v JLAS bode naknadno določila datume svojih prireditev. Ko) izgleda po številu prijavljenih prireditev, bode tudi letos lahko-atletska sezona v Mariboru dovolj pestra in bo nudila atletom priliko, da dosežejo ugodne rezultate. Ker je JLAS odobril pri- ' reditev sodniških izpitov, bo tudi pomanjkanje strokovno izvežbanih funkci-joflarjev letos odstranjeno. Upamo, da doseže letos iahka-atJetika v Mariboru bno dominantno pozicijo, ki ji kot najlepši in najbolj zdravi športni panogi tudi pripada.
Smuška terminologija je naslov knjižici, ki je izšla pred kratkim v Ljubljani izpod peresa priznanega smuškega strokovnjaka g. R. Badjure. Baš v času, ko se ljudstvo seznanja s smuško tehniko, je aujnoy da se «domačijo pravilm slovenski izrazi in zato je knjižica, ki stane le 8 Din, dvakrat dobrodošla. Naroča se ,pri avtorju R. Badjura, Ljubljana, kr. banska uprava, Kranjska hranilnica.
FIBROM
Zahtevajte izrecno
ROBOVI
so se v praxsi najb lje obnesli.
Montaža v 3 dneh.
Vosek -fl 21-jetekoč se lahko maže m senaglo posuši, ter tvori idealno lrdo po-"I go za vsak sneg in nadomešča impregnacijo!
PISMO IZ PRAGE.
V Pragi, 11. februarja.
Vendarte zima — Češki Hockey — Sparta brez Kad’e.
Končno vendar zima! In še huda! Sicer brez snega, vsaj Praga in daleč naokoli, zato pa je tem bolj živo na ledu. Vsak dan cela vrsta tekem v hockeyu na ledu, največ prvenstvenih, v Pragi sami in provinciji. Nepremagljiv je LTC Praha. Z visokim scorom odpravlja vse nasprotnike. Boljši praški klubi so še Vysokosolski SK, ki je nedavno imel turnejo po Rumuniji in se vrnil brez poraza ~ o visokošolskem sportu sploh bom drugič kaj napisal - Slavia, Sparta, Vysehradski SK.
LTC Praha! Užitek je gledati te dečke pri delu;- res, mojstri so. Ali Ma-leček, srednji napadalec, je nad vse. Berlinčan Rudi Bali, Švicar Toriani in ne vem, če je še kdo, ki bi se mogel meriti z njim. Lani so bili tukaj Kanadčani. Bil je dr. Watson, Mackencie, Pu-tee — ali Maleček je prekosil vse. Neodločen rezultat Kanada :ČSR je bila njegova zasluga. Maleček je tudi izboren nogometaš, še nedavno je igral v Sparti, in tennis igralec, večkrat je bil v češkoslovaškem Davis-cup moštvu.
In vendar so Cehi v meddržavni tekmi z Avstrijo v nedeljo bili na Dunaju poraženi in sicer zasluženo s 3:1, Tudi medmestno tekmo Dunaj :Praha so izgubili s 0:1. Kot vzrok neuspeha navajajo premalo treninga. Ze .zadnjič-sem rekel, da morajo češki hockeysti trenirati v inozemstvu, ker nimajo umetnega drsališča.
V	Pragi so lansko leto provizorno dogradili na otoku Stvanice zimski stadion za 8 tisoč gledalcev. Bile so na njem lani že velike tekme. Ali kriza je, zmanjkalo je denarja in stadion stoji zapuščen. Odpovedano je vsled tega tudi evropsko prvenstvo v hockey-ju na ledu, ki se bo sedaj vršilo v Berlinu.
V	smučanju za enkrat ni nič posebnega. O jugoslovanskem prvenstvu v Kranjski gori tukajšnji časopisi pišejo malo... Z veseljem smo Jugoslovani Čitali v »Češkem Slovu«, da je jugoslovansko državno prvenstvo ostalo pri nas doma.
Na kratko kaj o nogometu: Po triumfu nad dunajsko Admiro je Sparta gladko porazila Bohemšans s 4:0 in si tako osvojila zimski pokal profesijonal-nih^ klubov. Sparta ima sedaj sijajno moštvo. Dolgo časa ni šlo brez center-halfa Kad e. Da. Kad’e ni več. Sedemsto tekem za Sparto in okrog sto meddržavnih!! Samo Kad’a je zmogel to. A tudi on je opešal, težkih tekem ni zmogel več. Treba je bilo drugega center-halfa. Težko za Kad’o dobiti naslednika! Kad’a ni bil samo igralec, on je bil duša možtva v vsakem oziru. Dokler je bil Kad’a na višini, sp v meddržavnih tekmah Cehi zmagovali, sedaj Kad’e ni več in uspehi izostajajo.'Mnogo igralcev je poskušalo srečo na njegovem mestu v Sparti. Mogoče bo še najboljši Maie-loun, desni half Sparte, ki je v nedeljo na mestu centerhalfa čisto lepo zaigral.
SK Libeh je premagal proti pričakovanju Teplitzerje in se tako plasiral pa drugo mesto zimskega pokalnega tekmovanja.
Slavlja je z DFC imela težko delo. Praški amaterji so do pavze igrali p,xvo vrolino in vodili 1:0. Po pavzi DFC ni vzdržal tempa in po precej ostro igranem finishu se je posrečilo zmagati Slavij! s 3:i. Prihodnji mesec odide DFC na veliko turnejo na Irsko in eventuelno Škotsko.
Za danes dovolj. Drugič bom napisal, s kakšnimi občutki so Čehi sprejeli rezultate z zimske olimpijade v Lake Pla-
cidu.	Ing. C. Miro Vodeb.
DUNZINGER VOSKE
en groš skladište za celo 3ugoslavijo po orig. tvornlških cenah
Športna delavnica B. K O L B Vižmarje n. Lj.
Samo BEKA SMUČI odgovarjajo strogim športnim oredpisom!
po vseh trgovinah
REPAQATURE
HICKORYC
Ausrüstung
Ober Öie 4)örtfantf ifl in le^ttr 3*»«1 gtfcbriebeit u>or* ben. tüir glauben, öaft, fofern nidrtö befferea fommt, bit ScUuloibt tante für btn/ŽUlđtmeinoebrauch baa	ift- IDitfer itteinung
finb 3. 25. aud? f4nr>ft$erifd?e @ad?mrftänöige, bie oiel mit ber Stipflcge ju tun baben.
Had) einjabrigem (öebraud) tann id) fagtn, baß biefe am i^olj febr gut baltenbe unb mit tbm biegfame Rante fi<b f«br gut beroäbrt. ćtnen gldnsenben 25etcei8 ihrer ćlaftisitat unb faltbar* feit lieferte fie mir am Riefengebirge. £in abtoartefabrenber ©dritten bog eine SpiQe meiner am 25ergfd)lttten befeftigten 0tier pöliig um. 3đ> glaubte fie gan? abgebrochen. Doch fpütterte nur cttDaa pon ber Uaufflätbenfeite auf, unb einen 25ruđ)tnicf Per» btnberte bie Rante, bie ohne auajubcecben bie febroffe 25iegung mitgemaebt batte, ćin 0!i ohne ober mit ittetalifante tpäre be* ftimmt gebrochen.
tX5o Stier jeboeb aia Renngeräte nur für 2lbfabrt unb Slalom m Srage tommen, irirb ficberiicb bie iltetallfante beliebt bleiben, neuerbmga tperben 3flluloib unb iTtetall tombimert, tHetali nur für bie eigentliche iauffläcbe unb 3tUuloib für bie Schaufel per* xpenbet, aber an bie Schaufel in breiteren Stücten (eintpärta aus« gebogen) geliebt. 3n ber Sd)TPei3 tpirb bie Sclluloibtante burc§» xpega breiter genommen unb tpie por an ber Schaufel unb am £nbc nochmals breiter eingetkbt	Cil
Za smučarje alpiniste!
■■p Za sm
Iako
piše o celuloidnih robovih,
t j. Černy-Fibroid robovih
v januarski številki nemškega strokovn ga lista
Der Winter
mnogoiskušeni strokovnjak
C. J. Luther
Smučke, tudi močno obrabljene, se sprejemajo v montažo direktno ali pa v Ljubljani pri tvrdkah
A. Goreč in 3ugcsport.
Nogomet
Prejšnjo nedeljo bi se bila morala odigrati v Ljubljani ponovna pokalna tekma Ilirija:Primorje za podsavezni nezgodni sond in za prihodnjo nedeljo, 21. t. m. bi morala otvoriti Svoboda in Atletih SK iz Celja že pomladansko prvenstveno tekmovanje v podsavezni ligi. Prejšnji teden zapadli globoki sneg in sibirski mraz pa sta pričetek nogometne sezone zadržala. Računati je treba s tem, da bo podsavez primoran odgoditi prva dva ali prve tri termine, t. j. 21. in 28. februar ter 6. marca na kasnejši čas, eventualno na mesec maj, kar v ostalem lahko stori brez škode. Vsaj obe za februar določeni tekmi Svoboda: Atletik SK in Svoboda»Železničar namreč ne moreta več vplivati na prva tri mesta prvenstvene tabele in jedva tudi tekmi IIirija:Atletik SK in MaribonSvo-boda, ki sta določeni na 6. marec. Prvi trije klubi LNP, za katere že danes s precejšnjo gotovostjo lahko smatramo Ilirijo, Primorje in Maribor, bodo* torej še vedno mogli v aprilu končati s pod-saveznimi prvenstvenimi tekmami ter stopiti L maja v tekmovanje za državno prvenstvo.
Druga stvar je seveda pripravbenost naših moštev. Zaradi trše zime v Sloveniji so naši klubi že itak na slabšem na-pram klubom v Zagrebu, Beogradu in drugod, kjer se igrajo tekme lahko skoro vso zimo, vsled česar so tamkajšnji klubi našim vedno za mesec in več v prednosti, kär se tiče kondicije in forme. Posebno neugodna je situacija letos: na eni strani prisiljeno podaljšanje zimskega odmora, na drugi strani pričetek državnega prvenstva že 1. maja!
Naši vodeči klubi morajo misliti na to, da očistijo igrišča in da prično navzlic mrazu prej ko mogoče s tekmami. Mnogo lahko store tu sami nogometaši in najbližji pristaši nogometa, slavni »kibici« in »navijači«. Zakaj bi bili vedno obsojeni le na govorenie in kritiziranje?! Kibici namreč. Prepričani smo, da bodo tudi pri kuluku na igrišču storili svojo dolžnost in še Več! Kajti očiščenje nogometnega igrišča in prostora za gledalce od pol metra snega bi sicer stalo 3000 do 4000 Din, kar je v današnjih razmerah za naše klube že zelo mnogo denarja. Tako bi se opravila stvar morda s kakimi 1000 do 2000 Din, kakršna bi pač bila požrtvovalnost klubskih kulukarjev. Zelo napačno bi bilo postaviti se na sta-I'šče nekdanjega Fubljanskega župana »B°g ga je dal — Bog ga bo vz»l« in čakati mesec ali še več. da bosta debelo plast snega pobrala solnce in jug!
Razpored prvenstvenih tekem pod-savezne lige je po objavi LNP naslednji:
21. februarja; Svoboda;Atletiki v Ljubljani.
28. februarja: Svoboda:Železničar v Ljubijani.
6. Hjarca: Iliri ja.: Atletiki v Ljubljani, Maribor:Svoboda v Mariboru.
13. marca: Primore^voboda v Ljubljani, Železničar'Maribor v Mariboru.
20. marca: IPrija:Maribor v Ljubljani. Atletiki :Železn:čar v Celju.
3. aprila: ISSK Maribor:Primorje v Mariboru, Ilirija'.Železničar v Ljubljani.
10. aprila: Primorje:Ilirija v Ljubljani. Maribor:Atletiki v Mariboru.
17. aprila: Svoboda:Ilirija v Ljubljani,
24. aprila: Primorje:Atletiki v Ljubljani, Železničar .'Primorje v Mariboru.
Navedemo naj nadalje važnejše nogometne dogodke pretekle nedelje:
V	Zagrebu se je navzlic mrazu in nekoliko zasneženega terena odigralo drugo kolo prvenstva. Gradjanski je porazil Železničarje s 7:0 (4:0), čeprav ni podal dobre igre. Mlado moštvo Železničarjev ni ustavljeno in je očividim obsojeno v vlogo dobavitelja točk in scorov v pomladanski sezoni. Sodnik Jelinek. — liašk je zasluženo, ali le z naporom obvladal žilavo obrambo Jugoslavije ter v drugem polčasu dosegel svoj edini gol. Rezultat 1:0, sodil je slabo Hajman. Zasluženo je zmagala nad nekoliko kombiniranim teamom Concordije s 3:1 (1:1). Sod'1 je dobro Mikuličić. — Concordia in Železničar sta vložila protest radi slabega terena.
V	Beogradu je gostoval v soboto in nedeljo budimpeštanski lil. okraj, ki je moral sprejeti dva težka poraza. Jugoslavija ga je porazila z 8:4, BSK s 4:0. Razen tega sta se odigrali v I. razredu dve prvenstveni tekmi: Sparta:Jedin-stvo 5:2, Ruski:Grafičar 3:3.
V	Pragi so bile odigrane štiri večje prijateljske tekme: SK Plzen; Sparta 3:2, Viktorija Žižkov;Slavia 2'0, Meteor 8:DFC 4:2, Sparta Košife:Bohemians 4:1.
Na Dunaju je pokalno tekmovanje prineslo par važnejših odločitev in zopet par iznenađeni. Lanska Mitropacup minalista WAC in Vienna sta igrala 3:0, Frem-Cricket je zmagal nad Flakoah z 2:1 in je edini drugorazredni klub, ki pride v prihodnje kolo. Sportklub: Austria 5:3, Slovan :MetalIum 5:0, Ad-mira:Donau 3:0, BAC:Siemens 7:1, Rapid profesijonalLRapid amaterji 8:1.
V	Neaplju sta igrali Italija in Švica. Zmagala je Italija s 3:0^ sodil je nemški sodnik dr. Bauwens. Tekma velja za evropski pokal. Vodi zdaj Italija z 8 točkami pred Avstrijo (6), Madž.arsko (5), Češkoslovaško (4) in Švico (1).
V	Budimpešti zaradi mraza ni bilo večjih tekem, le FTC in Hungaria sta odigrala v kombiniranih sestavah prijateljsko tekmo, ki je končala s 3:0 za Fe-renevaros.
Drsanje
Zagrebačko klizačko društvo je priredilo v nedeljo na drsališču ob Mira-marski cesti dopoldne propagandne hitrostne tekme in popoldne ekshibicijo državne prvakinje ge. Kadrnke ter ljubljanskih drsalcev juniorske prvakinje gdč. Severjeve, in gg. Thume in Fr. Avčina. Ekshibicija je lepo uspela. ZKD je goste zelo ljubeznivo sprejel ter jim poklonil za njihov klub SK Ilirijo spominsko knjigo, izdano letos ob 50-le.tnid društva. V hitrostnem teku je startal na 1000 m Avčin Marij, ki je pokazal lep stil teka in seveda dosegel prvo mesto.
O uspehu starta Pola Schwaba na akademskih zimskih tekmah v Grindel-waldu v Švici nismo še mogli dobiti poročila, iprinesemo ga prihodnjič:
vrši kot edino podjetje v državi z garancijo v 7 dneh.
Dunzinger
Univerza!
je sedaj najboljši vosek za smučarja-turista.
Univerzalna uporaba
ZIMSKA SEZONA NAŠIH PLAVAČEV.
Radi ogromnih režijskih stroškov je Ilirija že pred Božičem zaprla svoje zimsko kopališče in poslala plavače na dopust do srede februarja. Med tem so članice in člani drsali in smučali ali pa so posečali gimnastične treninge. Zad-f,jo nedeljo se je zimsko kopališče zopet otvorilo in plavalna sekcija je kar ob otvoritvi priredila interno tekmo, da ugotovi uspeh odnosno neuspeh dolgega odmora. Na programu so bile le kratke proge. Doseženi časi so po veliki večini nekoliko slabši od normalnih, povprečno za dve do tri sekunde na 100 metrov. Vendar je bilo dvoje presenečenj: Eriču in Severju mora počitek izredno prijati, saj še nikoli nista dosegla tako lepih rezultatov! Erič je plaval na 100 m prosto 1:08.6, Sever pa 200 m prsno 3:08.3. Upoštevati pa je treba, da so rezultati v kratkem bazenu vedno boljši od onih v letnem kopališču.
Prepoved dijaškega športnega udejstvovanja je na tekmah pokazala za naš plavalni sport katastrofalne posledice, kajti dijaštva ni bilo. Dijaštvo ne sme gojiti sporta v športnih klubih, brez dijaštva pa je plavalna sekcija Ilirije nemogoča. Vodstvo je to uvidelo in kopališče se bo zopet — zaprlo. Tako bodo splavale vse nade, da dosežemo letos Slovenci državno prvenstvo v plavanju, po vodi...
Več sreče imajo agilni Maratonci v Mariboru, ki imajo v majhnem bazenu svoje redne treninge. S posebnimi pripravami privežejo plavača, ki mora kravljati — na mestu. Pišejo nam, da so z veseljem pri delu, da poseča treninge povprečno 25 gospodov in 15 dam. Od časa do časa jih obišče g. E. Košak iz Ljubljane, ki jim vceplja ilir-jansko plavalno tehniko. Maratonci se pripravljajo na izlet v LjubFano, kjer bodo v zimskem kopališču prvič pomerili svoje moči.
Pred dobrim mesecem je začelo tudi Primorje s treningi v kopališču pri Slonu, ostali klubi pa nimajo prilike za plavanje in čakajo poletja ...
Razpisi
PROPOZICIJE ZA CROSSCOUNTRY Tek SK Ilirije.
1.	SK Ilirija priredi v nedeljo dne 13. marca 1932 ob pol 11. uri dopoldne Crosscountry tek za seniorje’ 8 km in za juniorje kategorije C 3 km.
2.	PraVo tekmovanja imajo posamezniki, verificirani atleti JLAS-a.
3.	Tek se vrši na igrišču Ilirije ob Celovški cesti, ki je pokrito s travo in po bližnjem šišenskem hribu. Start in cilj je na igrišču Ilirije.
4.	Nagrade: prvi trije v vsaki skupini prejmejo kolajne, nadaljnji trne priznanice. Prvak v seniorski skupini prejme še posebno darilo.
5.	Prüave naj se pošljejo najkasneje do 6. marca opoldne na naslov: Karba Drugo, kavarna »Evropa«, Ljubljana. Prijavnina Din 5 za osebo. Upoštevam se samo pismene prijave dospele do predpisanega roka.
6.	Tekmuje se po pravilih JLAS-a.
PROPAGANDNI TABLE TENIS TURNIR V LJUBLJANI.
SK Ilirija, LjubHana table tenis sekcija razpisuje splošni table tenis turnir v propagandne svrhe, ki se bo vršil dne 28. februarja, v areni Narodnega doma.
Pravico udeležbe imajo verificirani in neverificirani igrači. Tekmujejo gospodje in dame sanio posamezno' po cup best of three.
Finalista igrata po sistemu best of-
five. Igrači, ki izpadejo v I. kolu igrajo v utešnem turnirju po cup sistemu.
Prijavnina znaša Din 5 za osebo. Prijave je poslati obenem s prijavnino do 26. februarja do 18. ure na naslov: Lokovšek Mirko, kavarna Evropa.
SMUŠKI ODSEK SPD ZAGORJE
razpjsuje v nedeljo, dne 21. februarja 1932. medklubske smuške tekme za prvenstvo »Zasavja« za vse verificirane člane klubov, ki so včlanjeni v .IZSS.
Proga 14km. Start: Točno ob 8. uri zjutraj pri koči na Sv. Planini. Cilj: Na polju pred gostilno Erne.
Nagrade: Prvo plasirani prejme srebrno kolajno in naslov »Smuški prvak Zasavja 1932« in Savezno diplomo. Drugi bronasto veliko kolajno in Savezno diplomo. Tretji bronasto malo kolajno in Savezno diplomo1.
Tekmuje se po pravilniku JZSS.
Vsak tekmovalec tekmuje na lastno odgovornost. Za morebitne nezgode ne prevzame vodstvo tekme nobene odgovornosti.
Prijavnina za tekmovalca znaša 10 dinarjev ter se izvaja v smislu § 8. pravilnika za smuške tekme JZSS. Prijavnico in prijavnino je poslati do 19. t. m. v roke Lavoslava Mrnuha. Naknadne prijave dvojne.
Žrebanje številk se izvrši pol ure pred startom.
Vsak tekmovalec mora biti 10 minut pred določenim časom na startu.
Razglasitev rezultatov in razdelitev nagrad po končani tekmi v Sokolskem domu Zagorje.
SK Tržič razpisuje MEDKLUBSKO GORSKO TEKMO V SMUKU
za prehodni pokal tvrdke Ed. Glazmann & And. Gassner
za nedeljo dne 21. februarja t. 1.
Start ob 11. uri v bližini sedla Zelenice. Cilj pri cerkvi Sv. Ane. Proga je dolga 6 km, višinska razlika 600 m. Tekme se lahko udeleže vsi verificirani člani JZSS. Tekmuje se po pravilih JZSS, vsak na lastno odgovornost. Samo pismene prijave na tekmovalnih prijavnicah je poslati na naslov: Športna trgovina Rud. Stransky ali pa g. Sel ak Anton, dir. drž. žel. Ljubljana, in sicer do 19. febr. t. I. Prijavnina znaša 10 Din. Naknadne prijave pred žrebanjem, katero se vrši v zeleniški koči ob 10. uri 30 min., proti dvojni prijavnini.
Prvi trije, ki dosežejo najboljši čas, prejmejo častna darila. — Prehodni pokal, katerega si je priboril v letu 1931 Smuški klub LjubLana, preide v prehodno' posest onega kluba, ki bo dosegel s tremi tekmovalci najboljši čas. Prehodni pokal preide v trajno last onega kluba, ki si ga pribori trikrat zaporedo-mali petkrat v presledkih. — Član SKT, ki doseže najboljši čas, prejme častno dhrilo.
Prenočišča so na razpolago v Tržiču, pri Sv. Ani in v zeleniški koči. Razglasitev rezultatov in razdelitev daril se vrši ob 17. uri v prostorih hotela Lončar.
Prijave za prenočišča in za prevoz tekmovalcev oziroma gledalcev naj se vpošljejo pravočasno’, t. j. najkasneje do petka 19. febr. t. 1.
VERIFIKACIJE JZSS.
Z 22. januarjem 1932 se verificira za:
SPD Zagorje: Korošec Veko.
S 26. januarjem se verificirajo za:
SK Uirija, Ljubljana: Oman Ivan, Jakelj Valko, Girandon Karel ml.
Smučarski klub Ljubljana:	Kramer
Zmagomir, Držaj Edi.
Smučarski klub Logatec: Rus Albert, Plečnik Franc, Serini Karel, Trkman Franc.
SK Kamnik: Svetičič Slavko, Stergar Vladislav, Rozman Vinko, Kumer Ivo, Karba Dušan, Kumer Karel.
Z 12. februarjem se verificirajo za:
SK Ilirija, Ljubljana: Kalan Franc, Linke Anton.
SPD Trbovlje: Beg Ante, Plevčak Jože, Forte Janko*, Jazbec Ivan, Jazbec Henrik, Močivnikar Lojze, Kolšek Ivan, Pisanski Ivan, Kuder Jože, Hauptman Ludv'k.
SPD Zagorje: Podjed Vinko, Zmrz-lak Ivan.
Smučarski klub Ljubljana: Benedičič Igor, Bučer Ivan.	Tajnik II.
VERIFICIRANJE TEKMOVALCEV — OPOZORILO.
Glasom veljavnih določb o verifikaciji se lahko verificira samo nad 18 let stare tekmovalce, na kar se klubi opozarjajo.
Verifikacijska prijava se ima izvršiti na tozadevnih prijavnicah, ki sestoje iz treh delov. — Prijavnico — prvi, največji del — izpolni tekmovalec in jo lastnoročno podpiše. Klub ali društvo, čigar član je prijavljenec, mora na hrbtni strani prijavnice zgoraj potrditi pravilnost navedb prijavljenca. Tako izpolnjeno prijavnico se pošlje pristojnemu podsavezu - vse tri dele skupaj. —
Vsi zdravi, normalni ljudje gojijo neke vrste šport; vsakdo se hoče uveljaviti, hoče opozarjati nase, hoče najti priznanje ali vsaj zadovoljstvo s samim seboj. Eni opozarjajo nase s kričanjem in besedičenjem, s čedno obleko, s samohvalo. Petošolci so po navadi zaljubljeni in opozarjajo nase s pesni kovanjem, s svetoboljem ali vsaj z dolgimi lasmi in z umetniško kravato- Drugi so resnejši, izživljajo in uveljavljajo se v delu, v študiju, v znanosti in umetnosti. Vendar vse to še ne zadostuje potrebam mladega človeka .— Vsakdo* ima v sebi mnogo odvišne energije in to je treba sprostiti. Kakorkoli, Sprostiti energijo se pravi: gojiti sport. Med našimi študenti ločimo tri tipe tako zvanih športnikov: eni uničujejo svojo vitalnost s kajenjem in krokanjem, drugi so preslabotni ali predebeli in sploh ničesar ne delajo (ti so mi najmanj všeč), tretji — in teh je malo — hodijo v gore, plavajo, skačejo, tekajo in smučajo. Govorili bomo' o poslednjih in bomo skušali najti pravi odnos do sporta s strani deklet in fantov.
Sport je v svojem bistvu igra; ta igra je včasih le zabavna, včasih pa je resna. Resna igra je športna borba, to je rokoborba, rugby, nogomet, boks in podobno. Tukaj se ne bo težko odločiti; ženskemu značaju odgovarja sport kot igra, moškemu sport kot borba. To opazimo že pri otrocih, ko se dečki prav radi pomerijo med seboj, medtem, ko ostanejo deklice raje pri žogi in pri igricah. S tem pa ni rečeno, da dekle ni za tekme, da ne stremi po uveljavljenju v športu, kakor je vsaka vesela, če napiše najboljšo nalogo*, tako čuti tudi zado-voEstvo, če hitreje plava ali teče, ali če boljše skače od drugih. Ako pozdravljamo ambicijoznost žene v glasbi in literaturi, v znanosti ali n. pr. v družabnosti in v gospodinjtvu, tedaj smemo prav tako pozdraviti njeno ambicijoz-nost v sportu. V vsakem slučaju pa ostane važno: žena mora ostati ženska in ne sme čez meje, ki jih je začrtala narava. Ako je mož borben in aktiven, ako noč in dan dela in ustvarja, ali če kot alpinist kuje in izpelje najdrznejše in naporne načrte, ako postaja žilav in mu obraz izraža izmučene poteze, tedaj —■ tako se mi zdi — ne izgubi na moškosti, temveč se moškemu idealu celo približuje. Delo, ustvarjanje in borba so njegovo področje. (Ako se nekatere-žen-ske navdušujejo za ganljivosladke filmske igralce, to na dejstvu ničesar ne iz-preminja, temveč le priča o pokvarjenem okusu!) Nasprotno velja za ženo: ako usmeri vso svojo energijo v katerokoli stvar izven sebe, sploh, če ogromno dela ali študira ali trenira, tedaj izgubi na ženskosti. Pri vsej atnbicijozno-sti mora gledati, da ohrani sintezo interesov in da je kot psihofizeno bitje ženska. Ne gre le za notranjost, ki mora ostati žensko svojstvena, temveč prav tako na zunanjost, ki mora biti izraz zdravja in harmonie. Prav zdravo se je nekoč izrazd Ivan Cankar, ko je govoril o zunanjosti ljudi: »Jaz jo visoko obraj-tam. Ženska je lahko duhovita, z vsemi čednostmi obdarjena, toda če ni lepa, me ne zanima.« To ni le Cankarjevo mnenje, to ie mnenje moških, pa naj bo pravično ali krivično.
Že gorenji vidiki govore za to, da žena ne more gojiti sporta v isti meri kakor moški. Za to tudi po naravi nima enakih pogojev: žensko telo je man;še in lažje, trup je relativno daljši kakor pri moškem, v okostju opazimo široko medenico, ki je istočasno močno naprej nagnjena, kar vpliva neugodno na zavoje hrbtenice. Poleg tega ima
Podsavez ga verificira, če ni kake zapreke, in to verificiranje pripomni na hrbtni strani prijavnice v spodnjem levem delu. — Nato mora podsavez poslati vse tri dele skupaj savezu, ki verifikacijo potrdi ali jo razveljavi, če je prijavljenec že verificiran za kak drug klub. Savez nato objavi v 'službenem glasilu verifikacijo ali razveljavljenje ter pošlje izpolnjeni drugi in tretji del prijavnice podsavezu, kateri en del pridrži v svoji evidenci in drugi del pošlje klubu ali društvu, kot potrdilo o verifikaciji.
Naprošajo se vsi podsavezi, klubi in društva, da se ravnajo po teh navodilih.
ženska šibkejše mišice, z drugimi besedami: manj delovnih moči. Medtem:, ko- ima moški v svojem telesu le 18.2% maščobe, je ima ženska. 28 2 in dela-zmožnost pljuč pri obeh spolih kaže razmerje 10:7. Vse to- pomenja zapostavljenost žene, kar se fizičnih sposobnosti tiče. Isto velja o srcu in krvi, ki je redkejša in specifično lažja. Tem dejstvom* odgovarjajo tudi ženski rekordi, ki ne morejo doseči moških v nobeni disciplini. V ilustracijo hočemo nekatere primerjati.
Tek na 100 m, ženski rekord 12.2 sek., moški 10 4; tek na 800 m, ženski rekord 2:16 8 min., moški l:50-6; skok v višino, ženski rekord L59 m, moški 2 03; skok v daljino, ženski rekord 5-98 m, moški 7‘89; plavanje na 100 m. ženski rekord 67 sek., moški 57-4.
Kolikor je ženska po svoji duševni in telesni naravi drugačna od moškega, toliko mu ne more in ne sme slediti v športu. Za dekleta niso športi, ki so trdo borbeni, tudi oni ne, ki so težko-atletskega značaja. Konkretno: žena ne sme gojiti rokoborbe ali nogometa ali telovadbe na orodju. To velja v enaki meri za težja poljska in tovarniška dela. Zanimivo se je izrazila neka gimnazijska telovadna učiteljica o dekletih, ki goje težko orodno telovadbo. Rekla je, da se jim to vidi na obrazih: v brezizraz-nosti. Nasprotno pa so nekatere vrste sporta, ki imajo* najugodnejši vpliv na rast, na izraznost in sploh na osebnost dekleta ozir. žene. To je v prvi vrsti plavanje, pa tudi lahka atletika, drsanje in smučanje, tenis in rokomet in podobno. Da v teh disciplinah ne more priti do pretiravanja, je poskrbljeno v športnih pravilih, ki za dekleta ne dopuščajo tekmovanj, ki so vzrajnostnega značaja. Zato smejo tekmovati žene v plavanju le do 400 m, v teku le do 800 m, določene so torej meje.
Odločno zgrešeno je stremljenje onih športnic, ki se hočejo v sportu približati moškemu tipu. To pomenja degeneracijo žene in nerazumevanje sporta. Sport je tu, ne le zaradi onih, ki ga gojijo, njegova najvišja vrednota je v stremeljenju za izboljšanjem rase. Mož in zlasti žena morata vedeti, da je od njiju odvisna kakovost potomstva, da sta za to kakovost odgovorna, ker je le-ta odvisna od njunega načina življenja in od njunih telesnih sposobnosti. Rektor berlinske visoke šole za telesne vaje, kirurg dr. A. Bier je nekoč delal: Čimbolj se približuje ženski tip moškemu in obratno, tembolj jadramo v degeneracijo. In podobno* ginekolog Sell-heim, ko pravi, da leži ves kulturni napredek v stopnjujoči diferencijaciji med obema spoloma.
To se mi je zdelo potrebno povedati — ne za to, da bi v pozi pedagoga svaril, temveč le zaradi pravilnega pojmovanja in zaradi športne usmerjenosti.
RAZMAH SPORTA NA POLJSKEM.
Tekom zadnjih štirih let je poljski sport zlasti v plavanju, v lahki atletiki in v zimskih panogah čudovito napredoval. Med tem, ko bi se mogli jugoslov. športniki okrog 1. 1925 še resno meriti s Poljaki je to danes nemogoče, zakaj Poljaki so že daleč pred nami. Ugled Poljske rase in celo Nemci so se odvadili gledati v Poljakih manj vredno raso. To je zlasti zasluga uvidevnega maršala Pil-sudskega, ki se je sam postavil na čelo športnega gibanja in ga s_ svojo energično roko krepko podprl. Že v 1. 1927 je ustanovil državni institut za športno in za vojaško vzgojo, danes pa imajo Poljaki že tri ustanove, ki skrbe za izobrazbo športnih učiteljev in trenerjev:
Drago Ulaga:
Dekle in fant v sportu
1.	Centralna Wojskowa Szkola Ofr-mnastyki i Sportu, Poznanj.
2.	Instytut dla Wychowania FizycZ-nego Uniwersytetu Poznanskiego, Poznanj.
3.	Panstwowy Instytut Wychowaniä Fizycznego,, Warszawa.
Vrhovni državni odbor za telesne vaje je sestavljen iz predstavnikov zunanjega, notranjega in prosvetnega ministrstva ter iz športnih organizatorjev in tehničnih strokovnjakov. V delokrog tega odbora spadajo vprašanja propagande in podpor, vprašanja zdravstvene kontrole sporta, gradnje igrišč, sporta v vojski i. t. d. Najpomembnejša od športnih šol je ona v bližini Varšave. Opremljena je z najmodernejšimi instituti in razpolaga s kfasnimi prostori za lahko atletiko, plavanje, nogomet, tenis in za druge sporte. Študij traja dve leti in po prestanem diplomskem izpitu so absolventi usposobljeni, da vodijo telesne vaje v srednjih in v vojaških šolah.
Deset najboljših tehko-atletov sezone 1931
(Nadaljevanje.)
Krogla:
1. Dr. Narančič (Concordia) 14.10 m; 2. Pros. Ambroži (Hašk) 13.96 m; 3. Spahić (BSK) 13.08 m; 4. Klent (Jugoslavija) 12.59 m; 5. Horvat (Concordia) 12.22 m; 6. Dr. Jelič (Concordia) 12.22 m; 7. Župančič N. (Ilirija) 12.13 m; 8. Le-androv (Hašk) 12.06 m: 9. Smedja (BSK) 12.00 m; 10. Jeglič (Ilirija) 11.91 m.
Disk:
1. Dr. Narančič (Concordia) 41.86 m; 2. Manojlovič (Concordia) 41.41 m; 3. Prof. Ambroži (Hašk) 40.73 m; 4. Stepišnik (Ilirija) 39.41 m; 5. Klent (Jugoslavija) 37.49 m; 6. Kallav L. (Marathon, Zagr.) 37.05 m; 7. Spatrič (BSK) 36.24 m; 8. Dr. Jelič (Concordia) 36.00 m; 9. Gašpar (Concordia) 35.59 m; 10. Župančič N. (Ilirija) 35.32 m.
Helenski stil:
1. Dr. Narančič (Concordia) 35.07 m; 2. Manojlovič (Concordia) 32.59 m; 3. Stepišnik (Ilirija) 29.36 m; 4. Gašpar (Concordia) 28.59 m; 5. Župančič N. (Ilirija) 28.40 m; 6. Kallay L. (Marathon, Zagreb) 28.37 m.
Kladivo:
1. Gojič (Hašk) 46.87 m; 2. Manojlovič (Concordia) 40.51 m; 3. Gašpar (Concordia) 37.21 m; 4. Stepišnik (Ilir.) o5.49 m; 5. Trič (ZAŠK) 34.82 m; 6. Leandrov (Hašk) 33.93 m; 7. Dr. Jelič (Concordia) 33.41 m; 8. Messner (PSK) 33.25 m; 9. Župančič (Ilirija) 32.69 m; 10. Janič (Concordia) 29.19 m.
Kopje:
1. Messner (PSK) 52.50 m; 2. Hele-brant (Hašk) 51.75 m; 3. Hamas (Concordia) 46.87 m; 4. Kallay L. (Marathon, Zagreb) 46.80 m; 5. Gašpar (Concordia) 46.55 m; 6. Iseman (Concordia) 46.26 m; 7. Babič (Concordia) 45.47 m; 8. Dr. Fokraiac (Concordia) 45.40 m: 9. Plav-šič (BSK) 45.10 m; 10. Župančič (Ilirija) 44.71 m._____________________________
beležke.
Inž. Rudi Koudelka, načelnik ilirjan-ske smučarske sekcije in predsednik gradbenega odbora za Smučarski dom, je premeščen v Kraljevo, Srbija. Zaslužnega športnika in organizatorja bo Ilirija težko pogrešala.
Bog ve, zakaj ne marajo naši smučarji lepo slovenski govoriti. »Hocke«, »Vorlage« in »QuersPrun2« slišiš na vseh terenih od Golovca do Kranjske gore. In narodno čuteči ti servirajo včasih tudi kak »Querskok«. Čemu vse to, ko imamo lepe slovenske izraze! »Die Hocke« pomeni čepenje in »hocken« se pravi čepeti, torej vozimo v čepenju. Za »Vorlage« moremo rabiti dva izraza: »nagib«, če je skakač naprej nagnjen in raven, »predklon« pa, kadar skače upognjeno. »Quer« se* pravi preko ali prečno, »Quersprung« bo torej prečni skok. Nekoč je bil v Mariboru Zagrebčan, ki je hotel kupiti naramnice: »Bogami, hozentreger bi kupio*, pa ne-znam, kako se kaže švabski.« — »Šlag te trefio, pa hozentreger je švabski!«
Čitali smo razpis za damski smuški tek na 6 in na 10 km. V času, ko v drugih državah damske teke že opuščalo in ko tekmujejo dame b v smuku in slalomu, bodo tekle naše dame na 10 kilometrov! Naj živi ženska enakopravnost!