Kozolci, mi in Us riz
Dva povsem slučajna dogodka sta vzrok za tale zapis. Prvi: pred dnevi se je skupina nizozemskih turistov ustavila na cesti med Naklom in Bistrico in gledala kozolce. Kaj je to, čemu služi, zakaj . taki objekti pri nas itd.? Drugi: včeraj sem dobil nekakšno maketo kozolca, ki jih prodajajo pri nas kot turistične spominke: lep spominek, vendar zelo površno izdelan.
Dva povsem slučajna dogodka, ob katerih pa sem si zastavil nekaj vprašanj, na primer:
Zakaj tujim turistom, ki iz leta V leto v večjem številu prihajajo k nam, ne pokažemo zanimivosti, ki je tako zelo naša, slovenska kot malokatera druga? Ali morda zato, ker nekateri menijo, da so kozolci nekak simbol zastarelega, ekstenzivnega, nesodobnega načina kmetijske proizvodnje? Kozolce razen na slovenskem etničnem ozemlju, pa še tu ne na celotnem, poznamo-še v tako malo krajih na svetu, da so res slovenska posebnost prve vrste, mi pa tega ne znamo izkoristiti v turistične namene! Zaradi specifičnih geografskih in drugih pogojev so se kozolci prav pri nas razvili do najlepših oblik, ki so zelo raznovrstne in slikovite, vendar se še nihče ni spomnil, da bi v prospektu ali na kakšen drug način to povedal turistom. Smo mar res tako neiznajdljivi? Ali pa smo res obremenjeni s predsodkom, da so kozolci nekaj nečastnega iz naše preteklosti, zato — bodimo tiho o njih, če že so, počakajmo, saj bodo izginili (čeprav ne bodo!), na noben način pa z njimi ne delajmo senzacije. Upam, da ni tako, ampak da je kriva neiznajdljivost. Ampak prav čudno je res, da kljub taki pestrosti v Sloveniji še nimamo prospekta ali propagandne bro-šurice o kozolcih!
Imamo pa nekaj slabih razglednic, nekaj prav dobrih razglednic in nekaj prav slabih maket kozolcev, ki naj bi bile turistični spominki. Dobre razglednice — svetujem turističnim društvom in drugim, ki se ukvarjajo s prodajo — obdržimo, slabih razglednic in maket pa ne prodajaj-mo! Vsak kmet bi se smejal maketi kozolca, ki jo imam doma na mizi! če nismo sposobni narediti dobro, raje ne naredimo nič, ker s polovičnim delom naredimo več škode kot koristi!
A. TRILER
NA POTI SKOZI ARGENTINO IN BOLIVIJO PROTI CILJU
Ves trd in premražen gledam skozi okno jedilnega vagona v velikansko žarečo kroglo, ki se hitro veča in skoro oblije s svojimi žarki neizmerno ravnino — argentinsko pampo. Počasi postaja toplo in prijetno. Vlak požira kilometre, za nami ostajajo vasi in mesta. V večjih središčih se ustavljamo, še dolga pot je pred nami. Presenečeni smo, ker si nismo predstavljali hitrosti na železnici.
Prvo noč na vlaku smo še kar dobro prespali. Seveda bolje bi bilo, če bi se lahko šopirili v spalnem vagonu, toda vsi prostori so bili že zasedeni. K sreči smo dobili prostor v I. razredu, čeprav ga nikakor ne moremo primerjati z enakim na naših železnicah. Vseeno ima precejšnje prednosti pred II. razredom: obložene sedeže in morda nekoliko več prostora. To pa že nekaj pomeni! In res, od Cordobe dalje nas je polovico manj v vagonu.
Do večera prevozimo več kot 1000 km. Za nami je ravnina: z ozimino posejane njive, strni-Šča, pašniki z velikanskimi čredami belo-črnega goveda in čredami konj, ravnina s posameznimi, iz blata zidanimi haciendami, in redkim drevjem, ravnina, ki jo preletavajo številne jate najrazličnejših ptic. Za nami so številna naselja bornega izgleda, ki jih krase le drevesa pomaranč in limon. Pokrajina postaja vse revnejša in ved-
no bolj pusta. Vedno vec je kaktusov različnih oblik in velikosti. In ko se proti večeru vozimo ob velikem slanem jezeru, je prava pustinja.
Naslednja noč je še hladnejša, toda za spanje je več prostora na razpolago. Na večji postaji prestopimo v drugo kompozicijo še slabše kvalitete. Med potniki je vedno več Indijancev v originalnih oblačilih: žene z značilnimi klobuki, z bisagami na hrbtih, iz katerih največkrat z začudenjem zro v svet velike črne očke. Počasi pa se dvigamo po široki dolini med položnej-šim hribovjem, ki je nekoliko bolj poraslo z najrazličnejšim grmovjem in drevjem ter kaktusi. Na postajah številni, revno oblečeni otroci prosijo miloščine. Za njimi nikakor ne zaostajajo psi, ki se ob prihodu vlaka zberejo iz vsega naselja. Indijanske žene ponujajo najrazličnejše stvari: topla in mrzla jedila in pijače, sadje in razne kruhke. Seveda moraš pri tem zatajiti vse higienske predpise, če se želiš poslužiti njihovih uslug.
Popoldne se začnemo močno vzpenjati. Vlak se pomika po polževo skozi vse bolj divjo in pusto pokrajino. Ponoči se vzpnemo na 3700 m višine in kmalu nato prispemo v obmejno mestece Ouiaco. Ker vlak šele jutri dopoldne nadaljuje pot, poiščemo prenočišče v »hotelu«. Torej smo le dosegli Bolivijo.
Jutro, 17. julija je zelo mrzlo, toda kot že prejšnja dneva, lepo. Ob 8. uri smo že na žan-darmerijski postaji in brez posebne procedure dobimo svoje potne liste. Kar presenečeni smo! Nato se peš odpravimo v Villazon, obmejno mestece na bolivijski strani, ki je oddaljeno dober kilometer. Brez posebnih zadržkov prekoračimo mejo in ko korakamo po mestecu proti postaji, smo vsi dobre volje. Počutimo se tako, kot da smo že dosegli svoj cilj!
Točno ob napovedanem času zapiska lokomotiva, šef postaje z mogočnim zvoncem opozori potnike, naj vstopijo, nato počaka nekaj minut in ko vidi, da je vse pripravljeno za odhod, ponovno zazvoni trikrat. Odhod! Lokomotiva zatuli huje kot ladijska sirena, kolesa zaškripljejo, odbijači močno udarijo med seboj, močan premik nas vrže na sedeže — in cela kompozicija se počasi premakne. Po hudo vijugasti progi se spuščamo preko številnih suhih hudournikov, preko pobočij, poraslih z nizkim grmičevjem in redkimi kaktusi, mimo skalnatih stolpičev divjih oblik. Vidimo prve lame, ki z visoko dvignjenimi glavami začudeno opazujejo premikajočo se gmoto ali pa kar nehoteno z elegantnim korakom nadaljujejo svojo pot, noseč majhne tovore. Ni nam jasno, kje številne črede ovac, koz in oslov dobe hrano za svoje preživljanje v tej ubogi pokrajini.
Vlak je zopet napolnjen. Tokrat so potniki skoraj sami Indijanci in med njimi vzbujamo precejšnjo pozornost. Povsod po vagonu je polno prtljage: kovčkov, košar, cul, vreč, vmes pa še nekaj vrst manjših živali: kokoši, mačk in psov. Komaj si človek utre prehod, kadar ši pač primoran. Drugače sedimo kot pribiti na svojih sedežih in strmimo v pokrajino, ki je vedno bolj zanimiva. Le kadar se premaknemo, nas naše zadnjice spomnijo na skromno oblazinjenost sedežev in dolgo pot. Za to pač niso bile trenirane! Drugi reveži so naši nosovi, ki se nikakor nočejo privaditi na najrazličnejše vonjave. Kakšen pošten nahod bi nam skoraj prijal! In včasih
Pogled na Santos proti Atlantiku z Monte Serrata (foto L. šteblaj)
Rio de Janeiro — »eden izmed mnogih« (foto A. Blazina)
nas popade strah, da po končanem potovanju ne bomo mogli zravnati svojih kosti! Tolaži nas misel, da bomo skoraj na cilju.
Na postajah prodajajo vse mogoče stvari. Tudi tisti, ki potujejo z vlakom, trgujejo. Ko se vlak ustavi, razložijo po oknih svojo skromno robo in tako spreminjajo vlak v potujočo trgovino. Kot vidimo, je njihov posel kar uspešen.
Popoldne se vozimo po divji, ozki soteski, ki jo je izdolbla in izoblikovala sedaj mirna rečica. Z višine 2800 m se ponovno po polževo začnemo vzpenjati in na večer dosežemo višino 4000 m in več. Tu se začne Bolivijski altiplano (visoka planota). Noč je hudo mrzla in slabo spimo. Skozi okna piha in kadar se hitreje peljemo, se tudi močno praši. Potem je še tu neugoden položaj naših teles in pa različne vonjave, na katere se nikakor ne moremo privaditi. K sreči nam je nekdo posodil deke — v našo in njegovo korist. S tem je namreč zelo enostavno rešil svoj »carinski problem«, nas pa hujšega zmrzovanja. No; občutimo že prve znake višinske bolezni, čeprav v manjši meri kot smo pričakovali
18. julija se vsi premraženi »zbudimo« že daleč na altiplanu. K sreči sonce uveljavi svojo moč in vagon oživi kot kačje gnezdo. Vozimo se ob in po jezeru Poopo, ki je delno zamrznjeno. Še nikdar nismo videli tako številnih jat vodnih ptic vseh vrst kot tu. Pravi raj zanje! Jezero je dolgo preko 150 km, izredno plitvo. Na nekaterih mestih je proga speljana kar preko plitvin in le ob velikem deževju poleti jo voda zalije, če ni previsoka, se promet kljub poplavi nemoteno razvija.
Okrog poldneva prispemo v Oruro, znano rudarsko središče, kjer so veliki dnevni kopi ko-sitrove rude. Okolica mesta je revna, pusta in tudi mesto na videz siromašno. Ko zapustimo Oruro, so naši pogledi vse češče obrnjeni proti severovzhodu, kjer bi se morali pokazati zasneženi vrhovi Cordillere Real. Jezero Poopo je za nami in vlak dokaj hitro sopiha po ravnini — altiplanu — ki jo obrobljajo kopičasti vrhovi, visoki »samo« nekaj preko 4000 m! Naseljenost je vedno večja, številnejše so črede lam, koz in ovac in tudi goveda. Vedno več je obdelane zemlje, na kateri pridelujejo krompir in ječmen.
Neopazno se proga vzpenja po ravnini in naši višinomeri nam ponovno kažejo višino 4000 ml Nenadoma zagledamo v daljavi visoke in zasnežene vrhove Cordillera Real! Iz torb vzamemo zemljevide in fotografije — in že vrhovom ugotavljamo imena! Nazadnje se prikaže tudi ogromna snežena gmota s tremi vrhovi — Ilimani, čudovita gmota nad La Pazom! In ko končno na postaji El Elto de La Paz, na robu altiplana, zagledamo globoko pod nami La Paz, izhodišče naših tur, smo nadvse zadovoljni. Utrujenosti ni več in na naših obrazih bi vsakdo lahko razbral le veselje! Dosegli smo cili!
dr. IVO VALIĆ
Andre Martinet, junaški mojster v champagnolskem
rudniku, opisuje strašno noč,
dolgo devet dni.
Majhen je in plešast. Njegov zagorel obraz je bolj obraz kmeta kot delavca. Njegove poteze so ostre, nos droben, ustnice tanke. Modre oči vzbujajo pozornost. Pravzaprav jo vzbuja pogled: živahen, bister, odločen. To je pogled moža, ki preveč ljubi življenje, da bi kdaj obupal in ki ve, kje je treba zgrabiti srečo, kadar mu obrne hrbet.
Petinštirideset let mu je. Ko si pokrije svoj mehki klobuk ter odide z doma proti hribu Rive!, je to, kar je vedno: mojster Martinet Andre iz rudnika Champagnole — običajen mojster v rudniku, toda velik v odnosih do ljudi.
Skupaj sedimo pri mizi v jedilnici. Tukaj se ni nič spremenilo, vse je še vedno tako kot je bilo. Samo nekaj nenavadnega je opaziti na mizi: kupe telegramov in pisem z naslovi »Gospodu Martinetu, junaškemu mojstru«, ali »Zazidanim Iz Champagnola«. Vsi, oni in on, so zares zaslužili pohvalo. Gospod Martinet niti ne sanja niti ne misli. Pripoveduje nam o vsem, kar se mu je pripetilo v tistih desetih dneh, ko je z ostalimi tovariši gledal smrti v oči.
27. julij zjutraj. Ponoči sem dobro spal. Ko sem se prebudil, sem, kot vedno, oprezno vstal, ker so vsi ostali še spali. Stopil sem k ženi in jo poljubil na lice. V osemnajstih letih najinega zakona nisem tega nobeno jutro pozabil storiti. Potem sem nakrmil živali: zajce, kokoši, golobe. Medtem se je že čisto zdanilo. Odšel sem k rudniku. Stanislav Zolnovvski, delavec približno šestdesetih let, me je že čakal. On in jaz sva prišla vedno prva na delo. Ubogi Zolnovvski! Še vedno je spodaj in tako malo upanja je ...
»Kdo ima svetilko?* sem vprašal.
Nekdo je medtem prižgal svetilko. Gosta megla prahu se je prelivala po zraku; v njej pa sem zagledal obrise fantov. Bili so kot fantomi, štel sem... Osem jih je bilo, z menoj — devet. Vprašal sem:
»Henri, si tukaj?!«
»Da, tu sem!«
Henri. To je bil Henri David, moj stari prijatelj. Njega sem imel vedno najraje. To me je nekako pomirilo. Če je Henri z menoj, sem si rekel, potem ne bo tako hudo.
Nismo bili vsi v skupini. Nas je bilo štirinajst. Kje so ostali? Henri je torej z menoj. Fantje so poskušali najti izhod. Na točki 147 je bil jašek zasut do stropa — 4,5 m visoko; točka 132 — zasuto. Tudi točka 162 — zasuto . .. Obrni! sem se k Henriju: »Kakor da bi bili podgane«. Fantje niso več iskali izhoda. Ničesar več niso imeli iskati. Tolažil sem jih: »Saj jih bomo poiskali, saj nđs bodo poiskali takoj, ko bodo zvedeli, kaj se je zgodilo.«
Mislil sem, da je zasulo samo nas in da bodo ostali zvedeli ob drugi uri, ob koncu šihfa, ko se bodo vrnili iz jaškov. Ugasnil sem svetilke, vse, razen ene. Vsega skupaj smo imeli štiri. Potem smo vsi prižgali cigarete. JLe Henri je, kot vedno, kadil pipo.
Ob dveh sem pomirjevalno rekel: »Sedaj nas. gotovo že iščejo. Dobro moramo napeti ušesa in r*»skišati. Vzemite krampe in trkajte! Eden po eden, ne vsi hkrati.«
Tudi jaz sem trkal. Sedaj nam je bilo laže. Ogreli smo se. V rudniku je bila namreč temperatura 13 stopinj, mi pa smo bili v samih majicah. Ob nepretrganem trkanju na stene in strop našega zasutega jaška so nam ure hitreje minevale. Fantom sem dejal, da je nad našimi glavami dvesto metrov zemlje, toda motil sem se. Bilo jih je samo 83.
Še vedno smo trkali Ne samo po stenah in stropu; tudi po tleh smo udarjali s krampi. Morda nas bodo skušali izslediti iz spodnjih jaškov. Mlajši so pričeli moliti, njihove ustnice
mrazom. Spal ni nihče. Tudi lakote in žeje ni nihče občutil. Prav tako tudi govorili nismo. Menim, da smo vsi skupaj in vsak zase le samo premišljevali. Slišali so se globok: vzdihi. Vsak je v mislih gledal svoje domače, ženo, otroke. Jaz sem bil v mislih pr: ženi — bolna je. Lahko se zgodi, da ne bo prebolela moje smrti in kaj bo potem? Kaj bo z mojimi tremi otročiči?
Bil sem zadovoljen, ko sem začutil prijatelja poleg sebe. Brata Jacques, najmlajša med nami — 22 in 24 let — Se nista premaknila drug cd drugega. Tudi jaz sem imel s seboj mlajšega brata Michela, starega 33 let. Nisem ga mogel bolj tolažili kot druge, saj razumete. Kljub vsemu pa sem bil njihov vodja v slabem in d> hrem. To so bili vsi moj: fantje, razen Henrija, ki mi je pomenil več, neke vrste uteho.
Skrbel me je samo Joseph Cattenoz. Preveč ga je zeblo. Imel je angino. Sedel je v kotu iri se ni niti premaknil. Tako je bilo v torek. Torej en dan je že za nami. V ponedeljek zvečer, točno opolnoči, sem na zid zarisal prvo črtico. Nenadoma mi okrog osmih pošepeta fant pole^ mene: »Mojster, ah kaj slišite?« Prisluhnil sem. »Zdelo se mi je, kot bi nekdo sikal«, je nadaljeval.
»Zdi se mi, da tudi jaz nekaj slišim«, sern rekel.
»Nič. To je od svetilke.«
Dvignil sem se in odšel proti ruševinam. Vrnil sem se in čez nekaj časa sem bil spet pri zidu, ki ga še nekaj dni prej ni bilo. Potem sem zopet začul sikanje. Bilo je spodaj. Presrečen sem bil, solze so me stiskale v grlu: »Ca y est! Rešeni smo!« Fantje so se nagnetli okrog mene. Sikanje se nam je približevalo z blazno hitrostjo. Fantje so že stavili, kje bo sonda predrla strop. Še pol ure in curek vode se je ulil na nas. Zavpil sem: »Hitro mi prinesite kramp. Potrkal bom po sondi.« In sem trkal, trkal kot blazen.
Vpili smo vsi hkrati: »Ena, dve, tri.« Zgoraj smo zaslišali iste klice, da, celo tuljenje je bilo slišati. Sonda je znova začela delati. Sedaj je
Champagnole: trud ni bil zaman
Preživeli v bolnišnici v Champagnolu; tretji od leve je Andre Martinet
Medtem so prišli še ostali fantje. Toda to jutro nam delo ni šlo od rok. Bilo je preveč novincev, mladih, ki niso dovolj poznali dela. Bil sem nezadovoljen. Vse jutro se nisem mogel umiriti. Ob osmih je bila malica. Jedel sem zunaj. Potem sem se vrgel v globino rudnika. Na dno. Treba je bilo ukazovati: »Kopiji tukaj, nakladaj tam!« Okrog enajstih sem šel po razstrelivo. Ko sem se vračal, sem videl, da stroj za nakladanje premoga ne dela. Fant. ki ga je upravljal, se je trudil okrog njega, vendar ni in ni šlo. Bil je novinec. Poklical sem ga: Pridi dol! Pokazal ti bom, kako je treba!!« Bilo je okrog poldneva. Povzpel sem se na stroj in v sedmih minutah ie bilo vse naloženo. Nenadoma je ugasnila luč. Zaslišal sem silovit hrup. Bilo je, kot bi hrumel ogromen motor. Sprva sem mislil, da sem pri nakladanju zapeljal na električni kabel. Toda še vedno je grmelo. Fantje so vpili v noč. Zavpil sem: »Molčite!«
Potem sem razumel, da nas je zasulo. Toda niti pomislil nisem, da bi se nad nami majal cel hrib.
so se rahlo, komajda zaznavno premikale. Tudi sam sem molil. Svetilka je še vedno gorela. Poglejte, kako je to čudno: plinska svetilka gori običajno največ osem ur s primernim plamenom, ta, naša pa je gorela že 24 ur, ne da bi ugasnila. Pomislil sem: »Kaj je za vraga vendar tej svetilki, ki tako dolgo, kot da bi bila naša zaveznica, gori?«
Medtem smo spet zaslišali strahovito pokanje, kakor da bi nekdo streljal iz topa. Mlajše je bilo strah. Slišal sem njihovo govorjenje: »Če bi vedel, da nas ne bodo našli, bi se obesil na nakladalni stroj.« In: »Bolje bi bilo, da bi nas zasulo, kot da končamo v tej luknji.«
»Prišli bodo, saj nas bodo našli« — sem jih pomirjeval — »ne bo dolgo. Če nas ne bodo izvlekli od zgoraj, nas bodo pa od spodaj. Samo malo moramo potrpeti!« Spali smo na tleh, na lepenki, s katero smo prenašali smodnik za raz-streljevanje. Iz polivinilastih vrečk smo si napravili rokave in nekakšna pokrivala podobna rutam da «mo se tako vsa i malo zavarovali ored
bil njen glas tih, sladek, čuden. Kot bi človek slišal poljub. »Poslušajte, fantje, zgoraj nas objemajo!« sem jim dejal.
»Potrkal sem devetkrat, da bi jim povedal, koliko nas je. Odgovorili so s 3 in 2. Vidite, razumeli so, da jih pet manjka.« Potem so nadaljevali v istem ritmu. Polnih pet minut. Spraševali smo se, kaj to pomeni. Potem sem v cevi zaslišal glas: »Oh! Oh!« Odgovoril sem: »OM Oh!« Potem je nekdo (to je bil ing. Mevnardi) zavpil: »Martinet, ste vi?«
»Da, jaz sem.«
»Koliko vas je?«
»Devet. Povedal vam bom imena.« »Počakajte, da zapišem.«
Povedal sem imena, srce pa mi je stiskala zla slutnja. Vprašal sem, čeprav sem se bal resnice:
»Je Marius Thiemard zunaj?«
(Nadaljevanje in konec prihodnjič) Priredila TONČI JALEPi
jfSlttClie  ( >»ltlXSKl • MUK ) ]
na Gorenjskem
Ajda je že v zemlji m to je po mišljenju starejših kmetov že prvi znak bližajočemu se koncu poletja.
Človek bi dejal, da po vročini, katera nas po valovih napada zadnje cajte na vseh ^— koncih in krajih, da se je [|š poletje pravzaprav šele pri- = čelo, če ne bi slučajno po-pazil, da so dnevi postali ^= krajši kakor kakšna konfek- §§| cijska obleka po dežju — da |§s
Butalske veselice in gasilci
Butale, oh Butale! Butale so silno znamenite. V Butalah imajo vse in vse imenitnejše od republiškega povprečja. Pa imajo tudi veselice in so te veselice nezaslišano bolj krvoločne od veselic drugod in zlasti od onih veselic, ki jih prirejajo gasilci v Tepanjcah.
Ajda kuka iz zemlje
so se redne honorarne tele-vizijse okvare na televizijskem omrežju umaknile rednim jesenskim pridelkom in če ne bi slišal in čital laskavih ponudb naših hotelov, motelov, letovišč, zdravilišč, kateri že na mile viže vabijo,   kličejo   sedaj »domače
goste«, da si po takozvani »po setzoni« privoščijo oddih za polovično ceno, bi sploh ne vedel, da se resnično bližamo koncu poletja.
Nič koliko pa imamo stalnih znakov, kateri nam pričajo o bližajočem se koncu poletja.
Trgovine začnejo z razprodajo poletnih artiklov, na primer sandal, japanaric, kopalnih kap, hlačk in sličnih stvari (ki jih ni na začetku poletja bilo v prodaji).
Ob koncu poletja bodo razne ceste in pota dokončno popravljena, luknje zasilno   zamašene,   ker nima
Čolnarjenje na Bledu je ljudem v užitek. Tudi te vrste rekreacija Je zelo zdrava. — Foto: F. Perdan
smisla, da bi jih tuji in domači turisti v glavni sezoni, ko je največ prometa — kvarili!
Tudi rrjTobešene kombine-že, srajce, hlačke, nogavičke na balkonih stanovanjskih blokov ne služijo kot okras, temveč le pričajo, da so se vrnili v glavnem zadnji do-pustnlki z oddiha. Sedanjo naravo, morje jim bodo zopet zamenjali zidovi pisarn, akti, ponovne seje in razni sestanki.
V tem času se tudi poveča vrsta čakajočih potrošnikov pred okenci komunalnih in narodnih bank z željo dobiti čim več potrošniškega posojila, kateri naj bi do konca leta povečal življenjski standard.
Tudi oglasi, katere čitamo v dnevnih časopisih: Študent išče sobo, dobro plača in obenem čuva otroke ter opravlja vsa domača dela. Študentka želi opremljeno sobo, gre tudi kot sostanovalka k mirnemu upokojencu — K obrazec 15 zamenjam za 200 kg krompirja. — Opremljeno sobo zamenjam za garažo — Moped s prevoženimi 300 km zamenjam za šolske knjige 7. razreda osemletke — 2 m bukovih drv zamenjam za jesenski damski plašč, pričajo da je poletnih dni res konec.
Mnogo, mnogo moči, ki smo jih nabrali v poletju, bomo večji del zopet porabili za polletna finančna, statistična poročila, za honorarna, za nadurna dela, pri tem pa ne bomo tudi pozabili na dobrohotni opomin Žagarja, da si pravočasno priskrbimo poroka za nabavo drv in premoga v drugem polletju.
Crecra
Da, Tepanjčan?. S Tepanjčani se od ukinitve okraia kosajo Butalci zaradi imenitnosti in statut ne daj, da bi Tepanjčani kaj imeli, Butalci pa ne, in ko so v Tepanjcah imeli izgubo v kmetijski zadrugi, niso Butalci prej dali miru, nego da so imeli takisto in še prisilno upravo povrhu. To njih slavo še danes očitno razodevajo luknje na cestah, ki jih občina zakrpati ne more, ker je morala krpati deficit v zadrugi in podjetjih.
Pa se je zgodilo in so imeli tepanjski gasilci prekrasno veselico, da je bila zgled in ponos ne le gasilski četi, nego tudi vesoljni občini tepanjski.
Holaj, komaj so to zvedeli Butalci, že so dejali: »Mi tudi!« in so sklenili in so opravičili svoj obstoj in občinsko dotacijo — kaj eno veselico, dve veselici so priredili — eno po prvem, drugo po petnajstem v mesecu, da je bilo molzenje denarnic uspešnejše. Resnično so jo organizirali in izvedli in sta bili v sijaju sre-čolova in tombole in aufbiksa uspešni nič koliko — ni dosti manjkalo, pa bi zmanjkalo rešilnih avtomobilov na butalski rešilni postaji, tako so se fantje postavili z noži in boksarji. Kajti so butalski fantje v nemajhen okras tudi vsem butalskim gostilnam — ne le gostilnam, nego vsemu — lahko bi rekel — duhovnemu življenju, kar ga je v Butalah. V primeru z njimi so tepanjski fantje prava figa, saj se v kinu sredi resne predstave še krohotati in tuliti ne znajo!
Na primer preskrba z jedačo na veselicah v Butalah, prekrasne so nudili specialitete. Tepanjčanom so se kar sline cedile po njih in je bil seznam naslednji: polomljena rebra, nos v krvavi omaki, jezik s kvanta-mi, poveseličnim aček, ričet a la sodnija, karambol s fičkom. Vsako leto tak menu niso * bile mačje solze. Pa so ga vsako leto butalski fantje korajžno prebavili, čast jim in spoštovanje! Drugod so radi umazani pri jedači, v Butalah pa ni nikdo skoparil in še tekmovali so, kdo si bo več privoščil iz veseličnega menuja, čeprav je vsakdo vedel, da bo račun drago plačal organom LM ali sodniku — postavil se je pa le.
Take so bile butalske gasilske veselice. Pa kadar je počastil Butale s svojo' navzočnostjo kak požar, vedno in povsod so bili butalski gasilci zadnji s svojim avtomobilom. Gasilski avto so imeli oni v Tepanjcah tudi, toda butalski gasilci so se poleg avtomobila ponašali tudi še z avtomati za gašenje s peno. Učinek teh avtomatov pa je nezaslišan, vsak tretji je biezhibno deloval, ko se je lani v neki visoki butalski glavi vnela prazna slama.
Pa se je to z avtomati zgodilo lani, letos se ne bo zgodilo in ako nov statut da, nikoli več. Ko je prišel letos dan oziroma večer veselice, so bili pripravljeni, kratko rečeno, na vse — lanska katastrofa z visoko glavo jim je bila v živ pouk.
Letošnja veselica se je razvijala jako krasno z drago vstopnino in mijavkajočim orkestrom in krščenim vinom in pokvarjenimi kremšnitami in vsesplošnim (ne)razpoloženjem.
Pa je bilo okoli desete ure zvečer, ko je tovariš predsednik odstavil kozarec in razigrano ugotovil, da je blagajna pri vhodu polna in da ljudje še prihajajo. Korajžno si je pomaknil čelado na desno uho, se udaril po kolenih in zadovoljno vzkliknil: »Letos pa bo inkasa, da .. «
Pa mu je stavek v sredi nehal in mu je iz grla nepričakovano prikipel drugi in drugačen: »Gori, na parkirnem prostoru gori!« je zakričal in že so mu bili v rokah ključi od gasilskega doma.
Kajti je gorelo. Avto na parkirnem prostoru pred veseliščnim vrtom je gorel. Vsa pločevina je že rdeče žarela.
Tedaj se je spoznalo, kaj je gasilska disciplina in iznajdljivost in neustrašenost v Butalah. Komaj se je oglasil predsednik, že so imeli nekateri v rokah vedra, s katerimi so pravkar še zalivali vino, še bolj iznajdljivi pa so hiteli telefonirat v Tepanjce po pomoč.
Tepanjčani so čuli, kako neusmiljeno zvoni telefon in kliče na pomoč. Poskakali so na svoj avto in so hiteli v Butale, kje da imajo ogenj.
Ognja pa ni bilo.
Ampak je bil parkirani avto fičko jugoslovanske izdelave in je bila njegova pločevina od rje rdečkasta in je zavedla od vina napojenega predsednika, da je prisebno trobil požar. Ko so Tepanjčani pritulili s svojo brizgalno, je bil skrivnostni ta požar že pojasnjen in tako se je zdelo, kakor bi se fičko z obema registrskima tablicama muzal.
Butalci pa so od vraga. Niso bili kaj hvaležni Te panjčanom za njih dober namen. Piti so jim sicer dali, toda so se jim zraven posmehovali: »Hoho, Tepanjčani, hoho, ali ste prišli v Butale rjo gasit? Hoho, hoho. Ali v Tepanjcah nimate fičkov, da bi jo gasili tam, in ste morali nad njo semkaj? Hoho, Tepanjčani, hoho!«
Pa tudi Tepanjčani niso dali svojih jezikov v arhiv in so dejali: »Imamo fičke v Tepanjcah, imamo jih. Ampak so vaši v Butalah dosti imenitnejši, ker imajc vsi razen nobenega potrošniški kredit za botra.«_
^^/%+/%^X+X /$$%/+/$/$$^O$X$%$%-
^0^02207^74795738^01010868437382^109977393^83720941901479748941601526^^^9185649^5760599152908^7394439116955973166059^^901992582^1991^99857301^6173^472^33641
Rak na
zatožni
1   "H •
klopi
Do danes poznajo znanstveniki približno 400 substanc, ki vplivajo neposredno ali posredno na razvoj raka, čestokrat že v najmanjših količinah.
K tem snovem spadajo med drugimi tudi tako imenovane »azo«-barve. Vsebujejo jih nekateri tekstilni proizvodi, poleg tega pa tudi nekatera zdravila in živila.
Kot primer bi lahko navedli rumenilo surovega masla, ki spada med »azo« barvila. Že leta 1937 je bilo znano, da vpliva na razvoj jetrnega raka, vendar pa so ga še leta 1949 uporabljali za barvanje masla. Vodilni riemški biokemik in Nobelov nagrajenec Adolf Butenandt je na kongresu internistov v VViesbadenu odločno zahteval prepoved uporabe tega barvila. Poslej mlekarskih izdelkov ne smejo več barvati.
Vendar poznamo danes še mnogo barvil, ki jih uporabljajo za »lepšanje« živil. Mnogi priznani zdravniki so prepričani, da vsebujejo gotove vrste likerjev, limonad, konzerv, slaščic in mnogih drugih živil barvila, ki pripomorejo k razvoju raka.
Znanstveniki danes vse bolj verjamejo, da je zveza med prehrano in razvojem raka. Prepričani so, da vsa živila, ki niso naravna, človeškemu organizmu škodijo, gotovo pa vsaj posredno povzročajo nastanek rakastih obolenj.
Glavna nevarnost za nas vse je industrializacija prehrane, kateri je primešano vedno več kemičnih snovi. Danes je sorazmerno malo živil, ki niso kakorkoli preparirana (zaradi polepšanja ali konzerviranja.).
Prof. dr. K. H. Bauer iz Heidelberga, znan raziskovalec raka, je vedno poudarjal, da v naravnih živilih ni substanc, ki bi vplivale na nastanek rakastih obolenj, temveč jih vsebujejo le kemična barvila, umetno pridobljena mineralna olja itd.
Vendar niso le kemično preparirana živila vzrok raka. Profesor dr. F. Lonne in mnogi drugi specialisti za rakasta obolenja trdijo,' da tudi živila, ki vsebujejo preveč maščobe — predvsem živalske — povzročajo raka Posebno nevarno je (po njihovih izjavah), če maščobe predolgo in premočno segrevamo.
Raziskovali so primer neke družine, v kateri so umrli za želodčnim rakom ded, oče in sin. Izkazalo se je, da so vedno uživali vročo hrano, da so jo belili s preveč razbeljeno mastjo, ponve pa skozi generacije niso nikoli očistili.
Će kronično draženje kemične, fizične ali mehanične narave povzroča razna vnetja, potem se ne smemo čuditi, da tudi prevroča jedila ali pijače vplivajo na nastanek rakastih tvorb. Na Kitajskem pride npr. na eno žensko, ki boleha na raku požiralnika, šestnajst rakastih obolenj pri moških.
Kje je vzrok?
Zdravniki trdijo, da je vzrok tako pogostemu obolenju požiralnika pri moških vino, ki ga pridobivajo iz riža (sake), in ga pijejo vedno vrelega. In drugi argument: na Kitajskem jedo najprej možje, in sicer čimbolj vročo hrano. Šele potem, ko se možje najedo, smejo tudi žene potešiti svojo lakoto s hrano, ki se je medtem že pohladila.
Tudi udarci in sunki lahko povzročajo spremembo sestava celic posameznih tkiv. Vsakemu zdravniku je znano, kolikokrat navajajo ženske pacientke pri popisovanju nastanka bolezni kakšen udarec ali sunek, za katerega se spočetka sploh niso zmenile.
Tipičen je primer Doroteje S., stare 36 let, ki je poročena in mati dveh otrok, starih 8 in 5 let.
Vse skupaj je imelo kaj nedolžen začetek. Nekega vročega junijskega dne se sku=a Doroteja prerinili v voz predmestne že'e-">e Mimo
SLIKA: Kobaltova bomba, s katero v Amsterdamu obsevajo rakaste tvorbe. Rušilna moč radioaktivnih žarkov je tako močna, da uniči tudi rakaste otekline, ki so globoko v telesu bolnika
se primaje neki pijanec in se tako nesrečno obregne vanjo, da udari Doroteja s prsi v odprta
vrata vagona.
Kasneje, na poti k sorodnikom, hitro pozabi na neljubo prigodo. Nekaj dni zatem pa začuti na mestu, kamor se je udarila, rahlo bolečino. Vendar je Doroteja trdoživa ženska in se ne meni za tako malenkost.
Ko po nekaj dneh začuti na desni dojki kot grah debel vozel, se le odloči, da bo šla k zdravniku.
Zdravnik malega predmestnega kraja, kjer stanuje, preišče oteklino in izjavi: Morda je čisto nedolžna oteklina, vendar utegne biti tudi kaj resnejšega. Ker v njegovi majhni bolnici ni nobene proste postelje, jo lahko sprejme šele čez štirinajst dni.
Vendar minejo štirje tedni ...
Oteklina je medtem dosegla velikost golob-jega jajca. Doroteja je navsezadnje le resno zaskrbljena in se. na prigovarjanje svojega moža, odpravi v bližnje večje mesto, kjer se da temeljito preiskati.
Dr. G. ugotovi obsces in ji da injekcijo penicilina ter obseva oteklino z rdečo lučjo. Potem dr. G. zboli in mora za nekaj časa prekiniti delo na kliniki. Ko se po šestih tednih, vrne z dopusta ugotovi, da je oteklina njegove pacientke velika kot kokošje jajce.
Dorotejo takoj odpeljejo v večjo bolnišnico, kjer kmalu ugotovijo, da jo je napadel rak.
Dorotejin mož vpraša dr. L., kar bi ga gotovo vprašal vsak mož:
»Kaj naj storim?«
»Nič. Je že predaleč*« -
»Torej ji ni pomoči?«
Dr. L.: »Na žalost, ne!«
Vendar se Doroteja noče kar tako vdati v svojo usodo, temveč se napoti do drugega zdravnika. Tudi ta ugotovi raka na prsih. Natančnejša preiskava pa pokaže, da se rak še ni razširil na pljuča. To je njena rešitev. Zdravnik jo nemudoma pošlje k dr. O., ki Dorotejo že naslednjega dne operira. To je ena najbolj zamotanih in najtežjih operacij sodobne medicine. Kirurg r^ora med drugim paziti rosebej na to, da ne
bi kakšen delček okuženega tkiva zašel v kri. Kasneje obsevajo rano še z rentgenskimi žarki. Nobeno od dosedanjih sredstev še ni popolnoma zanesljivo. Tudi Dorotejo odpustijo po štirih tednih pegojno iz bolnice. Će se v naslednjih petih letih ne pokažejo nikakšni simptomi raka, potem je zanesljivo zdrava.
Ko bi prišia Doroteja nekaj tednov kasneje k zdravniku, bi bilo prepozno. Okoli 70 odstotkov vseh bolnikov, ki jih je napadel rak, pride k zdravniku šele tedaj, ko je zdravljenje drago, težavno in dolgo — in ko (kar se na žalost zgodi pogosto) ni nobenega upanja več.
Mnogo ljudi je strah pred operacijo, ki pa pri sedanjih metodah ni več docela upravičen. Metode operiranja so danes že tako dognane in humane, da pacient sploh ničesar ne čuti.
Seveda je bolje preprečiti, kot zdraviti. Javnost bi morali seznaniti s simptomi raka, da bi ga bolniki mogli pravočasno opaziti in obiskati zdravnika. Za prsnega raka so značilni naslednji simptomi:
9 Neboleči, trdi vozli v prsih, ki počasi rastejo. 0 Spočetka vozli niso večji kot fižolovo zrno. 6 Koža se vozla drži in se ne da premikati. $ Počasi bradavico potegne navznoter. # Izločki (krvavi ali temni) iz prsi.
Ljudje običajno mislijo, da rakasta oteklina povzroči rast prsi, kar pa je zmotno. Prsi se običajno celo zmanjšajo.
Prsni rak je (poleg raka na maternici) posebno pogost. Neki znani kirurg je nekoč izjavil: »Prsni rak je strašna nadloga moderne ženske, ki pa se da največkrat izogniti.'«
Kako to? Od stotih bolnic jih danes še vedno umre štirideset, ker največkrat pride;o k; zdravniku prepozno. Vsaka ženska nad tridesetimi leti bi se morala red©o, vsaj enkrat mesečno, sama temeljito preiskati. Pri kakršnemkoli sumljivem znaku bi morala k zdravniku. V dveh od treh primerov gre za nenevarno oteklino, vendar prav to ugotovi lahko samo zdravnik.
Priredil: J. P. Prihodnjič:
BAMFOLIN — uspešno zdravilo?
Kranjska gora. Že nekaj let prihajajo v času počitnic na delovišče ob Vitrancu mladinske delovne brigade. V drugem turnusu od 21. julija dela na delovišču 10. MDB Ernest Eipper, ljubljanske občine Vič Rudnik. Tokrat pri akcijii sodelujejo še mladinci in mladinke iz Zapadne Nemčije, Natur-jreunden — organizacija prijateljev narave, podobna naši taborniški organizaciji. Delovna brigada planira teren za novo tekmovalno FIS progo v slalomu. Brigadirji podirajo, rušijo, planirajo, se zabavajo, prirejajo brigadirske večere, pojejo, ob slabem vremenu, ki pa ga k sreči ni veliko, pa igrajo nami-m tenis, karte, poslušajo popevke in čakajo boljšega vremena, kajti deževje je neprijatelj mladih brigadirjev.
Brigadirski dan se prične dahnejo in delo zopet poteka zgodaj zjutraj, ko ljudje še mirno naprej. Ob desetih m;rno leže v posteljah in je pride na delovišče malica, okolica tiha in mrtva. Mali novec, kruh, namazan z
Spe. Tišino tabora sem in marmelado, maslom ali pa-
Lačni so, a kljub temvt veselo teče pogovor. Po kosilu se brigadirji razgube. Ena četa ostane dežurna v taboru. Pomaga pri pripravljanju malice, večerje, pri pomivanju posode ter urejuje tabor. Ostali pa, ki niso dežurni ležijo pol ure, nato pa gredo, na kopanje v Pišnico, ki je precej mrzla, a vseeno ne tako, da bi odvzela voljo kopanja željnim brigadirjem. Na produ ob reki se sončijo igrajo tarok in uživajo v vedrem razpoloženju.
Po kopanju pridejd v tabor k popoldanski malici. Do večerje igrajo namizni tenis, nogomet ali pa gredo v Kranjsko goro, kjer si lahko kupijo stvari, ki jih v taboru ni moč dobiti.
Ob pol osmih pride z de-lovišča popoldanska izmena.
Z^or 73 večerjo. Brigadirji stoje v obliki kvadrata pred državno zastavo, obešeno na visokem drogu. Skupinovod-je raportirajo komandantu brigade o delu njihovih čet na delovišču; le-ta prebere seznam dežurnih, ki »požar-čijo« tisto noč, po dva skupaj dve uri. Čete stoje mirno, brigadir dežurne čete spušča zastavo z droga, medtem ko ostali pojejo svojo himno:
«Mi smo mladi bataljoni
nova četa novih dni.. .«
Po večerji, ki je takoj po zboru, se brigadirji zberejo v jedilnici, kjer prepevajo pesmi, ki so jih v brigado vpeljali stari brigadirji.
Dvakrat tedensko je v taboru brigadirski večer. Vsi sede okoli ognja, ki veselo plapola v noč. Nemški briga-
dirji ob spremljavi kitare za-pojejo pesmi, ki jih poj.eio v svoji domovini, kakor tudi obratno. Humoristične točke in skeči, nato pa vsi preidejo v narodno kolo, trdno dr-žič se za roke. Ogenj počasi ugaša, tudi program je končan; brigadirji zadovoljni odhajajo na spanje, ki jc po deseti uri obvezno.
Tabor počasi napoljuje mir in tišina, le dežurna citata v pisarni časopis. Brigadirji spe. Čaka jih delo naslednjega dne, po delu pa zabava in razvedrilo.
Tako poteka brigadirsko življenje v Kranjski gori. Ta reportaža pa je samo površen posnetek življenja v brigadi, poživljajo ga izleti ob nedeljah, kino predstave in pa obisk kulturnih skupin v taboru.       JOŽE ŠIFKOVIČ
n dan brigadirskega življenja
tja premotijo koraki dežurnega brigadirja. Kazalci ure v pisarni dežurnega se počasi pomikajo proti pol peti ur; zjutraj. Vstajanje. Glas dežurnega zaorje iz zvočnika po taboru. Še vedno je vse mirno, zato se dežurni odpravi na svojo nehvaležno turnejo bujenja. Po šotorih, kakor tudi po barakah, se prične počasno prebujanje. Z brisačo v roki gredo brigadirji do umivalnice, kjer jim do zbujenja pomaga mrzla voda. Glas iz zvočnika vabi na zajtrk. Brigadirji stoje v vrsti pred kuhinjo, iz katere v jutranjem hladu veselo diši po vročem kakavu Po končanem zajtrku je zbor brigade za odhod na delovišče. Dva po dva, na začetku stojita dve zastavonoši, kajti celotna brigada je razdeljena na štiri skupine, od katerih dve delata v dopoldanskem, dve pa v popoldanskem turnusu. Brigada gre tiho skozi Kranjsko goro; ne poje, kajti ljudje se zoperstavljajo prezgodnjemu bujenju. Počasi četa pride do žičnice, od koder se drug za drugim počasi peljejo do prve postaje proti Vitrancu. Roke so v žepih, noge prekrižane, ovratniki zavihani, mraz je. še dvajset minut strmo navkreber in četa je na delovišču. Odpočijejo se, slečejo delovne obleke in v kratkih hlačah s krampi v rokah prično svoje delo. čistijo bodočo smučarsko progo; treba je odstraniti grmovje in pa vse štore, ki leže v tem območju. Nemški brigadirji delajo skupaj z našimi in tako pride do izraza znanje tujega jezika, ki so se ga brigadirji učili med šolskim ietom; kar ne gre z jezikom, opravijo kretnje. »Von hier,« pojasnjuje Miro trem nemškim prijateljem, »bis . .« zmanjka mu besednega zaklada, zato skoči do grmovja in ga pokaže z roko. Veseio se zasmejijo, vrsta brigadirjev zopet nadaljuje svoje delo. Sem pa tja z delom prenehajo, se naslonijo na kramp, pogledajo kako  visoko je  sonce, od-
šteto. Brigadirji jejo, se pogovarjajo (in kadijo). Po malici se dva nemška brigadirja ukvarjata s štorom, ker pa je prevelik, priskočita na pomoč še dva naša in štor je s skupnimi napori kmalu izruvan. Ob dvanajstih se delo konča, brigadirji se zopet odpeljejo z žičnico navzdol. Tokrat je vzdušje bolj veselo. Na poti v tabor pojejo brigadirske pesmi, ki jih prekinjajo »minerski« in »ljubavni« pozdravi.
V taboru se najprej umije-jo, nato pa jih že pričakuje kosilo, ki ga pripravi dežurna četa popoldanskega turnusa. Brigadirji sede na cementnih spiralah za ogrevanje vode, kajti naselje je bilo   včasih   javno kopališče.
Brigadirji v Kranjski gori
Po
Prešernovih stopinjah v Kranju
(Nadaljevanje)
JALENOVA GOSTILNA, prej Kokrško predmestje št. 26, sedaj Ljubljanska cesta št. 1 in Ljubljanska c. št. 1 a (današnji hotel »Jelen«, je bila poleg Stare pošte (ki so jo prav v teh dneh do temeljev podrli) najimenitnejše gostišče v času Prešernovega -bivanja v Kranju.
Starinska gostilna s široko obokano vežo (menda tako široko, da sta lahko v njej stala dva voza-parizarja, pa je bil v sredi še za en voz širok prehod!), grajena v nadstropje in z visoko strmo streho ter z vrsto »frčad«, je stala natanko tu, kjer je zadnji posebni lastnik Ivan Zabret, opekarnar z Bobovka, zgradil sedanji hotel »Jelen«. Obsežna skladišča in hlevi v dvoriščni stavbi, naslonjeni na zunanjo stran mestnega obzidja, stoje še danes in nosijo hišno oznako Ljubljanska cesta št. 1 a. Nad vrati v eno teh skladišč, ki so imela v nadstropju stanovanjske prostore, je v kamen vklesana letnica 1810 in inicialki I. J. (t. j. Jacobus Jaien).
Posrečena lega gostilne, vrh klanca ob prometni cesti, ki je vezala Trst in Ljub-
Vjano s Celovcem in Beljakom, je bila kot nalašč za prevoznike, ki so tov orili dan za dnem kolonialno in drugo blago proti severu. Zato je že prvi izpričani lastnik Jakob Jalen st. v letu 1777 starodavno gostišče prenovil in dozidal nove dvoriščne stavbe za hleve. Sin njegov, Jakob Jalen ml. (1808—1871), je bogatel še s prevzemanjem javnih del s prevozništvom in s preprodajo hiš v mestu. Celo okrajni komi-sariat in sodišče sta imela več desetletij prostore v njegovi hiši v mestu (sedaj Titov trg št. 26) in mu plačevala najemnino.
Ta bogati kranjski gostilničar in podjetnik, čigar rod je izviral iz Lesc (v visoki gorenjščini pravijo jelenu jalen!) je živel v srečnem in plodovitem zakonu z domačinko Ano, rojeno Prohinar, ki mu je rodila kar šestnajst otrok.
Vsekakor sta morala biti oba Jalna, mož in žena, človeka velikega formata. Jakob ni bil le zasebni pridobitnik, pač pa tudi pomemben meščan: v letu 1848 je bil poveljnik druge čete Narodne straže in nosil oznake oficirja-stotnika; v letih 1857—1861 je bil župan kranjski; pri volitvah v frankfurtski državni zbor je nastopal celo kot volilni mož. Kako podjeten je moral biti ta možak, priča še to da si je sredi prejšnjega stoletja omislil lastno pivovarno. Kako pa je bil vitalen, vidimo že v tem, da se je kot vdovec s tako številno družino vnovič poročil, to pot v gostilno pri Stari pošti, kjer je krčmarila vdova Neža Mavr.
Zanimiv mož Jakob, še bolj pa njegova prva žena Ana, sta bila našemu pesniku več kot samo gostilniška gostitelja. Vezalo ju je na Prešerna neko nežno prijateljstvo, ki se je izpričalo še ob pesnikovi smrtni uri. Prav Ana je ohranila zadnje Prešernove besede: »Vzdignite me, zadušiti me hoče!« Francetova sestra Lenka pripoveduje, kako je Jalenovka' bolnemu pesniku ves čas bolezni vsake sorte pri-boljške nosila, čeprav oslabeli mož ni kaj prida spravil doli.«
Prijateljstvo pesnika z Jakobom in Ano je bržčas posredoval gospodarjev brat Simon, ki je bil Prešernov znanec še iz ljubljanskih dijaških let. Izročilo pravi, da se je pesnik kaj rad pogovarjal z Ano, ki ni bila le dobra žena, vzorna mati in izvrstna gospodinja, pač pa tudi izredno načitana in ni govorila le o pustih vsakdanjostih.  Njena vnukinja Marija Roos
J\[aš roman
. Fabio naju je poklical, odšli sva v kuhinjo, kjer je v štedilniku gorel ogenj, bilo je toplo, pod je bil pokrit s kamnitimi ploščami, Fabio me je predstavil. »Lahko ostaneš,« je rekel. Hoteia sem ugovarjati, vendar je dejal: »Zdaj, ko je oče mrtev, sploh ne bo težav. Rosa raje spi pri materi kakor sama in dobila boš Rosino sobo.« Potem se je obrnil k Rosi.. »Potrebujete v tovarni ženske?« je vprašal. Rosa ga je gledala z nejevernim nasmehom. »Saj ie vendar signora,« je rekla, »dama iz tujine.« — »Ne skrbi,« je odgovoril Fabio, »povej mi le, če pri vas zaposlujejo delavke.« — >Z lučjo jih iščejo,« je rekla Rosa. »Pridi,« mi je rekel Fabio," »grem v mesto poskrbet za pogreb. Oglasiva se lahko v tovarni, govoril bom s Cattorijem, poskrbel bo za tvojo zaposlitev.« — »Če pojde po sreči, si bo morala kupiti modro delovno krilo,« je rekla Rosa. Ženski sta se vrnili v spalnico in ko sva odhajala, sem slišala, kako sta pričeli jokati.
Fabio se je v tovarni pogovoril s Cattorijem. Cattori je bil predsednik obratnega sveta in Fabiov priiatelj. Odpeljal me je v personalno pisarno, vstopil pri predstojniku, kmalu zatem so me poklicali, personalni predstojnik je bil
A. A.
nizek, hladen gospod, začudenja ni pokazal, Cattori ga je pripravil. »Jutri zjutraj lahko pričnete delati kot neizučena delavka,« je rekel. »Tedenska plača čistih štiri tisoč dvesto lir.« Toliko Sem pričakovala. »Izročiti mi morate svoj potni list,« je rekel, »poskrbeti moramo še za privo-
ljenje tujske policije in delovnega urada. — Zgolj formalnost,« je pristavil. Pred tovarniškimi vrati me je pričakoval Fabio, zahvalila sem se. Pospremila sem ga, odšel je na občino, na pokopališko upravo in po krsto k mizarju. Medtem ko je bil na občini, sem v trgovini z oblekami kupila delovno krilo; vedeli so, kakšna krila nosijo ženske in dekleta v roilarni. Premišljevala sem, če naj si kupim še eno obleko — saj vendar ne morem nositi venomer svoje krikr in tvvinset — pa sklenila počakati, dokler ne bom zvedela, če sem ali nisem noseča.
Spotoma mi je Fabio rekel: »Pomisleki so odveč, nasprotno, materi si prišla ko nalašč, zdaj brez očetovega zaslužka, bo potrebovala podnajemnika, ki bo prinašal nekaj denarja.« Vrnila sva se domov. Opoldne je bilo mimo, toda čakali so naju s kosilom, jedli smo riž in kuhan kopre v kuhinji s kamnitimi ploščicami, k^cr je bilo toplo. Fabio je počakal, dokler ni pripeljal avtomobil s krsto, ženski sta spet jokali, ko so malega starca položili v krsto in je avtomobil odpeljal v mraku, zatem se je Fabio poslovil, do predstave se je moral vrniti v Benetke. Rosa mi je pokazala sobo, svoje stvari je že pospravila, postelja je bila sveže pregrnje-ra bila je staromodna železna postelja, v sobi je bila le ta postelja, miza, dva stola in predalnik.
Vprašala sem Roso, če je kje v bližini telefon, in pospremila me je do krčme, nekaj hiš dalje. Telefon je bil v kuhinji, vzela sem recept dr. Alessandrija in izbrala njegovo številko. Benetke lahko kličete naravnost iz Mestra. Sprva se je oglasila sestra, povedala sem svoje ime,
takoj mi je dala zvezo in zaslišala sem zdravnikov glas.
»Da,« je rekel, »izvid je, žal, pozitiven.«
Spočetka sem že hotela vprašati »Čemu ,žal'?« potem pa sem se prestrašila in se s težavo zahvalila za sporočilo.
»Obiščite me, če vam bo slabo,« je rekel. »Kako deluje pomirjevalno sredstvo za želodec?«
Dejala sem, da deluje dobro, čeravno še nisem bila v lekarni, in se vnovič zahvalila. Odložil je slušalko.
Vrnila sem se z Roso in vse tri smo večer preživele v kuhinji. Mati in Rosa sta govorili o pokojniku in mi pripovedovali o njem in Fabiu. Ob desetih smo legle. Ko sem ležala v postelji, je vstopila starka. Vprašala je: »Otroka boš dobila, kajne?« Prikimala sem. »Soba je dovolj velika. Kasneje lahko postavimo vanjo še majhno posteljo,« je rekla. Potem je pristavila: »Če Fabio ne bo hotel najeti večjega stanovanja. Ali pa, če noče s teboj živeti v Benetkah.« Začudila sem se, kajti očitno je sodila, da bo otrok Fabiov? Zato me je tudi tikala. Kaj neki ji jal, da je otrok njegov. Videla sem, kako je stara gospa Crepaz z očmi merila sobo in upala, da bo vnuk spal v njeni hiši. Začudena sem dolgo bdela. V tovarni so me posadili k stroju, iz katerega prihaja izgotovljeno milo v štirikotnem traku. Moje opravilo je bilo v tem, da sem neskončno klobaso z dlanmi polagala na tekoči trak, ki jo je ponesel do rezalnega stroja, ki jo je povedal Fabio? Sklepala sem lahko le, da je de-kosci drseli po tekočem traku tja. kjer so sedele zavijalke. Imela sem najlažje delo, z dlanmi sem rahlo podpirala milno klobaso, tako da se ni pretrgala ali napak legla na trak.
T
je posredovala nekaj spominov oz domačega izročila: Kako je pesnik povedal njeni babici verze za svoj nagrobnik (»Tukaj počiva France Prešeren, doktor neveren«), kako je v gostilni večkrat kaj pisal na listke, kako si je v njihovi gostilni v obupu skušal vzeti življenje, a ga je njena babica Ana rešila, kako je prav pod njenim vplivom pesnik popustil in dal poklicati k smrtni postelji dekana Daga-rina in še to, da je prav Ana Jalenova požgala nekaj pesnikovih lističev s »po-hujšljivo« vsebino...
Današnji hotel »Jelen« na mestu nekdanje Jalenove gostilne
mm
Ana Jalen (1809—1858)
Tragični dfcgodek, ki ga nekateri napačno vežejo na gostilno pri Stari pošti, so malomeščanski zlohotneži radi vezali na vinjenost. Res pa je, da se je sredi leta 1848 vse zlo in vsa žalost nakopičila nad Prešernovo glavo: vedno hujša skrb zaradi otrok, ki jima ni mogel postati legitimni oče, očitki Ane Jelovškove, ki je terjala poroko, odpor domačih, ki niso hoteli, da bi bila Ana v rodovini in z otrokoma nadležna, potem je bila tu že očitna nezadržna vodenica, ki se je kazala v zabuhlosti udov in glave in končno je prišla še vest o smrti pesnikovega dolgoletnega šefa in »brata« doktorja Blaža Crobaiha (umrl 13. julija 1848) — vse to je rahločutnega Prešerna tako trlo, da je nekega, dne ob koncu julija 1848 poiskal rešitev v obupnem koraku. Le srečnemu naključju in duhaprisotnosti krčmarice Ane Jalenove se moramo zahvaliti, da takrat ni naš pesnik nesrečno končal.
Spomin na Prešernove obiske v Jalenovi gostilni je še danes živ, četudi je bila stara stavba že v letih 1924—1934 porušena in namesto nje zgrajen vrh Jelenovega klanca nov, moderen hotel Jelen. Pripoved še celo trdi, da je imel naš pesnik v prvem nadstropju dvoriščne stavbe sobico, v kateri je včasih prespal. Da bi utegnilo biti res, nas v domnevi podpre drug vir: dr. Jakob Prešeren, ob prelomu stoletja apelacijski sodnik v Ljubljani, je slišal od svoje tete Ane Prešernove (1841—1918), ki se je kot osemletna deklica spominjala, da je pesnik nekajkrat prenočil pri njenem očetu, mostninarju na Savskem mostu v Kranju. Z njenim očetom, Markom Prešernom, naš France ni bil v sorodu, bila pa sta si dobra znanca. Tu spodaj, ob Savi, se je Prešeren gotovo čestokrat mudil, saj ga je semkaj vodila pot od obiskov v Šempetru in na Gašteju. Pa tudi v bližnjo gostilno Mavrih Maverja (prej Savsko predmestje 10, sedaj Ljubljanska 4) so kdaj pa kdaj vodile Prešernove stopinje. Ta gostilna se je prej bahato imenovala »Zur Stadt« Triest«, narodno zavedni Maver pa jo je brž preimenoval v gostilno »Pri Triglavu«, čim je prešla v njegovo last. Ker je bila poleg gostilne še mala pivovarna, je bilo iztržka dosti; saj je tik ob gostilni stala »kosarna« za vojaštvo, ki ga je moralo mesto od časa do časa nastaniti.
Pa se vrnimo k pretresljivi pripovedi Ane Prešernove, ki se je do svojih zadnjih ur spominjala, kako jo je naš Prešeren nagovarjal, naj mu kar stric reče, čeprav si nista bila v rodu, in kako ji je za to obljubljal fig! In še tega se je kot dekletce spominjala, da je imel pesnik na mrtvaškem odru okrog glave lovorov venec...
ČRTOMIR ZOREČ
(Nadaljevanje prihodnjič)
Dvorišče stavbe Jalenove gostilne iz leta 1810
Sicer pa se je zbrala na tribuni res pisana množica. In govorice! Pravi Babilon. Na uho mi udarjajo angleške in nemške pa ruske besede, za menoj se dva pogovarjata v italijanščini. Branko pa se skuša v bolgarščini, čez vse seveda prevladuje francoščina.
Zeralda, četrtek, 16. julija šotorsko naselje
Po 30 km vožnje z avtobusi smo prispeli v šbtorsko naselje, kjer bomo bivali deset dni. Naselje stoji v borovem gozdiču in je le nekaj minut oddaljeno od vasi Zeralda. Nekaj sto metrov naprej pa sem opazil plažo, in morje. Na kopanje torej ne bo daleč.
Alžirski mladinci so nas lepo sprejeli in po krajših formalnostih naju je eden izmed njih
Iz popotnega dnevnika
odpeljal do šotora št. 28, ki ga deliva z dvema francoskima mladincema. Na poti skozi naselje sem opazil miličnike z brzostrelkami čez rame. Za varnost je torej poskrbljeno, sicer pa upam, da se nimamo česa bati. Prvo majhno presenečenje sem doživel, ko je zvočnik najavil: »Vse delegate prosimo, da se zberejo točno ob enajsti uri pred vhodom v naselje, kjer bo uradna otvoritev.« Moja ura je vztrajno kazala tri četrt na dvanajst. Šele po drugem obvestilu, ko so spet pozivali ob enajsti uri, sem se znašel. Alžir ima zahodnoevropski čas, ki je eno uro pred našim, srednjeevropskim. Kosilo, ki sem ga že težko pričakoval, se je tako avtomatično odmaknilo še za eno uro.
Ob enajsti uri (sedaj že po novem) smo se zbrali pred vhodom. Kaže, da nas je nekaj več kot sto, sicer pa pravijo, da vse delegacije še niso prispele. Čez nekaj minut se je pripeljal
načelnik distnkta (to je približno isto kot nai okraj) Baghdadi Balamane, ki je pokrovitelj 1* tošnjega zborovanja. Prerezali so vrvico in naselje je bilo uradno otvorjeno. Tu smo se srečali z »našimi«. Šele nekaj dni sem od doma, vendar se uho kar odpočije ob domači govorici, ko kramljamo s tovarišicama Grilovo in Vozlovo ter s profesorjem Jesenikom in njegovo soprogo. Pripovedujemo si prve vtise iz Alžirije, ki so prav ugodni. :>
Popoldne smo bili na prefekturi v mestu Alžiru, kjer je načelnik Balamane priredil sprejem in nam zaželel dobro J j^Kco. Po krajših nagovorih in zakuski smo odšli na razgledno točko nad mestom in si prvič ogledovali skoraj milijonsko mesto. Mesto leži na precej strmem pobočju, ki- se naglo spušča k obali. Ulice so strme in močno vijugaste. Kljub  temu je promet zelo
živahen in gost. Rekel bi, da je mesto v vsem, ki je sicer močno podobno kateremukoli južnofran-coskemu mestu, le da ima svojski utrip. Tudi prebivalstvo je boij pisano. Veliko je videti zastrtih žena. Tega nisem pričakoval v taki meri.
Ko smo se maloprej vrnili iz mesta, sem šele opazil, da je naše naselje ograjeno z mrežasto ograjo in obdano z bodečo žico. Tudi to je verjetno varnostni ukrep ali pa zgolj spomin na vojne čase, ki še niso daleč. Novo presenečenje je tudi stražar, ki stoji tik ob šotoru. Prijazno se je nasmehnil in pozdravil: »bonne nuit« (dober večer ali pa lahko noč, kar pač bolj ugreza)! Res smo prav mirne noči in dobrega spanja najbolj potrebni. Zato prijatelj stražar: »Bonne nuit« in sicer »lahko noč«.
Zeralda, petek, 17. julija Prvi delovni dan
Po zajtrku smo pričeli z delom. To se pravi, da smo se zbrali na tribuni, ki ima obliko arene, ker so tla dvignjena. Sedeži so postavljeni tako, da je možno od povsod videti na »dno«, kjer stoji miza za delovno predsedstvo in poročevalce oziroma diskutante. Na tribuni se nas je zbralo blizu 209. Včeraj zvečer so prispeli še zadnji delegati. Tudi dva »na^i« Zagrebčana Branko in Radovan sta prišla šele sinoči, med-
tem ko je bil predstavnik Skopja Kiro Popovski tukaj že/pred nama. Skupaj nas je pet iz Jugoslavije.
Sicer pa se je zbrala na tribuni res pisana množica. In govorice! Pravi Babilon. Na uho mi udarjajo angleške in nemške pa ruske besede, za menoj se dva pogovarjata v italijanščini, Branko pa se skuša v bolgarščini. Čez vse seveda prevladuje francoščina, ki je poleg angleščine uradni jezik na zborovanju.
Poslušali smo referat o kooperaciji med pobratenimi mesti. Največkrat uporabljen je bil izraz »apolitičen«. Sicer pa gre za več vrst sodelovanja, glede na to ah leži mesto v razviti deželi ali v deželi, ki je šele v razvoju. Predavatelj je govoril o tehničnem sodelovanju, o kulturnih stikih, o vzgoji kadrov in nekaj malega tudi o ekonomski pomoči oziroma sodelovanju.
Bolj zanimiv je bil prispevek mladega alžirskega profesorja pravne fakultete. Pomudil se je pri vprašanju »političnosti« sodelovanja. Med drugim je dejal: »Rekli boste, da se postavljam na politično stališče. Tega tudi ne zanikam. Menim, da ima vsako dejanje političen značaj, pa naj to priznamo ali ne. Po moji sodbi ne moremo zgraditi med vprašanjem sodelovanja in politiko kitajskega zidu. Izbrati moramo zdravo in trezno politiko, ki izhaja iz ljudstva in predstavlja sama po sebi humanost in zmago človeka nad slabimi težnjami nekaterih.« Poslušalci so diskutanta nagradili s prisrčnim aplavzom.
Ker smo popoldne prosti, gremo na kopanje. Že. včeraj sem si ogledal plažo, pa je prav dolgočasna. Obala je pokrita z drobnim peskom, ki ga domačini ponosno imenujejo »zlati pesek«. Za sončenje je res prikladen. Sicer pa je obala pusta, rahlo dvignjena proti notranjosti, morje pa je odprto in se daleč na obzorju stika z nebom v brezkončno rahlo ukrivljeno črto.
Chrea, sobota, 18. julija Izlet v notranjost dežele
Sedim pod košatim drevesom v višini 1500 m. To je vrh gore, imenovane Chrea (šrea). Sem gor smo se pripeljali z avtobusi po lepi asfaltirani cesti. Ura bo vsak čas dvanajst, iz naselja pa smo odšli že ob osmih zjutraj. Vkrcali smo se v pet modrih avtobusov z mogočnimi napisi »Ministrstvo za turizem« in se odpeljali v približno 50 km oddaljeno mesto Blida, ki leži tu pod nami. V Blidi nas je sprejel predstavnik Mestne hiše in v krajšem pozdravnem govoru med drugim izrazil željo, da bi postala Alžirija »republika rhiru, da bi republika miru postala vsa Afrika, da bi isto postal ves svet!« Delegati so njegove misli toplo pozdravili.
Cesta na Chreo je dolga 18 km, kar pomeni 18 km serpentin m nevarnih ovinkov. Vendar naših šoferjev to ni oviralo, da ne bi vozili z največjo možno hitrostjo. Pošteno nas je premetavalo zdaj sem zdaj spet tja. Prispeli pa smo brez najmanjše praske. Res, čudovita vožnja.
Še vedno smo vrh Chree. Po hladnem kosilu, ki so ga servirali v jedilnici otroške kolonije (tu je celo naselje za otroške kolonije), so nas obiskali alžirski otroci, ki so tu zgoraj na počitnicah. Zapeli so nam nekaj pesmi, poslovili pa so se z udarno pesmijo revolucije — himno. Nato smo si ogledali še radijske in televizijske naprave, ki so le nekaj sto metrov naprej. Nad poslopjem se dviga v nebo 150 m visok TV stolp. Razkazali so nam naprave, sedaj pa nadaljujemo pot v sotesko Chiffa do »mostu opic«. Moram priznati, da sem že utrujen in bi bil bolj vesel povratka v naselje.
JURE HRIBAR
I Ivi    • •
Ameriški plesalec, pevec, filmski igralec, koreo- Donenom. Pred ođhodom v vrt   eksperimentalni "balet
araf in režiser Gene Kellv ie dober fin drapl vnaner mornarico, novembra 1944, se »Umor na deseti aveniji« od-
grat in režiser uene is.eny je aooer uri arag) znanec je Kelly ^ srečal z a ^         svetla toč.
vseh ljubiteljev glasbenih in revijskih filmov. Sicer največjim plesalcem ameri- ka filma.
kot iVraler in kot nevec ni dosti več kot soliden ?ega filma — elegantnom Naslednje leto se je Gene
Kot igralec m Kot pevec m aosn vec Kot soiiaen Fredom  Astairom v veliki KeUy v sodelovanju s Stan-
in simpatičen in kot režiser ne dosti več kot po- reviji »Zigfield Follies« (pre- leyjem Donenom prvič spo-
vr>reeen   vato na ie kot nle<;iW in koreoarnf rlnne«:  miera   1946>-   0   Astairu je prijel   Z   režijo   in posnel
vprecen, zato pa je Kot plesalec in koreograf danes dejal. mMoj slog je močna, .Dopust   v   mestu« (trije
eno najpomembnejših imen v ameriškem in sve- širokopotezna bravura. Fred mornarji   na enodnevnem
f:im„   c              a™^*-;^,-.^      t>^-  ,    •    je intimen, hladen, lahkoten, dopustu v medvojnem New
tovnem filmu. S filmi »Amenkanec v Parizu« in Gledalc. užiyajo že y tem> Y£ku)   k. je nJjegQV naj.
»Pojmo v dežju« je prispeval v filmsko zgodovino kako hodi.« ^ ljubši film — ker »smo po-
dva od najuspelejših glasbenih filmov, s »Povabi-         —-            tw. STleli ilasbeno komedijo
lom na ples« pa je ustvaril za filmski balet eno
najpomembnejših del.
Vrhunec kariere
Svet glasbe in plesa
Gene Kellv se je rodil 23. avgusta 1912 v Pittsburg-bu. Po zaslugi matere se je tačel vživljati v svet glasbe tn plesa že v zgodnji mladosti. Študij novinarstva mu je prekinila velika kriza, ki jo je preživel kot učitelj telovadbe, po njej pa se je spet posvetil študiju najprej ekonomije in nato prava. Na univerzi se je vzdrževal z raznovrstnim delom, med drugim tudi kot plesalec (skupaj z bratom Fredom) v manjših barih.
Polagoma pa je začel poučevati na domači plesni šoli, ki je kmalu postala zelo popularna pod imenom »Plesni atelje Genea Kellvja.« Poleg tega pa sta od leta 1933 i bratom Fredom poskušala prodreti v večja mesta kot plesalca, Gene pa tudi kot kareograf. Toda šele leta 1938 je Gene končno prodrl na Broadvvav, in sicer najprej kot plesalec, nato še kot pevec in že poleti 1939 tudi kot koreograf. Jeseni 1940 je kot »Pal Jcev« pritegnil pozornost kritike in pro-ducentov. Nevvvorški »Times« je zapisal: »Ne samo, da je ;pretnih nog — ima tudi občutek za vsebino in opisovanje, ki daje njegovemu plesu osebno noto in ga kot plesno umetnost dviga za nekaj stopenj.« V tej reviji £a je opazil producent David 0. Selznick in sklenil z njim osebno pogodbo, nato pa ga je odstopil družbi MGM, za katero je Kellv posnel večino svojih filmov.
Takoj so mu zaupali glavno vlogo pevca in plesalca, poleg Judv Garland v filmu »Zame in za moje dekle« (1942) Busbvja Berkleyja. Po nadaljnjih dveh revijah in dveh dramskih vlogah je Gene Kellv leta 1944 posnel svoj prvi pomembni film — musical »Dekle z naslovne strani«, (Charles Vidor) ob Riti Havvvorth. Idejo za odlično, domiselno solistično točko »Alter ego« (ples z lastno senco vestjo) je dal sam in jo skoreografiral skupaj s Stanlevjem Donenom.
Ne samo poslastica
Povabi-     Po vrnitvi v začetku leta
1946 je Kelly najprej posnel Cistl obhkl' /u vsaJ misllh
nepomembno »Luksuzno živ- smo  a" ° "' "* ljenje« (1947), nato pa z re žiserjem Vincetom Minnelli-
*»      .    ^     .       /in(„ Jem in s01^3^0 JuQy Gar_ Po melodrami o newvorški
v »Dvignjenih sidnh« (1945) land    razkošnega   ban nega Mafiji »črna roka« in nepo-
Georgea  Sidnevja in  jih  s »Gusarja« (1948), v katerem membnem musicalu »Poletne
svojo   koreografijo,   plesom je  bilo  nekaj   plesov  prav neumnosti« z Judv Garland
in  igro  napravil  za  enega akrobatskih.  Bolj  ples  kot (Qba   1950)   je   Gene Kellv
najuspešnejših      musicalov. sabljanje   so   bili   njegovi posnel z režiserjem Vincen-
Najuspelejši točki — sijajni dvoboji v (neglasbenih »Treh tom Minnellijem »Amerikan-
Nasmejani
plesalec
V odličnem musicalu »Pojmo v dežju« (1952), ki šteje med najboljša dela v svoji zvrsti, je bil Gene Kelly prvi plesalec in sorežiser s Stanleyjem Donenom (na sliki v veliki baletni sekvenci »Broadvvavska melodija«) _i __._ i
Ne\vyor.ški »Times« je o njej zapisal: Prvič ples v filmu ni bilo samo poslastica, ampak je označil značaj in bil sestavni del dogajanja.«
Po tem filmu se Kelkvju Španski solo in Ples z miško mušketirjih« (1948) Georgea ca v Parizu« (1951), ki še dani bilo več bati za filmsko Jerrvjem (iz slikanice »Tom Sidnevja — bil je d'Artag- nes pomeni vrhunec njegove kariero. Po neglasbenih »Bo- in Jerry« — kombinacija z nan. V istega leta posnetem kariere.
Učnih počitnicah« (1944) je risanim filmom) je spet po- musicalu »Pesem in glasba« Film je uspel tako pri kri-t Frankom Sinatro nastopil stavil skupaj s St&ulevjem Normana Tauroga je bil nje- tiki  (osem  Oscariev!) kot
komercialno. Njegova odlio» no skoreografirana in posneta velika baletna sekven-ca — mrzlično iskanje Les-lie Caron v Parizu francoskih impresionistov ob Ger* schvvinovi glasbi (Kelhje-vo in Minnellijevo skupno delo) — je postala ne samo najdražja glasbena sekvenca v zgodovini musicala (450 tisoč dolarjev za 17 minut), ampak tudi najboljša. Posebni Oscar za »prispevek k filmski koreografiji in plesu« je bilo Kellvjevo zasluženo priznanje za njegovo plesno umetnost, ki združuje zlomljeno linijo modernega plesa, akrobatstvo, elemente stepa in tradicijo klasičnega baleta in katero sam Ke-lly imenuje »sintezo starih oblik in novih ritmov«.
Medtem ko je bil balet v »Amerikancu« najsvetlejša točka tega flima, pa je bil obratno v Kellvjevem naslednjem filmu »Pojmo v dežju« (1952 — režija Kelly — Do-nen) zaradi kaotičnosti najmanj uspela sekvenca sicer odličnega filma, enega najboljših v zgodovini musicala. Ta lahkotna satira na čas, ko je Hollvvvod zavzel zvočni film, je obenem Ke-llvjev drugi najljubši film.
Zaradi velikega uspeha (tudi finančnega) »Amerikanca v Parizu« in »Pojmo v dežju« je Geneu Kellvju uspelo prepričati družbo MGM, da mu da sredstva za film čistega baleta in pantomime (brez dialogov in petja) — »Povabilo na ples«. Po precejšnjih težavah je Kellvju, ki je bil obenem libretist, koreograf, režiser in glavni plesalec, končno leta 1956 uspelo dokončati tri od- nameravanih štirih epizod (»Cirkus« v stilu commedie del'arte, moderni balet »Zapestnica« in z risanim filmom kombinirani »Mornar . Sindbad«), vendar pa si MGM še dve leti ni upal dati filma v distribucijo. Ko je končno prišel v dvorane, je komercialno propadel, precej zaradi začasnega upada popularnosti glasbenih filmov sploh.
Med ostalimi trinajstimi filmi, v katerih je Kellv sodeloval bodisi kot igralec aH kot režiser po letu 1952 naj omenimo le še Minnellijev manj uspeli musical »Briga-doon« (1954), prikupno Cu-korjevo glasbeno komedijo »Les Girls« (Dekleta, 1957), in Kramarjevo »Dediščino vetra« (1960) ter Kellvjeve režije: »Srečna cesta« (1957 — dva fantiča pobegneta od doma), »Tunel ljubezni« (1958 — z Doris Day in Richardom VVidmarkom) in »Gigot« (1962, z Jackiejem Gleasonom, pri nas ga bomo kmalu gledali pod naslovom »Dobri duh Pariza«).
Poleg tega Gene Kellv sem in tja pleše tudi na televiziji in režira na Broad\vayu. Julija 1960 pa je tudi napisal in koreografiral moderen jazz-balet »Pas de Dieux« (na Gershvvinov »Concerto in F«) za Pariški državni balet — in moral na njegovi premieri triindvajset krat pred zastor.
DUŠAN OGRIZEK
Motor »Herkulesa« je zahrumel. Jeklena žica, ki je bila še pred sekundo ali dvema mlahavo razpotegnjena po ceH dolžini letališča, se je v trenutku napela, vtem obrnila nekaj kupov sena, se stresla, nato pa jo je boben motorja z 80 km na uro počel vleči vase. Jadralno letalo, " sinje modre barve trupa in belo pleska-nih kril, se je kakih deset metrov peljalo po tleh in tisti, ki ga je držal za rob krila je komaj dohajal naraščajoč tempo hitrosti. Nato ga je izpustil in letalo se je povzpelo kot pohesnel konj in v kotu 30 stopinj pričelo nabirati višino.
Trenutek kasneje se je procedura ponovila. Prav tako je poletelo drugo letalo. Niso minile tri minute, ko je eno iz-
Krila mladosti
Slovenije ob podpori Alpskega letalskega centra.
Petnajst jih je začelo, petnajst končalo. Vsi so bili navdušeni in željni letenja. To je rodilo uspehe, saj učitelji letenja Dušan Ferlež, Vine Žakelj in »šef« tečaja, inšpektor za jadralno letenje v Sloveniji Franc Mirni k (po domače Hakelc) pravijo tako. Toda o tem pozneje. Raje se pomudimo med mladimi tečajniki in da ne bo diskriminacije, še med tečajnicami.
Avtomatizacija prodira tudi v letalstvo
Lahko so srečni, da letijo v takih pogojih, so zmigovali starejši piloti, katerim se še sanjalo ni, da v petih letih ne bo treba več vleči žice na roke, da ne bo treba jadralnih letal tiščati sem in tja po letališču, da se bo dalo leteti v zaprtih kabinah z odličnim pregledom in tehnično popolnostjo instrumentalne opreme.
O vsem tem so nekoč sanjali, danes pa mladi to uživajo. Starejši so~ jim, odkrito povedano, strahotno nevoščljivi, ker sami česa podobnega niso okusili. Pravijo, da takšno letenje povsem spremeni značaj pilota. Trdili so, da to kvarno vpliva na mladino, da jo poleni. No, ko smo tečajnike opazovali, odkrito povedano, smo imeli prav tak vtis. Niso ravno največ gibali na zemlji. Morda je bil prav to vzrok, da so se v zraku bolje obnesli. Vsi učitelji so zatrjevali: »So zelo dobra grupa v zraku, toda zelo lena na zemlji.«
se je napela. Sledil je rahel sunek in LTBTS je zdrsei po pokošeni travi. Učenec v njem je gledal strmo in nepremično naprej. Hitrost je naraščala. Pazil je, da je pri majhni hitrosti držal letalo v horizontalnem položaju. Potem je pričel krmilno palico počasi vleči »nase« Letalo se je odlepilo. Nekaj sekund je potem letel le pol metra nad zemljo, potem pa je palico še bolj povlekel. Kot vzpenjanja se je povečal. Tudi hitrost. Variometer je kazal že 8 m dviganja v sekundi. Višina je vrtoglavo naraščala. 100 m, 200 potem 250. Na tej višini je letalo počasi izravnal in potegnil ročico za odklapljanje, vlečne vrvi. Potem je letel sam. Bil je odvisen le od svojega znanja. Za seboj ni več poslušal učitelja, ki je vedno kaj pripominjal. Le prijetno piskanje vetra je bil zvok, ki mu je bil v tem trenutku zvest. Po instrumentih je kontroliral hitrost, nato pa napravil zavoj za 90 stopinj. Spet je letel naravnost in potem spet zavoj. Nato je letel vzporedno z vzletno-pristajalno stezo. Bežno je opazil start drugega letala. Tudi v njem je bil »laširant«. Preletel je dolžino letališča, spet letalu spremenil smer, nato pa letel do linije steze za pristajanje. Po četrtem zavoju se je znašel v pravilni smeri za pristanek. Izvlekel je zračne zavore in povečal hitrost. Letalo se je strmo postavilo na »nos« in padala kot kamen. Preletel je hišo na robu letališča, potem pot in že je bil tik nad kupi sena. Zavore je rahlo potegnil nazaj v krilo, nato pa jih vrnil v izvlečen položaj. Poravnal je letalo in čakal, da upada hitrost. Ko je s kolesom zadel v bilke trave, je palico povlekel še bolj. Pristajal je. To mu je naznanil rahel sunek, ki ga je povzročila »zemlja, ki je udarila ob letalo«. Po
Mladi jadralci »peljejo« jadralno letalo domače konstrukcije LIBIS -17 na start
na
leškem nebu
med letal pristalo in takoj za njim Se drugo. Vse skupaj se je ponavljalo ves dan.
Smo namreč na letališču v Lescah. No, to ste najbrž že sami ugotovili. Prav v tem času je tu na vse zgodaj (kar ob 3. uri zjutraj) vstajalo 15 mladih ljudi, tečajnikov, ki so se zbrali v Lescah na za-četniškem tečaju za jadralne pilote, ki ga Je organizirala Zveza letalskih organizacij
Ko smo jih poslušali na startu, kako so se pogovarjali, bi laik mislil, da so naenkrat »požrli« vso letalsko učenost. Sama strokovnost jih je bila in včasih morda tudi škodoželjnost. Se pač ne da pomagati, so ljudje.
Jadralni letali LIBIS-17 pa sta vzletali in pristajali. Startcr je vzdigoval zastavice, z vitle je zasvetila zelena luč in sto petdeset konjskih sil je pričelo vleči vase žico. Dan za dnem sta letali leteli v polni zasedbi. Učenec v prvem in učitelj v drugem sedežu. Minevali so starti: 5, 10, 15... Pri dvajsetih jim učitelj ni več pomagal. Le govoril je še in če je bilo treba tudi zavpil. Tako so leteli približno do 45. starta. Bližal se je odločilen dan, dan ko bo treba brez strahu sesti v kabino letala, jo za seboj zapreti, preden se bo v njo vsedel še učitelj.
»Laširanje«
Tako se pravi med piloti prvemu samostojnemu startu. Tistega dne (bilo je natančno pred dvema tednoma) so letala nekoliko bolj skrbno pregledali, kot je bilo to v navadi. Sonce je že kako uro in pol svetilo, tečajniki pa so gazili mokro travo in zelo mirni so bili. Vsak med njimi je razmišljal o svojem prvem letu. Vsak je razmišljal o teroriji letenja. Vtem sta učitelja z letali napravila kontrolne starte. Prvi od učencev je sedel v kabino. Nervoza pri zapenjanju vezi. Kontrola krmilnih površin, zadnji nasveti učitelja. Učenec je vzdignil roko, starter belo zastavico, slepar na vitli je za trenutek vključil reflektor zelene barve. 6 mm debela jeklena vrv
tem se je nekaj časa peljal po zemlji, ko pa je prišel do starta, je letalo zavrl in v hipu se je ustavilo. Vse se je srečno končalo. Tudi dekleta so srečno in brez posebne treme poletela.
Temu bi lahko dodali še ime novo pečenega pilota, pa ga ne bomo. Takih je bilo namreč prvih 15 samostojnih startov mladih jadralcev.
Toda med jadralci je bil tudi ZARGI IVAN, doma iz škofje Loke. Je eden prvih pilotov tega mesta.
# Te je tečaj navdušil?
Pa še kako. Težko razložim.
# V katerem aeroklubu pa si tečaj obisko» val?
V ljubljanskem.
# Te je bilo »laširanja« strah?
Niti ne. Toda tremo sem imel. Bal sem M predvsem, da ga ne polomim, ker bi se mi kolegi smejali.
# Si že kdaj jadral?
Včeraj me je učitelj seznanil s skrivnostmi jadranja. Prečudovito je in težko razložim svoje občutke.
Učitelji so mi povedali, da je JUSTA MI-HEVC med najbolj prizadevnimi tečajnicami Trudil sem se, da bi se pogovoril še z njo. -Pa sem imel smolo. Kadar sem jo našel, je vedna delala. Nisem je hotel nadlegovati.
Tečaj je bil uspešen, toda za mlade tečajnike (njihova povprečna starost je bila 17 let), je pomenil le odskočno desko za nadaljnje šolanje Odslej se bodo morali svojemu letenju posv» čati zgolj samoiniciativno. Najboljši bodo ostali. Tudi najprizadevnejši.       TONE POLENEC
RADIJSKI SPORED
VELJA OD   22. DO 28. AVGUSTA
Poročila poslušajte vsak dan ob 5.15, 6., 7., 8., 10., 12., 13., 15., 17., 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930. Ob nedeljah pa ob 6.05, 7., 9., 12., 13., 15., 17, 22., 23. in 24. uri ter radijski dnevnik ob 1930.
SOBOTA — 22. avgusta
7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Iz repertoarja pianistke Sofije Deželic — 825 Iz koncertov in simfonij — 9.00 Počitniško popotovanje od strani od strani
— 9.15 Glasbena zgodba o Ferdinandu — 9.31 Zabavna glasba iz Sovjetske zveze — 10.15 Jugoslovanski pevci popevk — 10.30 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 11.00 Turistični napotki za tuje goštt — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Lahek opoldanski   glasbeni spored
— 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Srečanja z domačimi vižarji — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo
— 15.15 Zabavna glasba — 15.42 Poje Delavski oktet iz Stražišča pri Kranju — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Gremo v kino — 17.35 Vedri uvodni takti — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu
— 18.10 Uvertura in arije iz opere Don Juan — 18.15 Novo v znanosti — 19.05 Glasbene 'razglednice — 20.00 Serenada v C-duru — 20.30 Sobotni večeri v naših kraiih
— 21.15 Plesni zvoki — 22.10 Oddaja za naše izseljence — 23.05 Nočni akordi
NEDELJA — 23. avgusta
6.00 Dobro jutro — 7.15 Narodni in domači zvoki — 8.00 Mladinska radijska igra
— 8.40 Drobne skladbe velikih mojstrov — 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. — 10.00 Se pomnite, tovariši... — 10.30 Pesmi borbe in dela — 10.50 Deset minut z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana — 11.00 Deset minut turističnih napotkov — 11.15 Vedre melodije z zabavnimi orkestri
— 11.40 Nedeljska reportaža.
— 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.15 Popoldanski dlverti-mento — 15.05 Danes popoldne — 16.00 Humoreska tega tedna — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Plamene-ča ljubezen — priredba baleta — 20.50 Športna poročila — 21.00 Melodije v izložbenem oknu — 22.10 Godala v noči — 23.05 Nočni komorni koncert z deli starejših slovenskih skladateljev
PONEDELJEK — 24. avg.
7.15 Jutranja glasbena srečanja — 8.05 Domače viže v tričetrtinskem taktu — 8.25 Tako pojo in igrajo v Sofiji
— 9.00 Za mlade radovedneže — 9.15 Penajst minut z basistom Ladkom Korošcem
— 9.30 Otožne in vedre stra-
ni naše popularne orkestralne literature — 10.15 Iz srbske glasbe — 10.35 Naš podlistek — 10.55 Glasbena medigra — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 1225 Opoldanski domači pele-mele — 1330 Priporočajo vam — 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba
— 15.45 Igra Pihalni orkester JLA — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Zvočni razgledi — 18.45 Na mednarodnih križpotjih — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Revija slovenskih izvajalcev zabavne glasbe — 20.40 Rezervirano za magnetofonski posnetek z dubrov-niškega festivala — 22.10 S popevkami po svetu — 22.50 Literarni nokturno — 23.05 Po svetu jazza
TOREK — 25. avgusta
7.15 Lahka koncertna glasba — 8.05 Jugoslovanski pevci popevk — 8.35 Z malimi vokalnimi in instrumentalnimi ansambli — 9.00 Počitniško popotovanje od strani do strani — 9.15 šaljive note
— 930 Z Ljubljanskim jazz ansamblom — 9.48 Duet Bcgdanović - Nikolić poje srbske pesmi — 10.15 Z domačih opernih odrov — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 11.15 Pozor, nimaš prednosti — 12.05 Zabavna glasba — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Mali koncert lahke glasbe — 13.30 Priporočajo vam — 14.05 Tri tur-kestanske ljubezenske pesmi
— 14.20 Nekaj slovenskih narodnih pesmi — 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — 15.15 Zabavna glasba — 15.30 V torek na svidenje — 16.00 Vsak dan za„vas — 17.05 Poletni sprehodi z orkestri zabavne glasbe — 18.00 Aktualnosti doma in v svetu — 18.10 Koncert no željah poslušalcev . — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Muzika nordijskega preroda — 20.00 Radijska igra — 21.00 Lahka glasba — 2120' Iz galeriie glasbenih portretov — 22.10 Plesna glasba — 23.05 Nočni koncert
SREDA — 26. avgusta
7.15 Narodni in domači zvoki — 8.05 Plesni orkester Henry Rene — 8.30 Sedem Dvofakovih Slovanskih plesov — 9.00 Svet skozi sončna očala — 920 Zvočni mozaik
— 10.15 Solistična instru-mentalno-zabavna glasba — 10.30 Človek in zdravje — 10.40 Pianistka" Dubravka Tomšič in Ciril Škerjanc —
11.00 Turistični napotki za za virtuoze — 21.15 Oddaja tuje goste — 11.15 Pozor, o morju in pomorščakih — nimaš prednosti — 12.05 Za- 22.10 Plesna glasba — 22.50 bavna glasba — 12.15 Kme- Literarni nokturno — 23.05 tijski nasveti — 1225 Opol- Nočni obisk pri velikih ba-danski domači pele-mele — ročnih mojstrih 13.30 Priporočajo vam — _mmm^mm^^mm^mm^mm^m 14.05 Glasbeni avtomat — 15.15 Zabavna glasba — 15.40 Komorni zbor RTV Ljubljana poje skladbe — 16.00 Vsak dan za vas — 17.05 Poletni sprehodi z našimi solisti     —  18.00 Aktualnosti
KINO
Kranj »CENTER«
22. avgusta amer. barv. CS
doma in v svetu — 18.10 Iz film CAVBOJ ob 16. uri, jug.
fonoteke   radia   Koper   — barv. CS film OBRAČUN ob
18 45  S  knjižnega   trga  — 18. uri, ital. film PREDSED-
10.05 Glasbene razglednice — NIK STOP ob 20. uri, pre-
20.00   Iz   naših   studiov   — miert nem. filma POJvIARE-
21.10 Marta — opera — 23.25 JEVALEC IZ LONDONA ob
Literarni  nokturno — 23.35 22. uri
Melodije za lahko noč 23. avgusta amer. barv, CS
film CAVBOJ ob 17. in 10.
CFTPTEK — 27. avgusta uri, amer. barv. film MOŽ, -!- KI GA NI BILO ob 15. uri,
7*5 Zvočni kaleidoskop — itaj      fi]m^ PREDSEDNIK
805  MadžaOke narodne pe- ST0P  ob  19   uri premiera
srni in pi.esi — 8.25 češko- franc cs fi]m IGRA RESNI-
sk>vaSka  zabavna  glasba — CE ob 21. uri
9.00  Po^triško  popotovanje 24. avgusta amer. barv. film
oH  stran-  do strani — 9.15 DREVO  ZA  OBEŠANJE ob
»Ve«*le   počitnice«   —   9.30 16   in lg ~ uri   nemški fiim
Rde-: mak - baletna suita PONAREJEVALEC IZ LON-
— 10.15 Z onem i mi pevci po DONA ob 20 uri
sve**, - 11.00 Turistični na- 25             amer ban, f.]m
notki za tu.,e goste -11.15 -TRAPER KELY ob 16. in 18.
^°ir7 ,n,mas  .pr!dnostln7: uri, nemški film PONAREJE-P.Oa Zabavna glasba --12.1a VAL£C Iz LONDONA ob 20. Kmernski nasveti — 12.2a Z Urj jugoslovanskimi    Devci po-
pevk - 13 30 Priporočajo 26. avgusta nem. barv. film vam - 14 05 Tone Abseo J*g5JI?,T P°R JVn*£ iera na harmoniko - 14.20 ZVEZDAMI ob 16., 18. in 20. Listi iz albuma z zabavnimi un
meiodnami — 14.35 Naši po-    27 avgusta amer. barv. CS slušalci čestitaio in pozdrav- film KRVAVI KAPETAN ob Ha jo — 15.15 Zabavna glas- 16., 18. in 20. uri ba — 15.40 Skladbe o letnih    28. avgusta špan. barv. film časih — 16.00 Vsak dan za MATI, POSLUŠAJ MOJO PE-vas — 17.05 Poletni SDrehodi SEM ob 16. in 18. uri, franc. no   glasbenih   galerijah   — cs film IGRA RESNICE ob 18.00 Aktualnosti doma in v 20. uri svetu — 18.10 Turistična oddaja —  19.05 Glasbene raz-    Kranj »STORŽIč«
glednice - 20.00 četrtkov 22. avgusta amer. barv. film večer domačih nesmi in ple- MOz KI GA NI BIL0 ob 16
SOV->,7„ 2"8 Literarni .xfer uri, angl. film NENAPOVE-
- 21.40 Nokturno z deli Zvo- DAN SESTANEK ob 18. uri, nimirta Cigl'r-?i --22.10 Jazz amer ^rv. CS film CAVBOJ s plošč — 23 .Oa Nočni kon- ob 20 uri
cert z domačo in tujo ko- 23. avgusta jug. barv. CS
morno glasbo film OBRAČUN ob 10. in 16.
uri, amer. barv. film CAV-
PFTEK — 28. avgusta BOJ ob  14. uri, angl. film
,fc; i.               7"T~T NENAPOVEDAN SESTA-
cV0dx,uyerture do fi"aIa NEK ob 18. uri, amer barv.
- tJh Maihni zabavni an- film MQ2 KI GA m mLQ sambh  —  8.35  Iz hrvatske ob 2n uri
?-fbe ~0:9n°c,Pi0nir,Ski ted" 24- avgusta sovi. film PE-nik - 9.30 S ovenski. pevci JER VELIKI ob 16. in 18.
P(T7k - J0-15 Tfa čeJlka. uri, amer. barv. film DREVO p:halna godba - »35 Nas ^ OBEŠANJE ob 20. uri podlistek - 1035 Glasbena 25. avgusta amer. barv. film med-gra - 11.00 Turistični TRAPER KELLY ob 10 in nanotki za tuje goste - 20. uri. francoski film PO-11.15 Pozor, mmas prednosti VERJENIK TEH ŽEN ob 16.
— 12.Od  Zabavna  glasba — }n jg urj 12.15   Kmetijski   nasveti — 12.25 Opoldanski
Dele-mele — 13.30 Prinoroča-
26. avgusta francoski film domači POVERJENIK TEH 2EN ob
16., 18. in 20. uri
10 vam — 140a G:asbeni av- 27 avgusta amer ban-. CS tomat - 15J5 Zabavna glas- film KRVAVI KAPETAN ob ba _ 15^ Na-bohsi mladin- 10 uri; francc>ski CS film ski lovskii Jon na f^tivata IGRA RESNICE ob 16., 18. in v Celm 1963 — 16 00 Vsak 20 uri
dan za vas - 17.05 Poletni    2g  avgusta franc. CS film snrehodi   s   nsvci   zabavne IGRA RESNICE ob 16. in 18. glasbe  -   18.00  Aktualnosti urf   španski barv  f51m MA_ doma m v svetu - 18.10 Pro- jjf POSLUšAJ   MOJO PE-men.dm   koncert   -   19.05 SEM ob 20. uri mpcbene razglednice — 20.00 Tr:d»«?t  minut v studiu 14" —  20.30  Zborovske skladbe T*rede šček poje Mariborski    23. avgusta sov. film PE-komorni zbor — 2030 Arena TER VELIKI ob 20. uri
25. avgusta franc. CS tuna IGRA RESNICE ob 20. uri
27. avgusta nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA
Cerklje »KRVAVEC«
22. avgusta amer. film NORČIJE V OPERI ob 20. uri
23. avgusta amer. film NORČIJE V OPERI ob 16. uri, nemški film PONAREJEVALEC IZ LONDONA ob 19. uri
Naklo
23. avgusta jug. barv. CS OBRAČUN ob 19. uri
Kropa
23. avgusta angl. film V RITMU TVISTA ob 17. in 20. uri
Jesenice »RADIO«
22. do 23. avgusta amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK
24. avgusta amer. VV film OSAMLJENI ČLOVEK
25. do 26. avgusta ruski ban-, fiim LJUDJE O SEJMU
27. do 28 avgusta jugoslovanski film OTOKI
Jesenice »PLAVŽ«
22. do 23. avgusta ruski barv. film LJUDJE S SEJMA
24. do 25. avgusta amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK
27. do 28. avgusta češki barv. CS film CE PRIDE MAČEK
Žirovnica
22. avgusta češki CS film IKARIA X B-l
23. avgusta francoski film DEKLICA V IZLOŽBI
26. avgusta amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK
Koroška Bela
22. avgusta češki barv. film CE PRIDE MAČEK
23. avgusta ital. barv. film POŠASTI V RIMU
24. avgusta ruski barv. film LJUDJE S SEJMA
Kranjska gora
22. avgusta ital barv. film POŠASTI V RIMU
23. avgusta češki barv. film CE PRIDE MAČEK
27. avgusta ruski barv. film LJUDJE S SEJMA
Duplica
22. avgusta ital. barv. CS film SAMSON PROTI NASILNEŽEM ob 20. uri
23. avgusta ital barv. CS fiim SAMSON PROTI NASILNEŽEM ob 15., 17. in 19. uri
25. avgusta amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKS-PRESA ob 20. uri
26. avgusta amer. film NEPOZNANI IZ NORD EKS-PRESA ob 18. uri
Stražišče »SVOBODA«
Dovje-Mojstrana
22. avgusta francoski film DEKLE V IZLOŽBI
23. avgusta češki barv. CS film IKARIA X B-l
27. avgusta amer. barv. CS film JUŽNI PACIFIK
Televizijski program je bil dolgočasen in slab ali, kakor se temu strokovno reče, eksperimentalen. Zakonca Jeguljeva sta zaman pre-udarjala, ali je dolgočasnejši kot slabši oziroma ali je slabši kot dolgočasnejši, in ker se tehtnica ni hoteb nagniti ne na to ne na ono stran, sta televizor nazadnje izklopila in poskusila nadaljevati spored deževnega večera s pogovorom.
»Janez- kaj misliš, ali se loči več moških ali več žensk?«
Oglodala sta tudi to kost in naposled razočarano ugotovila, da se
JaznJ, da bi zaradi investiranja v standard trpelo naše gospodarstvo?*
»Prenapeto!* je puhnilo izza časopisa. »Spet kak nerazgledan zelenec! Reševanje takih težav ne gre tako hitro in na silo. Treba je previdnosti, planiranja, potrpežljivosti!«
»Tule piše: Večkrat je treba prisluhniti nasvetom navadnega delavca, zasebnega kmetovalca in preprostega občana, kajti praksa kaže, da imajo dostikrat bolj prav kot visokokvalificirani strokovnjaki...«
»Kaj še!« je zarigalo izza časopisa. »Kakšna zmota! Zdaj bi že vsakdo
/
Minila sta leto in
prepirata za prazen nič, kajti posvetilo se jima je, da je vprašanje močno podobno tistemu, ki sprašuje, kaj je težje: kila govedine ali kila teletine! Užaljeno sta si obrnila hrbta in vsak po svoje čakala na uro spanja: on, Janez Jegulja, sekretar tovarne elektronskih mišnic, skrit za razgrnjenim časopisom, iz katerega se je učil na pamet uvodnik, kajti na sedmem sestanku vse prav pride! — in ona, Micka Jegu-ljeva, tajnica v inštitutu za proučevanje zehanja, brskajoča po revijah in papirjih na knjižni polici. V roke ji je prišla stara škatla, zvrhano polna porumenelih časopisnih izrezkov. Radovedno jih je pričela prebirati.
»Janez, kaj praviš na to: Naši družbi je kritika nadvse potrebna, razgaliti moramo vsako najmanjšo nepravilnost in terjati odgovorne za pojasnilo?«
»Neumnost!« je zagodrnjalo izza časopisa. »Le kdo se tako napihuje? Tudi kritika ima svoje meje, vse preveč je je že. To tudi vznemirja in ustvarja škodljivo razpoloženje!«
»Kaj pa tole: Reševanja težav, ki ovirajo dvig delavčevega standarda, se moramo lotevati hitro, z vsemi razpoložljivimi sredstvi, in brez bo-
ra d solil pamet študiranemu človeku. Povej no, kdo je ta tepec, ki stresa take oslarije?«
»Počakaj malo! Še to: Socializem niso le besede, socializem je praksa, toda žal lahko marsikje ugotavljamo, da ostaja socializem le pri besedah, praksa pa je čisto kapitalistična ...«
»Grozno!« je zarjulo izza časopisa in hip nato je sekretar Jegulja planil iz fotelja. »Saj tega človeka je treba zapreti! Kdo si je drznil kaj takega tiskati?«
»Vaš tovarniški list. . .«
»Jim bom že pokazal! Da si upajo... Daj sem .. . No, kaj se sme-ješ, raje poglej, če se je baraba podpisala!«
»Seveda se je!«
»Ime, sem z imenom! Pa še datum poglej!«
»Oh, datum je precej star, dobro leto je že od tega, ko ti še nisi bil sekretar, temveč si stal za strojem.«
»Ni važno! Gada je treba takoj vzeti v precep, če je še v podjetju!«
»Oh, možek. kako slab spomin imaš! Kaj se res ne spomniš, kako ponosno si pred letom dni izrezoval svoje članke v vašem tovarniškem glasilu ...?«
VILKO NOVAK
Vse za dobro fotografijo
Ljudje fotografirajte, fotografirajte in še enkrat fotografirajte. Napravite dobre fotografije, to je vaš kruh.
Dva fotografa sta se mučila in »knipsala« in gotovo je obema fotografija uspela. Da je enemu od njiju, o tem ni dvoma.
Sploh pa, kakšna kakšna panorama in kakšen objekt (bolje subjekt) v prvem planu. Upajmo, da jezero ni bilo preveč nemirno in da je slikanje preneslo. Tudi vetra izgleda, da ni bilo. Sonce je prav tako prijetno grelo, zato so ljudje slikali. Kruh je pač kruh, poleg tega pa je uspel motiv tudi nekaj vreden.
Televizija
SOBOTA — 22. avgusta
RTV Ljubljana 19.15 Objava dnevnega sporeda — □9.17 Kaj bo prihodnji teden na sporedu — 19.32 Nenavaden! konj Champion — RTV »Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Ljubljana 20.30 Cik-cak RTV Beograd 20.45 Ogledalo državljana Pokornega — RTV Ljubljana 2L45 Dick -Povvell vam predstavlja — ZZ35 Poročila
NEDELJA — 23. avgusta RTV Ljubljana 9.30 Deček iz cirkusa — RTV Beograd 10.00 Kmetijska oddaja — RTV Ljubljana 15.00 Prenos državnega prvenstva v tenisu iz Maribora — Intervizija 17.00 Tekmovanje v lahki atletiki iz Varšave — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik RTV Ljubljana 20.45 87. policijska postaja — 21.35 Mali komorni koncert — 22.05 Poročila
PONEDELJEK — 24. avg.
RTV Ljubljana 19.08 Objava   dnevnega   sporeda ■"■
19.10 TV obzornik — 19.30 S kamero po svetu — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — 2030 Tedenski športni pregled — RTV Zagreb 21.00 Dekliška leta — sovjetski film — 22.30 Včeraj, danes, jutri
TOREK, 25. avgusta
Ni sporeda!
SREDA — 26. avgusta
RTV Ljubljana 19.08 Objava   dnevnega   sporeda ' — XV obzornik — RTV
Beograd 19.30 Taškent — mesto izobilja — 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Propagandna oddaja — 20.45 Rezervirano za prenos — RTV Beograd 21.45 Reportaža — RTV Zagreb 22.15 Včeraj, danes, jutri
ČETRTEK — 27. avgusta
RTV Ljubljana 19.08 Objava dnevnega sporeda — 19.10 -TVTobzornik — 19.30 S kamero^po svetu .-- RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV Zagreb 20.30 Rezervira-
no za prenos danes, jutri
22.00 Včeraj,
PETEK — 28. avgusta
RTV Ljubljana 18.48 Objava dnevnega sporeda — 18.50 TV obzornik — Intervizija 19.05 Tekmovanje v rokometu med ekipama Romunije in Jugoslavije — RTV Beograd 20.00 TV dnevnik — RTV 'Zagreb 20.30 Prenos športnega dogodka — RTV Beograd 21.15 Propagandna oddaja — RTV Ljubljana 21.30 Pet v milijonu — češki fiim — 23.00 Poročila