PRILOGA
Obilje delovnih akcij
Ob 1. aprilu, dnevu brigadirjev — V Sloveniji bo letos prostovoljno delalo kar okrog 45.000 mladih
Na lokalnih delovnih akcijah v krajevnih skupnostih, šolah in delovnih organizacijah bo letos v Sloveniji sodelovalo okrog 40 tisoč-mladih. Zveznih in republiških mladinskih delovnih akcij pa se bo letos udeležilo okrog [ 5.300 mladih brigadiijev iz vse naše republike.
Poleg številnih lokalnih delovnih akcij bodo letos zvezne 'in republiške delovne akcije kot že nekaj let nazaj tudi v Suhi krajini, Beli krajini in na Kozjanskem, v Trebči vbreži-
NAPOTKI ZA HITER DELOVNI ZAGON
Več predsednikov in članov svetov potrošnikov je minuli teden na seminarju, ki ga je za te organe priredila OK SZDL v Brežicah, prvič slišalo, kakšno je njihovo delo in kako naj ga opravljajo. Res škoda, da to izobraževanje ni steklo na začetku mandata, saj bi ta čas lahko več svetov pokazalo bogatejše delovne sadove. Sicer, pa so razmere v večjih središčih že do sedaj prisilile svete k ukrepanju.
Tokrat so se na seminarju najprej seznanili z vlogo in pomenom svetov potrošnikov. Sledila je informacija predstavnika IS o preskrbi in blagovnih rezervah v občini ter vključevanju potrošnikov v skupnost za cene. Predstavnik medobčinske inšpekcije je udeležencem obrazložil pravice in dolžnosti kupcev in prodajalcev, predstavnik Posavja pa je spregovoril o povezavi trgovine z organiziranimi potrošniki.
NOVOMEŠČANI
NAJBOLJŠI
Na regijskem kvizu o kmetijstvu, kije bil konec preteklega tedna v Črnomlju in na
katerem seje pomerilo 8 ekip iz Dolenjske in Posavja, so bili najboljši mladi Novomeščani, -sledili so jim Črnomaljčani in Krčani. Novomeščani se bodo udeležili republiškega tekmovanja v Postojni.
ŠOLA SE BO IMENOVALA PO LUNAČKU
Šentruperška osnovna šola bo poslej nosila ime po znanem partizanskem zdravniku, članu AVNOJA in nosilcu spomenice 1941 dr. Pavlu Lunačku - Igorju. Slovesnost ob poimenovanju šole po dr. Lunačku, ki se je rodil 1900 v Šentrupertu v znani učiteljski družini, bo v soboto, 2. aprila, ob 12. uri v Šentrupertu. Prireditev je posvečena tudi 40-letnici nove Jugoslavije.
ški občini pa bo začel delovati mladinski delovni tabor kot nova oblika mladinskega prostovoljnega dela. Prav tako bo na zveznih in republiških mladinskih delovnih akcijah po vsej Jugoslaviji sodelovalo precejšnje število brigadirjev iz vseh dolenjskih in posavskih občin, čeprav imajo marsikje precej težav s pridobivanjem mladih za udeležbo na akcijah.
Mladinsko prostovoljno delo pa kljub mnogim težavam očitno le ne bo zamrlo, čeprav se še vedno lomijo kopja okrog vprašanja njegove , potrebnosti in učinkovitosti. To pa vendarle ne bi smelo biti sporno, saj je večini jasno, da bi ljudje v marsikaterem kraju mnogo kasneje in težje prišli do vodovoda, ceste, kanalizacije, elektrike itd., če jim ne bi pomagali pri tem brigadirji v šolah tovarištva, dela, samoupravjanja, kar vse naj bi bile in tudi so mladinske delovne akcije. 1. april, dan brigadirjev, je brez dvoma priložnost, da se vsi, ki so kakorkoli odgovorni za organizacijo delovnih akcij, temeljito zamislijo nad nalogami, ki jih čakajo in da se jih tudi lotijo.
SPOMIN IN OPOMIN — Zmaga v Jelenovem žlebu ni le spomin na dogodek pred 40 leti, ampak tudi opomin vsem, ki bi želeli stegovati roke po naši zemlji, je med drugim poudaril na proslavi v Loškem potoku osrednji govornik general Dušan Švara—Dule. (Foto: Primc)
0 boju pričevati, kot zasluži
Tako je poudaril na proslavi v Loškem potoku general Dušan Švara — Na svečanostih tudi Viktor Avbelj — Za častnega občana proglasili Alojza Kersniča
Osrednja proslava ob prazniku občine Ribnica, na kateri je govoril Dušan Švara-Dule, je bila zaradi slabega vremena v Loškem potoku, in ne na prizorišču boja in zmage partizanskih brigad pred 40 leti, v Jelenovem žlebu.
„0 našem boju naj še piše tako, kot začluži," je poudarilgeneral, ko je označil pomen narodnoosvobodilnega boja in dodal, naj bo partizanski boj opomin vsem, ki jih skomina, da bi morda spet stegnili roke po naši zemlji.
V Loškem potoku je bila tudi svečana seja občinske skupščine
r
s
I
s
N
I
S
I
S
*
s
I
I
s
I
s
I
s
k
Ribnica in vodstev družbeno-poli-tičnih organizacij, ki so seje razen predsednika predsedstva SRS Viktorja Avblja-Rudija in delegacija pobratene občine Arcevia iz Italije udeležili še predstavniki sosednjih občin, medobčinskih organov, odborov brigad, ki so se bojevale v Jelenovem žlebu, domicilnih enot,
Obtožena tudi direktorja
Javni tožilec vložil obtožnico zoper dvanajst oseb, vpletenih v afero brežiškega Slovina
I
\
\
\
\
Temeljni javni tožilec iz Novega mesta je te dni vložil obtožnico zoper dvanajst oseb, vpletenih v „vinsko afero“ brežiškega Slovina. Po zaslišanju kakih 400 prič, nekaj izvedencev in strokovnjakov seje pred sodniki znašel zajeten spis, na katerega bodo skušali odgovoriti še letos.
Med obtoženimi sta se znašla tudi bivši direktor brežiškega Slovina Edvard Verstovšek in sedanji direktor mariborskega Vinaga Franjo Jager, poleg njiju pa še Vladimir Kovačič, Karel Recelj, Anton Vogrinec, Nikola Tončič, Peter Kunovič, Milan Herakovič, Vlado Kunovič, Mijo Režek, Ivan Lipej in Viktor Lipej.
O podrobnostih poročamo na 9. strani.
A
narodni heroji, nosilci spomenice, predstavniki JLA, združenega dela, častni občani, delegacija KS „Ivan Omerza" 1 !vold pri Kranju itd.
PrKotrje najprej predstavil Lbški pu.ok nekdaj in danes, predvsem pa v NOB, predsednik skupščine sveta krajevne skupnosti Loški potok Jože Levstik. Predsednik občinske skupščine Stanko Rus pa je orisal zgodovino občine, največ pa seje zadržal na položaju v občini danes.
V imenu pobratene občine Arcevia i je prisotne pozdravil vodja
delegacije Arnaldo Giacini, ki je poudaril skupni boj jugoslovanskih in italijanskih partizanov proti naci-fašizmu, na katerem je osnovano pobratenje obeh občin in na katerem temelji mir doma in v svetu.
Zaradi slabega vremena je bil močno okrnjen pohod, enot, ki zaradi sneženja tudi niso krenile v Jelenov žieb, ampak v Loški potok, kjer so se udeležile osrednje proslave.
V kulturnem programu svečanosti so sodelovali pevski zbori Do-
• Ob prazniku občine Ribnica so podelili več občinskih priznanj in nagrad. Naziv častnega občana so podelili Alojzu Kersniču iz Ljubljane, plaketo „26. marec" pa Francu Ilcu, Ivanu Lavriču m Alojzu Zbašni-ku. Podeljenih je bilo še 10 priznanj občine Ribnica in pet Urbanovih nagrad.
lepja vas, Sv. Gregor, Vre, Sodražica, Donit in Loški potok, godba na pihala iz Ribnice, pevci in recitatorji osnovne šole Loški potok in harmonikarji glasbene šole Ribnica.
J. PRIMC
GRADAČANI GOSTUJEJO
Gradaška dramska skupina, ki deluje v okviru KUD Oton Župančič, je v tej sezoni pripravila Marinčevo komedijo „Poročil se bom s svojo ženo" in z njo gostovala tudi v Črnomlju, Metliki, Dragatušu, Semiču in na Suhorju, prejšnjo nedeljo pa so igrali v Butoraju, kjer jih je polna dvorana izredno lepo sprejela. S to igro bodo gostovali še na Radoviči in v Gribljah, jeseni pa se bodo zavzeti igralci lotili študija nove igre.
V preskrbi z mesom v Novem mestu že dalj časa škriplje. Lani so bili prebivalci dolenjske metropole prikrajšani za 20 odst. svinine, 30 odst. govedine, perutnine pa je bilo za desetino manj, kot je potrebno za normalno oskrbo. Kako bo s preskrbo z mesom v prihodnje, skuša odgovoriti 11 sogovornikov okrogle mize Dolenjskega lista.
V temeljito zasnovani anketi se je za prostovoljno služenje vojaškega roka odločilo kar 80 odst. vprašanih Jugoslovank. Letos bosta ta želja in nagnjenje prvič preizkušena v praksi, v drugi polovici leta bodo vpoklicane prve prostovoljne vojakinje. Za tri ali šest mesecev. Preizkusno obdobje bo trajalo do leta 1985, ko se bo začela široka razprava o morebitni obvezni ali pa samo prostovoljni vojaški obveznosti Jugoslovank.
„Odkar sem zašel med penzio-niste, imam več časa za premi-šljanje. Pa ne o tem, ali bi odnehal, o tem sploh ne, pač pa o tistem, česar nisem naredil.
Zavedam se, da nisem vsega ustvaril, kar sem nekoč načrtoval, in ta občutek me preganja," je povedal v velikem itervjuju za Prilogo Dolenjskega lista slovenski književnik Jože Dular.
DELEGACIJA POLISARUA NA DOLENJSKE1*' -	soboto
je bila gost občinske konference ZSMS Novo mesto tričlanska delegacija zahodnoafriškega osvobodilnega gibanja no:iKirio, ki jo je vodil Fadil Ali, politični predstavnik v Beogradu. Med obiskom si je delegacija ogledala del proizvodnje v Novoteksu, nato pa je bila še gost Krkinega mladinskega kluba. Na sliki: ob predvajanju filmov, ki prikazujejo osvobodilno gibanje, se je z mladimi razvil živahen pogovor. (Foto: J. Pavlin)
Propadu zapisani spomeniki?
YU ISSN 0416-2242
Št. 13(1755) Leto XXXIV NOVO MESTO četrtek, 31.m;uec 1983
Cena: 15 din
13. februarja 1975 je bil list odlikovan i redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
VEČINA PRIŠLA OB PRAVEM ČASU — Spremenjeni delovni čas in temu prilaj rojene spremembe voznih redov so v ponedeljek doživljali pravo praktično preskušnjo. Moramo priznati, da so se prevozniška podjetja potrudila, da bi bilo čim manj krivde na njihovi strani, zagotovo bi bilo manj vroče krvi, če bi v družbenih službah in združenem delu dosledneje upoštevali priporočila republiške skupščine. V Posavju so z dodatnimi avtobusi omilili prometno konico, v Kočevju in Ribnici pa že za naslednje dni obljubljajo pomoč z dodatnimi štirimi avtobusi, nekaj več zapletov in gneče pa je bilo na novomeškem območju, kjer je bilo največ zamud med šolarji — vozači. O merjenju časa in premiku umih kazalcev pišemo več še na 11. strani. (Foto: J. Pavlin)
Obnova in varstvo spomenikov NOB v Rogu ni samo stvar Dolenjske — Odbor podpisnikov dogovora ne more prevzeti nase vse odgovornosti
Osmo leto teče, odkar se je nad petdeset podpisnikov družbenega dogovora obvezalo, da bodo skrbeli za varstvo spomenikov in naravnih znamenitosti Roga. V tem času je bilo že veliko storjenega, a še zmeraj ne toliko, da odbor podpisnikov, ki se je 25. marca sestal v Črmošnjicah, ne bi med sklepi zapisal tudi tega, da ne more prevzeti nase vse odgovornosti, ako bo zlagoma propadlo spomeniško izročilo partizanskega Roga.
Za takšno zavarovanje pred morebitnimi očitki slovenske javnosti ima omenjeni odbor več tehtnih
razlogov. Najbolj boleče je, da se podpisniki dogovora obnašajo na moč neresno, zvečine ne uresničujejo nalog, ki so jih sprejeli. Če ne bi bilo gozdnih gospodarstev iz Novega mesta in Kočevja, novomeške tovarne zdravil, semiške Iskre, Litostroja in še nekaterih, potem bi zob časa še bolj oglodal Bazo 20, roške bolnišnice in druge spomenike eno-beja.
Glede na obnašanje podpisnikov se zdi, kakor da je varstvo roških spomenikov v glavnem skrb dolenjskih in kočevskih ljudi. A slednji kajpak niso tako bogati, da bi sami zmogli neprecenljivo zgodovinsko izročilo Roga ohraniti zanamcem. Zato je skrajni čas, da podpisniki od vsepovsod (odbor se bo trudil pri-
dobiti še nove podpisnike', zlasti j navezati tesnejše stike z združeni delom) priskočijo na pomoč, sici ne bo mogoče pravočasno opravi niti najnujnejših vzdrževalnih in ol novitvenih del, kaj šele posodobi cesto v Rog, napeljati elektriki vodo ipd.
(Nadaljevanje na 2. stran
m - j..
V drugi polovici tedna bo hladno in nestalno vreme z občasnimi padavinami.
ljubljansko pismo
Samokritično o lastnem delu
Sevnica: programska seja komunistov kot obračun opravljenega in neopravljenega dela
Še o nakupu živine „za olimpiado”
Na koncu kriv kmet?
Moje prejšnje ,.ljubljansko pismo" je sprožilo primer prepla-čevanja živine ,,za olimpijado", za katerega smo, dva predstavnika Zadružne zveze Slovenije in podpisani, zvedeli od inž. Pirca v KZ Ribnica. Dan kasneje so prihajale vesti o preplačevanju živine na Živinorejsko poslovno skupnost Slovenije iz Trebnjega in Stične, iz Podravja, Pomurja. O tem so bili hitro obveščeni pristojni v republiki. Nekaj dni po tem pa je po poročilih v Delu (Beograd 16. 3., Ljubljana 21.
3.) izpadlo tako, da jegrešni kozel za to neodgovorno početje - kmet.
To samo po sebi ne bi bilo tako hudo, če izjave o tem ne bi bile politično zgrešene in če ne bi bile daleč od resnice.
O zadevi je 16. marca razpravljal tudi svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi pri predsedstvu Republiške konference SZDL Slovenije in ugotovil, ,,da je položaj slovenske živinoreje, neglede na vse ukrepe, težak. Eden od razlogov je odvoz živine po različnih kanalih izven Slovenije. Ker cene same po sebi ne morejo razrešiti položaja živinoreje, ne smemo iskati rešitve v višjih cenah. Na drugi strani pa je vprašljivo, da v Sloveniji vztrajamo na (naj)nižjih cenah. Svet je mnenja, da je ob ekonomskih rešitvah treba zaostriti odnos do prekupčevalcev, a tudi do nespoštovanja pogodb."
Že pred tem smo novinarji na republiškem komiteju za kmetijstvo dobili zagotovilo, da so v teku dogovori s predstavniki drugih republik, da bi takšno stanje, kakršno je na trgu z živino, preprečili in končno na vsem jugoslovanskem tržišču uveljavili enotne odkupne cene.
Za redno delovanje enotnega tržišča je delovanje tržnih zakonitosti en - ne pa edini - pogoj. Ob današnjem pomanjkanju živine in mesa gotovo ni mogoče sprostiti tržišča (cen). Tem manj, ko smo se odločili za stabilizacijske ukrepe. Mislim pa, da je prav zaradi težnje po stabilizaciji možno obrzdati vsaj zmedo in spodkopavanje naporov po bolj organizirani reji, kar v imenu enotnega jugoslovanskega tržišča povzročajo prekupčevalci z neenotnimi in različno utemeljevanimi nastopi. Pri tem seveda nikakor ne mislim na kak zvezni odlok ali ukrep, vsekakor pa na stvaren dogovor med republikami.
Kakor pa smo lahko prebrali v prvonavedenem poročilu iz Beograda pod naslovom Neodgovorno početje kmetov ne vodi k večjemu izvozu", se je „dogo-vor" zasukal v smer, s kakršno se ni mogoče strinjati, kakor se ni mogoče strinjati z nekakšno kaznovalno politiko, kakršna preveva iz drugonavedenega poročila. Preprosto zato, ker trditve ne ustrezajo resnici.
Resnica je neizpodbitno takšna, da so bile v Sloveniji in v povprečju zadnjih 10 let vedno nižje odkupne cene za živino kot drugod, zato so bile vedno težave zaradi odvažanja živine drugam. Da smo kljub temu stalež živine zadrževali, gre nedvomno zasluga politiki regresiranja, pre-miranja ipd.
Kdo so bili in so prekupčevalci, je znano. Kdo je v družbi odgovoren za nered in škodo, ki zaradi tega nastaja, je jasno. Kako je potem mogoče zahtevati, da , je treba napraviti konec odgovornosti družbe pred neodgovornimi kmetovalci"? Čemu potem kaznovati kmeta, če dobi za tele ali govedo precej več kot doma s premijami vred, tako, da mu ne daš gnojil, zaščitnih sredstev, celo nafte? Mar zato, da bo potem več pridelal?
Mislim, da komiteji za kmetijstvo niso kazenski odredi, temveč gospodarsko-politični upravni organi, ki morajo svojo politiko potrjevati z dosežki v pra-
ksL	ŠTEFAN	KUHAR
Zvrstila se je vrsta dogodkov, ki po svoji resnosti zahteva korenito idejnopolitično akcijo: neuspel občinski samoprispevek in prekinitve dela v Lisci, Stillesu in krmeljski Metalni.
Predsednik občinske konference ZK Janez Valant je v oceni razmer zastavil stvari širše, kot tudi pritiče tej organizaciji. Posebno pozornost je posvetil liku komunista. Navsezadnje ima sevniška občina v minulem letu nekatere razveseljivejše gospodarske dosežke. Skupna izguba treh kolektivov je daleč najnižja v Posavju, v skupnem znesku ne presegajo zmogljivosti lastnih sredstev re7,eiv in razpoložljivih sanacijskih kreditov. Izvoz je presegal uvoz.
Komunisti iz posameznih okolij so kritično in samokritično obravnavali svoje delo in naloge. Predstavnika Jutranjke, med njima tudi članica CK ZKS Pavla Fon iz te tovarne, sta govorila o odgovornosti To
Propadu...
(Nadaljevanje s 1. strani)
Ako ne bo hitrih posegov, je vrsta spomenikov zapisana propadu, najhuje pa je to, da jih kasneje ne bo mogoče na novo postaviti v izvirni obliki, kajti za večino spomenikov še zmeraj ni izdelano topografsko gradivo (to nalogo bi moral opraviti ljubljanski Muzej ljudske revolucije, .kar pa je že narejenega, je delo novomeških geodetov). Posledica tega je tudi ta, da pri obnovi prihaja do potvorb.
V razpravi je sodeloval tudi Franc Šali, ki je med drugim poudaril, da gre Rogu vrhunski pomen v okviru slovenske narodne zgodovine, zato ob trenutnih denarnih zagatah, ki zavirajo hitrejšo obnovo in varstvo spomenikov, ne bi smeli omahovati. Zahtevno vprašanje načrta obnove in vodenja le-te pa ne more biti samo stvar širokega odbora podpisnikov dogovora, tako obsežni in pomembni akciji bi bilo najbrž kos le ožje delo, ki bi imelo v rokah politične in strokovne vajeti pri zbiranju denarja in strokovnega vodenja obnove. Ob Rogu se po. besedah F. Šalija kažejo vse šibke točke kulturne politike na Dolenjskem, ki še zlasti zapostavlja proučevanje novejše zgodovine, vključno NOB.
Tisti, ki družbenega dogovora niso podpisali zato, da bi nato stali križemrok, so pripravili vse za skorajšnjo obnovo Kidričeve barake; opravila bodo predvidoma stala 320 tisoč dinarjev.
D. RUSTJA
so zaostrili do te mere, da tisti, ki ravna neodgovorno, prepusti mesto boljšemu. Estera Savič-Bizjakovaje grajala kadrovsko politiko pri štipendiranju, kjer še vedno gradimo na ravni nekdanje poklicne šole.
Razveseljive so bile ugotovitve delegata iz Kopitarne. Ta najstarejša sevniSca tovarna kani letos lanski
Spremeniti je treba samo prakso
22 MILIJONOV DINARJEV ZA KMETIJSTVO
Hranilno-kreditna služba pri kmetijski zadrugi Trebnje bo letos podelila za 22 milijonov dinarjev kreditov. Okoli 14 milijonov dinarjev bodo kmetje porabili za gradnjo in obnovo hlevov, ostalo pa bodo porabili za nabavo strojev. Čeprav so obresti tudi za te kredite precej narasle, je med kmeti še zanimanje za kredite. Teh 22 milijonov dinarjev pa bodo razdelili med 186 kmetov.
Kritične besede .o lastnem delu na novomeški občinski partijski konferenci
„Kljub neugodnim podatkom o trenutnih ekonomskih razmerah v novomeški občini v srcih komunistov ne sme b(ti prostora za malodušje, skepticizem, niti ne za varljiv optimizem, ampak le za revolucionarna dejanja in aktivnost, ki bo delovnim ljudem vlivala zaupanje, občutek varnosti in perspektivo", je med drugim v sklepni besedi dejal Franc Šali, član predsedstva CK ZKS na novomeški programski ' konferenci, ki je bila 28. marca. Ob tej priložnosti so bile tudi nadomestne volitve treh članov.
V prvem delu konference so po delovnih poročilih razprav-ljalci obravnavali izvozne dosežke nasploh, sanacijski program IMV, izvozno problematiko Krke, sistem delitve osebnih dohodkov v Novolesu, težave v gradbeništvu s posebnim poudarkom na SGP Pionir, delo temeljnega sodišča in kadrovsko politiko, kateri prav zdaj velja osrednja pozornost v osnovnih organizacijah ZK, ko odgovarjajo na vprašalnik.
Drugi del razprav je vendarle posegel na širše področje dela komunistov, ki v vzgoji in izobraževanju, pa v zdravstvu niso uspeli izpeljati začrtanih integracijskih procesov. Govor je bil še o političnem in ekonomskem položaju mladih, ki terja na področju zaposlovanja dogovorjeno politiko, ter o kmetijstvu. O neuspešnosti pri delu osnovnih organizacij na terenu so govorili delegati iz Šentjerneja in Bršlina. Imajo namreč nekajkrat več „bi-vajočih" komunistov, kot jih je čutiti pri delu v krajevni skupnosti in društvih. Komisija za sklepe je k že predloženim izhodiščem za bodoče delo in v katerih je dan izrazit poudarek stabilizaciji, dodala še: v vseh osnovnih organizacijah je treba preveriti lani sprejete sklepe. Ponovno se je namreč potrdila ugotovitev, da so komunisti v osnovnih organizacijah in raznih forumih zelo sposobni oblikovati sklepe in dokumente, dostikrat pa se zatakne že pri prvem koraku, ko bi bilo treba od kritičnih analiz preiti k dejanjem.
R. BAČER ;
prevoz preseči za 292 odst.! Obetaven start imajo že v pravkar iztekajočem se tričetrtletju. Z vso resnostjo delajo tudi družbenopolitične organizacije v novi tovarni Inplet. V Lisco so že odposlali prvi tovornjak elastičnih pletenin. Delavci odgovorno delajo ob zagonu nove proizvodnje.
Na kratko naj predstavimo še zanimivo analizo delegatskega sistema, ki jo je navedel Lojze Vidic. Ali so delegati le glasovalni stroj? Kje smo po enem letu novega mandata, je le nekaj takih vprašanj. Zamislil se je ob oceni predsedstva OK SZDL pred referendumom, ki je na kraju propadeL Podčrtal je, kako bi moral iz- tpga potegniti vsak svoj del odgovornosti.
Pavla Vačovnikova je navedla, da je trenutna strokovna usposobljenost iskalcev zaposlitve že boljša od zaposlenih, čeprav brezposelnost še ni občutnejša. Pogrešala je obravnavo celotnega področja družbenih dejavnosti v poročilu.
Tudi gostje so opozarjali na razne stvari. Sekretarka medobčinskega sveta ZK za Posavje Božena Ostro-vršnik je govorila o gospodarski renesansi sevniške občine in o nujnosti še večjega idejnega usposabljanja. Izvršni sekretar predsedstva CK ZKS Emil Štern je izrekel opozorilo, da se kljub resnosti ne bi smeli pretirano ukvaijati z minulim neuspelim referendumom več, kot je treba. Ugodno je ocenil prakso programskih konferenc. Pohvalil je, da se lotevajo akcij z delovnimi skupinami po področjih. Na koncu je spomnil na še večje povezovanje, na kar jev občini pred časom opozarjal še predsednik Franc Popit in tudi predsednik inž. Andrej Marinc ob zadnjem obisku v Inpletu.
Žal je tudi tej konferenci po večurni razpravi skopnela sklepčnost (statutarna dvotretjinska večina), tako da ni bilo mogoče izpeljati niti nadomestnih volitev v komite in sprejeti programske osnove.
ALFRED ŽELEZNIK
ZA ADLEŠIČ ANKE DELO DOMA — Najlepše darilo ob krajevnem prazniku je Adlešičanom „podaril“ Tekstilov tozd Tonosa iz Ljubljane, kije ob tej priložnosti odpri v vasi svoj obrat, v katerem bodo izdelovali otroško konfekcijo. (Foto: M. Bezek)
Le polovičen napredek
V Adlešičih ob krajevnem prazniku stekla proizvodnja v obratu Tonose — Kaj bo z mostom?
Industrija si počasi utira pot tudi v nerazvite kraje črno majske občine. Zadnja pridobitev, ki pomeni korak k boljšemu življenju je obrat Tekstibvega tozda Tonose iz Ljubljane, ki so ga v soboto, 26. marca, odprli v Adlešičih ter s tem počastili tudi krajevni praznik, ki so ga letos že tridesetič praznovali v spomin na 22. marec 1945, ko je sovražnik zadnjič vdrl na belokranjsko ozemlje in požgal sedem vasi na sedanjem območju krajevne skupnosti Adlešičl Otvoritev obrata, v katerem je začelo delati 40 delavk, predvidevajo pa, da bodo v njem v nekaj prihodnjih letih zaposlili okrog 180 delavcev, je za kraj še toliko večjega pomena, ker je bila njegova usoda neznana leto dni, torej od takrat, ko je semiška Iskra gradila objekt, a za proizvodnjo v njem ni imela izdelanega proizvodnega programa. Odslej bodo v njem služile
kruh ženske roke, ki bodo v začetku izdelovale otroško konfekcijo, pozneje pa tudi trenirke.
Kljub pridobitvi, ki pomeni za Adlešiče in okoliške kraje velik napredek, pa domačini niso pozabili na težave. Tako so opozorili na podrti most pri Žuničih, ki ga je odnesla narasla Kolpa ter s tem prerezala vezi s sosednjo Hrvaško, prav tako pa tudi otežila obdelavo zemlje kmetom onkraj reke. Poudarili so, da bodo problem lahko rešili le s skupnim sodelovanjem črnomaljske in dugoreške občine ter pomočjo širše družbene skupnosti
Na slavnostni seji so si pobratene krajevne skupnosti in gasilska društva izmenjala več nagrad in priznanj. Predstavniki Karlo-vačkega tjednika in Radia Karto-vac, ki imajo na adleačkem območju domicil so domačin tamburašem podarili tamburico.
B. M.
Komunist se ima kje izkazati
programske seje OK ZKS v Brežicah, kjer so spregovorili o mnogih probiemih^n 2agatah — Kot gosta sodelovala Roman Ogrin in Emil Štern s CK ZKS
Programska seja občinske organizacije ZKS je 28. marca v Brežicah zelo jasno nakazala, da uresničevanja sklepov in usmeritev Zveze komunistov ni mogoče ocenjevati ločeno od uspešnosti delegatskega sistema in dejavnosti drugih družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, delovnih kolektivih in v občini.
Spodbudo za tak pristop je vsebo-	duje povezanost delavcev v tozdih,
valo že poročilo za čas od lanskega	DO in sozdih ter spodbujali učinko-
do letošnjega marca. V tem obdobju	vitejše dohodkovno povezovanje
se je gospodarstvo znašlo v hudih težavah, iz katerih sta večji izvoz in boljša produktivnost edini izhod. V brežiški občini je ZK veliko pozornost posvečala zlasti izgubarjem, kot so IMV, Dekorles in Terme Čatež, povsod drugod pa je spodbujala temeljitejšo obravnavo perbdič-nih in zaključnih računov. Nagrajevanja po delu ZK lani ni ocenjevala, zato je sprejela to kot nalogo v naslednjem obdobju. Doslej take analize niso napravili še nikjer. Pojavljajo se težnje po uravnilovki. Tudi v skupnih službah delavcev še vedno ne nagrajujejo po uspehu, ampak kar poprek. V usmeritvah ZK za naprej so zapisali, da bodo osnovne organizacije ZK i n drugi organi kritično ocenili, kako napre-
proizvodnji in družbenih dejavnostih.
Posebno pozornost bodo posvetili odpravljanju izgub in uveljavljanju dobrih sanacijskih programov. Med trajnimi nalogami je tudi krepitev delegatskega delovanja in delovanja sindikata, SZDL, mladinske organizacije ter Zveze borcev.
V razpravi smo slišali grajo slabega dela komunistov v aktivu neposrednih proizvajalcev, ki je bil le enkrat sklepčen. Od njega so pričakovali več, vsaj to, da bi zdramil osnovne organizacije za podporo delavskim kontrolam, ker se same na to niso spomnile. Kritika je bila uperjena tudi zoper nesklepčnost
skupščin SIS, saj se na primer delegati z Bizeljskega, Kapel in Dobove niso nikoli odzvali vabilu na sejo. Opozorili so na to, da delegati v nekaterih tozdih nimajo besede, da ne morejo na sejo, kadar bi hoteli. Drugod se delegacije sploh ne sestajajo. Potem pa na primer v zboru krajevnih skupnosti prihajajo na dan pretežno s komunalnimi problemi, ker delegacija za komunalno skupnost ne dela. Zadnji čas je, da napravimo konec nesklepčnosti v SIS, je menil Mirko Kambič, saj se zdaj tam odloča o milijonih, ki jih delavci ustvarjajo s svojim delom.
Roman Ogrin, član CK ZKS, je enako kot drugi razpravljalci pohvalil jedrnato in konkretno poročilo in opozoril na potrebo po ponovni uveljavitvi kritike in samokritike v vrstah ZK. Glede idejnopolitičnega izobraževanja v osnovnih organizacijah pa je menil, da morajo člani gradivo prej preštudirati, na sestankih pa razpravljati o njem, ne pa poslušati samo predavanja.
JOŽICA TEPPEY
S skupnimi močmi do rešitev
Kdor zavrača vsako dobronamerno Kritiko, ni primeren za odgovorni položaj — Na seji občinske konference ZK v Kočevju je prišlo tudi do ostrih besed
Trebnje: bo turizem shodil?
Priprave na ustanovitev občinske turistične zveze
,JCo se spopadete z zadevami, ki so kritične, ne smete biti preveč osebno občutljivi, ker to ne vodi do pametnih rešitev in zadovoljivih rezultatov. Kritiko morate vzeti kot prizadevanje, da bi s skupnimi močmi našli boljše rešitve,” je poudaril v imenu CK ZKS na seji občinske konference ZK Kočevje, ki je bila minulo soboto, Martin Mlinar, predsednik zbora združenega dela skupščine SRS.
V uvodnih razpravah sta namreč predsednik občinske konference ZK Rudi Gruden in sekrEtar predsedstva občinske konference ZK Peter Sobar zek) kritično osvetlila razmere v občini, delovnih organizacijah, krajevnih skupnostih in organizacijah ZK. Delegati iz Lika in Zidarja so na izrečeno kritiko o teh dveh ozdih odgovorili razmeroma ostro, češ da gre za neupravičen napad, izkrivljanje resnice, za diktirane sklepe, za akcijo občinskih družbenopolitičnih
organizacij proti nekaterim „našim subjektom" itd.
Na to kritiko so odgovorili predstavniki občinskih družbenopolitičnih organizacij in izvršnega sveta pa tudi Martin Mlinar, ki je poudaril da z medsebojnim napadanjem, obdolževanjem, opravičili in nesprejemljivostjo kritike ne bodo našli rešitve. Če bi s takimi medsebojnimi obtožbami nadaljevalk se lahko zgodi le, da bodo delovne organizacije (kjer se to dogaja) zašle v še težji položaj in četo propadle, delavci pa si bodo morali iskati kruh drugod. Razpravo o perečih zadevah je treba nadaljevati, vendar tvorno. Če to ni možno, bo moral nekdo popustiti oz. odstopiti Pri razreševanju zadev je treba biti uporen. Če jih ne bi uspeli razrešiti zdaj, jih bo cez leto ali dve še težje. Cilj takih razprav pa je doseči idejnopolitično enotnost v ZK, saj bo potem ta organizacija sposobna tudi za akcijo.
Nadalje je tovariš Mlinar poudaril, da je konferenca in da so ludi posamezne komisije (konferenca je namreč v večjem delu zasedala v
treh ločenih komisijah, o njihovem delu pa bomo poročali še kasneje) zelo kritično obravnavale poto&tj, delo in težave. To je prav, saj je bila zveza komunistov v vsej svoji Zgodovini pri obravnavanju zadev zelo kritična. Kljub temu pa ne bi smeli pozabiti tudi na vse dobro, kar smo v dosedanjem razvoju dosegli, in tega tudi ni malo.
J. PRIMC
CESTARJI POD NOVO STREHO
V soboto je bila „sedmina“, kot so pri sevniški cestni službi imenovali zadnje tovariško srečanje. Cestne službe pri sevniški krajevni skupnosti namreč po 1. aprilu ne bo več, saj bo organizirana nadalje pri Cestnem podjetju. Slednja nima lahke naloge. Sevničani so se minuto zimo . trudili kot le kaj. Zatrjujejo, da so imeli vedno splužene vse ceste, da so lahko nemoteno vozili številni delavski in šolski avtobusi.
Turistično društvo Trebnje se lahko pohvali da je lani izpeljalo vrsto akcij, čeprav razmere za delo niti niso bile tako dobre. Vodstvo društva seje zamenjalo, manjkalo pa je tudi denarja, da bi uresničili vse naloge, ki so si jih zastavili Toda volje do dela ne manjka, in kar ni bito narejeno lani, bo bržkone letos. Vse pohvale pa je vredno tudi to, da 'v trebanjski občini predvidevajo ustanovitev občinske turistične zveze, ki naj bi še več pripomogla k razvoju turizma v občini
Ko so na seji upravnega odbora razpravljali o lanskih nalogah, so med drugim lahko slišali, da je Turistično društvo organiziralo izlet v Volčji potok in po Gorenjski, ocenjevanje vrtov in balkonov, septembra pa je bila veselica, katere denarni izkupiček bo šel za deto društva. Žal jim lani ni uspelo postaviti turističnega urada, kiosk ki je bil narejen za te namene, pa so letos prodali Toda s tem ni rečeno, da se uradu odpovedujejo. Prostore zanj so dobili na avtobusni postaji v Trebnjem, ki bodo bržkone do začetka turistične sezone nared za poslovanje.
Ker so bile doslej izredne naravne možnosti za razvoj turizma v občini še premalo izkoriščene, v Trebnjem hkrati z razmišljanji o ustanovitvi turistične zveze načrtujejo tudi izdajo biltena, v katerem naj bi bile predstavljene naravne, kulturne in Zgodovinske znamenitosti Toda brez večje urejenosti občinskega središča in drugih krajev tudi ne bo šlo. Zato so na seji upravnega odbora sklenili da pismeno opozorijo komunalno podjetje, nq bolje čisti ulice in ceste.
J. S.
BELOKRANJSKI TEKSTILCI
V srednjo šolo tekstilne usmeritve v Metliki prihajajo prijave kot po tekočem traku, in to iz celotne Dolenjske; letos pa, zanimivo, veliko več tudi z metliške osemletke, ki se je do sedaj te šole otepala z vsemi štirimi. K odločitvi učencev so največ prispevali starši, ki so v preteklosti odsvetovali svojim otrokom tekstilne poklice.
(05 41
Mz&r/IKO
M/
\X7bfo/OLNOm
PRVI DOMAČI AVTOMOBILSKI RAČUNALNIK
Iskra Avtoelektrika je prva v Jugoslaviji in med prvimi v Evropi razvila avtomobilski računalnik, zasnovan na mikro-računalniškem vezju, ki omogoča kontrolo porabe goriva, registrira pa tudi hitrost vožnje, točen čas, čas potovanja, prevoženo razdaljo, povprečno potovalno hitrost ter povprečno in skupno porabo goriva. S pritiskom na ustrezen gumb se podatki pokažejo na ekranu s tekočimi kristali. Z zvočnim signa- • lom opozori računalnik na prekoračitev nastavljene oziroma želene maksimalne porabe goriva in hitrosti vožnje, ravno tako pa tudi na prižgane luči ob zapuščanju vozila.
Beltu odpovedujejo naročila
V Črnomlju občutijo težave avtomobilske industrije — Se proste zmogljivosti
O •	»	V'	V
Sejmišča
NOVO MESTO: V ponedeljek je bila ponudba pujskov velika, kupcev pa sorazmerno malo. Naprodaj je bilo 431 prašičev, prodanih pa vsega skupaj 198. Od 8 do 10 tednov stari pujski so veljali 5.000 do 5.500 din, od 10 do 12 tednov stari pa 5.500 do 6.300 din.
BREŽICE: Na sobotnem sejmu je bik) naprodaj 459 pujskov in 10 nad tri mesece starih prašičev. Prodali so jih 394; pujskom se je sukala cena okoli 200 din, starejšim prašičem pa okoli 130 din za kilogram žive teže.
Tako, kot so preteklo leto zaključili z dobrimi gospodarskimi rezultati, so v črnomaljskem Beltu tudi za letošnje leto pričakovali glede na naročila kupcev uspešno poslovanje. Toda zaradi padca proizvodnje v svetovni in domači avtomobilski industriji prihaja v Beltu malone vsak dan do četrtletnih preklicev naročil njihovih največjih kupcev.
Poleg tega seje ponovila stiska z repromaterialom, ki že tretje leto zapored v prvih treh mesecih tare tovarno. Težave so imeli predvsem s furansko smolo, zaradi pomanjkanja koksa pa so dva dni v začetku februarja celo ustavili proizvodnjo. Sedaj delajo s koksom slabše kvalitete, nedavno pa so iz združenja jugoslovanskih livaijev sporočili, daje naša država kupila v ZRN 35.000 ton premoga za koksiranje. S tem bo preskrba s koksom za tri mesece rešena.
Bolj kot težave s preskrbo repromateriala pa je v Beltu pereč problem zapolnitve proizvodnih zmogljivosti zaradi številnih odpovedi. Tako je samo NDR, ki je glavni uvoznik Bel-tovih izdelkov (lani sojih izvozili na vzhodnonemško tržišče za 9 milijonov dolaijev), odpo-
Kmetijski
Pravilno posadi krompir
Krompir sadimo v zemljo, ki smo jo pognojili s hlevskim gnojem že v jeseni. Trošenje preperelega hlevskega gnoja je spomladi primarno le na plitvih prodnatih tleh, ki niso toliko občutljiva za gaženje. Tudi vsa gnojila dodamo pred sajenjem ali °t> njem. Sadimo zdrav semenski krompir in cele gomolje. Nakaljene gomolje sadimo s polavtomatskimi sadici ali ročno, z avtomatskimi pa le vzgujene gomoglje, ker pri nakaljenem krompiiju preveč poškodujejo razvite kalčke.
Sadimo, ko je zemlja ogreta na 6 - 8°C, to je pri nas običajno že v 1. dekadi aprila. V naših razmerah moramo v glavnih območjih pridelovanja krompiija končati s saditvijo pred prvim majem, le v tem primeru namreč dosežemo pri fiziološki zrelosti izbranih sort velike pridelke.
Sadimo v primerno vlažno zemljo. V prevlažno zemljo, v kateri se delajo svaljki za sadilnimi glavami, ne sadimo, ker je gaženje zemlje preveliko in pokvarimo strukturo. V slabo strukturni zemlji pa krompir počasi in neenakomerno kali. Sadimo 5—10 cm globoko, odvisno od vlažnosti zemlje ob saditvi in po njej ter od nevarnosti za pozebo prezgodaj vzniklih rastlin.
Zaradi strojne obdelave in izkopa krompiija priporočamo medvrstno razdaljo 70 — 7 cm, in sicer 4 gomolje debeline 35—50 mm na 1 m2, kar pomeni, da sadimo na razdaljo 36 — 33 cm v vrsti. Če sadimo krompir z nepoznano semensko vrednostjo, sadimo gosteje. Prav tako sadimo gosteje drobne in rezane gomolje, debelješe gomolje sadimo lahko redkeje.
Na gostoto saditve pa vpliva tudi sorta in namen pridelovanja. Za pridelovanje semenskega krompiija sadimo 5 gomoljev normalne debeline na m2, kar želimo gostejši sklop in več drobnih gomoljev v pridelku. Razdalja saditve v vrsti je tako od 29 — 26 cm. Nikoli ne režemo gomoljev, tudi če so debeli.^lanj bujne rane sorte sadimo nekoliko gosteje, vendar ni potrebno manjšati medvrstne razdalje, temveč povečamo gostoto saditve v vrsti.
Kmetijski inštitut Slovenije
S
S
s
s
N
S
S
H
!
%
vedala med drugim celotno cilindrično glavo. Vzrok za preklice naročil pa ni le v manjši avtomobilski proizvodnji, temveč tudi v tem, da avtomobilska industrija odpira lastne livarne.
V Beltu sicer poizkušajo zapolniti proste zmogljivosti z novimi odlikti, a je v livarstvu to tem bolj težko, ker od sklenitve pogodbe do realizacije preteče najmanj štiri mesece, lahko pa tudi leto in pol. Zato iščejo najprej rešitve v preusmeritvi na nova tržišča. Letos so že dobili nekaj ponudb iz Madžarske in Italije, kamor doslej niso izvažali, a tudi nekaj novih domačih, kupcev. Vendar je to v primerjavi z odpovedmi malo, tako da pričakujejo, da bodo ob polletju poslovali slabše, kot so načrtovali.
M.BEZEK
Več domače hrane
V metliški občini s pšenico posejali več površin, kot znaša njihova obveza — Več koruze, krompirja, ______________ krme	___________
V metliški občini so lani sprejeli obvezo, da bodo na 142 hektarjih njiv posejali pšenico za odkup, in so to obvezo ne samo izpolnili, marveč celo presegli, saj znašajo pogodbene površine 154 hektarjev, kar je skoraj 8,5 odst. več od sprejete obveze. Računajo, da je v občini vseh površin, posejanih s pšenioo, nekaj več kot 500 hektarjev.
Pred spomladansko setvijo pa so si pri glavnih poljščinah zadah še tele naloge. Koruzo za zrnje naj bi v občini posejali na 605 hektarjih, in to razen petih hektarov vse v zasebnem sektorju oziroma v kooperacijski proizvodnji. Program inten-zificirane proizvodnje naj bi zajemal
155 ha' površin, posejanih s koruzo; in na teh površinah računajo, da bo pridelek znašal 60 stotov na hektar, v družbenem sektoiju pa še 5 stotov več.
Krompir naj bi posadili na 350 ha, in to vse v zasebni oz. kooperacijski proizvodnji, intenzivno pa naj bi obdelovali 0 ha. Pri krompirju si v občini prizadevajo za povečevanje hektarskih pridelkov, še posebej na površinah, ki bodo vključene v družbeno otganizirano proizvodnjo, pridelek pa naj bi-znašal 150 do 200 stotov na hektar.
Tudi letos bodo skušali povečati površinč, namenjene za proizvodnjo silažne koruze, in sicer na 40 ha, od tega 15 ha v družbeni lasti. Za proizvodni cilj pri silažni koruzi so si zadali vsaj 400 stotov na hektar.
V zvezi z akcijo za čim večjo pridelavo domače krme si prizadevajo, da bi bistveno povečali izrabo vsega travinja. Tako naj bi na okoli tretjini vseh travnatih površin, v glavnem travnikov v občini, se pravi na 300 ha, intenzivno pridelovali krmo. Vsa strnišča v zasebnem in družbenem sektorju pa naj bi izkoristili za pridelovanje krmnih dosevkov.
A.B.
Novi sadovnjaki
V brežiški občini vsako leto do 15 ha novih nasadov
V brežiški občini so sadjarske skupnosti zelo delavne. Za zdaj se organizirajo vanje večinoma sadjarji na štajerski strani.
V njih se združuje okoli 140 kooperantov, ki imajo skupaj nekaj nad 70 hektarov sodobnih plantažnih nasadov. Največ je jablan (41 hektarov) Hrušk in ribeza je po' 20 hektarov. Na IPišečkemi so kooperanti spet začeli gojiti marelice, zdaj jih imajo 3 hektare. Z breskvami je . trenutno zasajenih 2 hektara površin, 2 hektara pa z višnjami.
Letos povečujejo nasade za 10 hektarov, v prihodnjih letih pa načrtujejo vsako leto 10 do 15 hektarov novih sadjarskih površin. Za prodajo kakovostnega sadja niso v brežiški občini nikoli v zadregi. Pridelek je izredno lep, zato sproti poide. Za takšen uspeh se imajo sadjarji zahvaliti dobri pospeševalni službi, ugodnim podobnim razmeram in prizadevnosti sadjarjev.
EN HRIBČEK BOM KUPIL~
Ureja Tit Doberšek
Zakaj redno gnojenje vinogradov
Še vedno je med vinogradniki več takih, ki sprašujejo, ali je vinograde res treba vsako leto gnojiti? Vsem tem povem, da če moramo vsako leto gnojiti koruzi, krompirju itd., moramo vsako leto tudi vinograde.
Razlogi za redno gnojenje vinogradov
so zlasti v naslednjih dejstvih:
1. S trgatvijo vsako leto jemljemo z odnosom grozdja (tropine, vino) iz vinograda tudi obilico hranilnih snovi. Z grozdjem odnesemo od razpoložljivih hranil iz vinograda vsako leto povprečno 23 h dušika, 30 % fosforja in 34 % kalija. To jemanje hranilnih snovi iz vinograda je dostikrat večje kot pri poljščinah. Lansko letino grozdja štejemo med bogato, celo zelo bogato, pomeni, da smo lansko jesen z obilico grozdja odnesli iz vinograda tudi obilico hranilnih snovi. Te hranilne snovi moramo v obliki gnojenja zemlji vrniti.
2. Z rezjo trte vsako pomlad z rožjem (rezina) odnašamo prav tako velike količine hranilnih snovi iz vinogradaa. Z rožjem odnesemo iz vinograda od razpoložljivih hranil, kot so pokazale raziskave, vsako leto 17 % dušika, 20 % fosforja in 26 % kalija. To zgubo hranil moramo zemlji vrniti v obliki rednega gnojenja.
3. Vi nska trta ustvarja veliko listno površino, ki nam z asimilacijo v času vegetacije ustvarja pridelke in omogoča rast mladik. Po odpadu listja v jeseni ostane le malo listja v vinogradu, večinoma se porazgubi in na gnojenje le malo učinkuje. Od razpoložljivih hranil porabi trta za rast listja poprečno 60 % dušika, 50 '/• fosforja in 40 7f kalija, pomeni, da približno toliko kot za razvoj mladik in grozdja. Ker ostane teh hranil le malo v vinogradu, jih moramo zemlji vsako leto z rednim gnojenjem vračati.
4. V Sloveniji, zlasti pa na Dolenjskem in v Beli krajini, gojimo trto na najslabši, kraški zemlji, ki je revna hranilnih snovi. Če hočemo v tej zemlji doseči zadovoljive pridelke, s katerimi bomo poplačali svoje delo in velike stroške vlaganja, jo moramo redno gnojiti, saj je po naravi tako skopo založena s hranilnimi snovmi, da nam brez gnojenja nc more ničesar dati. Čeprav jc gnojenje drago, je še vedno najcenejša investicija, ki se bogato obreštuje.
5. Ker .jc na Dolenjskem, v Beli krajini, pa tudi v Posavju in na Bizeljskem še veliko vinogradov z vrstami, speljanimi v smeri strmine, je zemlja močno podvržena izpiranju. Izpiranju so zlasti izpostavljene lahko topljive hranilne snovi. Od razpoložljivih hranil, ki jih damo v takih legah vinograški zcm|ji in takem (zastarelem) vinograškem obdelovanju, se izpere povprečno 17 % vsega dušika in 17 % vsega fosforja ter 40 % kalija. Od izpranih hranil trta ne dobi ničesar, zato je treba izpiranje hranil nadoknaditi z večjimi obroki hranilnih snovi.
6. Kot v živalstvu, za katero vemo, da sprejeto hrano le delno izkorišča, velja tudi za rastlinstvo, da hranila le delno izkoristi. Strokovnjaki-so s poskusi dokazali, da rastline od razpoložljivih hranil izkoristijo v povprečju le okrog 65 % dušika, 25 % fosforja in 65 % kalija. Zaradi značilnosti razvoja korenin trte, lege vinograda in sestava zemlje, je izkoriščanje hranilnih snovi pri trti še slabše kot pri drugih kmetijskih rastlinah. Zato moramo dodati rednim obrokom hranil do 17 7? več duši ka, 56 % več fosforja ih 17 % več kalija.
Povprečni odmerki hranil za vinograde
Odmerke hranilnih snovi navajamo v novejšem času v kilogramih čistih hranil navadno za površinol ha. To jc nujno zaradi tega, ker pri gnojenju uporabljamo več vrst naravnih in več vrst umetnih gnojil, prt katerih je odstotek hranilnih snovi različen in se iz leta v leto menjuje. Zato je treba količino gnojil sproti izračunati na podlagi okvirnih normativov potrenih hranil za posamezno kmetijsko rastlino in na podlagi odstotka hranil, ki jih razpoložljivo hranilo ima.
Za pridelek 8Q00 iitrov vina na 1 ha rabimo v severnovzhod-nem in jugovzhodnem vinorodnem območju Slovenije letno okrog 150 kg čistega dušika,
150 kg čistega fosforja in 300 kg čistega kalija na hektar. Razmerje med N, p. ^ jc torej 1:1:2. Za zahodno vinorodno območje Slovenije, kjer jc več sonca, je lahko dušika okrog 20 % manj. Pri povečanju pridelka nad 8000 litrov vina na 1 ha je treba za vsakih 1000 litrov več pridelka dodati okrog 17 kg več čistega dušika, okrog 4 kg več čistega fosforja in okrog 18 kg več čistega kalija. Navedeni odmerki so okvirni. V posameznih primerih zlasti pri dušiku, porabimo več, pri kaliju navadno manj.
TIT DOBERŠEK
ŠKROPIVA BODO — Tako rekoč iz prve roke so bili na nedeljskem predavanju sevniški vinogradniki seznanjeni, katera škropiva bodo. Inž. Mami-lovič, predstavnik Ine, je opozoril na najnujnejše, da se bodo vinogradniki lahko zaščitili pred &odljivci tudi v težjih gospodarskih časih. (Foto: A. Železnik)
ŠTIRIDESETLETNICA JEREBOVE SMRTI — Minuli četrtek je bila v novomeškem Domu JLA slovesnost v spomin na heroja Dušana Jereba, kije pred 40 leti padel v Velikem Lipovcu. Spomin na jgegovo revolucionarnojjot je obudil Bogdan Osolnik, kulturni program pa so pripravili dekliški zbor Doma učencev Majde Sile, mešani mladinski pevski zbor Glasbene šole Marjana Kozine ter revijski orkester (na sliki), ki poleg recitatorjev edini še deluje v okviru KUD „Dušan Jereb“. Zadnja leta društvo, ki ima na Dolenjskem najdaljšo tradicijo, komajda obstaja, zato bi ob tej obletnici veljalo razmisliti tudi o tem, kako bi ga ponovno oživeli. (Foto: J. Pavlin)
VEČ KOT POL STOLETJA ŽE POJE - Rudolf Rudan (na desni) je iz rok predsednika krške občinske Zveze kulturnih organizacij Vladimirja Vogrinca prejel zlato Gallusovo značko za 53 let prepevanja. Na petkovem večeru zborovske pesmi v Krškem so skupaj podelili 23 značk. (Foto: P. Perc)
Za svobodo prispevali na svoj način
Pred 40 leti je biia ustanovljena enota za oskrbovanje s hrano, sanitetnim materialom ter za gradnjo tajnih bolnišnic,
ki se je kasneje preimenovala v „Ekonomat SCVPB"
Te dni mineva štirideset let, kar je bila po nalogu Glavnega štabfl NOV in PO Slovenije ustanovljena vojaška enota za oskrbovanje s hrano, sanitetnim materialom in za gradnjo tajnih bolniških postojank na območju Kočevskega Roga. Ta enota se je kasneje preimenovala v „Ekonomat SCVPB“ (Slovenske centralne vojno partizanske bolnišnice).
Do ustanovitve te posebne voja-3ce enote v vasi Poljane je prišlo leta 1943 ob vse večjem številu ranjencev iz slovenskih brigad: Tomšičeve, Gmkaijeve, Gubčeve in Šercerjeve, ki so tedaj opravljale več borbenih akcij, veliko ranjencev pa je na dolenjsko območje prihajalo tudi iz hrvaškega Žumberka, kjer so bile le manjše bolnišnične postojanke. Ker so se v več akcijah slovenske in hrvaške partizanske enote družbo bojevale zoper vse hujši pritisk ustašev, Nemcev in domobrancev, so tudi ranjenci prihajali na naš teren.
Vse to je vplivalo na odločitev štaba, da se čimprej organizira več skritih bolnišnic, ki bi bile sposobne sprejeti v oskrbo večje število ranjencev in jim zagotoviti tudi primerno strokovno zdravniško pomoč in nego. Medicinskega kadra takrat že ni več primanjkovalo. Na Rogu je bilo več zdravnikov, med njimi priznanih specialistov, ki so bili sposobni opravljati tudi najzahtevnejše operacije. Povedati pa je treba, da so še pred nastankom SCVPB nekatere partizanske enote same ustanavljale bolniške postojanke, niso pa bile kos vse večjim potrebam in kvalitetni oskrbi ranjencev.
V kočevarski vasi Poljane ustanovljena posebna enota SCVPB je nastala na pobudo dr. Pavla Lunač-ka-Igorja, legendarnega partizanskega zdravnika. Novonastala enota je imela dva dela: eden je skrbel za otganizacijo tajnih postojank - bolnišnic, ki so bile razmeščene po vsem Rogu, vendar osebje ene postojanke ni vedelo za drugo, razen redkih zdravnikov. Drugi del enote pa je bil ekonomat, kije začel delati že januaija 1943. Njegova naloga je
bila oskrbovati bolnišnice s hrano, obleko, obutvijo in sanitetnim materialom. Ekonomat pa je samoiniciativno razvil svojo dejavnost zelo na široko na osvobojenem in okupiranem ozemlju. Tesno je sodeloval z operativnimi enotami, katerih komandanti so se zavzemali za dobro oskrbo ranjencev. Tudi Glavni štab je imel za potrebe bolnišnic polno razumevanje, tako so prejemali tudi vagonske pošiljke sanitetnega in dru-
POBUDNIK IN ORGANIZATOR — Dr. Pavel Lunaček-Igor, organizator tajnih bolnišnic na Rogu v bolnišnici Lesen kamen avgusta 1943. (Foto: dr. Janez Milčinski)
gega materiala direktno iz Ij ubljane preko Novega mesta. Tudi denarno pomoč je ekonomat dobival od Glavnega štaba in nemalokrat se je zgodilo, da so prispevali tudi komandanti brigad.
Sanitetni ekonomat pa je bila hkrati vojaška oborožena enota, ki je morala sama skrbeti za svojo varnost. Po nalogu Glavnega štaba je organizirala močno zaščito in tudi obveščevalno službo, saj je bik) tedaj zelo pomembno, da so bili v postojankah pravočasno obveščeni o namerah in premikih sovražnika, da bi zavarovali skladišča in bolnišnice. Ekonomat pa je imel poleg tega še kontraobveščevalno službo med sodelavci na terenu, ki je ob-
veščala o političnem vzdušju med prebivalstvom in pomagala odkrivati sovražnikove sodelavce in vohune.
Marca 1943 se je ekonomat iz Poljan preselil v Stare žage, kjer je organiziral po kapitulaciji Italije še čevljarsko delavnico, krojaško delavnico, pekarijo in mesarijo. Na ekonomat pa je prihajala pogosto tudi pošta za Glavni štab, Izvršni odbor OF in CK Slovenije. Tudi kurirji so se javljali na ekonomatu, prihajali so zdravniki iz Ljubljane in od drugod. Med gosti je na poti iz Hrvaške v Sk)venijo zašel v ekonomat tudi zavezniški major Jones s svojim spremstvom.
Znano je, da je Kočevski Rog kraški teren in skoro brez vode, kije v bolnišnicah ni bilo dovolj, zato je bila pri ekonomatu organizirana pralnica za vse bolnišnice. Tu so dekleta in žene prale vse rabljene povoje, osebno perilo ranjencev in osebja, posteljno perilo in ostalo. Zaradi pridnosti in natančnosti teh tovarišic se pri nas ni pojavil ne pegavec ne tifus. Socialni sestav članov ckonomata pa je bil zelo pester. V njem so bili tovariši z akademsko izobrazbo, delavci, kmečki fantje, obrtniki, pri delu in požrtvovalnosti pa so bili vsi domala enakovredni. Pretežno pa so bili člani ekonomata iz bližnje okolice,
kar je bilo zaradi poznavanja terena zelo pomembno. Sicer pa je ekonomat vodil Ivan Mavrovič, znan pod imenom Ivanov, politični komisar pa je bil Florijan Pelko -Cveto.
Prav zato, ker so bili člani ekonomata preizkušeni stari borci, ki so se že izkazali v borbah in so bili tudi sicer vsestransko preverjeni, ves čas ne v ekonomatu ne v bolnišnicah ni nikdar prišlo do izdajstva. Po kapitulaciji Italije se je ekonomat preselil na Sredgoro in dobil novo ime: Glavni sanitetni ekonomat pri Glavnem štabu NOV in PO Slovenije. Z odhodom vodilnih tovarišev iz ekonomata na druge dolžnosti je bil ekonomat tudi kadrovsko reorganiziran. Novi sanitetni ekonomati so nastajali po vsej Sloveniji pod okriljem SHVPB (Slovensko-hrvatske vojno partizanske bolnišnice). Bili so v Žumberku, v Ribnici, v gotcn-ških gozdovih, na Štajerskem. Žal je veliko članov ekonomata padlo, preživeli pa se jih često spominjajo. Z vso hvaležnostjo se jih spominjajo tudi mnogi borci in borke, katerim so v najtežjih časih reševali življenja z danes neverjetno požrtvovalnostjo.
Po pripovedi Ivana Mavroviča
in Florijana Pelka priredila
RIA BACER
V PARTIZANSKI BOLNIŠNICI — Partizanski zdravnik dr. Lojze Štrancar povezuje ranjence v bolnišnici Lesen kamen 2. septembra 1943. (Foto: dr. Janez Milčinski)
Slak je bil med vodilnimi organizatorji delavsko-kmečkega gibanja na Dolenjskem in član Kmečke komisije pri CK ZKS. Zaradi svojega delovanja je 1937 spet prišel v zapor in avgusta 1940 je bil ponovno obsojen na 10 mesecev zapora. Posebno ga je bremenil rokopisni članek, ki so ga našli pri njem -Propagandist. Ta govori, kako je Slak pojmoval lik človeka komunista, ki se je posvetil delu med množicami (original jc v arhivu CK).
Ob izbruhu vojne in kapitulaciji Jugoslavije je partija Slaka opozorila, naj se umakne, ker je bil tako zelo kompromitiran. Zadrževal sc je najprej pri sorodnikih na Vrheh, potem pa je prišel na Frato, kjer se je še pred 20. junijem 1941, napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo, zbrala skupina komunistov ilegalcev. S Frate je obiskoval okoliške kraje in organiziral Osvobodilno fronto. Že na dan nemškega napada na Sovjetsko zvezo so se po sklepu Okrožnega komiteja KPS Novo mesto začele sabotažne akcije'proti okupatorjem. Kmalu je bila formirana oborožena skupina, ki jo je vodil Slak in ki je začela tudi vojaške akcije, zlasti pa je med prebivalstvom širila Osvobodilno fronto. Ko je bila ustanovljena novomeška partizanska četa, ki se je za tem udeležila napada na Bučko, je postal Jože Slak njen komisar (komandir Niko Šilih). Kljub razmeroma slabemu zdravju, zlasti ga je ovirala kratkovidnost, je zdržal vse napore partizanskih premikov in akcij v težki zimi 1941 - 1942. Spomladi, kose je začel nov polet partizanstva, je kot prekaljen komunist prevzel vodstvo partijske organizacije prvega bataljona Dolenjskega odreda in postal namestnik komisarja. Kasneje jc skupaj s Srečkom Prežljem iz Novega mesta začel organizirati partizan-
ske orožarske delavnice, najprej na Podstenicah, na Rogu, potem pa v bližini Crmošnjic kot komisar Centralne delavnice glavnega poveljstva. V delavnici so popravljali puške, iz neeksplodiranih letalskih bomb izdelovali mine za rušenje proge, popravljali čevlje in drugo za partizansko vojsko.
V težkih razmerah po strašni italijanski ofenzivi se je Slak vrnil na politično delo v Okrožni komite, kjer gaje doletela smrt.
Narodni heroj Jože Slak je bil izredno skromen človek. Nič ni bilo na njem herojskega po zunanjem videzu. Njegovo junaštvo je bilo skrito v njegovem značaju, v njegovi
Maks Strmecki Rok (1980 — 1943), študent iz Ljubljane, sekretar PK za Slovenijo 1929.
želji po znanju, v njegovi zavzetosti za napredek, poštenje in pravičnost. Bil je nadvsem požrtovalen v pridobivanju ljudi za nove ideje. Toda znal je tudi poslušati druge in jih razumeti. Te njegove lastnosti so mu pridobile priljubljenost in spoštova-
nje pri vseh, ki so ga poznali. Prav gotovo pa je osebno moral premagati marsikatero težko notranjo dilemo, da se je lahko izvil iz klerikalnega okolja in postal revolucionar. V svojem dnevniku na robiji je zapisal: „Debele plasti so padle z mene, kos za kosom so odpadali predsodki. Počasi eden za drugim. In ko sem se odločil, mi je bilo čudovito lahko. Začutil sem se svobodnega. Pa to niti ni tako važno. Glavno je, da se sučem okrog novega središča. Mi imamo novo vero, vero. v boljše in srečnejše človeštvo." (Pri pisanju teh vrstic sem se opiral na obširnejši rokopis o Jožetu Slaku, ki sta ga pripravila njegova sestra Francka in njegov predvojni prijatelj in sodelavec Ernest Vilfan.
J02E POVŠE-PODHOSTNIK
kmečki sin iz Podboršta pri Mirni peči, je bil po značaju močno podoben Jožetu Slaku, a je bil veliko mlajši. Še kot dijak na novomeški gimnaziji se jc vključil v skupino, ki je proučevala napredno literaturo, in postal skojevec. Doma je deloval v Sokolu in Društvu kmečkih fantov in deklet. Vsa Povšetova družina je bila napredna. Oče, jc bil redkobeseden, moder mož, znan kot naprednjak in poštenjak: nekajkrat je bil izvoljen za župana. Otrokom ni preprečeval udejstvovanja v naprednem gibanju, tako da je njihova hiša že pred vojno postala zbirališče, v času vojne pa prava partizanska postojanka.
Jože jc ob kapitulaciji J ugoslavijc po navodilih partije zbiral orožje in sodeloval pri pripravah na vstajo. Postal je član reonskega komiteja in eden od organizatorjev OF v Mirno-peški dolini. Bil jc za vodiča prvim partizanom, vzdrževal zvezo med Frato in Novim mestom, prenašal literaturo in sporočila, zbiral hrano in material za partizane itd. Spomladi 1942 jc bil že kot partizan poslan na politično delo v podokrožje Mirna peč - Dobrnič. Spominjam se iz takratnega sodelovanja z njim, kako je dobro poznal vse ljudi, kako seje znal tenkočutno prebližati tudi tistim, ki so bili še neodločeni in nezaupljivi. Bil je miren, toda bister in šegav in se je rad hudomušno nasmehnil. Tudi v najbolj nevarnih trenutkih jc s svojo zbranostjo in mirnostjo deloval pomirjajoče. Ker
je kot domačin dobro poznal poti, nas je večkrat varno vodil prek železniške proge in glavne ceste mimo italijanskih bunkerjev in zased. Bil je dobrega srca in vedno pripravljen pomagati. Še posebno mi je ostalo v spominu, kako zavzeto je skrbel za podpore družinam, ki so bile potrebne pomoči, ker so bili možje in sinovi v partizanih in zaporih. Jeseni 1942 po roški ofenzivi je bil poslan na delo v štab Cankarjeve brigade kot obveščevalec, kasneje pa se je vrnil na politično delo kot član okrožnega komiteja. Nikdar ni rad govoril o osebnih čustvih niti jih ni razkazoval. Vedel pa sem za njegovo skrivnost, za iskreno in čisto čustvo do tovarišice, ki je delala v nekem drugem podokrožju. Verjetno ji ga ni nikdar izpovedal.
MAKS STRMECKIROK
je bil kot prekaljen revolucionar in teoretično izredno podkovan marksist, poslan jeseni 1942 v novomeško okrožje, da bi pomagal pri vzgoji mladih kadrov, saj je bilo sprejetih v partijo veliko novih članov predvsem po merilih zadrževanja v narodnoosvobodilnem boju, potrebno pa jim jc bilo tudi poglobljeno družbenopolitično izobraževanje. CK ZKS je vedel, zakaj je to nalogo poveril Maksu Strmeckiju.
Maks se je rodil 30. maja 1908 v Vencoju pri Krminu na Primorskem. Po prihodu Italijanov po prvi svetovni vojni je prišel k sorodnikom v Krško. Leta 1927 je končal realno gimnazijo v Ljubljani in sc vpisal na medicino. Zc v srednji šoli je stopil v organizacijo komunistične mladine. Leta 1928 je postal član KPJ in delal kot član pokrajinskega sekretariata SKOJ za Slovenijo, po šesto-januarski diktaturi 1929 pa je postal sekretar SKOJ za Slovenijo in član pokrajinskega komiteja KPJ za Slovenijo. Decembra 1929 jc bil v zaporu skupaj z Borisom Kidričem in drugimi mladimi slovenskimi komunisti. Na velikem sodnem procesu zoper 40 komunistov iz Slovenije marca 1931 v Beogradu je bil obsojen na sedem let robijo; prestal jo jc v Sremski Mitroviči. Tako jc sedem let svoje mladeniške dobe pustil v kaznilnici.
(Nadaljevanje prihodnjič)
9.mt j| tJtaeUvjL#wr loja/
TEKMOVALI V ZNANJU
Na naši šoli smo imeli v petek, 18. marca, kviz „Tito - revolucija -mir“. Učenci sedmih in osmih razredov so pripravili osem ekip. Žirija, ki je ocenjevala pravilnost odgovorov, ni imela težkega dela. Zmagali sta ekipi 7.b in 7.c razreda. Tekmovalci so dobili za sodelovanje v kvizu knjižico o XIV. diviziji, zmagovalni ekipi pa knjigo R. Vogriča „Boj Belokranjcev'.
SAŠA MATJAŠIČ OŠ Metlika
REVIJA PEVSKIH ZBOROV
V petek, '18. marca, je bila v kulturnem domu v Trebnjem revija pevskih zborov naše občine. Z njo smo počastili 40-letnico nove Jugoslavije. Nastopili so pevski zbori iz Mokronoga, Šentruperta, Mirne, Velikega Gabra in Trebnjega. Revija je lepo uspela, kar so potrdili poslušalci z navdušenim ploskanjem. Na koncu so podelili zborom in zborovodjem nagrade. Za prijeten zaključek so poskrbeli mladi tamburaši • KUD Pavel Golia, ki so zaigrali nekaj pesmi.
JASNA ŽABKAR OŠ Trebnje
RADIOAMATERSKI TEČAJ
Na pobudo radiokluba iz Prekope je bil v petek, 18. marca, prvi sestanek z osnovnošolci iz Kostanjevice. Predaval je predsednik radiokluba Franc Zupan. Mladi so sklenili, da se bodo tako izobraževali dvakrat tedensko. Prijavilo seje 22 učencev. Ustanovili so že tudi radioamaterski krožek. Izpite za radijske operaterje C razreda bodo opravili med počitnicami.
J. Z.
Kostanjevica
RAZGOVOR O MDA
Komisija za mladinske delovne akcije v Domu za učence Majde Šilc v Novem mestu je 21. marca pripravila zanimiv razgovor na temo delovnih akcij. Razgovor je vodil predsednik OK ZSMS Bojan Mikec, ki je pripoved o življenju in delu brigadirjev popestril z diapozitivi in s filmom. Seznanil nas je tudi s potekom letošnjih akcij. Mnoge mladince je ta razgovor navdušil za brigade in se bodo prijavili.
IRENA ŠPEHAR
Dom za učence Majde Šilc Novo mesto
ZAPELI ZA ROKOMETAŠICE
Šentjernejski oktet je 25. marca priredil koncert, katerega izkupiček so namenili ženskemu rokometnemu klubu in Šentjerneja. Šentjernej-ske rokometašice so se v slovenski ligi_ visoko povzpele, zato imajo precejšnje stroške s potovanji Pomoč jim bo prišla prav in hvaležne so oktetu za razumevanje.
METKA PRAH OŠ Šentjernej
VELIKO IGER
V dvorani OŠ Šentjernej že nekaj nedelj zapored gostujejo dramske skupine iz različnih krajev: Straže, Škocjana in Mirne peči. Nastopile so s komedijami „Večna lovišča", „Tolmun“ in „Kamen“. Razveseljivo je, da si te igre ogleda veliko ljudi
METKA PRAH OŠ Šentjernej
POMLAD PRIHAJA
V deželo je prišla dolgo pričakovana pomlad. Tu so že trobentice, zvončki in dišeče vijolice. Kmalu bo zacvetela tudi češnja. Beli cvetovi bodo s svojim prijetnim vonjem izvabili čebele iz panjev, da se bodo nasrkale sladkega medu.
KARMEN KRŽAN OŠ Vavta vas
KULTURNO POPOLDNE
Pred kratkim smo imeli učenci in učitelji iz novomeške osnovne šole Grm kulturno popoldne. Najprej je pel zbor nižješolcev, zatem so člani dramskega krožka uprizorili dve igrici, recitirali so prvošolci, s pesmimi in spisi pa so se predstavili tudi šolarji z literarno žilico.
NATAŠA GABRIJELČIČ
moj otrok je drugačen
Umsko nadpovprečni otroci
V prejšnjih sestavkih smo v glavnem govorili o umsko manj sposobnih otrocih. V enem od sestavkov kliničnega psihologa je bik) razloženo merjenje intelektualnih sposobnosti in bilo je omenjeno, da območje globalnega kvocienta inteligentnosti IQ od 90 do 109 obsega poprečno stopnjo splošne inteligentnosti Navzdol si stopnje sledjo: umska podpoprečnost in meja inteligentnost (obe še v okviru normale), potem pa so lažja, zmerna, težja in težka umska manjrazvitost. Vse stopnje inteligentnosti nad IQ 110 pa spadajo v nadpoprečje in visoko nadpoprečje tja do izjemno visokega nadpoprečja. V veliki meri je otrokova visoka stopnja inteligentnosti prirojena lastnost, ki jo je potrebno razviti Posebno veliko ..bogastvo" predstavlja izredna hitrost in obenem velika nadarjenost, kar je zelo redek pojav in jo ugotavljamo le pri enem od deset do sto tisoč otrok.
Zelo bistri otroci se običajno telesno in duševno hitreje razvijajo kot drugi otroci. Izjemno bister osemletni otrok je lahko umsko razvit kot štirinajstleten poprečno bister otrok. Navadno so ti otroci posebno uspešni pri ..miselnih" nalogah, z lahkoto se učijo tudi najtežjo snov iz matematike, fizike, kemije itd. Izdelujejo z odličnim uspehom, praktično brez učenja, z enako uspešnostjo običajno nadaljujejo šolanje na srednjih in visokih šolah. Najbolj bistri iq izjemno nadarjeni otroci se nagibljejo h genialnosti in so kot odrasli ljudje lahko zelo plodni znanstveniki ali umetniki.
Zelo bistri otroci pogosto odklanjajo enostavne probleme, so površni pri stvareh, ki so zanje ..prelahke", lahko imajo specifične učne težave, najbolj pogoste so motnje branja in pisanja. Zaradi svoje »izjemnosti" se nagibljejo k osamljenosti, k čudaštvu, zaradi svojega vedenja so lahko nepriljubljeni med vrstniki, večkrat se bolje počutijo med odraslimi, s katerimi komunicirajo na enaki ravni itd. Tudi pri teh otrocih je potrebno razvijati učne in delovne navade, v šoli je potrebno upoštevati njihovo individualnost in od njih zahtevati maksimalno. Največkrat jih je priporočljivo vključiti v dodatne dejavnosti, različne krožke, omogočiti jim vstop v knjižnice itd. Poiskati bo potrebno posebne sposobnosti in talente teh otrok, jih vključiti v glasbene šole, v učenje tujih jezikov že v predšolski dobi, v različna društva itd.
Zelo bistrega otroka ni priporočljivo prezgodaj usmeijati le v tisto dejavnost, za katero kaže posebno zanimanje in sposobnost. Razvijati ga moramo kot vse otroke v čimbolj vsestransko osebnost vse do študjja na visoki šoli, kjer se bo lahko povsem posvetil stroki, v kateri bo nekoč izjemno uspešen. Posebno prilagojen program in pravilni vzgojno-izobraževalni prijemi so potrebni zato, da tak otrok ne postane brezbrižen do šolskega dela, ki ga z lahkoto opravlja. Potrebno je paziti da se ne pojavlja domišljavost in občutek večvrednosti, da se otrok ne zateče k samotarstvu, kritizerstvu itd. še tako bister otrok pa ne bo v celoti razvil vseh razpoložljivih sposobnosti ali celo krenil v negativno smer, če ne bo deležen ustreznega ravnanja, če njegovih skritih »zakladov" ne bomo znali razviti.
VLADIMIR BITENC, defektolog
pisma
in
odmevi
Avgust Kravos
Prejšnji mesec so v Ljub Jani pokopali Avgusta Kravosa, dolgoletnega in priljubljenega učitelja iz Vinice, ki je umrl v 83. letu starosti.
Avgust Kravos se je rodil v Skriljah pri Ajdovščini in je po končanem učiteljišču služboval naj-tiei pod Italijgni v Julijski krajini. Kot trden in zaveden Slovenec slovenskih otrok ni hotel poučevati v italijanščini, marveč v njihovem in svojem materinem jeziku, in to je bilo več kot dovolj, da so ga italijanske, oblasti sovražile in preganjale. Čeprav so ga v enem samem letu kar enajstkrat premestili, njegovega prepričanja niso niti omajali, kaj šele zlomili, zato so mu končno vzeli službo. Mladi učitelj je nato pobegnil v Jugoslavijo in v Novem mestu so mu dodelili službo na šoli v kočevarskih Podstenicah, kjer je spet zaradi svojega slovenstva takoj prišel v spor s Kočevarji. Leta 1927 je prišel v Vinico in ostal tam vse do svoje smrti.
Vinico in tamkajšnje Judi je Kravos zelo vzjubil in oni njega, saj so ti belokranjski kraji z novim učitejem res veliko pridobili. Ne samo, da se je Kravos izkazal kot odličen učitelj in pedagog, na šoli in v kraju je takoj ustanovil pevska zbora in tamburaško skupino in pristopil k Sokolu. Njegovi varovanci so nastopali na številnih proslavah in prireditvah, še posebej med NOB. Pri šoli je uredil drevesnioo in učence pa tudi starejše fante učil umnega sadjarstva, vinogradništva, kletarstva in čebelarstva. Skratka: na številnih področjih je v te kraje prinesel velik napredek.
Skupaj z ženo, domačinko Berto Lovšin, sta družno veliko naredila za kulturni napredek kraja. Za svoje neutrudno učitejsko, pedagoško in kulturno-prosvetno delo je Avgust Kravos dobil tudi priznanje OF.
Kot umen čebelar, ustanovite J in večletni predsednik- in tajnik viniške čebelarske družine, predavatelj in vzgojitej na tem področju je dobil odlikovanje Antona Janše prve stopnje.
Alojzij Lindič
zi. marca so se številni Metličani za vedno poslovili od Alojzja Lindiča, enega najstarejših članov ZZB Metlika in člana ZK. Rodil se je Pred 77 leti kot sin malega kmeta na Lokvici. Že kot 11-leten otrok je izgubil starše. Z dvema mlajšema sestricama ju je vzel k sebi stric v Bušinjo vas, kjer je do 14 leta pomagal na kmetiji in pasel živino. Zatem je odšel v Metliko in se izučil za čevljarja Postal je čevjarski pomočnik in čez nekaj let čevjarski mojster.
V Metliki je deloval s komunisti pri manifestacijah in sabotažnih akcijah.
Ustvaril si je družino in skromen dom. Sina in hčerko sta z ženo vzgajala v naprednega človeka. Aprila 1941 so Alojzja v starojugoslovanski vojski pri Koprivnici zajeli Nemci in 'odpeljali v taborišče v Maribor, potem pa v Celje. Oktobra 1941 je s tovariši v taborišču izkopal podzemni rov in pobegnil na svobodo.
V Metliki seje prikjučil ilegalnim aktivistom OF in z njimi deloval do septembra 1943. Sprejet je bil za člana ZK in ostal član vse do svoje smrti, 40 let. Prostovoljno se je javil v NOV in ostal tam do osvoboditve.
Po osvoboditvi je več let delal kot ustanovitelj v čevjarski zadrugi, kamor je vložil tudi svoje stroje in orodje. Po ukinitvi čevljarske zadruge v Metliki se je zaposlil v tovarni Novoteks. Tam je delal do upokojit-
Ve’	R.	F.
„CE ŽELIŠ IMETI DOBREGA SOSEDA...“
„Neka“ Majda, iz vaške skupnosti Rodine je zgradila nadomestno zidanico, ob tej pa je brez gradbenega dovoljenja postavila še betonsko škarpo. Iz pisanja v Dolenjskem listu sem razbral, da je Majdina gradnja trn v peti sosedov. Takole menim o tej zadevščini. Vaška skupnost, zbor volilcev in krajevna skupnost imajo po predpisih pravico zahtevati odstranitev omenjene škarpe, še več, taka zahteva je njihova dolžnost, ako bi odstranitev škarpe pripomogla k večji varnosti prometa. In ker ljudje iz KS Talčji vrh navajajo, da je ovinek, kjer stoji škarpa, prizorišče nesreč, ni žadržkov, da v akcijo za odstranitev ne bi stopile tudi inšpekcijske službe, družbenopolitične organizacije in še kdo. Iz sporne zadevščine pa je razvidno še nekaj. ,,Neka“ Majda očitno ne pozna resnice starega pregovora, ki pravi: „Če želiš i meti dobrega soseda, moraš tudi sam biti dober šo-
Sed*“	Bralec
Pozornost najstarejšim
O delu društva črnomaljskih upokojencev — Občni zbor
Po štirih letih je bil 19. marca spet občni zbor Društva upokojencev Črnomelj, na katerem so izvolili tudi nov odbor društva. Dosedanji predsednik društva Jože Št raj n, ki je to dolžnost opravljal kar 12 let, je poročal o delu izvršnega odbora društva v lanskem letu, o poslovanju, izletih, športnih tekmovanjih, stanovanjskih posojilih, letovanju, srečanju upokojencev itd.
V društvo je' včlanjenih 1.178 upokojencev, članstvo se je lani povečalo za 60 članov, umrlo pa j ih je 42 članov. Do občnega zbora je članarino plačalo že 815 članov. Udeležba na občnem zboru je bila zelo dobra, vsem, ki so ali bodo letos dopolnili 80 let, pa so dobili nageljne in čestitko z denarjem.
Za novega predsednika je bil izvoljen Miko Flajnik iz Črnomlja.
ALOJZ ČRNIČ Črnomelj
SPOSOJENO TRNJE
— Toliko sem se ideološko popravil, da pordečim.
(Iz Študenta)
RAZVEDRILI SO MALOŠTEVILNE GLEDALCE
Prebivalce SromeJ so pred kratkim razveselili člani kulturnega društva Anton Aškerc iz Koprivnice. Uprizorili so veseloigro „Prilo-žnostni zdravnik", zelo so se potrudili in prisotne pripravili do sproščenega smeha. Zal si je predstavo ogledalo malo Judi; bila je pač lepa pomladna nedeja in ljudje so se raje podali v vinograde in na po Ja.
MIHELCA KOCJAN OŠ Artiče
POVEZANOST ŠOLE Z OKOLJEM - Daje lahko šola življenjsko povezana s krajevno skupnostjo, je pokazala nedeljska akcija na Malem Slatniku. 80 krajanov, tudi takih, ki so šolo že zdavnaj zapustili, niti nimajo več otrok v njej, se je odzvalo vabilu in 27. marca dopoldne pripravljajo tla za asfaltiranje poti okoli šole do igrišča. . Prostovoljci so pcložili tudi vso potrebno napeljavo za telefon in kanalizacijo. Po akciji so se udeleženci dogovorili, dajo bodo spet ponovili. (Foto: Foto krožek OŠ Katja Rupena)
Gasilski aparat na Kamencah rešil hišo
Kaj se je dogajalo med nedavno prekinitvijo toka — Akcija: v vsako hišo gasilski aparat
V soboto, 19. marca je ob 20.30 izbruhnil požar v garaži Franca Kolenca z Dol. Kamene.
Požar so povzročili benzinski hlapi. Pri- nalivanju bencina v rezervoar in v posodo za pranje raznih mastnih delov so se nabrali bencinski hlapi. Med tem časom pa je zmanjkalo elektrike. Ker je bilo treba dokončati, so za razsvetljavo uporabili svečo. Kljub previdnosti, saj so svečo upofabili na pragu garažnih vrat, je prišlo do vžiga hlapov, nato pa še bencina v odprti posodi. Na gospodarjevo opozorilo: „Gori!“ sta sin in sosedov fant avto, ki jc že gorel, hitro odpeljala iz garaže, nato pa odnesla gorečo posodo z bencinom. Pri prenašanju seje goreči bencin razlil, tako da so sc vžgala še vrata in drva. Sin Branko se ie spomnil na gasilski aparat S-9, katerega so nabavili lani preko Gasilskega društva Kamence. Takoj je aktiviral aparat in pričel gasiri. Najprej je pogasil novi avto R-4, nato goreča garažna vrata in nazadnje še skladovnico drv, ki seje tudi žc vžgala.
To kaže, kaj pomeni gasilski aparat v hiši. Naše društvo jih jc lani preskrbelo za občane našega območja kar 115. Priporočamo bralcem, da si za svoj dom in avto vsak nabavi gasilski aparat. Za nabavo gasilskega aparata se obrnite na svoje gasilsko društvo! Občinski gasilski zvezi pa priporočamo, da akcijo „V vsako hišo gasilski aparat!" nadaljuje tako dolgo, da bo povsem uspela.
FRANC SITAR
NI NUJNO
da se uredništvo Dolenjskega lista strinj^ z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za ob-javct-si? našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer nc pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam.
UREDNIŠTVO DL
Planincem strežejn brezplačne
Kako so uredili oskrbo v domu na Bohorju
Člani UO Planinskega društva Bohor Senovo, ki združuje okoli 1000 članov, se že dalj časa ubadajo s problemom, kako postreči tistim planincem in ostalim gostom, ki pridejo na Bohor, kjer imajo svojo kočo in je dal dosedanji oskrbnik odpoved. Povedati velja še, da je Bohor priljubljena izletniška točka, kamor lahko pridejo planinci in seveda tudi tisti, ki se ne morejo ločiti od svojih motoriziranih konjičev. Da bi takoj rešili nastali problem, so dali razpis v dnevno časopisje, toda vse zaman. Zato so člani UO sklenili, da bodo do zasedbe delovnega mesta brezplačno dežurali v domu, in to ob sobotah in nedeljah, ko pride na Bohor največ planincev. Planincem in ostalim gostom bodo postregli s pijačo in prehrano, od sobote na nedeljo pa bodo nudili v domu tudi prenočišča.
Tako sta dežurala prvo soboto in nedeljo Matjan Rožič in Jože Zajc, naslednjo soboto in nedeljo sta bila Vinko Novak in Lojze Štih, prihodnjo soboto in nedeljo Albinca in Milan Ma-'hovne itd.
Planinci dežurni so nam povedali še, daje to delovno mesto najbolj primerno za dva mlajša upokojenca.
SLAVKO SMERDEL
Stanovalec še ni samoupravljalec
Družbena pravobranilka samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica Jana Uran o stanju na področju stanovanjske samouprave v Kočevju
TUDI UČITELJI SO IGRALI
Šolarji iz Semiča so si pred kratkim ogledali dve igri. „Črno mlako" je zrežiral Lojze Kočevar, igrali pa so domačini in nekateri naši učitelji, zato nas jc pripoved o človeški neumnosti, domišljavosti in pohlepu še bolj zanimala. ..Direktorjev rojstni dan" so igralci naštudirali pod vodstvom Sonje Vidmar, igra pa cktoriu,
govori o nesposobnem direktorju, katerega morajo, žal, ubogati dobri, izobraženi delavci,
VESNA BEG1C OŠ Semič
Zaradi pisma ,.stanovalcev stanovanjskega bloka iz Cankarjeve ulice v Kočevju “ smo obiskali še družbeno pravobranilko samoupravljanja občin Kočevje in Ribnica Jano Uran. Ob tej priložnosti smo zvedeli, da je kopijo tega pisma dobila tudi ona (od republiškega pravobranilca samoupravljanja, kamor je bila poslana).
Družbena pravobranilka samoupravljanja je že 17. februarja letos dala pobudo svetu krajevne skupnosti Kočevje, naj oceni in obravnava stanje na področju samoupravne organiziranosti hišne samouprave v Kočevju in ugotovi vzroke zaostajanja samoupravne organiziranosti na tem področju. Zahtevala je tudi, naj jo o sprejetih sklepih obveste v 30 dneh. Rok je že minil, a obvestila še ni dobila.
Pri pravobranilki samoupravljanja ' smo dobili tudi pismeni prispevek o stanju na področju stanovanjske samouprave v Kočevju, ki ga nekoliko skrajšanega objavljamo:
..Ugotavljamo, da v Kočevju še niso povsod oblikovane skupnosti stanovalcev. Novi zakon o stanovanjskem gospodarstvu opredeljuje kot temeljno samoupravno celico skupnost stanovalcev, ki jo sestavljajo vsi stanovalci v eni ali več stanovanjskih hišah, ki imajo najmanj pet stanovanj.
Stanovalci v skupnosti stanovalcev in v okviru stanovanjske skupnosti vzajemno gospodarijo s stanovanji in stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini tako, da se v samoupravnih organih dogovarjajo in sporazumevajo skupno z delavci, delovnimi ljudmi in občani v okviru stanovanjske skupnosti o gospodarjenju s svojo hišo in z drugimi stanovanjskimi hišami po načelih vzajemnosti in solidarnosti.
Zdaj stanovalci še vedno niso nosilci vseh samoupravnih odločitev. To jim onemogoča, da bi se vključili v načrtovanje potreb in zagotavljanje denarja za vzdrževanje družbenih stanovanj. Zato jc na eni strani manjša skrb stanovalcev za pravilno uporabo stanovanja,, na drugi pa to zavlačuje prehod na ekonomske stanarine in povzroča napačno pojmovanje ekonomskih stanarin. Zato je razumljivo, da so bile tudi na nas naslovljene zahteve, da se razčistijo zadeve okoli delovanja in sedanje organiziranosti stanovanjske samouprave, saj temeljni nosilec vseh pravic in obvez pri upravljanju s stanovanjskim skladom še vedno ni organizirani stanovalec v skupnosti stanovalcev. Organizirani
stanovalci v tej skupnosti bi tudi moralj podrobneje opredeliti sredstva za amortizacijo, vzdrževanje in upravljanje s stanovanji ter potrebna sredstva za strokovna opravila za delovanje stanovanjske samouprave.
Ker do 27. januarja lani še niso bile ustanovljene vse skupnosti stanovalcev v občini Kočevje, je družbeni pravobranilec samoupravljanja dal pobudo svetom KS Kočevje in Rudnik-Šalka vas, naj ocenita in obravnavata stanje na področju samoupravne	organiziranosti hišne
samouprave in ugotovita vzroke zaostajanja samoupravne organiziranosti. Do tega roka, se pravi že pred dobrim letom dni, bi morale stanovanjske skupnosti (skladno s 144. členom Zakona o stanovanjskem gospodarstvu) prenesti stanovanja ali stanovanjske hiše v družbeni lastnini (s katerimi so gospodarile) v gospodarjenje skupnostim stanovalcev.
Ob zaključku je družbena pravobranilka samoupravljanja Jana Uran poudarila:	..Pomanjkljiva samo-
upravna organiziranost stanovalcev onemogoča gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ter delegatsko odločanje v okviru samoupravne stano-
OBČINSKA PIONIRSKA KONFERENCA
V počastitev 40-letnice ZPJ smo pripravili 3. pionirsko delegatsko konferenco vseli pionirskih odredov krške občine še posebno skrbno. Konferenca jc bila v leskovški šoli, kjer so nas lepo sprejeli. Najprej je bil kratek kulturni program, potem pa jc stekla konferenca ob prisotnosti številnih delegatov in gostov. Poročali smo o izvenšolskih dejavnostih in spregovorili o problemih, ki nas tarejo. Po poročilih jc bila razglasitev rezultatov tekmovanja, ki ga je razpisala ZPM Krško na temo „Pionir sem - pionirka sem". Prvo mesto je zasedel naš odred poleg leskovškega in senovskega. Za likovni izdelek jc dobil prvo nagrado Peter Cvelbar.
BLAŽ ŽIBERT OŠ J. Dalmatin Krško
RAZVEDRILO OB „TRDOGLAVČKU“
Trebanjska ZKO jc poskrbela, da so v našo šolo prišli gledališčniki, ki so uprizorili lutkovno igrico „Trdo-glavčck". Ob zanimivi in prikupni predstavi smo se razvedrili, o doživljajih medvedka, psička, lisice in drugih smo se šc dolgo pogovarjali.
MARJANCA CUGELJ
vanjske skupnosti. To ima,prav gotovo za posledico tudi oškodovanje družbene lastnine. Zato jc nujno nadaljevati z ustanavljanjem skupnosti stanovalcev. Ta akcija je nekoliko zastala, a jo jc treba zaključiti. Vztrajali bomo, da družbenopolitični subjekti, ki so nosilci razvoja samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov, izpeljejo nalogo do konca." '
Iz vseh dosedanjih prispevkov na to temo se da jasno razbrati, da samoupravna organiziranost na stanovanjskem področju v Kočevju še ni taka, kot bi morala biti, in da imajo ..stanovalci bloka v Cankarjevi uijci" v glavnem prav. ■
JOŽE PRIMC
HUMANITARNI PRISPEVKI
Za humanitarne namene so prispevali: OK SZDL Brežice
1.500 din namesto venca za pokojno Ano Kršak, osnovna šola Cerklje ob Krki 2.000 din namesto venca za pokojno Rozalijo Kvac in osnovna šola Bratov Ribarjev Brežice namesto venca za pokojnega Martina Zupančiča
1.500 din.
NAMESTO VENCEV PRISPEVKI ZA MEDICINSKO OPREMO
Zdravstveni center TOZD Splošna bolnišnica sporoča, da so namesto na grobove umrlih prispevali v sklad za nabavo medicinske opreme tile darovalci: Skup. str. sl. SIS Brežice za pok. Ludvika Žuraja 1.600 din; OOS Prevoz Brežice za pok. Marijo Otročak 1.500 din; OK SZDL Brežice za pok. Albina Butara 3.000; OK SZDL Brežice za pok. Martina Zupančiča 3.000 din; ZC Brežicc-TOZD ZD za pok. Henrika Ferenčaka 1.700 din; vaščani Cerkelj ob Krki za
?ok. Albina Butara: Jože Voler .000 din, Jože Pegam 500 din, Alojz Hribar 500 din, Dane Blanuša 500 din, Franc Zupan-, čič 200 din, Zaika Bevc 200 din, Tone Ivanšek 200 din, Karel Butara 200 din, Martin Zlobko 200 din, Franc Levstik 200 din, Mici Bevc 200 din, Jože Bevc 200 din, Albin Kodrič 500 din in Franc Budič, Obrežje 57, Jesenice na Dol., za humanitarne namene 5.000 din. Skupno stanje sredstev sklada za nabavo medicinske opreme znaša 25.400 din.
Za prispevke se zahvaljujemo. Odbor sklada za nabavo medicinske opreme
BREŽICE
Nepremagani V. bataljon
Trebanjska občinska skupščina mu je podelila domicil
OŠ Šentrupert
Pod vodstvom aktivistov novomeškega okrožnega komiteja KPS in OF so se priprave na oboroženo vstajo na Dolenjskem začele v drugi polovici leta 1941. Ustanovjene so bile čete - Novomeška, Mokrono-ška in Belokranjska - pa tudi V. batajon NOV in PO Slovenije. Ta partizanska enota, kije bila ustanovljena 11. marca 1942 v Gorenji Topli rebri, je takoj začela z delovanjem na vsem območju Dolenjske, torej tudi današnje trebanjske občine. Zato je na predlog skupnosti borcev V. batajona in družbenopolitičnih organizacij ta enota dobila domicil v trabanjski občini.
Prvi komandant te enote je bil Ivan More - Žan Rome, komisar pa je bil Dušan Pirjevec - Ahac, eno izmed kasneje ustanovjenih čet je vodil Dušan Švara - Dule. Hkrati z akcijami proti okupatorju je bataljon zbiral orožje, strelivo in drug vojaški material za potrebe NOB. Zaradi vrste mitingov in sestankov po vaseh se je v njegove vrste vkjučevaio vse več borcev. Tako so konec marca in v začetku aprila prišli borcci te enote tudi na področje trebanjske občine. Štab III. grupe odredov je zaradi povečanja števila borcev v tej enoti odločil, da se V. batajon razformira in se ustanovi Dolenjski odred z dvema bata Jonoma.
V času delovanja V. batajona od
11.	marca 1942 do 9. maja 1942 so
njegove čete nadzorovale obsežno območje na densem in levem bregu Krke. Nastajalo je vse večje osvobojeno ozemje, itaUjanski okupator se je-umikal iz manjših postojank v večje. Uspehi te partizanske enote, ki ni bila nikoli razbita, so v veliki meri pripomogli, da se je v borbene enote vključevalo vse večjee število borcev, pomenil pa je tudi pomembno kovačnico kadrov. Batajon je že ob svoji ustanovitvi štel preko 170 borcev, skoraj toliko pa je bik) kasneje tudi nosilcev partizanske spomenice 1941. Borci, ki so se prekalili v njegovih enotah, pa so postali komandanti brigad in drugih enot.
PAVLE MILKIC
VSI MORAMO IMETI ENAKE PRAVICE
21.	marec je OZN proglasila za dan boja proti rasni diskriminaciji. Ta dan smo na naši šoli počastili z oddajo po šolskem ozvočenju. Izvedeli smo, da ponekod še zmeraj razjikujejo Judi različnih ras, najbolj so prizadeti Črnci Ljudje črne polti celo v ZDA niso povsem enakopravni, najhuje pa je v Južnoafriški republiki, kjer je rasna diskriminacja uradna politika. Želim, da bi vsi narodi sveta imeli enake človeške pravice, pravico do živjenja in dela ne glede na barvo
TAMARA VONTA OŠ Jurija Dalmatina Krško
DOLENJSKI LIST
(TELEVIZIJSKI spored^
OPOMBA: Ljubljanski televizijci sLpridržujejo pravico do morebitnih sprememb sporeda, zdi pa se, da si lastijo tuai pravico, v kolikšnem obsegu naj javnim občilom posredujejo gradivo za napoved sporeda. Tako so Dolenjskemu listu za naslednji teden posredovali le najbolj grobe podatke, pozabili pa so poslati tudi opise posameznih oddaj, filmov itd. Ne preostane nam drugega, ko da se bralcem opravičimo za malomarnost drugih. Uredništvo Dolenjskega lista..
1. IV.
petek
8.55 TV V ŠOLI: Koledar, Angleščina, Odmor, Pomlad, Enej v Kartagini. Poročila
10.35 TV V SOLI: Zgodovina, Risanka, lz naših krajev, Mali program, Risanka, Izobraževalna reportaža, Zadnje minute
17.35 POROČILA
17.40 JAZZ NA EKRANU: KVARIT. 1 ANDREJA ARNOLA
18.00 TARZAN, ameriška risanka
18.25 OBZORNIK
18.45 KORUZA, zagrebška izobraževalna oddaja 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 J. Dieti: BOLNIŠNICA NA KONCU .MESTA, oddaja iz češkoslovaške nadaljevanke
21.05 ZRCALO TEDNA, pregled političnih in drugih dogodkov 21.25 NOČNE KINO: GILDA, ameriški črno-beli film
23.10 POROČILA
17.10 Test - 17.25 Dnevnik -17.45 Pogled - 18.15 Duržinsko življenje: Kaj ni ljubezen? 18.45 Praznični dnevi slovenske folklor: Večer ljudskih plesov - 19.30 Dnevnik — 20.00 Kam gre glasba? - 20.45 Zagrebška panorama -21.00 Naših tisoč obrazov - 21.50 Nočni kino: Druga plat medalje (jugoslovanski film)
2. IV.
sobota
8.00 POROČILA
8.05 ZVERINICE IZ REZIJE: TRIJE BOTRI - PRIJATELJI 8.25 CICIBAN, DOBER DAN: HEJ, NA SNEG
8.40 SMOGOVCI, oddaja iz zagrebške nadaljevanke za otroke 9.10 TARZAN, ameriška risanka 9.35 MALI SVET
10.05 ZVOKI GODAL: UVOD 10.45 VESOLJE: KDO GOVORI V
IMENU ZEMLJE, poljudno- 22.20 POROČILA
znanstvena oddaja
11.45 BISTRE VODE: NERETVA
12.15 LJUDJE IN ZEMLJA
13.15 POROČILA
15.10 VARDAR: HAJDUK, prenos nogometne tekme	£
17.00 PRENOS KOŠARKARSKE TEKME
18.30 GALAKTIKA, oddaja iz ameriške nadaljevanke
19.10 RISANKA 19-26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
14.45 'Test - 15.00 CSKA: Metalo-piastika (prenos rokometne tekme) - 17.00 Sammyjeva super majica (film za otroke) - 17.55 B. Pekič: Kako umiriti vampirja (televizijska l Narodna glasba -
20.00,ZAMENJAVA, ameriški film 21.25 MELODIJE LETA, beograjska zabavnoglasbena oddaja
drama) 19.00_______________
19.30 Dnevnik - 20.00 Zabava vas skupina Parni valjak - 20.30 Poezija — 21.00 Poročila — 21.10 Grenak okus mleka (feljton) - 21.40 Športna sobota - 22.00 Informacijska družba (dokumentarna oddaja)
3. IV.
nedelja
9.05 POROČILA
9.10 ŽIVŽAV, otroška matineja
9.55 ALPSKA SAGA, oddaja iz
avstrijske nadaljevanke
11.40 625, oddaja za stik z gledalci
12.00 KMETIJSKA ODDAJA
13.00 POROČILA
14.35 VISOK PRITISK, koprska zabavnoglasbena oddaja
15.30 POROČILA
15.35 KRALJ RIHARD IN KRIŽARJI, angleški črno-beli film
4. IV.
ponedeljek
1
8.35 TV V ŠOLI: Koledar, Kultura govora, Malcedonščina, Odmor, Povej mi, povej, Vrt, Podravina, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Dokumentarni film, Risanka, Zemljepis, Mali pro-
17.25 NAS KRAJ
17.40 ŠPORTNA POROČILA
17.55 VELIKI CIRKUS, francoski dokumentarni film
18.20 PORTRETI: EVGEN SAJOVIC
18.55 NE PREZRITE, kulturna oddaja
19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19*55 VREME
20.00 SAVAMALA, uvodna oddaja iz beograjske nadaljevanke
20.40 TV PLOŠČA: ATOMSKO SKLONIŠTE
21.00 ŠPORTNI PREGLED
21.30 RADNICKI : DINAMO, re-port
22.0
ZAGORJA:
mentarna oddaja 22.20 POROČILA
portaža o nogometni tekmi .00 ZLATI GRIČI HRVAŠKEGA
MEJE SVETA, doku-
gram, Risanka, Iz arhiva šolske TV, Zadnje minute
17.25 POROČILA
17.30 SMOGOVCI, oddaja iz zagrebške nadaljevanke za otroke 18.00, SODOBNA MEDICINA: SPOLNE BOLEZNI NISO ZATRTE, izobraževalna oddaja
18.25 OBZORNIK
18.45 GLASBA ZA MLADE 19.15 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME
20.00 A. Hieng: DEŽ V PIRANU, televizijska igra
namo: Željezničar (prenos rokometne tekme) - 17.15 Finalni dvoboji za prvenstvo Jugoslavije v boksu - 19.00 Iz črnogorske kulturne zakladnice: Katedrala Sv. Tri-funa v Ko toru - 19.30 Dnevnik -20.00, Zagrebški sejem jazza 82 -20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Ura z Agatho Christie - 22.05 Na štirih kolesih (oddaja o prometu in turizmu)
20.50 SPOŽNANO - NEZNANO, oddaja o znanosti
21.50 POROČILA
17.25 Dnevnik - 17.45 Baš Čelik -18.00 Miti in legende - 18.15 Nepismenost (izobraževalna oddaja) -18.45 Glasbena oddaja - 19.00 Telcsport - 19.30 Dnevnik 20.00 Znanost - 20.45 Zagrebška panorama — 21.05 Bolnišnica'na koncu mesta - 21.55 Večer z ansamblom Pepel in kri
5. IV.
torek
9.05 TV V ŠOLI: Koledar, Zagreb kot kulturnozgodovinski spomenik. Odmor, Dnevnik 10, Avstralija, Poročila	,
10.35 TV V ŠOLI Prirodopis, Risanka, Velikani svetovne književnosti, Mali program, Risanka/Glasbeni pouk, Žadnje minute
16.20 SOLSKA TV: Poklici .v proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev, Marksistično pojmovanje odtujitve, Zemlja se spreminja
17.25 POROČILA
17.30 V. Bitenc:	ZLATI	ČE-
VELJČKI
17.55 GLASBA NARODOV: MEHIKA
18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK
18.40 PISANI SVET 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 John Stcinbeck: VZHODNO
OD RAJA, prva oddaja iz ameriške nadaljevanke
20.50 AKTUALNA ODDAJA 21.35 V ZNAMENJU
15.55 Dnevnik — 16.15 Mali sver -16.45 Prenos košarkarske tekme
18.15 Knjige in
15.55 Dnevnik 16.15 Mali sver 1645 Prenos košarkarske tekme
18.15 Knjige in misli - 18.45 Glasbeni klub 83 - 19.30 Dnevnik -20.00 Narodna glasba - 20.45 Čas podvigov (dokumentarna oddaja) -21.35 Zagrebška panorama
6. IV.
sreda
1
9.25 TV V ŠOLI: Koledar, Odmor, V družbi s Poletavčki, Fran Galovič, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Ekologija, Risanka, Kocka, kfickica, Mali program.
Risanka, Telesna vzgoja, Zadnje minute
17.35 POROČILA
17.40 CICIBAN, DOBER DAN: OBLAKI. SONCE, DEŽ IN VETER 17.55 ZBORI IZ VOJVODINI : ZBOR SVETOZAR MARKOVIČ 18.25 NOTRANJSKI OBZORNIK
18.40 OROPANA BLAGAJNA, madžarska risanka
18.50 MADŽARSKA SVATBA, madžarska folklorna oddaja 19.10 RISANKA
19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK
19.55 VREME
20.00 PLAVAJOČA LEDENA PLOŠČA, madžarska televizijska drama
21.00 ŠEPETANJE V VETRU, madžarska zabavnoglasbena oddaja
21.30 ROSSIN1ANA, balet v izvedbi ansambla Madžarskega državnega gledališča'
21.55 POROČILA
7. IV.
četrtek
8.35 TV V ŠOLI Koledar. Odprava izpred hišnih vrat, Odmor. Preslikovanje likov, Izvor energije, Risanka, Poročila
10.35 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, OZN, Poročila, Risanka, Poklici, Zadnje minute
16.45 SOLSKA TV: Poklici v proizvodnji in vzdrževanju električnih strojev, Marksistično pojmovanje odtujitve, Zemlja se spreminja
17.50 POROČILA
17.55 ŽIVALI V GIBANJU, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.25 LJUBLJANSKI OZBORNIK
18.40 NA SEDMI STEZI, športna oddaja
•19.10.RISANK A 19.26 ZRNO DO ZRNA
19.30 DNEVNIK 19.55 VREME 20.00 DNEVNIK
21.05 FRANCIJA V ŠANSONU, glasbena oddaja
21.30 DOLGO ISKANJE: DUH PROTESTANTIZMA V ZDA. angleška dokumentarna oddaja
22.20 POROČILA
JO ljubljanska banka
Temeljna dolenjska banka Novo mesto
OBVESTILO
Poslovne partnerje, varčevalce in občane obveščamo, da enote LB TDB Novo mesto od dne 28. marca 1983 poslujejo z NOVIM DELOVNIM ČASOM.
Enota banke
Poslovna enota Novo mesto
Kettejev drevored 1, Novo mesto
Poslovni čas za stranke
— likvidatura	vsak dan	od 7,30 do 18,30
	sobota	od 7,30 do 12,30
— kreditiranje občanov	ponedeljek	od 7,30 do 17,30
	od torka do petka	od 7,30 do 15,30
	sobota	zaprto
Ekspozitura KANDIJA	vsak dan	od 7,30 do 18,30
	sobota	od 7,30 do 12,30
Ekspozitura CENTER, BRŠLJIN,	ponedeljek, sreda.	
LOČNA, ŠENTJERNEJ, STRAŽA,	četrtek in petek	od 7,30 do 12,30
AGENCIJA IMV NOVO MESTO		in od 13,00 do 15,30
	torek	od 8,00 do 12,30 in od 13,00 do 15,30
Poslovna enota za stanovanjsko in komunalno kreditiranje	sobota	. zaprto
Trdinova 2, Novo mesto	ponedeljek	od 7,30 do 17,00
	od torka do petka	od 7,30 do 15,00
Poslovna enota Črnomelj	sobota	zaprto
Trg svobode 2, Črnomelj		
— likvidatura	vsak dan	od 7,30 do 12,30 in od 13,00 do 18,30
	sobota	od 7,30 do 12,30
— kreditiranje občanov	ponedeljek	od 7,30 do 17,30
	od torka do petka	od 7,30 do 15,30
	sobota	zaprto
Ekspozitura SEMIČ	vsak dan	od 7,30 do 18,30
	sobota	od 7,30 do 12,30
Ekspozitura VINICA	vsak dan	od 8,00 do 15,30
	sobota	od 8,00 do 12,30
Poslovna enota Metlika		
Trg svobode 7, Metlika		
— likvidatura	vsak dan	od 7,00 do 12,30 in od 13,00 do 17,30
-C*x. V"' V *****	sobota	od 7,30 do 12,00
— oddelek za kreditiranje	tli ponedeljek, torek,	
	četrtek in petek	o& 7,00 do 15,00
	sreda	od 7,00 do 17,00
Poslovna enota Trebnje Golijev trg 5, Trebnje	sobota	zaprto
— likvidatura	ponedeljek, torek	
	četrtek in petek	od 7,30 do 15,30
	sreda	od 7,30 do 17,00
	sobota	zaprto
Ekspozitura MIRNA	ponedeljek, torek,	
	četrtek in petek	od 7,30 do 12,30 in od 13,00 do 15,30
	sreda	od 7,30 do 12,30
	• -	in od 13,00 do 17,00
	sobota	zaprto
Ekspozitura MOKRONOG	ponedeljek, torek	
	četrtek in petek	od 7,30 do 13,00 in od 13,30 do 15,30
	sreda	od 7,30 do 13,00 in od 13,30 do 17,00
	sobota	zaprto
V enotah naše banke kreditiramo občane po novih in ugodnejših pogojih.
JO ljubljanska banka
HITREJE DO CILJA
RADIO LJUBLJANA
PETEK, l.IV.
4.30-8.00 Jutranji program. 8.05 Radijska šola za nižjo stopnjo (Aprilska). 8.35 Glasbena pravljica.
9.05 Glasbena matineja. 11.35 S pesmijo po Jugoslayiji. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.40 Pihalne godbe. 13.30 Od melodije do melodije. 13.50 Človek in zdravje.
14.05 B. Arniča baletna simfonična slika Povodni mož. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo.
15.30 Napotki zd turiste. 16.00 Vrtiljak. 18.00 Pojemo in godemo 18.15 Gremo v kino. 19.45 Vsa zemlja bo z nami z*apela. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.30 Iz glasbene skrinje. 23.05 Literarni nokturno.
SOBOTA, 2. IV.
4.30-8.00 Jutranji program. 8.05 Pionirski tednik. 9.05 Matinejski koncert. 9.45 Zapojmo pesem. 10.05 Po republikah in pokrajinah. 10.25 Panorama lahke glasbe. 11.05 Pogovor s poslušalci 11.35 Srečanje republik in pokrajin.12.10 Godala v ritmu. 12.30 kmetijski nasveti. 12.40 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Glasbena panorama. 16.00 Vrtiljak.
17.00 Zunanjepolitični magazin.
18.00 Škatlica zgodbo. 18.30 Mladi mladim. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Sobotni zabavni večer. 21.00 Za Slovence po svetu. 23.05 Literarni nokturno. 23.1?j Od tod do polnoči. 0.05 -4.30 Nočni program.
NEDELJA, 3. IV.
5.00-8.00 Jutranji program. 8.07 Radijska igra za otroke. 9.05 Še pomnite, tovariši! 10.05 Nedeljska matineja. 11.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.10 Zabavna glasba. 13.20 Za naše kmetovalce. 14.05 Pihalne godbe. 14.20 Humoreska tsga tedna (P. Radstroem:	Begunec).	14.45 • Z
malimi ansambli. 15.10 Pri' trs doma. 15.30 Nedeljska reportaž: 15.55 Bojo amaterski zbori 16.21 Popoldanski simfonični koncert. 17.05 Priljuvljene operne melodije. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Glasbena tribuna mladih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Disko, disko. 0.05-4.30 Nočni program.
DOLENJSKI UST
št. 13 (1755) 31. marca 1983
kultura
in
izobra-
ževanje
Se eno srečanje brez naših
Dolenjska In posavska regija brez predstavnika na območnih in zaključni lutkarski prireditvi
Najboljše slovenske lutkovne skupine, izbrane na območnih srečanjih, so nastopile na zaključni republiški prireditvi - XIII. srečanju
Kaj bo aprila na sporedu?
Novomeško filmsko gledališče nadaljuje s pred stavami
Novomeško filmsko gledališče nadaljuje s četrtkovimi predstavami izbranih filmov v dvorani Doma JLA. Drevi bodo predva-' jjli ameriški barvni film. „Poro-ka“, ki ga je režiral Robert Altman. Gledalci bodo uživali ob delu, ki obravnava odnose v tako imenovanih višjih krogih ameriške družbe, film slovi po izredni režiji in izvrstno okarak-teriziranih osebah.
Aprila bodo na sporedu štirje filmi. 7. aprila bodo obiskovalci videli nemško vojno dramo ,.Pločevinasti boben". Film v Schloendorfovi režiji je parodija na nemško družbo v prvi polovici 20. stoletja. Nagrajen je bil v. Cannesu, dobro sprejet pa tudi na beograjskem Festu 1980.
Čez štirinajst dni bodo ljubitelji filmske umetnosti videli v novomeškem filmskem gledališču Truffautov „Zadnji metro". Ta francoski barvni film je zgled, kako vojno tematiko prikazati brez spektakularnih scen na bojnem polju.
Teden kasneje, 21. aprila, bo na vrsti ameriški film „Dobro-došli, gospod Chance" režiseija Halla Ashbyja, avtorja znanih stvaritev, kot sta ..Vojakova vrnitev" in „Pot k slavi".
Aprilski spored bo zaključen z ameriško kriminalko „Gloria“, ki jo je režiral John Cassavetes. Glavna junakinja je ženska, sicer pa sodi film med klasična dela o tako imenovani mafiji.
slovenskih lutkarjev - kije potekala minuti teden od četrtka do nedelje v Mariboru. Devetnajst sodelujočih skupin je nastopilo z dvajsetimi lutkovnimi igrami, med njimi šmihelski lutkarji z onstran Karavank, amatersko lutkovo gledališče iz Bugojna in lutkovo gledališče Figurentheater iz Avstrije. Ob predstavah so tekli tako imenovani lutkarski kažipoti, bila je tudi skupščina slovenskih lutkarjev, udeleženci pa so si lahko ogledali tudi razstavo partizanskih lutk in lutk znanih slovenskih ustvarjalcev.
Značilno za letošnje srečanje je, da je spet minilo brez sodelovanja lutkovnih skupin iz južnih slovenskih regij — dolenjske, posavske in deloma [ljubljanske. V tem delu Slovenije, kjer sicer deluje več lutkovnih skupin, posebno na šolali, ni bilo niti kvalifikacijskega območnega srečanja, zato je razumljivo, da program zaključne prireditve Dolenjcev, Belokranjcev in Posavcev že zavoljo tega dejstva ni mogel upoštevati. Sicer pa lutkarji niso edini, ki ne pridejo na oder najboljših. Enako se dogaja gledališkim skupinam, pevskim zborom in drugim, ki reprezen-tirajo ljubiteljsko kulturno dejavnost v omenjenih regijah.
USPEŠNI RECITATORJI Z BLANCE
Za letos so si člani Prosvetnega društva Franceta Prešerna na Blanci zastavili obširen delovni program. Najbolj dejavni sta recitatorska in dramska skupina. Člani recitatorske skupine so pripravili izbor ljudskih pesmi pod skupnim naslovom „Pre-sneta ljubezen". S starimi slovenskimi ljudskimi pesmimi ob spremljavi harmonike so bo praznovanju dneva žena razveselili žene v sevniški Kopitarni, Inpletu in na osrednji krajevni proslavi. Ker je kulturni spored, ki so ga člani prosvetnega društva pripravili za občinsko tekmovanje „Mladi v kmetijstvu na Blanci, občinstvo toplo sprejelo, so jih povabili še na podobno tekmovanje v Črnomelj. Tudi tam je bil odziv gledalcev dober.
DVA V ENEM - Pevovodja Tone Fink je v soboto zvečer predstavil šmihelski publiki kar dva od svojih treh zborov: moški pevski zbor gasilskega društva Šmihel in moški pevski zbor Maksa Henigmana iz Dolenjskih Toplic. Pesmi, ki sta jih zapela zbora posamično in nekaj tudi skupaj, je lepo povezal vezni tekst, katerega avtor je zborovodja sam, vanj pa je vpletel recitacije pesmi Jožeta Cvelbaija in Dragotina Ketteja. Pevci so ugotovili, da so taka srečanja zelo koristna, hkrati pa so se dogovorili, da bodo program, ki je bil sestavljen s toliko truda, v pomladnih mesecih prikazali še v drugih krajih v novomeški okolici. (Foto: Tone Jakše).
Brez prešolanja ne bo šlo nikjer
Razpisana učna mesta v novih prvih letnikih srednjih šol usmerjenega izobraževanja na Dolenjskem in v Posavju še niso v celoti in ne povsem ustrezno zasedena —  Preusmerjanje iz ene regije v drugo vodi medregijskih koordinacijski odbor
Za nadaljevanje šolanja v prvih letnikih srednjih šol usmerjenega izobraževanja na Dolenjskem in v Posavju se je po informativnem dnevu, ki je bil 3. marca, prijavilo 1590 letošnjih osnovnošolcev na osnovnih šolah oziroma 210 manj, kot je razpisanih učnih mest. V mestih, kjer so srednje šole, je za zdaj videti takole: v Novem mestu, kjer je za 28 različnih smeri razpisanih 1080 mest v prvih letnikih, se je prijavilo 1092 kandidatov; v Črnomlju za 180 učnih mest 75, v Metliki jih je od 90 „zasedenih“ le 60, v Krškem od 270 le 207 in v Brežicah od 180 samo 156. To pa seveda ni edini „razkorak“, ki se je pokazal na podlagi prijav oziroma tako imenovanega predvpisa v posamezne šole.
Vpogled v rezultate predvpisa pove, daje na nekatere šole, še zlasti na smeri šolanja v okviru njih, prevelik naval, medtem ko nekateri programi ostajajo nezasedeni Najslabše je z novinci zasedena gradbena usmeritev v Novem mestu, nezadovoljiv predvpis pa je bil dosežen še: na rudarskem oddelku v Črnomlju, kjer pa šepa tudi zanimanje za družboslovno usmeritev, saj bi bilo v novem šolskem letu učencev komaj za en oddelek; medtem ko imajo v Brežicah težave z napolnitvijo trgovskih in v Krškem elektro in papirni-čarskih oddelkov, je na novomeški elektro šoli kar za cel oddelek preveč kandidatov. Odstopanja se kaže-
jo tudi v drugih smereh, vendar niso tako problematična in jih bo po mnenju koordinacijskih odborov za usmerjanje učencev v srednje šole moč izravnati.
Ker bo treba zasesti vse oddelke v posameznih usmeritvah in smereh srednjega izobraževanja, se bo postopek usmerjanja nadaljeval. Pravzaprav bo zdaj prišlo' na vrsto tako imenovano preusmerjanje učencev iz šol s prevelikim v šole s premajhnim vpisom kandidatov za nove prve letnike. Preusmerjanje bo
Številke ne obetajo razcveti
Redna prispevna stopnja tudi tokrat ne prinaša zadovoljstva metliški kulturi
1. aprila bodo sedli na 3. sejo delegati skupščine občinske kulturne skupnosti Metlika, da bi se med drugimi, ne toliko pomembnimi točkami pogovorili o finančnem planu za leto 1983. Številke so zanimive, zato bi sijih veljalo ogledati nekoliko pobliže.
Za knjižničarstvo bo na razpolago v letu 1983 200.000 dinarjev, muzejski dejavnosti bo pripadlo
615.000, Zvezi kulturnih organizacij
320.000, Glasbeni mladini Bele krajine 12.000, za vzdrževanje Kulturnega doma Edvarda Kardelja bo šlo
269.000, za poslovanje kina
364.000, za vzdrževanje kulturnega doma v Gradcu 20.000 in tako naprej.
Zneski nišo veliki, tudi notranja razporeditev med njimi skoraj mora biti takšna, kot je. V Metliki pričakujejo, da se bo zbralo za kulturo v letu 1983 2,318.000 dinarjev iz prispevkov od bruto osebnih dohodkov, 15.830 bodo prihodki knjižnice, vstopnina od kino predstav pa naj bi prinesla 689.858 dinarjev.
Koncert s priznanji
Novolesov pihalni orkester pripravil Stražanom lep glasbeni večer
Minulo soboto je pripravil Novolesov pihalni orkester Stražanom v njihovem kulturnem domu lep kulturni večer. Pod vodstvom dirigenta Milana fttsavca je 40-članski orkester, v katerem je iz leta v leto več mladih glasbenikov, na samostojnem koncertu izvedel dokaj zahteven program. Zvrstilo seje osem skladb: „Radetzfcyjev marš" skladatelja Johanna Straussa, odlomek iz Verdijeve opere „Nabucco“, ..Uspavanka" Bojana Adamiča in „Zagoro“ Gvida Učakarjav prvem ter Tijardovičeva »Daleko je moj Split", Avsenikova ..Prijatelji, ostanimo prijatelji", Cor-tinov „Treffpunkt Airport" in Adamičevo „Tratata, zdaj igra naša muzika" v drugem delu. Na slovesnosti med obema deloma koncerta je Boris Savnik, tajnik novomeške ZKO, v imenu ZKO Slovenije najzaslužnejšim in najvztrajnejšim članom orkestra, ki je lani -praznoval 25-letnico ustanovitve, podelil Gallusova priznanja.
ljubiteljskim skupinam bodo znatno pomagale delovne organizacije, le-te bodo dale denar tudi za 3. slikarsko kolonijo Alojza Gangla.
Nasploh bo primorana metliška kultura iskati dodatna sredstva preko svobodne menjave dela, pa še drugače se bodo morali kulturniki znajti, če bodo hoteli preseči raven, kj jo zagotavljajo sredstva, zbrana zgolj s prispevki. Le-ta zadostujejo bolj za životarjenje kot za pravi življenjski kulturni utrip, ki 'ga' Metlika živi. Predvsem zaradi nekaj posameznikov, ki žrtvujejo svoj pro-
sti cas za to, da ne bi postalo kulturno življenje v tem mestu usmrajena mlaka, ampak svež veter.
Vsega pa le ni mogoče doseči in razvozlati samo z nasmehom na ustih ali z odrekanjem, zato je Metlika še vedno edina občina v Sloveniji, ki riima stalnega knjižničarja. O tem je bito izrečenih že veliko besed, stkanih nič koliko kombinacij, ostalo pa je le pri govorjenju. Iz zapisanih številk je to razumljivo, iz potreb ne. Skoraj nedoumljivo pa je to, da kulturna skupnost ne bo mogla popraviti puščajoče strehe na Kulturnem domu Edvarda Kardelja, s čimer bo storjena celotni stavbi velika škoda.
TONI GAŠPERIČ
MLADI SPODBUDILI RAZPRAVO O KULTURI
Udeležence sobotne okrogle mize o novomeški kulturi, ki sta jo v sejni sobi novomeškega Doma JLA pripravila občinska konferenca ZSMS in uredništvo Valja, je poredvsem zanimalo, po kakšnem konceptu bo tekla dejavnost v obnovljenem Domu kutlure v Novem mestu, ki naj bi slednjič postal osnovno gibalo kulture na širšem območju. Ob tem je seveda beseda tekla o možnostih za nadaljnji razvoj kulture v občini, o delegatskem sistemu pa o pripravljenosti in možnosti mladih, da pomagajo oblikovati tako kulturno politiko, kot tudi posamezne kulturne programe. Več o ugotovitvah, mnenjih in stališčih te okrogle mize, kjer so se udeleženci dotaknili še drugih pomembnih vprašanj, bo objavljeno v prihodnji številki.
Radi bi obdržali kakovost
Od tedaj, ko se je senovskim rudarjem, ki so skrbno ohranjali in razvijali svoje kulturne tradicije, porodila želja, da bi ustanovili svojo godbo na pihala, je v Dov-škem potoku preteklo precej vode. Rudarji so vedeli, da brez pjihovih prispevkov ne bo inštrumentov in ne godbe, zato so že leta 1921 ustanovili poseben sklad za inštrumente. Čeprav je bil prvi dinar darovan že 8. februarja 1921, seje ustanovitev godbe odmikala, kajti prispevali so le bolj revni, denarja bogatih pa ni bito. Šele jeseni 1928 je prispeto iz Italije 28 inštrumentov in rudarji so končno prišli do svoje godbe. Prvi kapelnik je bil Alojz Kralj, ob 55-letnici delavskega pihalnega orkestra Svobode, ki sojo proslavili prejšnjo soboto s koncertom v dvorani Doma Štirinajste divizije na Senovem, pa je orkester vodil že deseti kapelnik, profesor Janez Ceglar.
„Od takrat, ko ste februarja 1976 prevzeli taktirko, pa do danes so se zvrstili številni nastopi. Ste imeli še kje tako hvaležno občinstvo kot tokrat? “
„Gotovo je bilo podobno tudi ob našem zlatem jubileju, od številnih gostovanj pa je vsem ostal v najlepšem spominu koncert v Bur-gauu na Bavarskem leta 1978. Preko naših zdomcev smo z Nemci
vzpostavili stik že leta 1972. Tedaj so gostovali pri nas, ob našem obisku pa je dozorela priložnost, da smo formalno sklenili pobratenje. Bavarci so prišli k nam pred tremi leti, zdaj bi jim morali obisk vrniti."
„Odkar ste vi dirigent, je orkester ves čas napredoval. Sta morda ubranost in kakovost interpretacije zdaj takšni, da že lahko govorimo o nekakšnem vrhuncu za tak orkester? “
,,Za posamezne nastope se ni tako težko pripraviti, težje je ohraniti kvaliteto in se potrjevati od nastopa do nastopa. Če bi tako visoko raven obdržali, bi bil zelo zadovoljen, kajti 50-članski orkester je zelo mlad. V njem je kar deset osnovnošolcev in devet srednješolcev, drugi člani orkestra so stari od 20 do 30 let. Imanlo samo enega godbenika - upokojenca, pa še ta je zelo vitalen. Taka sestava je za prihodnost orkestra sicer zelo obetavna, hkrati pa nas utegne občutno prizadeti dokaj številen odhod fantov k vojakom. Imamo tudi dve ženski. Za nežnejši spol je na voljo predvsem flavta."
„Zlata plaketa v 2. skupini na zadnjem republiškem tekmovanju pihalnih orkestrov na Bledu je potrdila kvaliteto orkestra. Verjetno je srečna okoliščina, da sami
Janez Ceglar: „Zdaj prihajajo godbeniki iz 12 kolektivov/
poučujete glasbo na senovski Šoli, kjer lahko spoznate nadarjene glasbenike? Vaša želja?"
,,Res je, to mi pride zelo prav, saj jih spremljal že od 3. in 4. razreda. Selekcija se torej pričenja že v šoli. Seveda pa delam z orkestrom le v svojem prostem času, kar pomeni, da ga pravzaprav nimam, če hočem s posamezniki izpiliti to in ono. Mi nimamo poklicnega dirigenta in posebne glasbene šole, kar je v Trbovljah, Velenju in drugod. Pričakujemo razumevanje krške kulturne skupnosti in da bo tudi nam tako, kot so krškim godbenikom, prispevala za nove inštrumente, ko bodo pač boljši časi."
P. PERC
teklo že v okviru posameznih šol, ki imajo več smeri, potem v okviru občin, regije in med regijami
Medregijsko preusmcijanje in usklajevanje vpisa ima v rokah medregijski koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predsedniki občinskih koordinacijskih odborov iz dolenj-
• Na seji medregijskega koordinacijskega odbora so ugotovili, da z zasedbo oddelkov posameznih smeri v novomeški občini ne bo večjih težav, saj bo moč doseči izravnavo že z manjšim preusmeijanjem, da pa bodo problemi v drugih občinah, kjer so razlike med razpisanimi in zasedenimi mesti večje. Očitno je, da se bo moral ta odbor še sestati, med drugim tudi zato, da bo proučil, kako in s kom zasesti še tistih 210 (uvodoma omenjenih) mest, za katera ob predvpisu ni bilo kandidatov.
ske in posavske regije in je imel 23. marca v Novem mestu prvo sejo. Na seji, ki so se je udeležili tudi tajniki občinskih izobraževalnih skupnosti, predstavniki skupnosti za zaposlovanje ter predstavniki dolenjske in posavske medobčinske gospodarske zbornice, so se dogovorili za izvedbo nekaterih ..generalnih" preusmeritev. Tako bodo celoten ..presežek" z novomeške elektro smeri poslali na šolanje v Krško (na elektro za jaki tok), belokranjske učence, ki so se prijavili za izobraževanje po kovinarskem programu v Novem mestu, pa bodo „prešolali“ v ustrezno šolo v Črnomlju.	I.	Z.
RAZSTAVLJA ŠEST MLADIH LIKOVNIKOV
V Likovnem salonu v Kočevju je že drugi teden na ogled razstava, na kateri se s svojimi likovnimi deli predstavljajo mladi likovniki To so: akademski slikar Andrej Trobentar, likovni pedagog v Kočevju, študentje drugega letnika Akademije za likovno umetnost Rudi Benedik, Valentin Polanšek (oba koroška Slovenca), Rudi Uran in Majda Dred ter dijakinja Maja Stojnič.
Robarjev film na festivalu
Novomeška premiera dokumentarca o Romih bo 7. aprila v Domu JLA
Celovečerni dokumentarni film „Pamet v glavo, ko boš v drugo ustvaijal svet“, znan tudi pod naslovom „Opre, Roma!“ („Na noge, Romi!“), ki ga je po lastnem scenariju režiral in posnel Filip Robar, režiser iz Novega mesta, je naposled dobil zeleno luč za javno prikazovanje. Na festivalu kratkega dokumentarnega filma v Beogradu so ta Robaijev dokumentarni celovečerec vrteli v ponedeljek, 28. marca, in sicer v okviru tekmovalnega programa.
V času, ko to poročamo, še ne vemo, kako je bil sprejet pri dokaj zahtevnem beograjskem občinstvu in še strožji kritiki, vendar pa pomeni že dejstvo, da je film prišel na festival, lepo priznanje. Zdaj bo seveda najbolj zanimivo videti, kako bo poslej s tem aktualnim dokumentarnim filmskim zapisom o žgoči romski problematiki, še posebej zato, ker je bil po tako imenovanih delovnih projekcijah deležen tudi hudih ugovorov in pritiskov na režiseija, naj bi pri dokončni montaži nekatere najbolj žgečkljive dele izpustil. Bržkone je bil film, ki je bil sicer posnet že lani in ki s svojo filmsko govorico govori o Romih na Slovenskem, seveda tudi na Dolenjskem, prav zato vse do zadnjih dni pod „rdečo lučjo“.
Kot je povedal režiser Filip Robar, ta njegov film po beograjskem festivalu ne bo romal v skladišče, kar se dogaja z nemalo kratkimi in dokumentarnimi filmi, pač pa v kino dvorane. Novomeška premiera bo že prihodnji teden, in sicer v četrtek, 7. aprila, v dvorani Doma JLA in bo posvečena svetovnemu dnevu Romov. Uradna premiera bo kasneje v Cankaijevem domu'v Ljubljani, a še aprila. Potem bo film na rednem sporedu.
L Z.
Literarno tekmovanje
Tekmovalci za Cankarjevo spoznali tudi književnika
nagrado so v Novem mestu Jožeta Dularja iz Metlike
Sobotnega tekmovanja za Cankaijevo nagrado, ki ga je Slavistično društvo Dolenjske priredilo v Novem mestu, se je udeležilo enajst srednješolcev in štirideset osnovnošolcev iz dolenjske in posavske regije.
Od srednješolcev, ki so se pomeri; li v poznavanju del slovenskih socialnih pesnikov pred drugo svetovno vojno, še posebej Seliškaijevih in Kosovelovih pesmi, so pokazale največ znanja novomeške dijakinje: Andreja Legan iz gimnazije, Vesna Čenčer iz ekonomske srednje šole in Simona Borštnar iz zdravstvene šole. Med osnovnošolci, ki so tekmovali v poznavanju partizanske poezije, še zlasti Borovih in Kajuhovih del, pa so bile najboljše: Mojca Molan iz OŠ Raka, Vesna Jordan iz OŠ Katje Rupena v Novem mestu in Malči Sinur iz OŠ Krško. Vseh šest se bo udeležilo republiškega tekmovanja za Cankarjevo nagrado, ki bo v naslednjih tednih.
Ob razglasitvi rezultatov ter podelitvi nagrad in priznanj tekmovalcem je bil kulturni program, udeleženci pa so se še zlasti razveselili srečanja s pesnikom in pisateljem Jožetom
Dularjem iz Metlike. Književnika, ki ima za seboj nekaj romanov, povesti in pesniških zbirk pa obilo zgodovinskih in etnoloških knjižic in čigar pisateljsko pero še vedno snuje, so najprej predstavili z uvodno besedo in recitacijami njegovih del dijaki ekonomske srednje šole. K orisu svoje življenjske in umetniške poti je zatem veliko prispeval tudi sam književnik, ko je odgovarjal na vprašanja.
S ČIM NAJ SE UKVARJA SVET?
Minuli petek je tekel v Novem mestu zanimiv pogovor o tem, s čim vse naj bi se ukvarjal in kaj obravnaval svet za kulturo, ki so ga nedavno ustanovili pri predsestvu občinske konference SZDL. Predstavniki kulturnih ustanov in kulturni delavci, ki jih je na pogovor povabil predsednik sveta Miroslav Vute, so menili, da bi moral ta organ posvetiti pozornost ljubiteljski kulturi in v okviru tega položaja društev, še posebej pa stanju na področju knjižničarstva, vlogi novomeškega Doma kulture, varstvu naravne in kulturne dediščine in drugim vprašanjem.
Št. 13(1755) 31. marca 1983
DOLENJSKI LIST
POTA Ii\ STJ»?
Za umor očeta štiri leta zapora
Več olajševalnih okoliščin — Oče je sina že od zgodnje mladosti ne le tepel, ampak ga je tudi mučil — Sosedje in vaščani so pričakovali, da bo pri Lovšinovih mrtev sin ali pa oče
param
Devetnajstletni Jože Lovšin iz Gornjih Lepovč pri Ribnici je bil zaradi uboja očeta 22. marca obsojen pred sodiščem v Kočevju na štiri leta zapora. Sodba še ni pravnomočna.
Pri izreku sodbe je sodni senat v glavnem upošteval navedbe tožilca, da je Jože Lovšin v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti vzel življenje svojemu očetu, in to na zahrbten način. Očeta je namreč'24. septembra 1981 okoli 14.40, medtem ko je spal doma na kavču, udaril dvakrat s
ODNESEL KROMPIR IN FIŽOL
- Anica Jurkovič iz Podgore je v pretek ugotovila, daje nekdo vlomil v njeno hišo na Selih pri Straži. Vlomilec je odnesel posteljnino, nekaj kromp irja in fižola, oblek in gospodinjskih drobnjarij.
IZGINILO 6 ZAJCE - Iz kur-nika Antona Trbanca v Dobruški vasi je v noči na petek izginilo 6 zajcev.
VLOMILI V TRGOVINO - V noči na 21. marec je nekdo vlomil v Mercatoijevo trgovino v Metliki. Vlomilec je vdrl skozi vhodna vrata, vse pa kaže, da je bilo storilcev, ki so jim že na sledi, več. Naložili so si jestvine, kozmetike, vzeli iz blagajne 1.379 din in jo pobrisali.
RAZGRAJAL V DELIKATESI -Novomeški miličniki so 21. marca dopoldne pridržali do iztreznitve 32-lctnega Bojana N., ker je razgrajal v delikatesi na Glavnem trgu.
OB 50 METROV KABLA - S koluta električnega kabla pri bršljinskem Inisu je nekdo prejšnji teden odvil in odnesel 50 metrov kabla, vrednega 30 tisočakov.
OB VETROBRANSKO STEKLO
- Novomeščanu Dragu P. je nekdo v noči na 18. marec z avtomobila 'odnesel vetrobransko steklo, vredno 5.000 din.
IZGINILI REZERVNI KOLESI
- Nekdo je Francu Strahu iz Gornjih Jesenic prejšnji teden iz avtomobila odnesel rezervno kolo. Kaže, da je tat nasilno odprl pokrov motorja. Podobna nezgoda se je 23. marca pripetila tudi tovornjaku Gorjancev, parkiranemu na parkirišču na Otočcu. Ukradeno kolo je bilo vredno 14 tisočakov.	<
PO DOLENJSKI DEŽELI
• Pravi heroj ali pa morda strokovnjak za te zadeve je moral biti, kdor je prejšnji teden iz čebelnjaka Jožeta Veseliča v Fučkovcih odnesel 4 panje čebel. Je pa še tretja možnost: da si tat sedaj z mrzlimi obkladki hladi od pikov vročo in nabreklo kožo.
• V šentjernejski Iskri so prejšnji teden ugotovili, da jim je nekdo iz barake na Javorovici, kjer imajo tudi svojo vlečnico, odnesel manjšo kovinsko blagajno, z njo pa 30 din drobiža, datumsko štampiljko in karte za vlečnico. Če je hotel s tem tat dokazati svojo smučarsko vnemo, zakaj ni raje odnesel kar cele vlečnice!?
• S kar 450 kovinskimi žetoni pa se je prejšnji teden okoristil zmikavt, kije vlomil v osebni avto Trebanjčana Janeza P. pred gostilno Šeligo. Janez je namreč lastnik samopostrežnih aparatov v novomeški bolnišnici. Hudo je le, da bo moral tat, če bo hotel žetone izkoristiti, po neki poti priti v bolnišnico. Bo treba za 450 požirkov kave žrtvovati zdravje?
• Nekdo je v noči na petek vlomil v „hranilni“ kiosk pri novomeškem konzolnem mostu. Lastnik Janez. Žlajpah je oškodovan za pol kilograma kave, 15 hrenovk, nekaj zavitkov cigaret in kruh. Bojda so ljudje naslednjega dne najbolj pogrešali hrenovke.
Iz zapora pred sodnike
1  ...  1	  —	1	'	    '	    rMi	  11	*
Za Omeroviča 1 leto in 8 mesecev zapore — Pred novomeške sodnike iz zeniškega zapora — Kraje najbolj
„pri srcu"
24-letni Ibrahim Omerovič—
Mrga iz okolice Prijedora je bil pred leti večkrat v Novem mestu, nazadnje pa pred dnevi, ko so ga iz KPD Zenica, kjer prestaja kazen zaradi tatvin, pripeljali še pred novomeške sodnike, ki so mu očitali dve novi, ne tako nedolžni tatvini. Poleg tega je tačas Omerovič zaradi tatvine v postopku tudi pred celjskim sodiščem.
Kot je pokazala obravnava, je
Omerovič 22. novembra 1979 v
SPOSOJENO TRNJE
— Samo v dirki cen in osebnih dohodkov je vnaprej znan zmagovalec.	(Iz	novosadskega
Dnevnika)
PRIPRAVE NA NNNP
Koordinacijski odbor za SLO in družbeno samozaščito pri OK SZDL Metlika je na zadnji seji obravnaval izhodišča za letošnjo akcijo NNNP in sprejel usmeritve za izvedbo akcije in hkrati zadolžil posameznike za izdelavo programov. Akcija bo potekala celo leto, in to na podlagi izkušenj iz preteklih let, poudarek pa bodo dali večji prometni in požarni varnosti ter varnosti pri delu ter dograjevanju narodne in civilne zaščite.
MOTORIST PODLEGEL POŠKODBAM
5Č-letni Franc Novak iz Soteske se je v petek ob 14.30 peljal na motornem kolesu iz Gorenje Straže proti domu. V ovinku pri Strmolah je za njim pripeljal tovornjak s prikolico, ki ga je upravljal Pavel Valenčič iz Ilirske Bistrice, in pričel motorista prehitevati. Pri tem je Novaka zadel in zbil po cestišču. Motorist je dobil tako hude poškodbe, da jim je na kraju nesreče podlegel.
dopoldanskih urah vdrl v sobo številka 3 barake doma SGP Pionir v Novem mestu. Tako rekoč prijatelju Djulejmanu Bajriču je odnesel hlače, hranilno knjižico, 3 tisočake gotovine, ročno uro znamke Omikron, nadalje žepno uro, dve srajci in kovček, medtem ko si je od Hasana Mustafičaj „sposodii“ krznen suknjič.
Istega leta, le da nckolikanj poprej, je Omerovič v jutranjih urah obiskal spalnico doma SGP Pionir v Kettejevem drevoredu v Bršljinu in vzel Slobodanu Milosavljeviču bankovca po 1.000 in 500 din.
Na obravnavi se jc obtoženec izgovarjal, da tiste dni sploh ni bil v Novem mestu in tudi, da o kakšnih krajah nima pojma. Drugačnega mnenja pa so bile priče. Pri Musta-fiču in Bajroviču je Omerovič že večkrat spal, tistega jutra pa izkoristil trenutek, ko je bil sam v sobi, in si za lažje delo že .takrat odprl okno, vendar tako, da stanovalca tega nista’ videla. Podobno je bilo dovolj dokazov tudi za tatvino v samskem domu, kjer je obtoženec priznal le to, da je vzel 1.000 din, vendar je še to kasneje zanikal.
Naj kakorkoli, dokazov je bilo več kot dovolj, tako'da sodišče glede tega ni imelo pretežkega dela. Ker gre za obtoženca, ki pogosto stopa na kriva pota, mu je senat izrekel kazen enega leta in osem mesecev zapora, vanjo pa jc vštet tudi pripor.
VOL SE JE SPLAŠIL
74-letni Jože Sladič iz Krasin-ca je 23. marca dopoldne peljal z vozom na njivo gnoj. V voz je bil vprežen vol, Sladič pa ga je vodil na povodcu. Žival seje iz neznanega vzroka splašila in s povodcem povlekla tudi Sladiča. Taje pri tem dobil hude poškodbe po glavi in telesu in so ga prepeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
topim delom cepilnega klina po glavi. Oče je utrpel hudo poškodbo lobanje, možganov in zlom lobanjskega dna, zaradi česar je dva dni kasneje v Kliničnem centru v Ljubljani umrl. V času uboja je bila storilčeva zmožnost razsoje zaradi hude čustvene stiske, obupa in nevrotične motenosti bistveno zmanjšana.
Sodni izvedenec sosedje in druge priče so povedali, da je do uboja prišlo zato, ker je bil oče do sina
NAŠEL GRANATO
Nenavadno veliko ostankov II. svetovne vojne je bilo te dni najdenih po Dolenjskem. Nevarnim najdbam je prejšnji teden pridružil novo Anton Erpe iz Gorenje Straže, kije pri oranju njive našel granato. Za njeno uničenje je poskrbel pirotehnik.
TOVORNJAK ZDRSNIL ČEZ NASIP
Na delovišču SGP Grosuplje pri Otovcu je prišlo 23. marca do nezgode, ko je Franc Kobetič med vzvratno vožnjo s tovornjakom zadel drug tovornjak in ga potisnil 10 metrov po nasipu. Na prevrnjenem tovornjaku je nastalo kar za 300 tisočakov škode.
STREHA SE JE UDRLA
V Straškem Novolesu se je 24. marca ponesrečil 21-letni Taib Adrovič, ko je čistil ventilacijske naprave. Med delom je splezal na salonitno streho, ki pa se je udrla. Adrovič je končal v novomeški bolnišnici
Jožeta (pa tudi drugega sina in žene) zelo grob. Še ko je bil Jože star komaj 14 mesecev, ga je vrgel po stopnicah. Pretepa! ga je, če je bil Jože kriv ali pa ne. Nekoč mu je zlomil roko, drugič ga je obesil za roke pod strop v delavnici, tretjič ga je vlekel na verigi skozi vas itd: Sosedje so vedeli za to trpinčenje in so pričakovali najhujše: eni, da bo oče -ubil sina, drugi, da bo sin ubil očeta. Vendar se v družinske prepire niso hoteli vmešavati "saj bi bili potem sosedski odnosi z Lovšinom starejšim še slabši, kot so že tako bili zaradi njegove prepirljivosti. Tudi socialna služba v Riku, kjer je Jože zaposlen, in občinska je za odnose pri Lovšinovih vedela, niso pa pričakovali, da lahko pride do najhujšega. Jože Lovšin je povedal, da je zaradi navzdržnih razmer v družini sklenilil da bo očeta ubiL Po dveh udarcih s cepilnim klinom po glavi in zelo hudih poškodbah je oče Lovšin še vedno hodil in govoril čeprav zmedeno, kar je sodni izvedenec označil kot medicinsko posebnost, saj v svoji praksi še ni naletel na primer, da bi kdo s tako hudimi poškodbami še hodil in govoril
Obdolženčev zagovornik je v zaključnem govoru menil, da pri tem umoru ne gre za zahrbtnost, ampak za uboj v posebnih olajševalnih okoliščinah (ogroženost obstoja), ter izrazil prepričanje, da bi bila vzgojna celo pogojna kazen. -Sodišče je upoštevalo olajševalne okoliščine. Menilo pa je, da gre za zahrbten način uboja, saj sin verjetno dejanja ne bi napravil, če bi bil oče buden.
Sodba še ni pravnomočna.
JOŽE PRIMC
Šola vselej odprtih vrat
Ljubljanska šola za miličnike ne potrebuje razpisa — Prijave sprejemajo vse postaje in oddelki milice — Milan Mesojednik bo kmalu miličnik
V razpisu, ki vsakič marca mlade seznani z možnostmi šolanja v srednjem usmeijenern izobraževanju, bi zaman iskali podatke o ljubljanski šoli za miličnike, ki deluje v sklopu izobraževalnega centra pri RSZN. Razlog za to je preprost: gre namreč za šolo, v katero vpis ni možen le enkrat na leto, temveč se mladi lahko prijavijo ob vsakem času. Razpis torej ni potreben, nikakor pa ne bo odveč prikazati glavne posebnosti šole, kakor jih jc orisal njen ravnatelj Andrej Anžič.
V šolo za miličnike se na katerikoli postaji ali oddelku milice na Slovenskem lahko prijavijo fanjte, ki niso starejši do 27 lčt, morajo pa imeti končano tri- ali štiriletno srednjo šolo, opravljeno vojaščino in obvladati slovenščino. ■ Sprejeti kandidati so kot pripravniki razporejeni na eno Od postaj milice, pred začetkom šolanja (1. septembra ali 1. februarja) pa opravijo dvomesečni tečaj, na katerem dobijo osnovna znanja o poklicu miličnika.
Glede na stopnjo poprejšnje izobrazbe se šolanje razlikuje. Tisti s triletno srednjo šolo se v šoli za miličnike izobražujejo eno leto in postanejo miličniki po diplomi, tisti s štiriletno srednjo šolo pa sc po tečaju v šoli izpopolnjujejo 4 do 5 mesečev in postanejo miličniki po opravljenem strokovnem izpitu. Prvi imajo v šoli za miličnike ob strokovnih tudi splošne izobraževalne predmete, drugi pa le strokovne.
. Med šolanjem je velik poudarek tudi na izvenšoiskih dejavnostih, vsak ima možnost delovati v številnih športnih sekcijah pa v dramski skupini, pevskem zboru, RTG tečaju ali foto sekciji. Za praktično preverjanje strokovnih znanj v šoli deluje postaja milice, na kateri se življenje in delo odvija kakor na pravih postajah.
Šolanje je tako rekoč zastonj; čeprav bodoči miličniki prejemajo pripravniško plačo, imajo brezplačno internatsko oskrbo, učila, pripomočke,, obleko, plačujejo le hrano, a še to samo tisti, ki niso upravičeni do nadomestila za ločeno življenje. Med miličniki, ki končajo ljubljansko šolo ali pa t. i. tacensko kadetnico, ni nikakršne razlike, razporejeni so na postaje milice ali njihove oddelke, tn če se v treh letih službovanja izkažejo, lahko nadaljujejo izobraževanje na višji šoli za miličnike, odprta so jim vrata tudi na vse druge višje ali visoke šole.
0 teh možnostih zaenkrat še ne razmišlja Milan Mesojednik, ki bo kmalu končal šolo za miličnike. Doma je iz Mokronoga, po poklicni kovinarski šoli se je zaposlil v novomeški IMY, nato v Ljubljani pri PTT, lani pa se je odločil, da bo postal miličnik. „Zdaj, ko sem pobližje spoznal to zahtevno, a zanimivo delo, komaj čakam, da bo šola pri kraju in da se bom zaposlil."
D. R.
VAGON MU JE ODREZAL NOGO
Na sevniški železniški postaji je prišlo 16. marca do hude nezgode, v kateri jo je skupil 42-letni vodja premika Vinko Godec iz Kompolja pri Sevnici. Pri spajanju dveh tovornih vagonov mu je spodrsnilo, pri čemer je noga ušla na tračnice, čeznjo pa je zapeljal vagon.- Godca so prepeljali v celjsko bolnišnico.
Za manjši davek otrok v prometu
Ob lanskih zaskrbljujočih podatkih o žrtvah otrok v prometu bo temu vprašanju novomeški svet za preventivo in vzgojo posvetil posebno skrb
Če navedemo, da se je lani samo na območju novomeške UNZ pripetilo kar 79 prometnih nezgod, v katerih so bili udeleženi otroci, potem je razumljivo, če je novomeški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu takim ugotovitvam posvetil v letošnjem delovnSnu programu neprimerno več pozornosti.
Preden ta program pogledamo podrobneje, še nekaj dopolnitev uvodni številki. Na dolenjskih cestah je lani izgubilo življenje 5 otrok, od tega 3 v Novem mestu ter po 1 v Trebnjem in Črnomlju. Poškodovanih je bilo 77 otrok, od tega 11 v
Črnomlju, 4 v Metliki, 23 v Trebnjem ih kar 39 v Novem mestu. Podoben razdelilnik kaže tudi število prometnih nezgod. In vzroki? Največkrat otroška neprevidnost, zraven pa seveda velikokrat brezbrižnost staršev, ki mlade prepuščajo same sebi. Poglavje zase so vozniki, ki jim ni prav nič mar (če to sploh vedo!? ), da ima skrb za otroke na cestah V naši prometni zakonodaji posebno mesto.
Prvič letos bodo po novomeških vrtcih uvedli tekmovanje za cicibanovo prometno značko (tekmovanje bo 25. maja), katerega organizator bo prav svet za preventivo in vzgojo, ki je zategadelj vzgojiteljicam in mentoricam v vzgojnovarstvenih zavodih v ponedeljek pripravil posebno predavanje. Poleg te tečeta tačas še dve preventivni akciji za
varnost otrok in učencev. Po vrtcih in šolah so žc zbrali naročila za . kresničke. Teh so republiškemu svetu naročili kar blizu 8 tisoč, edtna, ki naročila ni poslala, je osnovna šola s Prevol.
KRESNIČKA ODBIJA SVETLOBO ŽAROMETOV
POLNI PRTLJAŽNIKI — Te dni je veliko dela ne le za carinike ob meji, pač pa tudi za miličnike. Še posebej na magistralni cesti Ljubljana -Zagreb kažejo pregledi prtljažnikov, da So zdomci dobro obveščeni o (ne)založenosti naših trgovin. Poleg kave so V vrečkah najpogosteje banane, (foto; B. B.)
Delavnost združuje voznike
AMD Bela krajina o svojem plodnem delu — 35-letna dejavnost — Po številu članov na 9. mestu v Sloveniji
KOZOLEC
POGOREL
Alojz Turšič iz Ardra je pred dnevi na svojem posestvu požigal suho travo, pri tem pa se je ogenj razširil proti kozolcu, ga zajel in povsem uničiL Zgorelo je še nekaj starega kmečkega orodja in sodov, tako da je skupne škode za kakih 100 tisočakov.
Pretekli petek so predstavniki avto-moto krožkov Črnomelj, Metlika, Vinica in Semič, ki so združeni v Avto-moto društvo Bela krajina, na svoji redni letni volilni konferenci pregledali delo v preteklem letu, si zastavili naloge za prihodnje ter opozorili na težave, s katerimi se srečujejo.
Društvo, v katero jc bilo lani včlanjenih 1057 avtomobilistov, 9 motociklistov ter 230 članov brez vozil, je razen pri avto šoli uresničilo zastavljeni program, v katerem so na prvo mesto postavili vključitev v akcijo NNNP 82. Skupaj s svetom za preventivo pri črnomaljski občinski skupščini so organizirali javne tribune in predavanja po krajevnih skupnostih." Sodelovali so ludi v
akcijah na ovnovnih šolah. Kot velik uspeh štejejo vključitev 415 pionirjev v AMD.
V letošnjem letu bodo v AMD poleg stalnih nalog posvetili več pozornosti usposabljanju traktoristov in šolske mladine, s šolami pa bodo - sodelovali tudi pri izdelavi načrtov za varnost v prometu, s katerimi bi uredili predvsem avto busna postajališča, obvoznice in signalizacijo.
Na konferenci so zaslužnim članom podelili zlate, srebrne in bronaste plakete za dolgoletno sodelovanje pri razvijanju AMD, organizatorjem motocrossa priznanja. AMZ Slovenije pa je AMD Bela krajina za njegovo 35-lotno plodno delo nagradila z zlato plaketo.
' B. M.
SKOČIL SKOZI OKNO
Prebivalci hiš v Cankarjevi ulici v Brežicah so 20. marca nekaj čez poldne videli, kako je 85-letni Janez Podgoršek, stopil na okno svojega stanovanja. Klici in opozorila sosedov so bila zaman, možakar je že hip zatem skočil 4 metre globoko, kjer je na tleh obležal s hudimi poškodbami ki jim je v brežiški bolnišnici čez eno uro podlegeL
S CESTE NA TRAVNIK IN V SKALO
Branko Kurnp z Uršnih sel se je 21. marca zjutraj, peljal z osebnim avtom od Semiča proti Gradcu, med vožnjo po klancu navzdol pa je pri Praproti srečal drugo vozilo. Umikal se je, pri tem pa gaje s ceste zaneslo na travnik, kjer je trčil v skalo. Pri tem se je sopotnica (»škodovala, da so jo morali odpeljati na zdravljenje, na avtu pa je bilo za 100 tisočakov škode.
Že po tradiciji pa bodo učenci osnovnih in srednjih šol preverili svoje znanje prometnih predpisov v tekmovanju-,,Kaj veš o prometu? “, ki bo letos ponovno v Šentjerneju 15. aprila, najboljše iz tega tekmovanja pa bo za nagrado čakala pot na republiško merjenje prometnega znanja.
Mrčna sela: vnovična smrt pod traktorjem
29-tatni Franc Klavžar je poškodbam podlegel na kraju nezgode
Pred dnevi je. prišlo na lokalni cesti pri Mrčnih selih do nove hude prometne nesreče s traktorjem, ki je zahtevala novo življenje. Vse kaže, da se bodo s spomladanskimi deli na polju ponovno pričele v črne kronike vračati tovrstne nezgode, zato vnovično opozorilo traktoristom za previdno vožnjo ne bo odveč.
29-letni Franc Klavžar iz Mrčnih sel se je zvečer nekaj pred osmo uro peljal s traktorjem, h kateremu je imel pripet kmečki voz. Klavžar se je vračal domov iz vinograda, pri tem pa med vožnjo v klanec zapeljal t zadnjim kolesom na večji kup zemlje in gramoza. Traktor seje prevrnil po strmini pri čemer je, kot v vseh podobnih primerih, pod seboj pokopal tudi voznika. Čeprav je Klavžarju takoj prite>-kel na pomoč brat in ga odpeljal v senovski zdravstveni dom, je bito za kakršnokoli pomoč že prepozno.
Za zahvalo nož na vrat
Jože in Marjan Brajdič zaradi nasilja obsojena na 9, oziroma 2 meseca zapora
Pred dnevi sta na zatožno klop novomeške enote temeljnega sodišča iz Novega mesta zaradi nasilniškega obnašanja sedla 31-letni Jože Brajdič — Neno iz romskega naselja pri Žužemberku in 8 let mlajši Maijan Brajdič — Dušan z Račjega sela.
Neno in Dušan sta lanskega 31. januarja prišla skupaj s še enim pajdašem okoli 16. ure k Silvestru Zoretu v Dolnji Kot. Ta jim je na njihovo prošnjo dal liter vina, ki so ga vzeli s seboj, nekje popili in sc proti večeru ponovno' vrnili k Zoretu. Kot je ta povedal na obravnavi, so od njega zahtevali hrane in pijače. J>al jim je zato Špeha in vina, vendar se je za mizo v kuhinji med gosti kmalu vnel prepir, nakar je gospodar zahteval, naj se vsi trije poberejo iz hiše. Brez ugovarjanja so to tudi storili. No, čez nekaj časa, okoli 18. ure, pa sta se k Zoretovi hiši vrnila Jože in Marjan Brajdič.
Gospodar jima je odprl, tokrat pa sta oba planila po njem in ga zvlekla iz hišnega hodnika na dvorišče. Tu sta ga zmerjala in mu grozila, dokler ni nekdo, od njiju iz žepa potegnil celo velik nož in ga Zoretu nastavil na vrat. Zagrozila sta mu, da ga bosta zaklala, vendar je med prerivanjem Zoretu na srečo le uspelo pobegniti v hišo. Zaklenil seje, zato sta nasilneža tolkla po vratih, razbila okno, nato pa vendarle odšla.
Oba sta sodnikom že znana. Neno je bil zaradi kaznivih dejanj zoper življenje in telo že dvakrat obsojen, Dušan pa enkrat zaradi prizadejanja poškodbe kot mladoletnik. Vse to jima je senat štel v obtežilno okoliščino in Jožetu Brajdiču - Nenu izrekel skupaj s kaznijo treh mesecev zapora, s katero je
Dražji izpiti
in tehnični pregledi
Od 1. aprila odobrene višje cene, pomembne za imetnike vseh vrst vozil
Izpitna komisija, ki deluje za območje vseh štirih dolenjskih občin, je predlagala povišanje pristojbin za vozniške izpite, kajti po Zakonu o varnosti cestnega prometa naj bi tovrstne stroške kril vozniški kandidat, stroški pa so večji, kot jih plačujejo zdaj po neizpremenjenih cenah od leta 1979. Tako je izvršni svet novomeške občinske skupščine s 1. aprilom odobril višje cene, in sicer: za izpit iz predpisov o varnosti cestnega prometa in za vožnjo motornih vozil vseh kategorij in traktorjev bo treba po novem odšteti 110 din (doslej 80 dinarjev). Vozniki delovnih strojev in koles z motorjem so doslej za tak izpit plačali 60 dinarjev, po novem pa bodo dali 85 dinarjev. Izpitne pristojbine za posamezne vozniške kategorije pa se tudi ustrezno povečujejo.
Prav tako so bile odobrene nove cene tehničnih pregledov za motorna vozila, h katerim je dala soglasje tudi republiška skupnost za cene. Za primer navajamo tehnični pregled osebnega avtomobila, ki je doslej lastnika veljal 195 dinarjev, nova cena pa znaša 240 din.
bil nedavno pred istim sodiščem obsojjcn zaradi ogrožanja pri pre tepu z nevarnim orodjem, na enotno kazen 9 mesecev zapora, medtem bo moral Marjan Brajdič - Dušan odsedeti dva meseca.
Sodba še ni pravnomočna.
VOZNI REDI ENO URO NAPREJ
Slovenski cestni potniški prevozniki, med njimi tudi novomeški Goijanci, so se ob nedeljski pomaknitvi kazalcev za eno uro naprej enotno dogovorili za popravke voznih redov, ki tako pravzaprav veljajo že od 27. marca naprej. Sporočilo potnikom je jasno in preprosto: avtobusi v primestnem in medkrajevnem prometu bodo s postaj odpeljali eno uro kasneje, medtem ko ostajajo vozni redi za medrepubliške in meddržavne linje zaenkrat nespremenjeni in os tajijo v veljavi sedanji vozni redi.
PEŠAKINJA NEPREVIDNO CEZ CESTO
Novomeščan Anton Volk se je v nedeljo popoldne peljal z osebnim avtom od Mirne-' peči proti Novemu mestu. V Bršijmu je pred avto na cestišče nenadoma stopila 21-letna Mara Čengija, ki jo je Volk navzlic opozorilu s sireno zadel in zbil po tleh. Pešakinja se je pri nesreči huje poškodovala in so jo odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico.
KOLESARKA NEPREVIDNO V KRIŽIŠČE
Na Kardeljevi ulici v Brežicah je prišlo 21. marca ob 20.10 do hude prometne nezgode, v kateri se je hudo poškodovala kolesarka, 44-let-na Marija Zidarič s Sela pri Dobovi, materialne škode pa je bilo za 30 tisočakov. Zidaričeva je namreč neprevidno zavila v križišče Rake-telove ulice in pri tem trčila v osebni avto 52-letnega Jožeta Gerjeviča iz Brežic. Kolesarko so prepeljali v zagrebško bolnišnico, medtem ko je bil za Gerjeviča odrejen odvzem krvi zaradi suma, da je vozil vinjen.
SMRT SREDI MOSTU
22. marca ob 18.15 je na mostu čez Savo v Brestanici nenadoma umrl 62-letni Dominik Ivačič iz Šutne 6 pri Krškem. Možakar je šel peš iz Brestanice proti Pijavškemu, pred njim pa Ida Arnšek. Ko seje ta ozrla, je videla, da se Ivačič oprijema mostu, zato je stopila k njemu, vendar je bilo za pomoč že prepozno. Možakar se je zgrudil mrtev. Zdravnik je kot vzrok smrti navedel srčno kap, tako da je tuja krivda izločena.
PREHITRO V NEPREGLEDNI OVINEK
V petek ob 22.45 je prišlo na lokalni cesti med Dobovo in Buko-škom v vasi Sela do prometne nezgode. 20-letni Robert Renicr iz Krškega sc je namreč peljal z osebnim avtom proti Bukošku, v desnem nepreglednem ovinku pa je zaradi prevelike hitrosti zapeljal v levo in trčil v kup zemlje, pri čemer se je poškodovala njegova sopotnica 20-letna Ivana Starič iz Sevnice. Na avtomobilu je za 50 tisočakov škode.
OD ZADAJ V TOVORNJAK -Milivoje Ljubisavljevič iz Gornjih Kamaric pri Kragujevcu se je 22. marca popoldne peljal s tovornjakom mimo Dmovega proti Zagrebu. Na črpalki je opazil, da točijo nafto, zato je zmanjšal hitrost in zavil kar na levo proti črpalki. Za njim pa sc je z osebnim avtom pripeljal Ljubljančan Boris Kotar in trčil v tovornjak. Kotar in sopotnika so bili poškodovani, materialne škode pa je bilo za 157.000 din.
S CESTE V JAREK - 21-letni Marjan Cujnik iz-Grobelj sc je 24. marca zvečer peljal z osebnim avtom od Rateža proti domu. Pri
Ratcžu pa ga je v ovinku pričelo zanašati, zapeljal je s ceste v jarek, se prevrnil in obrnil nazaj proti Ratežu. Cujnik se zdravi v novomeški bolnišnici, na avtu pa je škode za 25 tisočakov.
TOVORNJAKA TRČILA -Vojin Lazič iz okolice Belega Mana-stira, je v petek dopoldne vozil tovornjak od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Podborštu je dohitel drug tovornjak, ki je zmanjševal hitrost, to je storil tudi Lazič, vendar ga je pri tem zaneslo v tovornjak Slavka Gregorača iz Obrežja pri Ozlju. Zaradi nezgode je bil promet na magistralki do 12. ure zaprt, na vozilih pa je bilo- za 800 tisočakov škode.
Dobri dve leti sta mimo, kar je krška UNZ obvestila javnost o dogodkih v brežiškem Slovinu, ki so po svojih razsežnostih kmalu dobili nelaskavo priznanje ene največjih gospodarskih afer pri nas. Dobri dve leti sta bili potrebni strokovnjakom, kriminalistom, preiskovalcem in tožilcu, da je vsa zadeva dobila „ verificirano “ podobo, na podlagi katere bo slovinovcem sedaj verjetno neko likanj težje odbraniti trditev, da so časopisi tistega januarja „zavajali javnost z nepravilnostmi pri tolmačenju strokovnih izrazov, navedb in domnev, ki Slovinu, slovenski in jugoslovanski vinogradniški dejavnosti povzročajo nepopravljivo škodo". Po zaslišanju domala 400 prič, nekaj izvedencev, je temeljni javni tožilec iz Novega mesta pred dnevi vložil pri sodišču eno najbolj zajetnih obtožnic.
r
OVtN
Obtožnica dolži dvanajst »očetov”
Razplet „vinske afere'
iz Brežic - Dvanajst oseb obtoženih, da so „očetje" ponarejenemu bizeljskemu in plešivičkemu vinu — Preprodanih skoraj 8 milijonov litrov vina
Preden povzamemo ugotovitve preiskave in vsebino obtožnice, moramo ponovno pobrskati po dogajanjih predlanskega januarja. Na najbopi način se bomo tako prepričali, ali so bili takratni podatki" v javnosti prenapihnjeni, številke krške UNZ netočne, predvsem pa, ali so imeli prav nekateri odgovorni možje Slovina, ko so takrat na tiskovni konferenci skušali marsikaj zaviti v meglo, nekdo pa je celo izjavil, da razen nekaj formalnih pomanjkljivosti ni bilo v Brežicah ničesar, kar bi zaslužilo takšno zanimanje javnosti. Nič čudnega potem, če so se po takšnih izjavah v Posavju lani in letos širile govorice, da bo ,,/adeva Slo-vin“, ker so pač vanjo vpleteni nekateri vplivni možje, „utiša-na“.
KAKO SE JE VSE ZAČELO!
Delavci krške UNZ in službe družbenega knjigovodstva . iz Krškega so po številnih govoricah, ki so krožile po Posavju o bajnih zaslužkih nekaterih vodilnih mož brežiškega Slovina, konec leta 1980 pregledali poslovanje te delovne organizacije sozda Slovin in januaija naslednjega leta o ugotovitvah obvestili javnost. Pregled je namreč ugotovil vrsto nepravilnosti pri odkupovanju grozdja in vina od občanov, nadalje, da je bilo nekaj kooperantov Slovina oškodovanih, saj so v Brežicah pri nakupih dajali prednost nekaterim privilegiranim posameznikom. Ti so svoje vino prodajali brez težav, denar naj bi dobili izplačan takoj kar na roko itd. Takratni rezultati preiskave so po podatkih krške UNZ nudili dovolj dokazov, da je preiskovalni sodnik zaradi goljufij pri prodajanju vina, ponarejairja listin in pomoči odredil pripor za enajst osum-. ljencev. Tako so se v priporu znašli direktor brežiškega Slovina Edi Verstovšek, kletar Viktor Kostevc iz Pavlove vasi, vodja laboratorija in enolog Vlado Kovačič iz Brežic, enolog iz Cerkelj Franc Cerjak, pospeševalec Slovina na Bizeljskem Ivan Lipej, blagajničarka Ivana Lapuh, Peter Kunovič, jemalec vzorcev iz Jastrebarske-ga, in Nikola Tončič. Poleg osmerice Slovinovih uslužbencev pa je preiskovalni sodnik novomeškega temeljnega sodišča priprl še zasebnega gostilničarja iz Kostarrjevice Milana Herakoviča, Viktorja Lipeja, upokojenca iz Črnca, in Vlada Kunoviča, avtoprevoznika iz Jastrebardcega.
Takratno uradno pojasnilo je bilo takšno:
„Imenovani Slovinovi delavci so prodajali vino brez ustreznega porekla, morda celo ponarejeno, lastni delovni organizaciji kot vino z geografskim poreklom, pri tem pa so se posluževali fiktivnih imen proizvajalcev vin ter si z lažno dokumentacijo ustvarjali večjo protipravno premoženjsko korist. Hkrati so organizirano inv večjem obsegu pridobivali od kmetov proizvajalcev vin na širšem območju Bizeljskega, Plešivice in Jastrebarskega regi-
strske številke o kvalitetnem poreklu vin, s pomočjo katerih so potem Slovinu prodajali slaba, nezaščitena vina, ki pa so pozneje prišla na naše mize kot sloviti bizeljčan z geografskim poreklom. Poreklo na ta način prodanega vina Slovinu še ni ugotovljeno in ga bodo dale šele opravljene temeljite analize.11
STRAH ZA UGLED MOČNEJŠI OD RESNICE
Takšno pisanje, seveda pa tudi odločitev krške UNZ, da z ugotovitvami seznani javnost, nekaterim v sozdu Slovina ni bila všeč. Celo v vabilu na razgovor o tej temi so zapisali, da so se v časopisih pojavljale nepravilnosti in netočnosti, ki jih bodo skušali pojasniti, vse zbrane pa tudi seznaniti z rezultati preiskave. Že takrat smo zapisali, da takšnih razlag o početju v brežiškem Slovinu razgovor ni dal, pač pa je postregel z novimi podatki in nejasnostmi, o katerih smo, to lahko sedaj že zapišemo, takrat upravičeno podvomili.
Generalni direktor Slovina inž. Rado Dvoršak je navedel (te številke bomo lahko v nadaljevanju primeijali z ugotovitvami obtožnice), daje bilo za bizeljčana, vino z geografskim poreklom, prodanih okoli 2 milijona litrov manj kvalitetne tekočine, pri čemer so si posamezniki pridobili kakih 12 milijonov dinaijev protipravne premoženjske koristi. Nadalje so slovinovci takrat po sklepu delavskega sveta ustanovili posebno preiskovalno skupino, ki naj bi nepravilnosti v Brežicah raziskala na svojo pest. Ugotovitve, vsaj nekatere, so bile pripravljene že za omenjeni razgovor. Kot edine pravilne so bile ponudene novinarjem, nepoučenim pa se je hočeš nočeš ustvarjal vtis, daje potemtakem pač nekaj narobe z do takrat znanimi rezultati krške UNZ in SDK. Slovinovci so namreč trdili, da z dogodki v Brežicah poreklo bizeljčana sploh ni bilo ogroženo, da se je prodaja povsem ujemala z odkupom vina, da so vsi od 500 pregledanih vzroccv vina iz brežiške kleti neoporečni itd.
Očitno smo takrat zaman pričakovali od tako ugledne organizacije, kot je Slovin, da bo nalila čistega vina tudi iz
soda resnice. Če lahko za to najdemo kakršnokoli opravičilo, je morda le strah za takrat že načeti poslovni ugled enega vodilnih proizvajalcev vin, kajti vložena obtožnica ponujenih razlag prav v ničemer ne potrjuje.
MED OBTOŽENIMI DVA DIREKTORJA
V njej najdemo 12 imen (celo več, kot smo takrat pisali), ki jih temeljni javni tožilec obtožuje različnih kaznivih dejanj, vsa pa imajo seveda isti imenovalec. Preden jih naštejemo, povejmo, da je tožilec v celoti odstopil od nadaljnjega pregona zoper blagajničarko Ivanko Lapuh, kletarja Viktorja Kostevca in enologa Franca Cerjaka.
• Obtoženi so: bivši direktor Slovina v Brežicah Edvard Verstovšek, bivši vodja laboratorija enolog Vladimir Kovačič, bivši pomočnik direktorja brežiškega Slovina in vodja komericale Karel Recelj, bivši pomočnik vodje komerciale Anton Vogrinec, bivša zbiralca vin na območju Jastrebarskega in Plešivice Nikola Tončič in Peter Kunovič, Milan Herakovič, gostilničar iz Kostanjevice, avtoprevoznika Vlado Kunovič in Mijo Režek, Franjo Jager, sedanji direktor Vinaga v Mariboru, Ivan Lipej in Viktor Liptj.
In česa so obtoženi?
Edvard Verstovšek in Anton Vogrinec sta obtožena kaznivega dejanja grabeža v povezavi z zlorabo položaja, Vladimir Kovačič pa zlorabe položaja. Verstovšek in Vogrinec sta namreč kupovala vino brez geografskega porekla in ga lastni delovni organizaciji prodajala kot vino z ugotovljenim poreklom.
PREPRODALI SKORAJ 7300.000 LITROV VINA
Edvard Verstovšek, Vladimir Kovačič in Karel Recelj so obtoženi kaznivega dejanja preslepitve kupcev. Skupžj naj bi namreč prodali najmanj 7 milijonov 749 tisoč litrov ustekleničenega namiznega vina brez geografskega porekla kot vino, kateremu so nalepke označevale geografsko pordelo.
Franjo Jager je Kovačiča in Verstovška nagovoril, naj pokupita njegovo vino in vino ndeega njegovega sorodnika, pridelano v okolici Ptuja. Ta sta dogovor sprejela in tako je brežiški Slovin odkupil od Jagra v dveh letih 19.700 litrov vina, ki je prišlo v Slovin kot bizeljčan. Mimogrede: Jagrovo vino je bilo kvalitetno in so ga verjetno uporabili za kakšno mešanje, predvsem z nekvalitetnimi vini.
„SANJSKI“ VINOGRADI, ALI...
Tu so še Ivan in Viktor Lipej, ki sta pomagala Kostanjevičanu Milanu Herakoviču, avtoprevoznika Mijo Režek in Vlado Kunovič, ki naj bi kupovala navadno vino in ga Slovinu
prodajala kot plešivičko vino z geografskim poreklom. Prav v tem delu obtožnice se je pokazalo veliko delo preiskovalcev in tožilcev. Če so namreč hoteli priti do količin vina, ki naj bi ga posamezniki preprodali Slovinu, so morali izračunati razliko med tem, koliko vina je kdo lahko pridelal v svojem vinogradu, in številko, ki so jo kazali podatki v Slovinu. Ob tem takoj povejmo, da so vino prodajali Slovinu pod imeni občanov, ki pa o tem niso prav nič vedeli.
Tako naj bi Herakovič preprodal leta 1978 14 tisoč litrov vina, leto kasneje že 130.600 litrov in leta 1980 121.700 litrov vina, ki ga je nekje kupil (ali pa celo naredil! —op.p.) in potem prodal Slovinu za vino z geografskim poreklom.
Nikola Tončič naj bi preprodal leta 1977 13.400 litrov vina, leto kasneje 66.600 litrov, leta 1979 5&.600 in leta 1980 4.100 litrov vina. Obtožnica nadalje očita preprodajo tudi Vladu Kunoviču, ki naj bi preprodal skupaj 49.500 litrov, Miji Režku, ki bi naj Slovinu preprodal 193.900 litrov manj kvalitetnega vina, medtem ko bi naj Peter Kunovič preprodal 276.000 litrov nekje kupljene vinske tekočine.
OBRAVNAVA ŠE LETOS
Takšna je v najbolj skopih orisih vsebina obtožnice, za katero se skriva ogromno vloženega dela. Poudarjamo, da gre le za obtožnico, vse navedbe pa bo morala potrditi ali morda tudi ovreči obravnava pred sodiščem, do nje pa bo skoraj zagotovo prišlo še pred koncem letošnjega leta. In zanesljivo bo veliko tega, česar tuksj nismo zapisali, niti ni zapisano v obtožnici, pojasnjenega šele takrat. Od tega, po kakšnih odkupnih cenah so obtoženci kupovali vino (šele po tem podatku bo tudi moč natančneje izračunati protipravno pridobljeno premoženjsko korist), ali je bilo prodano vino morda celo narejeno, do tega, kako je v laboratorijih nastajal bizeljčan in še kaj.
Kar pa zadeva morebiten ponovni očitek na vnovič načeti ugled sozda Slovin, le tole: če so slovinovci izpolnili naloge delavskega sveta sozda, ki so si jih zastavili 17. januarja 1981, potem se jim za zaupanje kupcev ni bati. Zapisali so namreč, da bodo storili vse za ohranitev ugleda, ustvarjanje pogojev za boljše sodelovanje, boljše poslovne rezultate, krepitev življenjskega standarda, v nadaljevanju pa tole:
»Delavski svet se v imenu delavcev vseh tozdov Slovina ograjuje od početja in ravnanja posameznikov v Brežicah, ki so svojo delovno organizacijo spravili v težak položaj. Strokovne službe in poslovodni organi Slovina so dolžni preiskovalnim organom nuditi vso pomoč pri ugotavljanju dejanskega stanja.“
Javnost od tako ugledne organizacije, kot je Slovin, pričakuje, da je tako tudi ravnal.
BOJAN BUDJA
Zidajo gradove v oblakih
Nekaj misli občnega zbora TVD Partizan iz Sodražice — Želijo športno dvorano, skakalnico in ________________________smučišča___________________________
Pred dnevi je bil v prostorih krajevne skupnosti letni občni zbor TVD Partizana iz Sodražice, kije po eni strani pokazal viden športni napredek društva, po drugi pa načel nekaj problemov, o katerih je vredno napisati nakq več.
Najprej k denarnim težavam: dvanajst sekcij, ki danes delajo v okviru TVD Partizan, bo letos dobilo 42 starih milijonov, od tega namizni tenis 19, rokomet 12, zimski športi 4, splošna vadba 3 stare milijone itd. Za normalno delo je ta odločno premalo.
Največ časa pa so člani društva namenili gradnji novih športnih objektov (!). Medtem ko so se nekateri vneto ogrevali za dograditev smučarske skakalnice, so drugi trdili, da bi bilo najbolj racionalno pričeti financiranje smučarskih terenov na Izviru. Tretji so navzoče prepričevali, da Sodražica nujno potrebuje športno dvorano, kot jo imajo Ribničani, Dolenjevaščani in Batočani. Pustimo vnemar, ali gre morda v teh željah za sosedsko zavist ali kaj drugega, ostaja pa čuden prizvok, da Sodražani, ki po drugi strani ugotavljajo premajhne denarnce za osnovno Športno življenje, zidajo gradove v oblakih v času, ko skušamo življenje postaviti na kar najbolj realna in trdna tla.
Se ena podrobnost ni mogla uiti nepristranskemu udeležencu zbora. Ko je namreč stekla beseda o dejanskem delovnem učinku nekaterih članov društva, se je pokazala stara resnica, da vse breme leži le na nekaj posameznikih, največkrat omenjena priimka sta bila Joras in Zavodnik. In še na eno od točk dnevnega reda zbor ni dal odgovora: čeprav so izbrali predsedstvo društva, ostaja TVD Partizan še nadalje brez predsednika. Odgovor na to bo moral dati naslednji sestanek predsedstva.
M. G LA VONJI C
Na startu „ušla” le ena točka
Inles vodi v II. ZRL, Krško v republiški moški in Kočevke v ženski ligi — Kar štiri zmage, točko oddale še šetjernejčanke v gosteh
INLES - MOSLAV1NA 21:17 (9:5) - Čeprav so Ribničani tekmo z Moslavino pričakovali s precej strahu, so na veselje kakih 550
tlcdalcev dosegli gladko zmago, s atero so dokazali, da so na nadaljevanje prvenstva res odlično pripravljeni. Enega največjih konkurentov za naslov prvaka so namreč povsem nadigrali, vodili nekajkrat celo s sedmimi zadetki prednosti, vendar so ob koncu nekolikanj popustili. Najboljši pri domačih so bili Gelzc, Mate in Karpov.
Inles: Gelze, Oven, Lukič, J. Ilc 4, Tanko, Karpov 5, Mikulin 1, Ambrožič 2, Mate 8, Fajdiga, Čiro-vič 1, Kersnič.
Krčani organizatorji petih dirk
3. aprila bodo na Stadionu Matije Gubca tekmovali najboljši slovenski speedwayisti — Dobre priprave Krčanov obetajo uspešno sezono
Krški speedwayisti so se dobro pripravili za letošnjo tekmovalno sezono. Marljivo so vadili na Stadionu Matije Gubca v Krškem, moč in vzdržljivost pa so utijevali tudi s plavanjem.
Trener Cveto Bergant je odpeljal mlada upa Bojana Ivačiča in Moj mira Liparja na večdnevne priprave mladih jugoslovanskih tekmovalcev v Lendavo. Zvone Gerjevič in Krešo Omerzel pa sta zastopala jugoslovanske barve na mednarodni dirki v Naschbachu pri Dunaju in se v močni konkurenci Avstrijcev, Nemcev in Švicarjev odlično odrezala. Omerzel se je z 12 točkami uvrstil na 2. mesto, Gerjevič na 4. mestu pa je zbral 10 točk. Za primerjavo povejmo, da je na primer Štefan
PORAZA KEGLJAČEV V HRASTNIKU
SevniSri kegljaški klub Rudi Kepa se je pred dnevi pomeril v treh prijatelskih srečanjih s hrastniškimi kegljači. Dve srečanji v Hrastniku so Sevničani izgubili, zato pa zmagali doma s 4.805:4.800. Za Sevnioo so kegljali:	Levičar,	Pfeifer,	Pešec,
Pinoza, Glavan, Kuhar, Hervol in Bedek.
J.B.
Uspešen spomladanski start elanovcev
Pričelo se je prvenstvo v obeh skupinah SNL
V nedeljo se je pričelo prvenstvo tudi v II. slovenski nogometni ljgi, kjer imamo Dolenjci štiri zastopnike. Najbolj zanimivo je v zahodni skupini, kjer so najbolj neprijetno presenetili nogometaši Bele krajine, ki jim je Ilirija nasula kar 7 zadetkov, medtem ko so prijetno presenečene napravili Novomeščani z zmago v Ljubljani.
Rezultati: Ilirija - Bela krajina 7:1 (4:0), Kočevje - Domžale 0:0, Ljubjjana - Elan 1:2 (1:1), itd.
Vrstni red po 12. kolu: Vozila 20, Ilirija in Domžale 17, Elan 16..., 7. Kočevje 11, 11. Bela krajina 6.
Novomeščani, ki so na nadaljevanje očitno dobro pripravljeni in niso brez možnosti niti v boju za sam vrh, bodo igrali v nedeljo doma s Kočevjem, Črnoma^čani pa bodo potovali na nov vroč teren v Domžale.
V vzhodni skupini so Brežičani igrali v Ptuju z Dravo 1:1 in sO po 12. kolu na 4. mestu, v nedeljo pa bodo ponovno gostovali tokrat pri Elkroju.
Kekec, resda ob obilo smole, osvojil le točko.
Krčani so torej dobro pripravljeni in upajo, da bodo to dokazali že 3. aprila na republiškem prvenstvu za posameznike na domačem Stadionu Matije Gubca. Sicer pa bodo letos znova potrdili svoje organizacijske sposo nosti člani krškega Avto-moto drušgva še na štirih velikih speedway prireditvah, člani krškega Avto-moto društva še na štirih velikih speedway prireditvah. Ker so Ljubljančani odpovedali, so dobili tudi consko svetovno prvenstvo Madžarske, Nizozemske in Jugoslavije. Na mednarodni pozivni dirki za
SEVNIČANI
PREMAGALI
USNJARJA
V prvem kolu spomladanskega dela prvenstva slovenske II. rokometne lige je moštvo Sevnice doseglo zmago. Usnjarja iz Šmartnega so na domačem igrišču ..ustrojili s 30 : 26. V tem delu prvenstva bo v Sevnico prišlo še vec moštev, ki t'i vsekakor ne bodo imeli lahkega dela.
ra
DRES ZAMENJAL Z VOJAŠKO SUKNJO - Takole so se v soboto odbojkarji novomeškega Pioniija poslovili od soigralca Pečarja, ki te dni odhaja k vojakom.
ZAMAN ČAKALI NASPROTNIKA — Novomeški odbojkarji so v soboto zaman čakali igralce reške Ine, zato sta se številnim zbranim igralcem predstavili dve domači ekipi. Kvaliteta prikazane odbojke ni bila zategadelj dosti slabša, o vsem ostalem pa bo imela zadnjo besedo tekmovalna komisija. (Foto: Budja)
Ekipna zmaga Sodražici
50 tekmovalcev na občinskem smučarskem prvenstvu
Pred dnevi je bilo na smučarskih	smučarski teki: tekmovalci do 2
terenih Sodražice občinsko sindF	let: Oblak (OŠ Sodražica); do 40
kalno prvenstvo v veleslalomu in	let: Lešnjak (Donit); preko 40 let:
smučarskih tekih, na katerem je	Češarek (Mercator) in zenske: Mate-
nastopilo 50 tekmovalcev iz ribnF lič (OŠ Sodražica), ških delovnih organizacij Največ	M. GLAVONJIČ
uspeha v ekipni konkurenci so imeli predstavniki OŠ Sodražica.
Rezultati - veleslalom - do 25 Jf*, let: Levstik (Riko Loški potok); do 30 let: Zalar (Sukno); do 40 let:
Matelič (Donat), nad 40 let: Ko-šmrlj (OŠ Sodražica);
DALMACIJI LETOŠNJI NASLOV
Angelca Dalmacija je z zadnjima nastopama na kegljiščih Loka in Vodigak osvojila letošnji naslov dolenjske prvakinje v kegljanju. Podrla je skupaj 1.617 kegljev, sledijo pa: Veber 1.583, Poljak 1.534, itd. Te tri tekmovalke so se uvrstile na rgpubliško prvenstvo, ki bo 24. in 25. septembra v Trbovljah.
N. G.
Pričel se je spomladanski del prvenstva v II. in republiški rokometni ligi. Začetek je bil za dolenjske ekipe več kot obetaven, saj so Ribničani v enem odločilnih srečanj za naslov prvaka v II. ZRL premagali Moslavino z 21:17, Novomeščanke v gosteh Areno s 27:24, medtem ko so Krčani utrdili prvo mesto v republiški ligi z zmago nad Izolo kar s 23:14, Sevničani so premagali Usnjaija s 30:26, pri ženskah so Kočevke obdržale jesenski naslov s točkami proti Izoli, Šentjernej čanke pa so osvojile dragoceno točko v gosteh z Burjo.
Lestvica po 1. spomladanskem kolu: Inles 19, Split 18, Šoštanj 17, Moslavina in lstraturist po 16 itd.
V naslednjem kolu odhajajo Ribničani na težko gostovanje k vrsti Varteksa, le dve točki pa prinašata „vstopnico“ za odločilne boje za vstop v prvoligaško konkurenco.
ARENA - NOVO MESTO 24:27 (15:13) - Novomeščanke so proti zadnjeuvrščeni ekipi Arene teže,c, kot je bilo pričakovati, osvojile prvo spomladansko zmago. Domačinke so namreč večji del srečanja vodile, vendar je Novomeščankem v drugem polčasu uspelo vsiliti jim svojo igro in zabeležiti načrtovani točki, ki bi naj pomenili pohod k vrhu lestvice.
Novo mesto: M. Udovč, Pelko, Blažič, Iličin 7, Zupančič 2, Jakše 3, Kramar 4, Kralj, Mršnik 11, Žagar, Hribar, D. Udovč,
Lestvica po 12. kolu: Zrinski 20 točk, Ina in Dl Trokut 16, Mlinotest, Koka, Zadar in Novo mesto 13 itd.
V naslednjem kolu se bodo Novomeščanke doma pomerile z ekipo Branika. PO vseh napovedih bi točki morali ostati doma.
POPOLN USPEH TUDI V REPUBLIŠKIH LIGAH - Najprej pogled v moško ligo, kjer so Krčani nepričakovano lahko opravili z enim največjih nasprotnikov za vrh lestvice, ekipo Izole, s 23:14 (10:5). Krčani so pokazali izredno igro in z njo potrdili, da so v dobri formi, kar seveda pomeni, da ne bodo zlahka izpustili prvega mesta. O nastopu Sevničanov poročamo na drugem mestu, zato poglejmo lestvico po 12. kolu:
1. Sevnica 1‘8 točk, Rudar 1'6, Sevnica 15, Izola 14 itd.
V naslednjem kolu igrajo Krčani težko tekmo v gosteh s Pekom, medtem ko Sevničani pričakujejo vrsto Mokerca. Poln izkupiček obeh ekip ne bi bil nikakršno presenečenje.
In kako je v ženski ligi? Kočevke so v uvodnem srečanju spomladanskega kola igrale z Izolčankami in potrdile napovedi pred prvenstvom. Po začetnem vodstvu Izolčank so namreč v nadaljevanju domačinke gladko zmagale in tako obdržale prvo mesto na lestvici.
Rezultat: Itas Kočevje - Izola 21:18 (9:11). Lep uspeh so dosegle tudi Šentjerncjčanke, ki so potrdile premoč dolenjskega rokometa v Sloveniji. V gosteh so igrale s favorizirano vrsto Burje in iztržile točke, rezultat je bil 25:25 (15:10).
Po 12. kolu je lestvica takšna: Itas Kočevje 20, Butja 19, Iskra Šentjernej 16 itd.
Papež za deset centimetrov ob novo zmago *
Nov uspešen kolesarski vikend — Zmaga Glivarja
Najboljši jugoslovanski kolesarji so se konec minulega tedna pomerili na mladinski dirki v Pulju. Novomeško zastopstvo je ponovno doseglo lep uspeh, saj se je Papež uvrstil na 2. mesto - vsega nekaj centimetrov za rogovcem Šebenikom, medtem ko je bil Jože Smole četrti
Še večje zmagoslavje Novomešča-nov je bito pri mlgjših mladincih, kjer je zmagal Glivar, Božič je pristal na 2. mestu, medtem ko je bil Šribar četrti.
Uspešen vikend novomeških kolesarjev pa je dopolnil tudi Branko Bojane, ki je ta čas na odsluženju vojaškega roka in se je članske tekme v Beogradu z ekipo JLA udeležil V izredno močni konkurenci je zasedel 8. mesto in tako dokazal, da je na sezono odlično pripravljen.
Konec tedna se bodo najbopi kolesarji pomerili v Pulju in na dirki v Italiji.
F. BERGER
GOLEŠ VODI
Po štirih nastopih za dolenjsko kegljaško prvenstvo vodi lanski prvak Niko Goleš pred Popovičem in Židankom. Finale 16 najboljših bo v soboto na kegljišču Čož v Ivančni gorici
RUDAR -MILAN MAJCEN 3,5:0,5
Na regijski zasavski tekmi ša-histov trboveljskega Rudarja in sevniškega ŠK Milan Majcen za pokal maršala Tita, kije bila v Litiji, so zasluženo zmagali Trboveljčani. Edine pol točke za Sevničane je osvojil Martin Povše z mojstrskim kandidatom Jazbecem.
J.B.
zlati znak občine Krško 5. junija pričakujejo udeležbo Čehoslovakov, Italijanov, Madžarov in Nemcev. 10. julija bo v Krškem finale državnega prvenstva posameznikov, ko bodo razglasili tudi rezultate, 11. septembra pa se bodo najboljši jugoslovanski mojstri jeklenih konjičkov pomerili v 2. kolu državnega prvenstva v parih.
P. P.
NOVO MESTO - LIBELA 119:107 (73:61)
Med tednom sta se v tekmi slovenske košarkarske lige izven konkurence pomerili ekipi Novo lesa in cepke Libele, za katero je zaigralo nekaj košarkarjev, ki nastopajo v II. ligi in so pred uvrstitvijo v I. B ligo. Tekma je bila v novomeški športni dvorani, koše za domače pa so dali: Primc 10, Cerkovnik 20, Munih 20, Bajc 34, Lalič 20, Balažič 4, Seničar 2, Plantan 21.
ČAVLOVIC IN AŠEVA SEDMA
Goričani so bili minuli vikend domačini letošnjega državnega prvenstva v kombinaciji standardnih in latinsko-ameriških plesov. Nastopilo je 11 parov, med katerimi sta Novo meščana Helena Aš in Aleš Čavlovič osvojila odlično sedmo mesto.
EKIPNI ZMAGOVALCI - Ko-šmrij, Mateličeva in Oblak so OS iz Sodražice priborili naslov ekipnega zmagovalca. (Foto: M. G-č.)
Vse kaže, da bo letošnja rokometna pomlad v znamenju dolenjskih ekip, ki v domala vseh konkurencah posegajo po prvih mestih. Ni č presenetljivega ne bi bilo potemtakem, ko bi po končanem prvenstvu imeli predstavnika v I. ligi in kar 3 drugoligaše, česar doslej ni dosegel še noben dolenjski šport.
s- HNtf:.-'
lAHKA ZMAGA — Brez težav so novomeški košarkarji v soboto opravili z ekipo Cerknice in si tako ob novem porazu Domžalčanov verjetno že zagotovili prvo mesto na lestvici in nastop v II. zvezni ligi.
Naslov dokončno Novolesu
Zmaga Novolesa proti Cerknici in tretji poraz Domžalčanov — V republiški ligi poraz novomeških košarkaric
Pričakovana gladka zmaga novomeških košarkarjev v 16. kolu moške republiške lige proti zadnjeuvrščeni ekipi Cerknice in že tretji poraz Domžalčanov v prvenstvu so bržčas že odločili končnega zmagovalca. Novomeščani bi namreč morali izgubiti preostali srečanji, kar pa je tudi teoretično skoroda nemogoče.
NOVOLES - CERKNICA 77:64 (40:20) - Resnično ne pomnimo, da bi v bližnji preteklosti v novomeški športni dvorani nastopila ekipa skromnejšega znanja, kot je moštvo Cerknice. Gostujoči košarkarji so bili na tem. da ob malo večji
JUDO TUDI NA BLANCI
Mala telovadnica pri blanški šoli jc ob petkih zvečer polno zasedena. Mladi člani domačega športnega društva igrajo namizni tenis in odbojko. Radi se jim pridružijo tudi starejši Veliko pa je zanimanja, celo med dekleti, tudi za judo. Za to zvrst športa je mlade navdušil sevni-ški miličnik Vlado Žniderič, ki skupaj s kolegi vodi treninge ob petkih od 19. ure dalje.
zavzetosti domačinov dosežejo v prvem polčasu vsega nekaj košev, tako da jc bilo kakih 150 gledalcev resnično prikrajšanih za običajno dobro košarkarsko predstavo. Novo-lesovcem se jc poznalo, da so v prejšnjem kolu iztrošili veliko moči v odločilnem srečanju z Heliosom, tako da so tokrat zaigrali brez prave volje, ravno toliko, da so brez težav osvojili novi točki. Gosti so v Novo mesto dopotovali z vsega sedmimi igralci, zato je končni rezultat tekme še tolikanj bolj presenetljiv.
Novoles: Plantan 6, Lalič 16, Cerkovnik 12, Bajc 28, Munih 11, Pintar 2, Rihar 2.
V tem srečanju sta se od domačih gledalcev poslovila Plantan in Balažič, ki te dni odhajata k vojakom.
Lestvica po 16. koju: Novoles 30, Helios 26, Zagorje 20 itd.
V naslednjem kolu potujejo Novomeščani v goste k ekipi Kovinarja.
MARIBOR - NOVO MESTO 70:54 (31:17) - Srečanje je odločila odlična igra domačink na začetku srečanja. Z boljšo igro pod obema košema so nadigrale gostje in zabeležile osmi par točk, medtem ko so Novomeščanke s tem porazom ostale z 8 točkami na predzadnjem mestu.
V naslednjem kolu igrajo Novomeščanke doma z vodilno Rogaško. Točki sta tokrat nedosegljivi.
Atletika na steljnikih
Na metliški osnovni šoli deluje atletski krožek, ki ga ”orii učitelj in tekač Branko I vičič
Atletski krožek na metliški osnovni šoli, ki ga vodi učitelj gospodinjstva in tehničnega pouka Branko Ivičič, redno obiskuje 18 učencev, med katerimi je tudi ena deklica. To je prav gotovo lepa osnova za razvoj atletike v tem belokranjskem mestu, kjer jc že od nekdaj precej atletskih talentov, ki pa zaradi neustreznih razmer usahnejo, še preden bi se lahko razvili.
Tudi Branko je najprej začel kot košarkar, kjer ga je opazil znani atletski strokovnjak Orc-ščanin iz Karlovca in ga povabil na testiranje, kjer jc dosegel spodbuden čas v teku na 400 metrov. „Vendar me starši niso pustili, da bi hodil na treninge v Karlovac, zato sem za rekreacijo tekal ob Kolpi." je povedal Branko. Šele pri vojakih v Peči sc je Branko resneje začel ukvarjati z atletiko in je na garnizijskih in armijskem prvenstvu dosegel lepe rezultate v teku na 800, 1.500, 3.000 metrov in v krosu.
„Ko sem prišel domov, sem kmalu našel pot k novomeškemu atletskemu klubu, katerega član sem sedaj in kjer je moj trener Janez Penca." Na šoli je Branko kmalu zia trening teka pridobil številne učenec io sedaj skupaj trenirajo dvakrat na teden. „Tekamo po steljnikih in po lozi ali po makadamski cesti proti Krvavčjemu vrhu, poleg te£a pa je deci vsak dan na voljo telovadnica, saj ima naša šola za nas res veliko razumevanja." V zimskih-počitnicah je metliška telcsno-
kulturna skupnost meni in trem najboljšim pionirjem plačala enotedenske priprave v Vrsarju, kjer smo bili skupaj z novomeškimi atleti. Moji varovanci so sodelovali tudi na krosu Dela in sc vsi zelo dobro uvrstili, eden teh pa je že dolenjski prvak v krosu med mlajšimi pionirji."
Branko Ivičič:	,Atletska
steza ob igrišču pri Beti bo za razvoj atletike v Metliki velika pridobitev."
Sedaj se mladi tekači pod Iviči-čevim vodstvom pripravljajo na šolsko prvenstvo v atletiki, seve-, da se bodo udeležili tudi področnega prvenstva, teka po ulicah Ljubljane in ostalih tekmovanj.
Metlika bo kmalu ob igrišču pri Beti dobila tudi atletsko stezo, kar bo gotovo pripomoglo, da bo zanimanje za atletiko v Metliki večje.
A. B.
Življenje se je premaknilo v jutro
Kdaj je kje poldne, je odvisno od lege na poldnevniku — Zemlja je opasana s 24 časovnimi conami — Tudi čas v službi
politike — Kdaj je delovni človek v povprečju dovolj buden za delo
V nedeljo ob dveh zjutraj smo za eno uro skrajšali noč in skočili v poletni čas. Pesimisti tožijo, da morajo vstati uro prej, optimisti pa 60 minut prej objemajo blazino. Z Evropo sno se izenačili vsaj po uri, nekje je pač treba začeti, čeprav še niso ugotovili, da bi premikanje kazalcev spodbujalo produktivnost, delo in varčeva-
2'e. To je seveda zgodba zase, ines raje poglejmo, zakaj so različni časi na različnih točkah zemeljske krogle.
Zadeva je v zvezi s poldnevniki,' črtami, ki • vežejo severni geografski pol z južnim. Teh linij v resnici seveda ni, so samo pomagalo za določanje geografske dolžine. Ko je nad neko geografsko točko na poldnevniku sonce v zenitu, je v tistem kraju ura natančno poldne.
Vse ima svoj začetek. Ničelni poldnevnik teče skozi Green-wich, jugovzhodno predmestje Londona, kjer je znamenita zvezdarnica. Ko je sonce natančno nad tem poslopjem, pravimo, da je poldne po Greenwichu. In poldne je v tistem trenutku v prav vsakem kraju, ki leži od severnega do južnega pola na ničelnem meridianu.
Vsi kraji na istem poldnevniku imajo torej isti čas. Ko londonski Big Ben bije točno poldne, pa seveda nad drugimi poldneviki sonce ni v naj višji točki, na petnajstem poldnevniku, ki teče v smeri Maribor-Sinj, je takrat ura natančno 13 po srednjeevropskem času. Med ničelnim in petnajstim poldnev-ikom je 15 stopinj geografske dolžine, Zemlja se obme v štirih minutah za eno geografsko dolžino, štirikrat 15 pa je natančno 60. Odtod torej ura razlike med poldnevom na Greemvichu in v Mariboru. Še večja je seveda časovna razlika med Londonom in Tokiom. Zadeva kar vpije po sistemu in redu, saj sosednji vasi, ki ne ležita na istem poldnevniku, vendar ne moreta imeti vsaka svojega opoldanskega zvonjenja.
In res so na predlog Kanadčana Fleminga leta 1884 na mednarodni konferenci v
Washingtonu razdelili Zemljo na 24 časovnih con, za vsako cono velja čas pjenega srednjega poldnevnika, ki je 7,5 stopinje oddaljen od njene vzhodne in zahodne mqe. Na kopnem teh mga ne upoštevajo preveč, časovne meje se prilagajajo političnim mejam, čeprav imajo nekatere velike države (ZDA, Kanada in SZ) glede na velikansko ozemlje več časovnih con. Vsaka država se odloči za čas, ki najbolj ustreza njenim socio-kulturnim razmeram, sorazmerno pa upoštevajo tudi dejanski astronomski čas. Tako prihaja
do številnih odstopanj, sezonskih in stalnih.
Tako na primer tečejo ure v Afganistanu in Iranu za 30 minut drugače, kot določa tamkajšnji geografski časovni sistem, Spanja, Portugalska in Francija so sprejele srednjeevropski čas, čeprav mu geografsiko ne pripadejo. V evropskem delu Sovjetske zveze so se jutru približali že leta 1930. Moskovski čas se razlikuje od časa v Greenwichu za tri namesto dve uri. Libija leži na istem poldnevniku kot Jugoslavija, vendar uporablja vzhodno-
evropski čas, verjetno iz klimatskih vzrokov.
Članice Evropske gospodarske skupnosti že nekaj časa (nekatere že od pred voj ne) poleti premikajo ure za eno uro naprej. Zdq seje tem državam glede časa pridružila tudi Jugoslavija, od 27. marca do 25. septembra bomo živeli po vzhodnoevropskem času.
Kako bo ta čisto tehnična sprememba vplivala na življenjski ritem, na socialne odnose in konec koncev na gospodarstvo, je snov za zgodbo, ki je še ni mogoče napisati. Razen v Slovenji je namreč pri nas precej razširjeno mnenje, da tisto, kar je dobro za druge, ni vedno dobro tudi za nas. Bolj diplomatsko je to povedal neki časolog iz zdravniških krogov, ki je izjavil, „da organizem našega delovnega človeka v naših pogojih zjutraj v povprečju še ni dovoj prebujen".
Žal omenjeni časolog ne pove, kdaj nastopi tista ura ali minuta, ko se jugoslovanski delovni organizem izvoli prebuditi in prjeti za lopato ali vsaj svinčnik.
M. BAUER SPOSOJENO TRNJE
— Samo pri nas se ponavlja preteklost. Na srečo slavna.
(Iz Študenta)
JAVNA DRAŽBA
Sekretariat za občo upravo Skupščine občine Novo mesto razpisuje javno dražbo najdenih predmetov
(ure, kolesa, motorna kolesa...).
Javna dražba bo V SOBOTO DNE 2. 4. 1983, ob 8. uri
na dvorišču skupščine občine Novo mesto, Ljubljanska cesta 2.
185/13—83
Četrt stoletja plemenitega dela
Petindvajset let svojega življenja je Marija Omrzel iz Metlike žrtvovala za blaginjo drugih ljudi
Skromna, kakršna je bila vse življenje, je tudi pripoved Marije Omrzel iz Metlike, ki že 25 let opravlja plemenito delo, za katero nikoli ni prejela nikakršnega plačila, a ga je vedno opravljala z dobro voljo, z vso skrbnostjo in požrtvovalnostjo. Marija je skrbnica.
Njena življenjska pot v Metliki se je začela leta 1932, ko jo je takratna banska uprava kot patronažno sestro iz Prekmurja poslala službovat v Belo krajino. ..Spominjam se, da do takrat sploh nisem vedela, da ta kraj obstaja in kje leži, zato sem šla najprej pogledat na zemljevid. Ko sem že bila v Metliki, sem večkrat prosila za premestitev, a so moje prošnje naletele na gluha ušesa,“ pripoveduje Marija. Ko Si je v Metliki ustvarila družino, je tu tudi pognala korenine in nikoli več ni pomislila, da bi odšla drugam, četudi je bilo mnogokrat težko. S petimi otroki so se neprestano selili, zdaj v to, zdaj v ono stanovanje. Ni hče ni maral pod svojo streho tako številne družine. Šele po sedmi selitvi so našli mir v lastni hiši.
Težko je bilo, a kaj, ko je bilo drugje še slabše. To je Omrzlova dobro vedela, saj je kot patronažna sestra poznala vsako hišo v Metliki in okolici. Marsikje so se otepali z revščino. A je že tako, da življenje najmanj prizanaša prav takšnim ljudem. Pomagati - tega se Marija ni nikoli branila, še zlasti ne, ko sta nekaj let pred njeno upokojitvijo prišli v zdravstveni Bom mladi ženi, ki sta pričakovali, otroka, za kateri pa je bilo jasno, da zanju ne bosta mogli skrbeti. „Bili sta razvojno moteni, kar je bila v glavnem posle-
dica zanemarjanja in nepravilne vzgoje v najzgodnejših letih življenja. Zato sta za normalno življenje potrebovala pomoč ne le njuna otroka, temveč tudi dekleti sami. Ker sem že opravljala delo patronažne sestre, sem prevzela tudi skrb zanju,“ se danes spominja časov pred 25 leti po stažu najstarejša skrbnica v metliški občini.
Za laike, ki ne vemo, kaj pomeni biti skrbnica, Marija postreže s kratko razlago. „To je zelo težko," A vsega, kar se skriva za temi kratkimi besedami razen njene družine gotovo ne bo zvedel nihče, saj je nemogoče opisati ves trud, ki ga je vložila v prizadevanja, da bi tudi njeni oskrbovanki živeli človeka vredno življenje. Zanje je skrbela in še danes skrbi kot za svoja lastna otroka. Kakor je spravljala h kruhu svoje sinove in hčer, tako je vedela, da ne sme dopustiti, da bi postali breme družbe njeni oskrbovanki. Našla je zaposlitev zanju in ena izmed njiju je danes že v pokoju.
„Res, da ženski, ki sta ze v zrelih letih, ne živita pri meni, a so naši stiki redni. Večkrat na teden sc oglasita, da jima postrežem z nasveti, skupaj gremo nakupovat. Bile smo na morju in v toplicah. Urejam tudi njune denarne zadeve in moram reči, da sem jima boljši gospodar, kot sem bila sebi. Vsak prihodek, predvsem pa izdatek, skrbno zapišem." Sedaj, ko so otroci zapustili dom in sta ostala sama, ji piri tem rad priskoči na pomoč mož, ki se je dobro vživel v Marijino delo.
Morda je prav v možu našla tisto pomembno oporo, da še ni opustila skrbništva, kije zanjo sedaj, ko si je naložila že sedmi križ in ko
ni več popolnoma pri zdravju, težka naloga. Kot je povedala, bi pa rada, še preden odloži to delo, poskrbela, da bi bili njeni oskrbovanki priskrbljeni tudi na stara leta. Čeprav je del njunih denarnih vlog vezan na lira-nilni knjižici, pa ve, da finančna
Marija Omrzel
varnost še ni dovolj za srečno jesen življenja. Ena od njiju sicer ima sina študenta, ki bo za mamo gotovo dobro poskrbel, druga pa je ostala sama. Od sedmega leta se zanjo ni brigal nihče od sorodnikov, niti starši ne, in šele sedaj, ko živi pri ljudeh, ki jr med drugim nudijo hrano in stanovanje, ve, kaj pomeni družinsko življenje. Ko ostari, bo lahko, če bo želela, odšla v dom ostarelih občanov - za to je Marija že poskrbela. Boji pa se, da bi, ko nje ne bo več, želeli njeno premoženje sorodniki. „Tega ne smem dovoliti in tudi prav ne bi bilo, da bi
ljudje, ki so mojo oskrbovanko potisnili v nesrečo, iz nje pa ji niso pomagali, uživali njeno imetje. Se preden predam skrbništvo v druge roke, želim doseči, da bi njeno premoženje po smrti razdelili med reveže. Šele takrat bom lahko rekla, da sem svoje delo dobro opravila," razmišlja Marija o prihodnosti svojih dveh otrok, kot sama pravi.
Čeprav na skupnosti socialnega skrbstva v Metliki vedo, da Omrzelo-va zaradi bolezni težko opravlja delo, posebno še, ker je zelo natančna in skrbna in si ne dovoli nikakršnih površnosti, pa jo po drugi strani venomer spodbujajo in ji vlivajo pogum. Kako tudi ne, saj vedo, da ■ takšne skrbnice gotovo ne bodo več našli, skrbnice, ki bi žrtvovala 25 let svojega življenja za blagor ljudi, ki potrebujejo vsestransko pomoč! Je že tako, da danes primanjkuje ljudem časa zase, kaj šele za ljudi, ki žive v okolici. A ne-le časa, tudi, osnovnih . moralnih vrednot, saj vsako delo presojajo skozi dinar, Marijino delo pa je za vbogajme.
Marija Omrzel niti pomislila ni, da bi bilo njeno skrbništvo plačano, nikoli zaradi tega ni iskala nikakršnih pravic ali olajšav. Šele sedaj, na stara leta, pa je spoznala, kako malo pomeni nekaterim njeno plemenito delo. Ko je zaradi bolezni želela na okrevanje v toplice, je bila njena prošnja zavrnjena. „Kljub mnogim težavam, ki sem jih imela kot skrbnica, me na ta čas vežejo predvsem lepi spomini. Slabo človek rad pozabi. Žal pa mi bo to zadnje razočaranje ostalo za vedno kot grenak priokus," je zaključila s solznimi očmi svojo pripoved Marija.
M. BEZEK
ALPETOUR
ALPETOUR, TOZD potniški promet Kranj obvešča cenjene potnike, da s 1. aprilom 1983 prične z rednim obratovanjem linije JESENICE — VINICA po naslednjem voznem redu:
7.25 O	JESENICE		P 21.15
8.00	RADOVLJICA		20.47
8.25	KRANJ		20.25
9.15	LJUBLJANA		19.50
11.15	NOVO MESTO		17 45
12.06	METLIKA		16.50
12.40,	ČRNOMELJ	-	16.25
13.05 P	VINICA		O 15.55
„Na podlagi sklepa komisije za delovna razmerja, TOZD Sadjarstvo Krško
'3U
Mercator r Agrokombinat
objavlja prosta dela in naloge:
— SADJARSKI DELAVEC — 2 delavca za nedoločen čas s polnim delovnim časom,
— KV SADJAR — 2 delavca za določen čas (nadomeščanje delavk na porodniškem dopustu),
— 1 PRIPRAVNIK s srednjo izobrazbo kmetijske smeri.
Zainteresirani kandidati naj pisne prijave pošljejo na naslov: Mercator—Agrokombinat Krško, kadrovska služba, CKŽ 52. Prijave sprejemamo 8 dni po objavi.
Kandidate bomo o izbiri obvestili v roku 15 dni po preteku prijavnega roka."
191/13-83
v	v
	
/O	ljubljanska banka
Ljubljanska banka—Temeljna dolenjska banka Novo mesto razpisuje za štiriletni mandat dela in naloge - VODENJE SEKTORJA DEVIZNIH POSLOV IN EKONOMSKIH ODNOSOV S TUJINO
Kandidati morajo poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
- da imajo visoko ali višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri
- da imajo najmanj 4 leta delovnih izkušenj, znanje dveh svetovnih jezikov (aktivno - pasivno) ter izpolnjen pogoj o minimalnii strokovni usposobljenosti za opravljanje plačilnega prometa in kreditnih odnosov s tujino
- da imajo organizacijske sposobnosti ter moralno-politične lastnosti, ki se kažejo v uspešnosti dosedanjega dela in zavzemanju za razvijanje samoupravnih socialističnih odnosov.
Kandidati morajo poslati ponudbe v 15 dneh po objavi. Prijavi morajo predložiti življenjepis z opisom dosedanjih zaposlitev ter dokazila o izpolnjevanju pogojev.
Prijave naj kandidati pošljejo na naslov:
LJUBLJANA BANKA-TEMELJNA DOLENJSKA BANKA NOVO MESTO; Kettejev drevored 1, z oznako „Za razpis". Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili 45 dni po zaključku zbiranja prijav.
188/13-83
hidravlično vezivo za pripravo malt za zidanje in omete.
Nabavite ga lahko v vseh večjih trgovinah z gradbenim materialom in naši trgovini na drobno v Anhovem, telefon (065) 51-030, 52-030
SALONIT ANHOVO
TOZD BLAGOVNI PROMET Kidričeva 20 65001 Nova Gorica, p.p. 68 Telefon: (065) 24-411
SO TUDI TEBE POSLALI, DA BI RUŠIL CRNE GRADNJE, KER SI JIH NIHČE DRUG NE UPA? _____
foto slišal: Milan Markelj
dolenjski list pred 20 ieti
Izvoz - gospodarska nuja
Družba nudi kmetu kopico olajšav — Tovarišice strojepiske ogorčene — Hud potresni sunek v Novem
mestu
BOJEVATI SE JE treba proti pojmovanjem, češ dav izvozu ne moremo doseči večjih rezultatov ali pa daje izvoz poseben uspeh, za katerega je potrebno posebno priznanje skupnosti v obliki subvencije. Izvoz moramo pojmovati kot redno gospodarsko aktivnost, kot nujnost našega gospodarstva.
NEDAVNO JE BIL med našo državo in Tanganjiko podpisan sporazum, po katerem bo Jugoslavija dodelila tej afriški deželi 10 milijonov dolaijev kredita za nabavo investicijske opreme. S temi sredstvi bo Tanganjika izvozila iz Jugoslavije traktorje in drugo opremo.
DRUZA NUDI KMETU kopico olajšav. Ne silimo ga, naj sam kupuje kmetijske stroje. Te je z družbenimi sredstvi kupila zadruga, ki mu ponuja kredit za umetna gnojila, sortna semena, zaščitna sredstva in mu zagotavlja strokovno službo. Kljub temu se naš kmet počasi vživlja v zahteve hitrega razvoja.
KO SE v občinskih središčih dela to in ono, marsikdaj pozabimo na manjša, a pomembna središča drugod v občini. Pri planiranju in razdeljevanju sredstev jih vendarle ne bi smeli pozabljati: ljudje ne zmorejo vsega sami, samo krajevni samoprispevki pa so dostikrat tudi premalo, da bi se naredilo kaj več.
ŽE NEKAJ ČASA v mestu ni dobiti trakov za pisalne stroje. Strojepiske so se pritoževale, da ni moč več delati, trgovci pa so trdili, da pisalnih trakov ni na tržišču. Stanje je bilo že precej kritično, v torek pa so jih v trgovine nekaj le dobili in tako rešili stisko. Tovarišice v uradih in podjetjih, ki si s pisalnim strojem služijo kruh, so mišljenja, da se kaj takega v prihodnosti ne sme več zgoditi.
V PETEK, 22. MARCA, smo 2 minuti čez četrto uro popoldne začutili v Novem mestu hud potresni sunek. V središču mesta je pod hišami zabobnelo, kakor da bi sc hotele podreti.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 28. marca 1963)
SVETU OKOLI
ROJSTVO PO SMRTI - V
medicinske kronike so pred kratkim zapisali dokaj nenavaden dogodek. V Southamptonu je mlada mati, proglašena za klinično mrtvo, predčasno rodila normalnega dečka. Mlado porodnico so z napravami umetno držali pri življenju dva dni, da so lahko izvedli carski rez.
LETEČE SVINJE - Ob
otvoritvi rock festivala na Floridi so organizatorji pripravili tudi svojevrstno točko. Na prizorišče so spustili nekaj svinj s padali. Ker so ljudje, ki imajo še nekaj srca in pameti v glavi, protestirali, češ daje to mučenje živali, je eden od prirediteljev pojasnil, da svinje prav tako ljubijo nebo kot blato. Ker te živali ne znajo govoriti, lahko domnevamo, da je prireditelj tako sklepal iz lastnih izkušenj.
MAFIJA IN NOGOMET - V Italiji so imeli malo nogometno afero, ko je prišlo na dan, da so v Neaplju mafijski ljubitelji nogometa vdrli v slačilnico in gostujočim igralcem z orožjem zagrozili, da morajo tekmo zgubiti. Res so jo. Italijanski jug je pač bolj primitiven; pri nas stvari opravijo bolj uglajeno — z denarjem.
MOŠKO GIBANJE - Po
zgledu na feministke se v zahodnem svetu uveljavlja gibanje maskulinistov, ki se bore za izenačenje moških z ženskami. Med drugim pripadniki tega gibanja zahtevajo enako dolgo življenjsko dobo, kot jo imajo ženske, pa pravico do pogostega jokanja, oprostitev od služenja vojaškega roka ipd. Čaka jih naporna borba, ni kaj.
Kaj so pred 80 leti	pisaDolenjska Noyice. j
Žele vlak do Št. Jerneja
Katere železniške proge naj bi gradili na Kranjskem? — Na prostosti seje roparski tat vdal stari navadi — Nek mlad fant se je zgrbil kakor starec
(Koliko) železniških projektovje danes na Kranjskem in katera proga naj bi se prva gradila? Črnomelj in Metlika si želita že zdav-nej obljubljeno podaljšanje dolenjske železnice iz Novega mesta v Bel okraj inu in potem zvezo s Karlovec. Reško železnico’ Št. Jernej Kostanjevica in Novo mesto si jžclr imjni podaljšanje dolenjske železnice do Krškega-’in Brežic, ali Samobora; okolica Žužemberka si želi imeti železniško zvezo s postajo. Žatičina ali Gor. Straža dolenjske železnice;: ' ,
(V g d s p o d a r s t v uj ni nobena panoga .toli malenkostna, da ne bi- zahtevala posebne oskrbe gospodarjeve! Včasih more navidezno majhna kmetijska stroka, ako ,’se je spretno, z razumno roko vodi, močno ih trajno povzdigniti gospodarjevo blagostanje. Kmetovalec, kateri si zna vsled znanja in praktičnih izkušenj iz zemlje pridobiti največje dohodke, od svoje živine največ koristi, ve, da mu tudi perutninarstvo, če je prav vodeno, more precej:
dohodkov donašati. Našim gospodinjam polagamo na srce gojenje perutnine zlasti kokošarstva.
(R o p a r s k i) tat F. Odlazek, 35 let star, iz Polšnika.je 24. februaija ušel pazniku, ko ga je ta peljal od neke obravnave od sodišča v Mariboru nazaj-v kaznilnico. Leta 1891. bil je obsojen v Rudolfovem v 15-letno ječo zaradi tatvin. Kaz.cn je imel presedeti v kaznilnici v Mariboru. To je naniTcč drzen in zvit tat konj in volov; človek srednja: in vitke postave ter jako premeten. Ko je vž.ival ljubo prostost, takoj sc je zopet sporpnil stare navade ter v Praprotnem pri Hrastniku oropalkrojača.
(Z a r e s v Hercegovini.
čaj seje dogodel nedavno Neki mladenič z, imenom
Avdaga, ki jihbil čvtšt in trden kakor skala, seje kar naenkrat /gioih kakor kakov starec, kijih
ima že 80 let. Nobeno zdravilo mu ni pomagalo.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC' 15, marca 1903)
Kralj in kraljica vseh mačk sta predvsem navdušena za počitek, kar običajno počneta po 20 ur na dan. (Foto: M. Markelj)
Kraljevska krona na leni glavi
O levu kroži veliko bajk, še najbolj zanimiva pa je resnica o njem
INSTANT JAJCA - Na tržišču je nov proizvod, ki bo zanimal predvsem sladokusce. Domiselni novozelandski rejec je prodrl v Evropo s prahom iz bikovih jajc. Živilo je pripravljeno kot instant; proizvajalec pa ga priporoča kot dodatek h glavni jedi, seveda pa ga je mogoče uživati tudi samostojno s solato in izbrano pijačo. Rejec si sicer ne upa zatrjevati, da gre za ljubezensko poživilo, vendar pa na proizvodu le piše, da bo jedca navdalo z novimi močmi.
Tisočletja se je po savanah in travnatih planjavah od Evrope do Indije razlegata pošastno rjovenje levov, zdaj pa je v kosti segajoče glasove slišati samo še v Afriki v predelih, ki leže južno od velike puščave. Levi so izginili iz Lvrope, izginili so iz Prednje Azije, in gorovja Atlas; peščica jih je ostala na zaščitenem ozemlju indijske province Kattivar severozahodno od Bom-baya. Na leva, ki je nekdaj živel na jugu Lvrope, so ostali spomini le v grbih in številnih živalskih pravljicah, na azijskega in berberskega leva spominjajo le tisočletja stari reliefi iz starodavnih mest Babilona in Niniv. Močno grivasti berberski lev, ki so ga iztrebili arabski lovci pred dobrim stoletjem, je ohranjen v nekaterih živalskih vrtovih, medtem ko ga v njegovi domovini, gorovju Atlasu, ni več mogoče videti.
Evropski lev je že dolgo le bled spomin. O njem lahko beremo v Herodotovih zgodovinskih zapisih, ko opisuje pohod Kserksove vojske preko Makedonije in omenja, da so tovorne kamele napadli in požrli levi. Že Aristotel omenja, daje lev nekdaj živel tudi na evropskih tleh, a da so ti časi že davno mimo.
Lev sc je obdržal le na podsaharskem predelu Afrike. Koliko teh velikih in lepih mačk še živi, nihče ne ve, ker afriških levov ne preštevajo. Azijske leve, ki zaščiteni žive v Indiji, so prešteli in komaj prišli do dveh stotič, medtem ko z afriškimi levi dobro kaže. Njihovo število sc dobro obnavlja, včasih pa jih je celo kar preveč. Tako so med zadnjo svetovno vojno zabeležili, da se je
Navaren običaj
Obrezovanje deklic — Umrlo nekaj otrok
V nekaterih kenijskih plemenih je še vedno trdovratno zakoreninjena navada, da ob dozorelosti obrežejo tudi deklice. Medtem ko je ta primitivna operacija za dečke razmeroma nenevarna, pa je pri deklicah mnogo bolj sporna. Dekle, kiji prirežejo ali odrežejo klitoris, včasih pa tudi male sramne ustnice, obilno krvavi; neredko se pripeti, da tudi umre. Za nameček rado pride do zastrupitve, tetanusa, kasneje pa še do bolečin pri spolnih odnosih, zunaj maternične nosečnosti in različnih vnetij. Vse to jasno govori proti tradicionalnemu obrezovanju deklic.
Nedavni primer, ko je umrla trimesečna deklica, na kateri so opravili nestrokovno obrezovanje, je opozoril na obrezovanje deklic, ki nima ritualnih in posvetitve-nih korenin, saj je težko govoriti o dozorelosti otrok. Bilo je še nekaj primerov smrti predšolskih deklic v raznih predelih Kenije.
Razumljivo je, da se zdravniki v tej afriški državi borijo proti nevarni tradiciji obrezovanja deklic. Za ta poseg ni namreč prav nikakršnega opravičila. Če za obrezovanje moških velja vsaj to, da z obrezovanjem poskrbe za higieno in da je zato manjša nevarnost obolenja za rakom penisa, pa za dekleta nič takega ne pride v .poštev. Zanje je obrezovanje lahko le škodljivo.
Dr. Karuga Koinange, ki velja za enega najbolj poznanih kenijskih zdravnikov, je prepričan, da bodo ta običaj izkoreninili.
število levov tako povečata, da so zahajali celo na ulice velikih mest, kot je Nairobi. Lev se je namreč prilagodil človeku, in če lovci svojih strasti ne zadovoljujejo preko (neja razuma, se ni bati, da bi izumrL Bilo bi ga res škoda, saj je v mnogočem izjemna žival.
Lev spada v številno družino zveri, ki jih imajo mnogi naravoslovci za najbolj čudovite živali, povsem prilagojene svojemu načinu življenja. So izjemno gibčne, hitre, eksplozivne, a hkrati tudi lenobne in kar filozofsko zasanjane. Lev je nesporni kralj med zvermi. Zanimivo je, da ni največja zver (to so medvedi) in tudi med mačkami ni največji, saj ga sibirski tiger za cel meter prekaša, pa vendar sije priboril kraljevsko krono. Okoli njega se je napletlo mnogo legend in mitov, katerim so podlegali stari modreci, kot je bil Aristotel, ki je vestno zabeležil, da levinja le enkrat v življenju skoti enega mladiča, do novejših naravoslovcev, ki so levom pripisovali vse mogoče. Resnica je seveda drugačna.
Nekaj novejših ugotovitev o življenju teh velikih mačk sta odkrila Des in Jen Bartlctt, ki že nekaj let opazujeta življenje levjih krdel v njihovem naravnem okolju v suhi dolini Etosha Pan v Namibiji. Ta dolina postane vsakih deset let veliko jezero, ves vmesni čas pa je le nekaj stalnih ostankov jezera, kjer se napaja številno živalstvo. Za leve je to idealno življenjsko okolje. Plen sam prihaja h krdelom, ko v suhi dolini išče vodo.
Levi so namreč za razliko od ostalih mačk, ki so predvsem samotarsko nestrojenc, družabne živali. Živijo v tropih, ki štejejo tudi do osem in več članov. Trop običajno počiva v senci. Vendar bi sc motil, kdor bi mislil, da so živali povsem pogreznjene v spanec. Res je, da lev poležava kar 20 ur na dan, vendar med poležavanjem budno ogleduje nebo. Ko zapazi, da se na nebu zbirajo ptice mrhovinarke, se takoj dvigne in odpravi na tisti kraj. Zanj je to dobro znamenje; nekje je obolela ali izčrpana žival, ki bo lahek plen.
Levi, posebno še levinje, so dobri lovci, vendar kljub vsemu precejšnji lenuhi. Raje love tisti plen, ki prej pade v kremplje. Najrajši imajo sicer zebre, vendar jih lov na to priljubljeno jed včasih stanc tudi trpljenje in pogin. Bartlctta sta med svojimi opazovanji kar dvakrat videla, kako je zebra s kopitom zlomila levinji čeljust. Žival je seveda kasneje od lakote poginila.
Kadar žrtev pade, se začne gostija celega tropa. Levi, ki jim v živalskem vrtu sicer zadošča do 5 kilogramov svežega mesa, se v divjini včasih nažro do onemoglosti. Naravoslovca Bartletta sta videla požrtije, ko je posamezna žival v eni pojedini zaužila celih 30 kg mesa. Razumljivo, da se ji je trebuh kar vlekel po tleh in da so tako nažrti levi predvsem počivali.
Bajka pravi, da je levinja ena najbolj pohotnih živali. V tem ima bajka prav. Ko je čas za ploditev, se levinja suka okoli leva, dviga rep in ga z njim boža po glavi ter mami , samca s svojimi vonjavami toliko časa, da kralju zavre kri in levinjo zaskoči. Ljubezenski objem traja le nekaj sekund, nakar sledi strahovit prepir med ljubimcema. Lev in levinja renčita in golčita. V tem času jih lev lahko dobi tudi okoli ušes od ostrih levinjih krempljev. A že čez deset minut se ponovno začne zapeljevanje in nato vse po vrsti. Ber-tletta poročata, da sta opazovala levji par slabih šest ur in da sta se levja ljubimca v tem času 23-krat sparila.
Posledice so vidne po treh mesecih in pol, ko se skoti od enega do pet mladičev. Ti so, kot sploh vsa mladež, hudo navihani. Radi se igrajo in motijo počitek starejših; Pb treh letih se morajo samci umakniti iz tropa in čakati, da dosežejo polno moč, ko se lahko potegujejo za vodilna mesta in seveda samice. Da lev povsem dozori, traja okoli sedem let.
Starost je za leve bolj žalostna. Obrabi se jim zobovje, moč jim upeša in niso več tako hitri. Jedilnik sc jim spremeni, posegajo po vse manj zahtevnem plenu in nazadnje lahko končajo še kot ljudožerci. , Miroslav Zei poroča, da so pri gradnji neke ameriške železnice levi požrli 28 delavcev. Domačini vedo, da napada Judi predvsem ostarela žival, ki je zelo zvita. Nič pa ne povedo, -ali drži bajka, da se lev ne upa napasti človeka, ki ga gleda naravnost v oči. Ali to drži, bi lahko povedali le ljudje, ki so to poskusili Morda je med njimi nekaj tistih, ki jih sicer vodijo v kartotekah pod žalostno oznako „žrtve leva".
Če lev od mladega živi s človekom, je čisto drugačen. Zelo se naveže na ljudi, kar potrjujejo številne resnične zgodbe. Eno med njimi imamo tudi v slovenskem prevodu, videli pa smo tudi film - gre za slavno levinjo Elzo.
MiM
(Viri: National Geographic, Brehm)
Nenavadno malo potniško letalo lear fan.
S propelerjem na repu
Zračna limuzina za osem potnikov iz ogljikovih vlaken je prava letalska zanimivost za tehnologe
Letos poleti naj bi začeli v mali tovarni na Irskem serijsko izdelovati nenavadno malo potniško letalo, ki ga je konstruktor William Lear zasnoval že pred več leti (umrl je 1978. leta za levkemijo), vendar se je njegova zamisel le počasi uveljavljala.
Letalo je v mnogočem naravnost prevratniško, pri tem pa predstavljata poglavitno tehnološko novost propeler na repu letala in konstrukcija iz ogljikovih vlaken. Cigarasto oblikovan letalsko trup s turbomotorjem naj bi nudil udoben prostor za
osem potnikov, ogljikova vlakna kot gradbeni material pa naj bi omogočila, rda bi bilo .letalo lahko in hitrb. Nevsakdanji je tudi pogon na repu letala, ki ga imajo nekateri strokovnjaki za imenitno domislico, drugi pa menijo, da se ne bo obdržal.
Kakor koli že, letalo je zaenkrat narejeno v dveh prototipih in seje na poskusnih krtih dotbro obneslo. Za njegove tehnološke novosti se zanimajo mnogi in ni rečeno, da ne bo v zraku kmalu kaj več letal iz ogljikovih vlaken in s propelerjem na repu.
Rešitev prejšne križanke
rTUBrmrrrrfmT-f
prgišče Mm
i misli mil
KIT.UT
MERA
NEKD.
rtRV.DR
2ŽVNIK
ETIN
»si
?aZTH'
iBALH
PRITOK
DRINE
MAL
SLIKAR
ŠUBIC
VAŠA ZGODBA
DREVO SPOMINOV
WNOSO A HČI
KATRAN
NADAV
Ob zimskih večerih smo se vaška dekleta zbirala pri prgi, pletenju in drugih ročnih delih. To je bilo tako imenovano „prelo“, ki so se ga udeleževali tudi fanjte iz sosednje vasi. Tako sem spoznala fanta, ki mi je bil všeč, in kazalo je, da sem bila tudi jaz njemu.
Nekega večera me je zaprosil, če bi me lahko spremil domov. Privolila sem,ker sem slišala, daje pošten fant. Vsak večer meje potem spremljal do doma. Vzljubila sem ga.
Nekega dne mije dgal: ,.Morala se bova ločiti. K vojakom grem. Ko pridem nazaj, se bova poročila. . . Ne bom te pozabil. Želim pa, da mi ostaneš zvesta . . . Obljubi mi, da me boš čakala!"	»
„Obljubim!“ sem dejala. Dogovorila sva se, da se še enkrat vidiva naslednji večer. Toda ko sem.hotela drugi večer na prelo, mi mati ni pustila.
„Nikamor ne greš! Nič več se ne boš shajala s tistim fantom. Njegov oče je pijanec in tudi on ne bo nič boljši," je mati z jeznim glasom dejala.
Bilo mi je hudo. Materi si nisem upala ugovarjati, a brez dragega se mi je zdelo vse prazno. Bila sem brez moči, ogrnila meje neizrekljiva žalost. Skušala sem ugotoviti,kdo je naju zatožil, vendar zaman. Spraševala sem se tudi, zakaj mati verjame zlobnim jezikom bolj kakor meni, svojemu otroku. Nisem je mogla prepričati, da je Primož pošten fant in da nimam z njim nič takega, kar bi škodovalo moji dekliški časti.
Ta večer dolgo nisem mogla zaspati. Jokala sem. Ko sem v postelji premišljevala žalostne misli, sem zaslišala trkanje na okno. Bilje Primož. Odprla sem okno in ljubemu vsa solzna povedala, da ga ne smem ljubiti. Nič mu nisem zamolčala; tudi tega ne, da mi bodo domači priskrbeli fanta iz mesta, ki daje baje zelo bogat.
Primož je molče poslušal, potem pa z žalostnim glasom dejal:	,,Prav!	Torej	bodi	srečna	z	drugim!	Vedi pa, da te
ne bom nikoli pozabil." Za slovo meje še poljubil.
Iz dneva v dan sem bila žalostna, obupana. Nikjer nisem našla miru. Tako je minilo nekaj najbolj žalostnih tednov v mojem življenju. Nato je neko soboto prišel tisti fant iz mesta. Že po nekaj besedah, ki jih je spregovorili sem spoznala, da ga ne bom mogla nikoli ljubiti. Nisem vedela, kaj naj storim.
Za nasvet sem povprašala prijateljico, ki mije dejala: „Če tega fanta sovražiš, te nihče ne more prisiliti v zakon z njim. Nisi suženj, da bi te prodajali. Najbolje je, da odkrito poveš, da ga ne maraš."
Ravnala sem po tem nasvetu. Svojemu nesojenemu ženinu sem vrnila vsa darila ter mu povedala, da ga ne ljubim in da ga ne bom nikoli. Po tem pogovoru se nisva nikoli več videla.
Kmalu po teh dogodkih sem tudi jaz odšla v mesto. Iskala sem srečo tu in tam, iskala tisto, kar naj bi mi prineslo veselost, ki sem jo nekdaj poznala. Vendar se človeku sreča le malokdaj nasmeje. Menkse ni nikoli več. Čez nekaj let sem se poročila — dobila sem kroničnega pijanca.
V spomin na mojo edino ljubezen mije ostalo drevo, ki raste blizu hiše, drevo, pri katerem me je Primož prvikrat poljubil. To je moje drevo spominov.
NEŽKA RAZTRESEN - JANJA Adlešič'
VRSTA
RIBE
EDINCA
KRČMAF
SVETA
GORA
Pelo nepošteno je soditi človekovo enem samem neprimernem dejanju.
A. C. CLARKE
Vse, kar nas bogati, nas siromaši.
L. PA UWELS
Neumnost redi goljufijo.
J. MENART
112 dni z umetnim srcem
Umrl je prvi človek, ki je živel z umetno srčno protezo — Njegovo sporočilo: ».Splačalo se je!"
„So trenutki, ko želi umreti," je priznal nedolgo tega no-vinaijem sloviti kirurg DeVries, ki je kot prvi izvedel operacijo vsaditve umetnega srca človeku. Tiha želja njegovega po vsem svetu slavnega pacienta Barneya Clarka, prvega človeka na svetu, ki je živel z umetnim srcem, se je izpolnila. Prejšnji teden je umrl v bolnišnici v Salt Lake Cityju.
62-letni upokojeni zobozdravnik Clark je torej živel 112 dni ob pomoči srčne proteze, narejene iz aluminija in poliure-tana. Nekaj dni pred smrtjo se mu je močno dvignila temperatura in ponovno so se pojavile iežave z ledvicami, za katere so zdravniki menili, da so jih že odpravili. Ko je vsemu temu sledil še nagel padec krvnega pritiska, je Barney Clark umrl.
Smrt je prišla dokaj nepričakovano, saj seje človek z umetnim srcem kar dobro držal. Teden dni pred smrtjo je za javnost posnel video kaseto, na kateri je zabeležen njegov razgovor z DeVriesom. Clark je med drugim povedal, da se dobro počuti in da ga umetno srce nič ne moti.
Clarkov vsakdanjik je bil iz dneva v dan bolj pester. Uživati je že začel raznovrstno hrano, prebiral je pisma, ki so v tisočih kosih prihajala na njegov naslov v bolnišnico v Salt Lake Cityju. Z zanimanjem je občasno spremljal tudi televizijski spored; še posebno ga je zanimal šport, saj je bil sam nekdaj navdušen igralec golfa.
Čeprav je bil s cevmi priključen na aparat, kije poganjal srčno protezo, pa ni bil ves čas samo v postelji. Vsak dan je dvakrat sedel na posebej zanj prirejeno terapevtsko kolo, s katerim si je krepil fizično kondicijo. Zdravniki so namreč upali, da se bo Clarkov organizem toliko okrepil, da bo mož, če drugega ne, vsaj normalno kašljal in si tako čistil pljuča. Prav s tem organom je bilo precej težav, ki so izvirale iz nekajletne hude obolelosti srčne mišice, ki ni mogla zado-volj ivo prekrvaveti organizma.
S pomočjo posebne opore-je Clark že tudi stopil na noge, in vsak dan naredil nekaj korakov.
Skratka, vse je kazalo, da okrevanje dobro napreduje, in DeVries je napovedoval, da bo čez mesec dni človek z umetnim srcem že lahko odšel iz bolnišnice. Minile so namreč tudi težave z njegovo duševnostjo, ki so se pojavile po kapi teden dni po operaciji. Člark je bil občasno zmeden, ni vedel, da so ga sploh operirali, zamenjeval je ljudi, imel delirije in
močno izgubljal spomin. Zapa-dal je tudi v hudo otopelost, ko ure in ure ni mogel ne hotel spregovoriti niti besedice. Njegova psihiatrinja Claudia Beren-son je menila, da gre predvsem za okvare možganov, ne toliko za posledice operacije.
Kakšna je usoda vsajanja umetnega srca? Če bi prisluhnili besedam edinega človeka, ki je na svoji koži skusil, kaj se pravi živeti z umetnim srcem, potem velja, da se splača tako podaljšati življenje.
Bamey Clark je ob podpori naredil že tudi nekaj korakov.
Smrt je pravo
■ '
Lov na čudne senzacije
Med ameriškimi televizijskimi hišami je velik konkurenčni boj, ki se ga seveda udeležujejo tudi televizijski novinarji, ko se trudijo posneti kar najbolj zanimive stvari. V tej želji pa včasih preidejo tisti rob, ki poklicne želje postavlja onkraj človečnosti. Posebno izrazit je primer novinarja - snemalca televizijske postaje v Jacksonvillu, ki bo v kratkem stopil pred sodišče zaradi svojega „novinarskega“ obnašanja.
Omenjenega novinarja, čigar ime ni znano, je več dni obveščal po telefonu neki Cecil Andrevvs, ki je napovedoval, da se bo v znak protesta zaradi vse večje brezposelnosti na javnem mestu sežgal. Namesto da bi kakor koli že pomagal obupancu, je novinar molčal in čakal, dokler Andrevvs ni šel do konca.
Tisti dan je na trgu, kot mu je nezaposleni sporočil, čakal s kamero. Andrevvs se je polil z bencinom in se zažgal, novinar pa je grozljivi prizor pol minute snemal. Sele potem, ko je posnel toliko, kot se mu je zdelo potrebno, je skočil na pomoč gorečemu ih ga pričel gasiti. Prepozno seveda!
Nedvomno bo sodni postopek opozoril na vse hujšo brezvestnost tako imenovanih „novinar-skih podgan", ljudi, ki na lovu za senzacijami posežejo po vsakem sredstvu.
Kdaj še krave iz epruvet?
Navadne krave bodo donosile najboljše potomce
Živinorejstvu se obetajo lepi časi, ko bodo navadne krave dajale prvovrstno potomstvo. Z drugimi besedami povedano: lačnemu človeštvu bo na voljo več mleka in več dobrega mesa. Seveda pa se bodo morala uresničiti pričakovanja strokovnjakov, ki poskušajo uresničiti program presajanja kravjih zarodkov.
Strokovnjaki poskušajo ugotoviti najzanesljivejši in najbolj primeren postopek, ki bi omogočil, da bi zarodek prenesli iz rasne krave v navadno. Rasno kravo bi oplodili z najboljšim bikovim semenom, ko bi se zarodek začel razvijati, pa naj bi ga prenesli v maternico navadne krave, kjer bi se normalno razvil do konca. Rasno kravo bi bilo tako mogoče velikokrat oploditi, ne da bi čakali, da povrže tele, saj bi vse tegobe brejosti nosile navadne krave.
Na prvi pogled stvar ni težavna, vendar pa je v resničnosti vse bolj zapleteno, kot pa se prebere na papirju, zato bo treba na čase „krav iz epruvet" še malo počakati, čeprav se s programom presajanja živinskih zarodkov ukvarja kar lepo število strokovnjakov po vsem svetu.
Jaru~ Trdina
V
Črtice in pcruesti iz n
DUŠICA
Neke precej velike spremembe pa so opazili vend^jle na njej. Včasi, ko je mislila, da je nihče ne vidi, je prav globoko zdihnila in si začela brisati solze. Mati jo je skrbno popraševala, kaj ji je. Ančka je odgovarjala, da nič posebnega, samo oči da jo nekolike? bole. Močno pa so se ji čudili, da je izgubila svojo presilno svetost. Dosti se ji je zdelo, da gre ob nedeljah samo po dvakrat v cerkev. K spovedi ni hodila več vsak teden, še vsak mesec ne, ampak komaj vsaka dva meseca. Najbolj pa so se domači veselili, da je pustila vedno pridiganje in druge tercijalske sitnosti in neslanosti. Samo to jim ni prav dopadlo, da je tako omolknila in iskala čimdalje bolj samote. Še delala je najrajši sama zase, v takem kraju, da je nihče ni videl.
Hribar je imel četrt ure od hiše v globokem jarku slabo njivp. Če bi se bil oglasil kak kupec, bi jo bil precej prodat, ker se delo skoraj ni izplačalo. Ančka je ljubila to neprijazno dolinico, fu je mogla premišljevati in jokati brez strahu, dajo bo kdo zagledal in motil. Neko popoldne je kopala na tej njivi, kar zagleda na Stezici, ki je peljala v jarek, po gosposko oblečenega otroka. Otrok je trkal z ročicami in jih pomaljal proti nji. Vsa v čudu ga vpraša, kaj bi rad. Dete pravi nevoljno in žalostno: „1, ali ne vidiš? Kadar delam tako z rokicami, sem lačna, prosim za malo kruha." Ančka gre po košek, vzame iz njega lonček mleka in kos črnega kruha, in ponudi mali. Otrok posrka željno nekoliko mleka, poje odlomek kruha, poči trikrat z ročicami in se zahvali. Medtem ga Ančka ogleduje in se čudi prijaznosti in lepoti njegovega obraza. Ko ga nasiti, ga jame izpraševati in se smeje in strmi ob spretnosti in prisrčni preprostosti odgovorov.
Ančka vpraša: „No, zdaj pa povej, kako si prišla sem."
Dete: „Šla sem z atejem na polje. Atej so videli moža in so
se z njim menili, pa ne vem kaj. Otrokom ne sme biti mar, kaj se menijo veliki ljudje. Jaz pa sem skakala, hops, gor pa dol. Atej so dejali: »Varuj se, da se ne izgubiš in da ne padeš.' Jaz pa sem uprhnila v hosto in se skrila. Atej so me klicali, jaz se pa nalašč nisem hotela nič oglasiti, kje sem, pa sem prišla na veliko cesto in šla po cesti daleč naprej in sem prišla spet v hosto, pa sem videla jagode in sem jih hotela brati, pa sem padla, drr, daleč daleč dol in sem klicala atejaj atej pa me niso nič slišali, pa sem se usedla in jokala in sem bila lačna, pa sem videla tebe in ti si mi dala kruha in mlekca kakor atej. Tvoj mlekec in kruhec je boljši kakor atejev, zato te imam rada kakor ateja."
Ančka: „Povej no, čigava si? "
Dete: „Bohkova, kruhkova, pa papova."
Ančka: „Ali mamina ne? "
Dete: „Še ne. Atej so mi obljubili mamo, pa mi je niso dali."
Ančka: ,,Kako pa ti je ime? "
Dete: ,,lmam veliko imen. Kadar sem pridna, mi pravijo Dušica, kadar nagajam, pa Porednica, hi, hi, hi, kajne, da je to grdo ime? "
Ančka: „Kajne, da ne nagajaš dosti? "
Dete: „0, tudi, pa ne dolgo. Atej mi pravijo, če ne boš pridna, te bogek ne bo imel rad — pa sem precej pridna in atej mi pravijo: ,No, zdaj si pa spet moja dušica,' pa dajo vse in kupijo vse, kar hočem."
Ančka: „To je lepo, da se bogka bojiš."
Dete: „0 ne, bogka se ne bojim — bojim se samo bavbava. Kadar je tema, me je strah, da ne pride bavbav, pa se začnem jokati. Atej pa pridejo in pravijo: .Dušica, ne boj se nič, saj je bogek pri tebi.' Kjer je bogek, ne sme priti bavbav; pa se ga ne bojim nič več, ker vem, da me ima bogek rad in da me varuje."
Ančka: „Pa tudi ti imaš bogka rada, kajne? "
Dete: „To se ve, da. Bogek mi je dal ateja, atej pa mi dajo kruhka in kofka in meška in cukrčka in kar jih prosim."
Ančka: „Ti si res pridnapunčka; ne veš, koliko let imaš? "
Dete: „Kako ne? Čakaj, da poskusim: eno, dve, tri, sedem, osem ... naka, tako ne bo prav. Poglej, kajne, tukaj je moja rokica. Če mi odsekaš tale debeli prst in še košček tega prsta, bom imela ravno še toliko prstov, kolikor imam let."
Ančka: „Če te razumem prav, si menda v četrtem letu."
Dete (veselo): „Mhm — vidiš, zdaj si pa uganila. Eno leto, dve, tri, štiri. Prej sem pa rekla: sedem, hi, hi, hi. Za tri je štiri, ne sedem. Sem se bila zmotila. Čakaj, daj bom pa tudi jaz vprašala tebe kaj. Najprej mi povej, kako ti je ime? "
Ančka: „Jazsem Ančka"
Dete: ,,Hi, hi, hi, pa ste same Ančke tukaj. Ko sem sla z atejem, je bilo tam po njivah toliko, ojoj, toliko ženskih, pa so vse dejale druga drugi: Ančka! Daj mi malo piti, Ančka, kaj postavaš in nič ne delaš, Ančka, prinesi mi motiko. Če bom videla še katero žensko, je ne bom nič vprašala, kako ji je ime; rekla bom kar sama: Ančka, daj mi kruhka, pa zdaj še ne, sem še sita. Povej mi no, ker ste same Ančke, kako pa razumete, če vas kdo pokliče? Pravi: Ančka, pa se oglasite vse; kako veste, katero je mislil poklicati? Kajne, da mora reči: oglasi se ti, Ančka, porednica; ti, Ančka, dušica; ti, Ančka, ki nimaš na glavi nič peče! Jaz bi vas že tako klicala, pa bi vsaka precej vedela, da mislim njo, kajne? Zdaj mi "pa povej še to, čemu koplješ? "
Ančka: ..Kopljem, da bo zrastel kruhek."
Dete: „Aha, zdaj pa že vem, zakaj je vaš kruhek tako črn. Pri nas imamo belo moko, pa je zato tudi kruhek bel. Moka, ki jo tukaj koplješ, je pa tako črna, da se ne more narediti bel kruhek."
Ančka: ..Dušica, zdaj sva se pa že nagovorili. Najprej ti bom nabrala malo jagod, tod jih je še dosti, potem pa greva precej iskat ateja, da ne bodo preveč žalostni."
Otrok skaklja za njoj ko zagleda trato, polno rdečih jagod, zavrisne od radosti in začne trgati. Ančka jih nabere šopek, zveže in da mali. Ker vidi, da ne more v breg lahko stopati, jo vzame v naročje in nese. Hodi z njo po eni cesti, po drugi in tretji, vpije in kliče, poprašuje ženske, gredoče s polja ali njenega očeta niti ne najde sama niti ne vedo zanj druge.
od delegatoM za delegate
Želje še večje od možnosti
Letni načrt zaposlovanja v novomeški občini mora v ponovno usklajevanje — Odstopa predvsem negospodarstvo
Na predlagani načrt zaposlovanja v novomeški občini v letošnjem letu, o katerem smo že pisali, so imeli delegati na petkovi seji skupščine novomeške skupnosti za zaposlovanje celo vrsto pripomb. Načrt na osnovi kadrovskih potreb organizacij združenega dela predvideva, da bi letos dobilo zaposlitev v novomeški občini 1.374 delavcev, kar pomeni 2,7-odstotno rast zaposlovanja ali skoraj odstotek več, kot je zapisano v resoluciji.
Usklajevanje letnih načrtov zaposlovanja torej ni obrodilo pravih sadov, čeprav je bilo temu posvečene veliko pozornosti. Predvsem odstopno družbene dejavnosti oz. negospodarstvo (še posebno šole usmerjenega izobraževanja, vrtci, zdravstvene delovne organizacije itd.), ki predvideva kar 3,3-od-stotno rast zaposlovanja, medtem ko naj bi le-to v gospodarstvu naraščalo po stoprvi 2,6, kjer največ potreb izkazujejo IMV, Krka, pa tudi Pionir. Gospodarske delovne organizacije so v postopku usklajevanja opravičevale takšno rast zaposlovanja z načrtovano dokaj visoko realno rastjo dohodka na delavca, vendar pa podatki kažejo, da v vseh primerih le ni tako. S tistimi delovnimi organizacijami, kjer je odstopale
naj večje, kjer predvidevajo večje zaposlovanje od rasti dohodka, naj bi še enkrat opravili razgovore.
Delegati so sprejeli le ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o usklajevanju letnih načrtov zaposlovanja, ki ga je doslej podpisalo 73 odst. temeljnih organizacij, v katerih je zaposlenih 88 odst. delavcev. Za sam letni načrt zaposlovanja pa so menili, da mora ponovno v usklajevanje, v katerem je treba predvideno zaposlovanje spraviti v realne okvire, saj sedaj kaže, da so ti načrti še vedno bolj odraz želja kot možnosti in tudi potreb. V ponovljeni postopek usklajevanja pa je nujno pritegniti tudi občinski izvršni svet in sploh vse podpisnike samoupravnega sporazuma.
Ker zavzemanje za dosledno spoštovanje resolucij sko določene stopnje rasti zaposlovanja po eni strani pomeni, da bodo možnosti za nove zaposlitve še manjše, pa je bilo slišati, da so organizacije združenega dela dolžne spoštovati sprejete sporazume in usmeritve (npr. o zmanjševanju pogodbenega in nadurnega dela), da bi brezposelni in že usposobljeni za neko delo vendarle ne ostajali na cesti.
Z. L.-D.
BO VEC AKTIVNOSTI MED INVALIDI? — Tako in drugače so se na redni letni konferenci
rugac
spraševali člani Zveze vojaških in vojnih invalidov Novo mesto. (Foto: J. Pavlin)
„Drago” delo za določen čas
Pripravniki, sprejeti za določen čas, po tem upravičeni do nadomestila — Skupnost za zaposlovanje bo letos socialna varnost brezposelnih precej stala — Se vrsta nalog
Zaposlovanje se je v novomeški občini že v lanskem letu precej zmanjšalo. Število delavcev se je povečalo za vsega 0,8 odst., medtem ko je resolucija predvidevala 1,1-odst. rast zaposlovanja. Zaradi tega in zaradi velike poklicne neusklajenosti se je brezposelnost povečala za četrtino oz. v primerjavi z decembrom 1981 kar;
r za 61 odst., največ med ljudmi s srednjo šolo.
K temu je delno prispevalo tudi to, da pogodbenega in nadurnega dela kot ene od možnosti za več novih zaposlitev v lanskem letu ni bilo skoraj nič manj. Delovne organizacije pa so sc v glavnem držale dogovora in zaposlile večino pripravnikov, žal precejšen del le za določen čas. Tudi zaradi tega so bila
Čudna pota novomeškega mleka
'eprav je novomeška občina dokaj velika tržna proizvajalka mleka, je z njim in z mlečnimi izdelki preskrbljena celo slabše kot druga območja
Čeprav kmetje kljub premijam niso najbolj zadovoljni z odkupnimi cenami mleka, je proizvodnja mleka v novomeški občini cenovno očitno vendarle zanimivejša od pitanja govedi oz. prireje mesa. To dokazuje že sestava črede v občini, ki se je po podatkih inšpektorjev v zadnjem času spremenila iz večinoma pitalne v izrazito kravno, pa tudi količine mleka, ki jih kmetje oddajo na trg.
V novomeški občini kmetje 'etno namolzejo okrog 17,5 milijonov litrov mleka. Od tega
Prispevki za
medicinsko
opremo
Zahvala darovalcem
Za nakup medicinske opreme so prispevali: Dragica Kovačič -Laharnar, Nad mirni 55, 3.000 din; Keramika Novo mesto 1.200 din; Ivan Bažič, Smolenja vas 15/c, 5.000 din: Zlata Kastelic, Pugljeva 5, 500 din; Obrtno združenje Novo mesto 5.000 din; Vinko Zaletelj, Jurčičeva
15, Novo mesto, 10.000 din; Alojz Lukse, Mali Slatnik 35/a,
1.000 din; Jože Gašper, Birčna vas 6, 1.000 din; Franc Štine, Nad mlini 56, 1.500 din; Jože Vidic, Žvirče 21, 1.000 din-, Marija Jurkin, Dol. Straža 116,
2.000 din; Jože Papež 5.000 din; Cveta Okleščen, Majde Šilc 13,
1.000 din; Avgust Modic, Trdinova 49, Novo mesto, 1.000 din; Ludvik Novljan, Mirna peč 28,
3.000 din; Ivan Jenko, Gor. Su-šice 1, 1.000 din; Viktor Blatnik, Crmošnjice 4, Stopiče,
20.000 din; Jože Ferkolj, Hra-stulje pri Škocjanu, 1.000 din; Miran Božič, Šmihel 4'8, 500 din; Veronika Božič, Gabrje 58 a, 2.000 din; Brane Kovačič, Šmarje 14, Šentjernej, 5.000 din; Metka Marolt, Valantičcva
16, 1.000 din; Jožeta Prešeren, Kronovo 4, 2.000 din; Matija Wachter, Glavni trg 15, Novo mesto, 1.000 din; Niko Hudoklin, Šentjernej 70, 1.000 din; lože Gorenc, Brusnice 2, 3.000 din; Jože Novak, Na Lazu 1, Novo mesto, 10.000 din in Mari-a Novak, Na Lazu 1, Novo mesto, 5.00(fdin. Delavci Zdrav-.tvenega doma Novo mesto se 'sem za prispevana sredstva skr eno zahvaljujejo.
znaša tržna proizvodnja 11,5 milijonov litrov, kolikor ga preko novomeške zbiralnice dobe iz novomeške občine Ljubljanske mlekarne. Domače občinske potrebe po mleku znašajo 2,4 milijona litrov. Poleg tega bi za normalno preskrbo prebivalstva v občini potrebovali še okrog 340 tisoč litrov jogurta in kislega mleka letno, 70 ton masla in 400 ton sirov vseh vrst.
Glede na oddane količine mleka bi seveda upravičeno pričakovali, da preskrba z mlekom in mlečnimi izdelki ne bo pretirano motena, oz. da vsaj ne bo slabša kot v krajih in na območjih, kjer mleka sploh ne proizvajajo ali pa le majhne količine. Pa temu ni tako. Problem je predvsem z alpskim mlekom, še slabše pa je z maslom in siri. Odgovorni pravijo, da je trgovce za to težko kriviti, saj jim ni moč očitati nezanimanja in premajhnega prizadevanja. Kaj naj trgovci naredijo, če Ljubljanske mlekarne dodelijo za vse območje od Grosuplja pa do Kolpe 2 toni sira? Poleg tega ni skrivnost, da je moč dobiti maslo ljubljanskih mlekarn v Zagrebu, v Novem mestu pa ga mesece ni. Malokdo pa ve, da šele po dodatnih in mučnih posredovanjih dobimo sedaj te-
densko na Dolenjsko dva namesto le enega kamiona alpskega mleka, da ga je v trgovinah vendarle nekoliko več.
Očitno je, da gre za mačehovski odnos Ljubljanskih mlekarn do Novega mesta in vse Dolenjske: Da bi se obnašale drugače, jih doslej ni bilo moč prisiliti. Zato bo treba v bodoče doseči z Ljubljanskimi mlekarnami že v pogodbi dogovor, da območje, s katerega mleko gre, ne more biti preskrbljeno slabše z mlekom in mlečnimi izdelki kot kraji, kjer oddaje mleka sploh ni, ali pa je je zelo malo. Ce pa normalne preskrbe iz kakršnihkoli razlogov ni moč zagotoviti, naj bo enako slaba povsod, ne pa, da so »proizvajalci" preskrbljeni slabše.
Z. L.-D.
lani sredstva za zagotavljanje socialne varnosti brezposelnih, upravičenih do denarnega nadomestila ali pomoči (po novem zakonu so pripravniki do tega upravičeni po pol leta dela), v novomeški skupnosti za zaposlovanje prekoračena za tretjino, še veliko več pa jih bo treba v te namene očitno nameniti letos.
Novomeška skupnost za zaposlovanje se je v drugi polovici lanskega leta nasploh srečevala z velikimi težavami. Po znižani prispevni stopnji namreč ni pritekalo dovolj sred-, štev, tako da nekaj obveznosti ni mogla sproti poravnati, ob koncu leta pa je morala celo najeti posojilo, da se je rešila nelikvidnosti. Kljub temu se je zaključni račun izšel cek) z nekaj presežka, naloge pa so bile v okviru možnosti opravljene dokaj dobro, naj gre za celotno področje zaposlovanja ali za usposabljanje in zaposlovanje težje zaposljivih, poklicno usmerjanje, štipendiranje itd.
Poročilo o lanskoletnem delu so delegati na petkovi skupščini skupnosti sprejeli brez pripomb, zato pa so imeli povedati več o letošnjih programskih usmeritvah skupnosti, programu dela strokovne službe, o načrtu zaposlovanja ter o finančnem načrtu. Dela ne bo malo in ne bo lahko, še posebno, ker mora skupnost praktično nastopati v dvojni vlogi. Po eni strani naj bi na osnovi družbenih usmeritev omejevala zaposlovanje, po drugi strani pa skrbela, da se nezaposlenost ne bo pretirano povečevala.
Položaj, v kakršnem smo, bo torej zahteval temeljito in resno delo. Posebno naj bi spremljali uresniče-
Prostor dobiva pravo ceno
Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč bo skoraj povsem zavrl gradnjo, dokler ne bo sprejet prostorski plan občine
NOVI ČASI OBISKOV
Na vseh oddelkih Splošne bolnišnice Novo mesto so obiski poslej ob nedeljah in praznikih od 13. do 15.30 ter ob sredah ob 14.30 do 15.30. Na ginekološko-porodniškem oddelku pa so obiski ob nedeljah in praznikih od 13. do 14.30 ter vsak dan od 15. do 16. ure v avli oddelka.
Zahvaljujoč predvsem prizadevanjem in delu občinske stavbno-zemljiške skupnosti beležimo v novomeški občini v zadnjih dveh letih precej več reda in uspehov pri pridobivanju, pripravi in komunalnem opremljanju stavbnih zemljišč vsaj za organizirano strnjeno pozidavo. Tako skupnost pripravlja za zazidavo nekaj večjih kompleksov v Novem mestu in drugih krajih občine, pri čemer se vseskozi srečuje z vrsto težav.
Vse pa kaže, da bo delo okrog urejanja stavbnih zemljišč precej zastalo in da gradenj v bodoče ne bo veliko, ne družbeno organiziranih ne zasebnih. Decembra 1982 sprejeti intervencijski zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spremembo namembnosti namreč dovoljuje nadaljevanje urejanja stavbnih zemljišč in gradnjo le v soseskah, za katere je bil sprejet zazidalni načrt in izdano lokacijsko dovoljenje vsaj za en objekt. Kjer tega ni, s pripravo stavbnega zemljišča ali gradnjo ne bo nič vse dotlej, dokler ne
vanje letnih načrtov zaposlovanja v negospodarstvu, še več naporov kot doslej pa bo treba vložiti tudi v zaposlovanje invalidov. Dalje bo ena glavnih nalog preusposabljanje kadrov s suficitarnimi poklici, saj vsaj za nekatere pričakujejo velike presežke. Še več pozornosti naj bi namenili tudi poklicnemu svetovanju, da se razkorak med potrebami in poklicno izobrazbo miadih ne bo še večal, kar pa zaradi pomanjkanja dolgoročnejših kadrovskih planov ne bo lahka naloga. Pri vsem tem bo treba doseči več sodelovanja z organizacijami združenega dela oz. z vsemi nosilci kadrovske politike v občini.
Z. LlNDlC-DRAGAŠ
se „drn” stabilizacija
Premalo aktivnosti v novomeški Zvezi vojaških in vojnih invalidov
Edina samostojna osnovna organizacija Zveze vojaških in vojnih invalidov v občini Novo mesto, ki združuje 197 članov iz 11 krajevnih skupnosti, ie imela 24. marca v Hotelu Metropol redno letno konferenco.
Na konferenci, ki ji je prisostvovalo prek sto članov, je bilo povedano, da se organizacija za preteklo obdobje ne more pohvaliti z akcijami in aktivnostim, ker so bili člani odbora preveč zaposleni s spremembami, ki jih je prinesel nov invalidski zakon, po katerem je skrb za invalide prenesena v občine.
Nekaj pa je k premajhni aktivnosti za članstvo, po besedah predsednika Milana Smerduja, prispevala tudi stabilizacija.
Popravili so tudi sklep, ki so ga sprejeli na lanski konferenci in po katerem so iz društva morali vsi invalidi, ki so to postali v povojnem času. Te so ponovno vključili v organizacijo. »Pomladitev organizacije z novimi člani je dobrodošla," so menili ostali člani. Odbor naj bi letos, ko seje po besedah blagajnika le nabralo nekaj denarja od članarine, pripravil vsaj izlet ali rekreativno srečanje.
Ob vsem tem je dobro, da so invalidi vključeni tudi v druge organizacije, še največ zadovoljstva pa najdejo med upokojenci in v krajevnih organizacijah Zveze borcev.
J. P.
bo sprejet prostorski del družbenega plana občine, ki bo moral dokončno uskladiti vse interese porabnikov prostora. V prostorskem planu občine bo skratka določeno, katere površine so namenjene za kmetijsko proizvodtlfo in gozdarstvo, katere pa za pozidavo tako za potrebe industrije kot stanovanj sko gradnjo. V novomeški občini prostorski plan očitno ne bo sprejet pred koncem letošnjega leta oz. se lahko sprejem zavleče celo v prihodnje leto.
Zaradi tega se zemljišč v Šentjerneju, na Otočcu, v Dolenjcih Toplicah in Žužemberku ne bo dalo pripraviti za gradnjo, še posebno v slednjih dveh krajih, za katera niti zazidalni načrti še niso sprejeti. Najbolj bodo zato prizadeti krajani Žužemberka, ki že pet let nimajo na voljo za gradnjo nobene lokacije, zaradi česar je povpraševanje tu naj večje v celi občini. Zaostreni pogoji za spremembo namembnosti zemljišč pa bodo seveda zavrli tudi zasebno neorganizirano gradnjo.
AVTOBUS KONZERVA - Popoldanska vožnja z avtobusom v Šmarjeto in naprej v Bučko je za potnike prava loterija.
Še živina se vozi lepše
Zaradi gneče na novomeški postaji in šoferjeve neodgovornosti je Marija Lukman končala v bolnišnici
Marija Lukman iz Obrha pri Šmarjeških Toplicah je bila prva žrtev zmede, ki je nastala v ponedeljek zaradi spremenjenega delavnika in premaknitve ure na poletni čas. Avtobus Gorjancev, ki vsako popoldne polje na Bučko,, je ob 15.45 pripeljal v boks kjer so ga že dalj časa nestrpno pričakovali. Zadnji metri vožnje so bili bolj podobni slalomu in so se končali z vreščanjem množice, ki jo je avtobus stisnil ob kostanj.
Čeprav je bilo sprva videti kot šala, zlasti za šofcija Stanka Pirnarja iz Zbur, je na koncu le prišlo do poškodbe. Ranjenko so s hudimi bolečinami v prsih odpeljali v bolnišnico. Preplašeno ljudstvo je takoj zatem vznemirila še silovita eksplozija izpod avtobusa. Na srečo je počila le
ena od gum in avtobus sc je umaknil na parkirišče, ljudje pa so morali počakati na naslednjega.
»Pripeljati se s tem avtobusom v Smaijeto in še naprej je že nekaj časa loterija in norišnica! Se živina se lepše vozi," so povedali ogorčeni potniki, ki se tako vsak dan vozijo z dela. Tudi po 120 se jih natlači v avtobus, tako da šofer komajda najde prostor za volan. Pravi čudež je, da ni že prej prišlo do nesreče, pomisli človek, ki to gleda. Pa se je zmotil, saj jo je podobno kot v ponedeljek Marija že skupila tudi Jožefa Safar iz Smarjete. Zaradi zlomljene desne podlakti je štirinajst dni nosila mavec, roka pa še danes ni povsem v redu.
J. PAVLIN
M ARU A LUKMAN: »Stisnili so me ob kostanj".
JOŽEFA ŠAFAR - Zaradi gneče je zlomila desno roko.
Tudi invalidov
ČETRTKOV INTERVdU
Združeni kmet enak delavcu I
Novi zakon o pokojninsko invalidskem zavarovanju prinaša bistvene novosti za kmete — Javne razprave
V združenem delu in krajevnih skupnostih na območju novomeške občine so se že začele javne razprave o osnutku novega zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju, ki sicer že dlje časa zbuja zanimanje pri občanih. Nova zakonodaja predvideva več bistvenih novosti, tiste, ki zadevajo kmeta, pa v naši tedenski rubriki pojasnuje Marija Dravinec, ki vodi samoupravno dejavnost dolenjske regije s področja starostnega zavarovanja kmetov ter invalidsko pokojninskega zavarovanja.
' jTZdruženi kmet- kooperant zadruge naj bi imel po novem povsem enake pravice kot delavec v združenem delu, se pravi pravico do treh vrst pokojnin: starostne, invalidske in družinske pokojnine. Višina pokojnine bo kajpada odvisna od osnove, po kateri se bo združeni kmet zavaroval. To pomeni - enako kot pri delavcih - da bodo zneski pokojnin različni. Tudi zasebni kmetje pridobijo lahko take pravice, če se odločijo za zavarovanje, vendar so nekoliko okrnjene."
- V čem se kažejo okrnjene pravice zasebnega kmeta, ki si bo s plačevanjem prispevka sicer zagotovil pravico do pokojnine?
Marija Dravinec: „Priporo-čam kmečkim ženam, naj postanejo združene kmetice J J in si pridobijo pravico do lastne pokojnine.'1
< ► „V primeru, aa nastopi pri zasebnem kmečkem proizvajalcu zmanjšana delovna nezmožnost bodisi zaradi bolezni, poškodb ali drugih vzrokov, in ta ni več sposoben opravljati vseh kmečkih del, morda pa lahko opravlja samo nekatera dela, nima pravice do denarnih nadomestil in prekvalifikacije, če bi jo želeL"
- Kaj pravi nova zakonodaja glede sedanjih kmečkih upoko-
< > jencev, ki jih je v novomeški občini okrog 1800?
„Ti zadržijo sedanjo pokojni-
no, vendar prenehajo plačevati redni prispevek, namesto tega pa bodo plačevali poseben prispevek kot vsi ostali lastniki kmetijskih zemljišč. Poudariti pa je, da bo novi prispevek znatno nižji od dosedanjega rednega prispevka."
— Kako je z upoštevanjem delovne dobe za kmečkega zavarovanca? Ali bo upoštevana le od sklenitve novega zavarovanja dalje?
„Kmetu se šteje v delovno dobo čas, ko je bil zavarovan v starostnem zavarovanju, se pravi od leta 1972 dalje. Ker pa so bili ti ljudje kmetje večinoma že preg, lahko po določbah novega zakona — če bo sprejet v taki obliki — leta dokupijo. V prvih razpravah na terenu pa so ponekod že poudaijali, da bi morali kmetom omogočiti dokup delovne dobe pod ugodnejšimi pogoji."
— Med kmetovalci je tudi precej kmetov—borcev. V kakšen položaj jih postavlja novi zakon?
„Če je borec pred 9. 9. 1943 tudi združen kmet, ima pravico do enake pokojnine kot zaposleni borec, medtem ko zasebni kmet—borec pridobi pravico do pokojnine, ki je sicer v višini j j zajamčene pokojnine delavcev, je pa polovico nižja od tiste, ki jo bo prejemal združeni kmet."
— Sodelovali ste že na nekaterih razpravah po terenu. Kakšni so prvi odzivi in prve pripombe?
,,Mnenja so zelo različna. Ne- ▼	0
pravično se zdi zlasti ženskam, J J f kmečkim proizvajalkam, da se *	1
njihovo dolgoletno garanje ne šteje v delovno dobo za pokojnino. Združeni kmet bo poslej avtomatično zavarovan kot delavec, ki pride prvič v službo, medtem ko njegova žena, ki morda oddaja mleko in opravlja še druge kooperantske posle, ne bo imela teh pravic, če ne bo zavarovalna pogodba tudi na njeno ime. Kazalo bi razmisliti o tem v vsaki družini, kajti mnoge kmetice imajo že nekaj delovne dobe od prej, ko so bile v tovarnah še pred poroko. In še to je upoštevati: da združena kmetica pridobi tudi pravico do zavarovanja v primeru poroda.
Pri mlajših družinah je to zelo pomembno. Sicer pa osebno menim, da je osnutek nove pokoj ninsko-invalidske zakonodaje v načelu zelo dober, vendar bo treba razčistiti še nekatere bistvene nejasnosti"
R. BACER
VČASIH LE MALENKOSTI — Daje proizvodnja prikolic v IMV zadnje čase spet v težavah, pove že poln hrib teh vozil na Jedinščici. Kupcem jih ne morejo izročiti, ker manjkajo posamezni deli, včasih le malenkosti. Prejšnji teden so nekaj prikolic kompletirali in opravljali zadnji pregled pred prodajo kar na tovarniškem dvorišču. (Foto: R. Bačer)
VSI SE BOJIJO ZAMERE
Lani začeta akcija za ugotavljanje neobdelanih kmetijskih zemljišč v novomeški občini ni uspela. Večina krajevnih skupnosti, ki bi morale dati podatke o zapuščenih zemljiščih, je uradno odgovorila: „Na našem območju ni neobdelanih zemljišč." Tudi tisti, ki so dopis podpisali, pa bi lahko navedli vrsto’ primerov iz svoje in sosednje vasi, kjer je očitno, da na nekdanjih obdelovalnih površinah raste grmovje. Ker je očitno, da v krajevnih skupnostih nočejo biti „tožniki“ in se boje zamere, takim odgovorom ni verjeti. Do pravih podatkov pa je na vsak način potrebno priti, zato predlagajo, naj bi neobdelane površine ugotavljali komisijsko.
BO ZAČELO SEPTEMBRA?
Osrednji sistem novomeške kanalizacije je zgrajen do take mere, da bo lahko začel obratovati že septembra, je rečeno v poročilu, ki ga je Skupnost krajevnih skupnosti v Novem mestu pripravila za krajane.
Gradnja bo končana do take faze, da bo zagotovljeno odvajanje že 90 odst. odplak skozi čistilno napravo. Tudi črpališče na žagi je končano, manjka le črpalka, ki pa pride v kratkem. Zraven tega objekta opravljajo le še zunanja dela pri urejanju okolja.
Kakršna setev, taka bo žetev
S 70-odstotno izpolnitvijo jesenskega setvenega plana za pšenico niso zadovoljni Spomladansko setev pa že na začetku ovira pomanjkanje goriv in gnojil
Prejšnji teden je v novomeški občini začelo zmanjkovati goriv za poljedelske stroje, medtem ko so gnojila za spomladansko setev ovsem pošla. Trenutno tudi ni na voljo dovolj semenskega rompirja, kar vse so resne ovire za uspelo spomladansko setev. KZ Krka v Novem mestu mora vsak teden poročati izvršnemu svetu občine o stanju z repromaterialom, da bi skupno urejali zadeve. Že v nekaj dneh oskrba boljša?
Jesenski setveni plan za pogodbeno pridelovanje pšenice v novomeški občini je po planu predvideval zasejati 600 hektarov zemlje s pšenico, vendar je bilo zasejanih le 409 hektarov in sklenjenih 879 pogodb s kmetovalci. Čez zimo je zadrugi uspelo pridobiti še 29 pogodbenikov, vendar tudi s tem rezultatom in 70-odstotno izpolnitvijo setvenega plana izvršni svet občinske skupščine ni z3dovoljen. Četudi gre pri pridelovanju in odkupu pšenice za velik napredek v primeri s prejšnjimi leti, bi morali v zadrugi nadaljevati s sklepanjem pogodb za pšenico, dasi-ravno je ta že vzklila.
Program spomladanske setve, ki so ga v novomeški zadrugi dokaj obširno zastavili, že na začetku uresničevanja dobiva vprašaj. Setev se niti še ni dobro pričela, ko je ponekod že začelo zmanjkovati nafte, zato bodo s takojšnjo akcijo
skušali zagotoviti zadostne količine goriv vsaj za pogodbene pridelovalce. Kot kaže, bodo tudi gnojila kmalu prišla. Zmanjkalo pa jih je zato, ker dobiva zadruga mesečne količine, poraba pa je spomladi veliko večja, medtem ko v ostalih mesecih krepko upada. Prav zato bi morali kmetom z ugodnimi posojili čez leto omogočiti nakup gnojil na zalogo. Poraba gnojil namreč močno narašča. Medtem ko je bilo na območju novomeške zadruge leta 1981 prodanih 5500 ton gnojil, računajo, da bo letošnja poraba znašala 8.000 ton.
Da ne bo vsa gradnja zastala
Preko 300 lokacijskih postopkov v novomeški občini miruje, lokacijskih dovoljenj pa zaradi nove zakonodaje več mesecev niso izdajali — Izvršni svet odobril izjeme
Ker novomeška občina še nima prostorskega plana in še ni opravljena kategorizacija kmetijskih zemljišč, je po novem zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč izdaja lokacijskih dovoljenj za gradnjo onemogočena. Vse to vzbuja pri ljudeh nejevoljo, kajti gradbena sezona se začenja.
Ker po novi zakonodaji ni možno izdajati lokacijskih dovoljenj za gradnjo objektov vseh vrst, kjer bi se spreminjala namembnost zemljišč, prostorski plan kot sestavni del družbenega plana občine pa tudi ni izdelan, je večmesečni zastoj pri izdaji lokacijskih- in gradbenih dovoljenj postal eden poglavitnih virov za slabo voljo in jezo pri mnogih graditeljih. Gre tudi za več primerov, ko so bila lokacijska dovoljenja izdana še pred sprejetjem zakona, pa niso postala pravnomočna, več vlog je bilo vloženih pred veljavnostjo zakona, a niso bile rešene. Veliko vlog še kar naprej prihaja tudi zato, ker je bila lokacijska dokumentacija izdelana v starih razmerah, a jih stranke zaradi neurejenih premoženjskopravnih zadev niso
vložile takoj.
Večje število zahtevkov za lokacijsko dokumentacijo imajo tudi pri Zavodu za družbeno planiranje, kije izdelave lokacij, i nasprotne z zahtevami novega zakona, ustavil, prav tako pri Kmetijski zemljiški skupnosti, ki tudi soglasij ne izdaja več. Skupno je v lokacijskih postopkih okrog 300 zadev. Ker vrh vsega lokacijskih dovoljenj tudi ni možno izdajati v predelu Stopiče in Re-gerške košenice, za katere je sicer sprejet zazidalni načrt in so že
zgrajene komunalne naprave, je zmešnjava toliko večja.
V komiteju za urbanizem so pričakovali zahtevana pismena navodila pristojnih republiških organov, kako ravnati ker pa tebi ni, je novomeški izvršni svet 22. marca obravnaval navedeno problematiko in sklenil, da je v nekaterih primerih lokacijska dovoljenja vendarle možno izdajati. Tako bodo začasno dovolili nadomestno gradnjo v sklopu lastnega funkcionalnega zemljišča. Gre tudi za vrsto manjših gradenj, kot so garaže, drvarnice, ki so za mnoge edina možnost za prehod na trda goriva in podobno. Prav tako je izvršni svet dovolil dozidave k obstoječim objektom in podaljšanje veljavnosti že izdanih lokacijskih dovoljenj, katerih veljavnost je potekla. Zelena luč je dana tudi za gradnjo komunalnih naprav, vodovoda, kanalizacije, električnih vodov in telefonskega omrežja z objekti ter za gradnjo cest in potrebe že zgrajenih naselij.
Medtem pa bodo vsako nameravano gradnjo stanovanjskih in drugih objektov, ki pomenijo preselitev kmetij in gradnjo hlevov, odobravali
na sejah izvršnega sveta. V izvršnem svetu so. menili, da gre v načelu dovoliti izdajo lokacijskih dovoljenj v primerih, kjer očitno ne gre za spremembo namembnosti zemljišč, da ne bi vsa gradnja zaradi čakanja na dokumentacijo zastala. Hkrati so sprejeli priporočilo oziroma poziv Zavoda za družbeno planiranje, naj pospešeno dela na pripravi prostorskega plana.
R. BACER
DELAVCE V LABODU ZANIMA UPRAVA
Na marčevskem zasedanju treh zborov občinske skupščine Novo mesto je konferenca delegacij tovarne Labod postavila tri vprašanja s področja delovanja občinske uprave: 1. Koliko delavcev je zdaj zaposlenih v upravnih organih v primerjavi s prejšnjimi leti? 2. Kolikšni so povprečni osebni dohodki zaposlenih v upravnih organih skupščine občine Novo mesto, ki se izplačujejo iz proračuna, z navedbo najnižjega in najvišjega osebnega dohodka? 3. Kakšna je višina izplačil za sejnine in honorarje zunanjim sodelavcem in v kakšne namene so bili honorarji izplačani? Vprašanja so kratka in jasna, verjetno pa bi kratki odgovori zanimali mnogo širši krog zaposlenih.
Vprašljiva je tudi nabava semenskega- krompirja. Doslej so ga v zadrugi interesentom sicer lahko zagotovili, toda v kratkem je pričakovati večje povpraševanje, zato bo treba zaloge hitro dopolniti. V novomeški občini je 1991 hektarov njiv, zasajenih s krompirjem, vsake štiri leta pa je potrebno seme zamenjati. Očitno pa je za letošnjo saditev naročenih 25 ton semenskega krompirja v zadrugi premalo, saj bi to zadostovalo za zamenjavo semena samo na 10 hektarjih površin.
Večjo akcijo začenja zadruga letos tudi z intenzivno obdelavo travnatega sveta. Na območju občine je okrog 6500 hektarov travnikov in 9600 hektarov pašnikov, letos pa bodo intenzivno obdelavo uvedli na 1313 hektarih zemlje. Vse to je le del letošnjega spomladanskega setvenega plana novomeške zadruge, ki vključuje še pogodbeno pridelovanje koruze, kumaric, rdeče pese in zelja, za kar po terenu že sklepajo pogodbe.
R. B
ZANIMIVO ZA GLEDALCE
Bife na novomeškem letališču v Prečni, kije hkrati priljubljena izletniška točka, je spet odprt; vodi ga gostinec Brane Stubljar. Lokal je odprt vsak dan, razen ob torkih. Na letališču je živahno zlasti v spomladansko-po let ni sezoni, ko je letalska dejavnost na višku in je privlačna tudi za gledalce.
Najmanj krivi
Aktiv komunistov neposrednih proizvajalcev začenja novo delovno prakso
Ostoja Kudželjič, doma iz Do-boja, živi že več let v Sloveniji, v IMV pa je v tovarni prikolic zaposlen že 7 let. V tem kolektivu je postal član ZK, opravil je trimesečni seminar iz teorije in prakse marksizma in je lani postal sekretar aktiva ZK neposrednih proizvajalcev v novomeški občini. O delu tega aktiva je rekel:
„Odkar sem jaz sekretar, se je aktiv štirikrat sestal, moram pa povedati, da z udeležbo nisem bil do zadnje seje zadovoljen. Bili smo sicer sklepčni v 15-član-skem aktivu, vendar jih je po moji oceni preveč manjkalo. Deloma gre slaba udeležba na rovaš nepravočasne obveščenosti, kajti nekateri člani delajo v novomeški občini, živijo pa drugod, deloma pa gre tudi za premajhno odgovornost članov, kot tudi njihovih osnovnih organizacij."
- Kaj vse ste na sejah obravnavali in ali imate občutek, da ste glede vsebine dela uspeli?
..Dosedanja praksa je bila taka, da smo se sestajali v prostorih komiteja, obravnavali pa smo žgoče zadeve, ki smo jih člani aktiva prenašali iz svojih okolij. Pri tem ni šlo samo za problematiko, ki zadeva komuniste, neposredne proizvajalce, marveč vse delavce. Mislim, dac smo z našimi razpravami, ki običajno trajajo več ur, pripomogli do oblikovanja stališč v komiteju. Sedanjo prakso delovanja pa pravkar spreminjamo.
Ostoja Kudželjič: „V kratkem se bo naš aktiv sestal v IMV, prihodnjič pa v tovarni Kika."
Odslej bomo zasedali v posameznih delovnih organizacijah. Prva seja je bila že napovedana v IMV, kjer naj bi obravnavali tudi sanacijski program, vendar je bila preložena."
- Ali se delavci zavedajo zdajšnjih gospodarskih težav in ali so pripravljeni sodelovati, da bi jih čimprej prebrodili?
„Trdim, da si je delavstvo v novomeški občini, posebej pa v IMV, povsem v svesti nastalega položaja, obenem pa tudi razmišlja, zakaj je do tega prišlo. Prav ta del delavskega razreda bo nosil najhujše breme v stabilizaciji, zato se ne moremo strinjati z ocenami, da smo krivi vsi. Prav gotovo je zaostrenim gospodarskim razmeram nasploh najmanj kriv delavec - neposredni proizvajalec."
R. BACER
Novomeška kronika
mm
lil
lil
lili
OGLAŠUJTE V DL!
//H »1
KMALU PRESELITEV - Novomeško gradbeno podjetje Pionir letos močno razšitja svojo projektivno dejavnost, namenjeno zlasti projektom v Libiji, zato v zadnjem času pospešeno dograjujejo poslovni objekt v novem naselju na Cesti herojev, kjer bo projektantska in inženiring služba lahko zaživela. Zaradi tesnih prostorov doslej za tovrstno dejavnost in zaslužek ni bilo možnosti. (Foto: R. Bačer)
KIOSK SPET ODPRT - Bršljin-čanom je zelo ustreženo, kar so pred nedavnim pri drevoredu spet odprli kiosk, kjer prodajajo sadje in zelenjavo. Čez zimo zaprta prodajah na je povzročila, da so morali občani po tovrstno blago v mesto, kajti založenost v samopostrežbi tudi glede na število kupcev ni taka, da bi bile stranke lahko zadovoljne.
PRVI DOK UMETNI DO KONCA MAJA Glede pritožb krajanov iz centra zaradi neuresničenih obljub o gradnji otroškega igrišča na nekdanjem Gtobevnikovem vrtu je Zavod za družbeno planiranje pismeno zagotovil, da bo predlog lokacijske dokumentacije za ureditev igrišča na tej zelenici gotov do konca maja letos. Gre namreč za del širšega zazidalnega načrta, ki je v izdelavi, po katerem bo rešeno vprašanje tudi poslovno-stanovanjskega objekta ob Cesti komandanta Staneta in gradnja stanovanjskega bloka ob Jerebovi ulici.
OSKRBA SE POPRAVLJA -Medtem ko pralni praški v več novomeških trgovinah že leže na
policah, občasno pa je dobiti tudi sredstva za pranje posode, je spet veliko povpraševanje po kavi. Zaloge so ljudem očitno že pošle, trgovci pa strankam dajejo malo upanja.
a
Ena gospa je rekla, da>znamo biti v Novem mestu večkrat bolj papeški, kot je papež sam. Primer je Tobakov kiosk pri bolnišnici. Radi bi ga razširili, pa je namera onemogočena, češ da se s tem varuje namembnost
 	iie
kmetijskega zemljišča..
Nočejo odnehati na pol poti
Svet potrošnikov v Dobovi se pogumno spoprijema z vsemi nevšečnostmi
V Dobovi so imeli pri izbiri sveta potrošnikov srečno roko. Niti leto dni še ni minilo, in že se lahko pohvalijo, da so med tem zadovoljivo uredili nekaj za krajane najbolj perečih problemov.
Gospodinja Rozalija Blažinč, ki tokrat predseduje svetu, od lanskega junija dalje prvič dela v tem organu. Dobro se je znašla, takoj ko je dobila prve napotke Marjana Vu-čanjka. Pri članih je naletela na veliko delovno pripravljenost.
Svet se je najprej lotil nevšečnosti, ki so jih krajani doživljali zaradi predolgo spuščenih zapornic. Bla-žinčeva je povedala, da so nekateri delavci 2TP opravljali svoje delo premalo odgovorno, zato seje čakanje pred zaprtimi zapornicami včasih zavleklo na 30 ali celo 40 minut. Svet je povabil na sestanek šefa postaje. Ker se ni odzval, so z razmerami na prehodu čez progo seznanili 2TP v Ljubljani in tozd Zidani most. Odgovorili so jim, da so lahko zapornice spuščene največ pet minut pred prihodom in pet minut po odhodu vlaka, nikakor pa ne več kot 15 minut pri premikanju. Pa tistem so se stvari uredile in tudi nepotrebnega nemira zaradi kričanja
po zvočniku pri premikanju ni več. Zdaj se sporazumevajo samo o službenih zadevah, ne o vsem mogočem. Dokončno pa bodo pogovori po zvočniku utihnili, ko bodo železničarji dobili UKV zveze.
Druga zadeva, s katero sc je ukvarjal svet, je bila preskrba s kruhom in zelenjavo. Kruha jc bilo v Dobovi premalo, zato so se dogovorili z domačo zasebno pekarno, da bi ga prodajala dvakrat na dan, dopoldne in popoldne, vsaj tisti čas, ko se menjata delovni izmeni. Naj-
TOVORNJAKI STOJE IN ODŽIRAJO ZASLUŽEK DELAVCEM
„Kaj je večji greh, kršitev predpisov ali drsenje v izgubo? “ se sprašujejo pri Slovi-nu v Brežicah, kjer zaradi varčevanja z bencinom dnevno „počiva“ na dvorišču po deset tovornjakov. Zasebni in drugi prevozniki medtem pridno nalagajo in razvažajo kupcem pijače za dvakratno ali celo trikratno ceno. S tovornjaki domače delovne organizacije vred ostajajo doma tudi vozniki. Ti se ta čas sicer motijo z drugim delom, vendar bi bilo zanje in za Slovin veliko bolj koristnejše, če bi šli na pot in opravljali dolžnost, za katero so plačani.
Rozalija Blažinč: „Trudimo se, da bi kar najbolj ustregli krajanom."
prej so dobili privolitev, potem njihov pek ni bil pripravljen ustreči tej želju Zdaj vozijo kruh iz Brežic, za kar je dalo pobudo Pbsavje. Nič več ga ne zmanjkuje in prodajo ga toliko, kolikor ga pripeljejo.
Z zelenjavo so trenutno še težave. V trgovini jo dobijo le kdaj pa kdaj, in še to samo solato, drugega nič. V kratkem jo bo prodajala zasebna
PR1JAVLJENCEV 38, PLAČNIKOV KOMAJ 5
Davek od skupnega dohodka občanov za 1982. leto je v brežiški občini doslej prijavilo 38 delavcev v družbenem sektorju, vendar računajo, da jih bo še nekaj. Razposlali so namreč še opozorila zamudnikom. Med dosedanjimi prijavitelji je 17 zdravnikov, 3 inženiiji, 3 ekonomisti, 1 trgovski potnik, 1 profesor in 3 tehniki. Davek jih bo plačalo največ pet.
LIVARJEM JE POZIMI VROČE — Delavci Splošnega livarstva v Dobovi se lahko pohvalijo s kakovostjo svojih izdelkov. Naročnike imajo po vsej državi. Sloves jim pomaga, da si tudi v kriznih časih zagotovijo dovolj dela. Uvrstili so se celo med izvoznike.
NOVO V BREŽICAH
ŠTIRI STRELIŠČA - VARNA /SA OBČINA - Ta mesec bodo >dšli na strokovno usposabljanje raja ni, ki so bili izbrani za izstrclje-anje raket proti toči. Na območju brežiške občine so določene za razganjanje nevarnih nevihtnih oblakov štiri lokacije: na štajerski strani Zverinjak pod Artičami in Pečice, ta desnem bregu Sava pa Žejno in Nova vas. Vinogradniki pričakujejo, da bodo z znanjem oboroženi strelci poslej obvarovali nasade trte pred opustošenjem izpod neba.
DRUGAČNE PRIKOLICE? -Na železniški postaji že nekaj časa iridno nalagajo prikolice iz tovarne MV, vendar je njihova rentabilnost jgrožena. Zato razmišljajo o drugačni izvedbi in vpeljavi nove sendvič .ehnologije. Tudi te prikolice bodo nontirali v Brežicah. Tovarno bodo »večali, to pa obeta tudi precej rovih delovnih mest. Iskalci zapo-litve že komaj čakajo na to, da bi ejim ponudilo kaj primernega. Med
kandidatkami so tudi ženske, za katere razen v konfekciji ni kaj prida možnosti.
ZA DELO SE ZGODAJ UČI. Občinska konferenca ZSMS, ki prevzema nase skrb za delovne brigade, upa, da bo letos urejeno financiranje tudi za pionirske delovne akcjje. Prepričana je, da bodo tozdi pokazali razumevanje, saj 30 tisoč ali 40 tisoč dinarjev za brigado ni taka vsota, da bi jo odklonili. Petnajst pionirjev iz brežiške občine bo letos odšlo tudi v posavsko brigado. Napovedanih je več lokalnih delovnih akcij, če bodo dela voljni pionirji naleteli na razumevanje krajevnih skupnosti in delovnih kolektivov.
VSI ZA PRVO SOBOTO - V brežiški občini bo po vsej verjetnosti obveljal predlog, da bo delovna sobota vsaka prva v mesecu. Tako: bodo končno racionalizirali prevoze, saj do zdaj na to niso sploh mislili niti se niso kaj prida menili za pripombe prevoznikov.
trgovka. Vlogo za tovrstno trgovino je imela na občini dve leti Končno je tudi to urejeno.
Te dni se je svet skupaj s trgovci dogovarjal, kako bi bolj pravično prodajah to nesrečno kavo. Zavzel se je za to, da bi v trgovinah prihranili kavo do popoldneva, če so njihove stranke dopoldne v službi. Trgovci niso pristali, ker inšpekcija to prepoveduje. „Kljub ,temu ne bomo odnehali," je pripomnila predsednica. „Ik)klicali bomo še direktorja trgovine na drobno pri Posavju v Brežicah in z njim nadaljevali pogovore. Kot vidite, imamo veliko nalog, pristojnosti pa ne, vendar vseeno vztrajamo," je zaključila misel Rozalija Blažinč. Povedala je še, da so obravnavali tudi preskrbo z mesom, ker je zelo slaba. Dvakrat na teden dobijo po 35 kg govedine in približno toliko svinjine. S tem mesom naj bi oskrbovalo prebivalstvo in še šola. Dobovčani ga zahtevajo več in se ne strinjajo z odgovorom Agrarie, češ da dobijo toliko mesa, kolikor živine ponudijo v odkup.
Ta čas ima svet v ognju še eno železo. Urediti namerava težave z Brebusom, čeprav se ta ni odzval povabilu na sestanek. Predsednica sveta se je pritožila, da Brebusovi avtobusi puščajo otroke na jaoti v šolo in da mora potem ponje šolski kombi. „Tudi tistih učencev, ki se vozijo v šolo iz Dobove v Brežice, ne poberejo," je dejala in zagotovila, da bo svet tudi to stvar pripeljal do konca.
J.TEPPEV
DELO ZA 250 LJUDI
V brežiški občini letos računajo, da bo s posredovanjem skupnosti za zaposlovanje dobilo delo 200 prijavljencev za zaposlitev. Delovne organizacije jih bodo sprejele na nova in izpraznjena delovna mesta. Kruh bo dobilo tudi 10 invalidov.
PRIPRAVE ZA NNNP 1983 SO SE ZAČELE V VSEH KS
Glavni, nosilci letošnjih obveznosti za uspešno izpeljavo akcije „Nič nas ne sme presenetiti” so civilna zaščita, narodna •zaščita, in organi za požarno varstvo, varstvo pri delu in prometno varnost. Na pobudo koordinacijskega odbora za SLO pri OK SZDL bodo izdelali programe za- aktivnost, ki bo trajala skozi vse leto. Težišče dela bo tokrat v krajevnih skupnostih, vendar jim bodo nekatere akcije tudi sami ponudili, da bi tako laže preverjali uresničevanje zastavljenih nalog in usposobljenost prebivalstva oziroma specializiranih skupin v civilni zaščiti, narodni zaščiti požarni varnosti, skrbi za prometno preventivo ipd. V KS kažejo precejšnjo pripravljenost za programiranje in izpeljavo nalog SLO v tekočem letu, pri čemer bodo koristno uporabili izkušnje pri dosedanjem preverjanju znanja in pripravljenosti.
ZA EN MILIJON VEČJI PRORAČUN
Zborom občinske skupščine v Brežicah je sekretariat za družbene službe in občo upravo za sejo 29. marca predložil predlog odloka o zaključnem računu občinskega proračuna za 1. 1982 in predlog odloka o proračunu za L 1983. Lanski presežki v zensku 34,9 milijona dinarjev so bili porabljeni za intervencijo v kmetijstvu in porabo hrane v Sloveniji in v občini. Za enak namen naj bi se uporabil v občini presežek na računu za posebne namene. O proračunu za tekoče leto so sestavljalci na zahtevo družbenopolitičnega zbora upoštevali dodatni zahtevek občinske konference SZDL za sofinanciranje Dolenjskega Usta v znesku 300.000 din, zahtevek OK ZSMS za 80.000 din, zahtevek ZB za monografijo Kozjanskega odreda v znesku 25 tisočakov, zahtevek za urejanje grobišč padlih borcev NOV in ter zahtevek za priznavalnine borcev. V proračunu so upoštevali tudi poravnavo obveznosti za delo temeljnega sodišča v No-<vem mestu..
POSEBNI „NAŠ GLAS” O DELOVNEM ČASU
Izredno številko obveščevalca krške občine Naš glas so konec tedna dobila vsa gospodinjstva v Posavju. V njem so jih seznanili z začetkom dela v poletnem času in z novimi voznimi redi vlakov v smeri Zidani most Dobova in obratno. Občini Krško in Brežice sta prebivalce obvestili tudi o delitvi bonov za pogonsko gorivo avtomobilov, traktorjev in kmetijskih strojev v drugem trimesečju 1983. V krajevnih skupnostih brežiške občine so izdajali bone 28. in 29. marca, v občini Krško pa 29. in 30. marca.
SPOSOJENO TRNJE
— Na seji CK ZKJ je bilo rečeno, naj bodo časopisi tiraž-jii, vendar resni. Toda ljudstvo pravi, da je smeh najboljše zdravilo.
(Iz Mladosti)
Živ stik z „bazo” uspešen
Občinski funkcionarji bodo do konca maja obiskali vse krajevne skupnosti — Prvi obiski uspešni
Občinska konferenca Socialistične zveze v Krškem je pripravila program obiskov predstavnikov občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizacij in sisov po vseh 16 krajevnih skupnostih. Take obiske so že opravili v Senušah, Koprivnici in na Raki, drevi pa naj bi v neposrednem stiku za najodgovornejšimi predstavniki krajevne skupnosti Zdole prav tako proučili in ocenili dosežene rezultate samoupravnega delovanja krajevne skupnosti. Po navedenem programu naj bi se obiski zvrstili takole: 5. aprila Kostanjevica, 7. aprila Podbočje, 11. aprila Veliki Podlog, 14. aprila Krško
polje, 18. aprila Leskovec, 21. aprila Gora, 25 aprila Veliki Trn,
5.	maja Senovo, 9. maja Brestanica, 12. maja Krško, 16. maja Rožno in 19. maja Dolenja vas. Ker na teh odkritih razgovorih načnejo vsa odprta vprašanja, morda ponekod celo več pričakujejo, kot lahko obravnava perečih problemov sploh da. Vsekakor pa so ljudje zadovoljni, da pridejo tudi na ta način do številnih informacij iz ust najodgovornejših, kar nedvomno prispeva k večjemu medsebojnemu zaupanju in sporazumevanju. Naposled gre vendarle za živ stik, ki si ga ljudje povsod toliko želijo.
Devize krojijo usodo papirju
Opozorila krških papirničarjev o težavah so doslej največkrat naletela na gluha ušesa
Z jugoslovanskimi dobavitelji ima Tovarna celuloze in papiija ,J)juro Salaj" sklenjenih preko 40 samoupravnih sporazumov. Ti krške papirnicaije zavezujejo, da letno „združijo“ poldrugi milijon dolaijev in še 320 milijonov dinaijev.
„Ni izbire! Če boš podpisal, ti dobave papirja domačim
boš dobil blago, sicer pa ne, jasno postavljajo, denimo, splitski Jugovimi in gozdaiji. Pri tem njihovega početja nihče ne označi kot izsiljevanje, na nas pa letijo taki očitki, ker smo bili zavoljo blokiranega deviznega žiro računa prisiljeni povečati izvoz in ob remontu papirnega stroja 3 za polovico zmapjša-
Človek glavno
ima se besedo
O delu papirničarjev govori I. Ogorevc iz Celuloze
Vodja papirnice 2, papirni tehnik Ivan Ogorevc, je imel med nedavnim remontom papirnega stroja 3 še več dela, kot običajno, saj je marsikdo izmed 60 vzdrževalcev tozda Vzdrževanje tovarne Djuro Salaj in mariborske Hidromontaže potreboval nasvet, kako opraviti to in ono, da bi papirni stroj 3 čim-prej stekel. Če bi prišteli strojnim ključavničarjem, elektrikarjem še gradbeno skupino s pleskarji in mizarji ter tehnologe, je bik) angažiranih več kot sto delavcev. Ključavničarji in pleskarji so delali v dveh izmenah po 22 ur. „Raje v glavnem delamo s svojimi ljudmi," pove referent za vzdrževanje papirnice 2 favle Molan, ki se je ravno mudil v Ogorevčevi ..komandni" sobi.
„Brez dolgoletnih izkušenj pri našem delu ni pravega uspeha. Bil sem poleg pri zagonu vseh štirih papirnih strojev v naši tovarni, torej od začetka papirni-štva. Pri nas se pokaže zmeraj kaj novega. Delo je zanimivo, kajti nobenih receptov ni moč predpisati. Kljub pomoči računalnika je človek še vedno poglaviten. Ni veliko kemije, če pa je že je kaj, imamo velike težave z razkrojem smoLZato je potrebno skladiščiti les, da ni po-
Ivan Ogorevc: ,finz dolgo letnih izkušenj ne gre."
zneje, ko tekoče črpamo lesovino in celulozo, težav s smolami. Skušamo, vseh 119 delavcev v treh izmenah, ustvariti optimalne razmere. To pa na primer pri papirnem stroju 3 pomeni, da na minuto izdela 570 metrov papirja v širini 390 centimetrov," pojasnjuje 45-Ietni Ivan Ogorevc, ki je zapisan tovarni že od svojega 17. leta.
P. P.
papiga
odjemalcem" se hudujejo v kolektivu, kjer izdelajo časopisnega papirja za več kot dve tretjini jugoslovanskih potreb.
Na razšiijeni seji delavskega sveta delovne organizacije so se prejšnji četrtek domenili za 9 ukrepov, ki naj pripomorejo, da se bodo stvari obrnile na boljše. Doseganje konvertibilnega izvoza, kar pomeni 35 odst. proizvodnje papiija, je prvi ukrep, ki ga je predlagal glavni direktor Silvo Gorenc. Čeprav so s slovensko gospodarsko zbornico doslej že nekaj storili, da bi nadomestili uvožene surovine z domačimi, ostaja še precej rezerv. Intenzivno razvijanje posebnih oblik izvoza in proučitev možnosti izvoza preko višjih oblik sodelovanja sta naslednji pomembni nalogi. Ob tem, da si v tovarni prizadevajo, da tekoče odpravljajo motnje v proizvodnji, opozarjajo, da bi morali končno le rešiti vprašanje deviz. Četudi naj bi ostalo doma 75 odst. deviz, bi bilo še vedno potrebno dodatno zbiranje deviz. Sami nimajo tu kaj spremeniti.
GALLUSOVE ZNAČKE GODBENIKOM
Dvorana Doma Štirinajste divizije na Senovem je bila prejšnjo soboto ob koncertu ob 55-lctnici delavskega pihalnega orkestra Svoboda kar precej premajhna za številne ljubite-Ije njihovega repertoarja. Ob tej priložnosti so bila podojena številna priznanja in skromna darila vrlim godbenikom, ki nadaljujejo tradieje rudarske godbe. Godbeniki so dobili tudi 15 Gallusovih značk, od tega 4 bronaste, 9 srebrnih, Jože Avsenak in Janko ftruci pa sta prejela zlati Gallusovi znački Tako priznanje je ob zlatem jubileju godbe že dobilo 5 godbenikov.
V tovarni se zavezujejo, da bi natančno opredelili potrebne količine papiija za informativ-nopolitični tisk. Te bi zagotovili, vprašanje pa je, kaj s komercialnimi publikacijami, kot so Doktor romani in podobno.
Krški papirničaiji znova dajejo pobudo za skupen slovenski izvoz celuloze. Prav tako so za dohodkovno povezovanje in samoupravno sporazumevanje za enostavno reprodukcijo ter usklajevanje cen na osnovi gibanj stroškov. Direktor tozda Papir Zoran Dular je opozoril, da predstavljajo energija in surovine 85 odst. vseh stroškov.
Ob tem, da so letos stroški v povprečju za 33 odst. večji, pri čemer niso upoštevane tečajne razlike in stroški transporta (iglavci prihajajo celo iz Kanade in Sibirije!), je slej ko prg eno osrednjih vprašanj, kako zagotoviti devize za nakup surovin.
P. PERC
SPOSOJENO TRNJE
- Delavec ne more narediti toliko blaga, kolikor lahko birokrat natiska bonov.
(Iz lista ..Študentski zbor")
NA SENOVEM TURISTIČNO DRUŠTVO
Prejšnji petek so na Senovem na pobudo krške občinske turistične zveze in krajevne konference SZDL Senovo ustanovili turistično društvo. Za predsednika so izvolili zasebnega gostinca Miho Senico, za podpredsednika Romana Sotlcrja in za tajnika Jara Kodeljo. Prva akcija - ureditev in ocenjevanje balkonov se je že začela. Postavili bodo košarice za smeti in dva panoja z osnovnimi podatki o zanimivostih kraja. Čiščenje kraja, zlasti okolice Doma štirinajste divizije, pa bo ena najpomembnejših stalnih akcij za lepšo podobo kraja.
KRŠKE NOVICE
MEDVEDJA USLUGA OBRTNIŠTVU - Na levem bregu Save v KriJcem ima v najemu gostinski lokal zasebnik, ki očitno bolj misli, kako bi našel luknje v zakonodaji, kot pa vsaj kolikor toliko redno poravnaval družbene dajatve. Krški davkariji dolguje že okrog 60 starih milijonov in ne kaže prav nobene resnosti, da bi do|g tudi plačal. Med večino drugih obrtnikov, še zlasti gostincev, ki zvečine ne zamujajo pri plačevanju dajatev, je zavoljo tega gostinca že precej nejevolje, njegovo ime bomo zapisali, ko bo postopek končan. Menda bo že v kratkem ta zasebnik ob obrtno dovoljenje, ne bi pa bilo slabo, če bi si sanitarna inšpekcija dobro ogledala lokal in najbližjo okolico.
DELAVCI, ZDRUŽITE SE! - V glasilu Celuloze Obveščevalec so po-
svetili pozornost tudi 100-lctnic smrti Karla Marxa. Precejšnjo pozor nost je vzbudila parafrazirana jjaro la, oziroma Marxova misel: „Delavc Djuro Salaja, združite sc!“ V težavnih razmerah je razbijanje tozdovskt zaprtosti in poenotenje tolike pomembnejše...
GRE ZA POMOTO? - V nekatc rih krških trgovinah so pred čason prodajali pomaranče približno z: petdesetak, ko pa so kupci hoteli t< južno sadje čez nekaj dni, seje cen; vrtela že okrog 80 dinarjev. Povpra šli smo prodajalko, zakaj taka razli ka, in je odvrnila, da so prej pomo torna prodajali pomaranče prcpocc ni. Ne vemo, če je tale iskrena izjav; prodajalki ušla pomotoma, gotove pa je, da so to „pomoto“ naj bo 1 občutili na svojem žepu potrošniki'
BREŽIŠKE VESTI
r
KDAJ PO BONE?
Bencinske bone za motorna vozila, mopede, traktorje in kmetijske stroje za drugo trimesečje (april, maj, junij) so začeli deliti včeraj, 30. marca, ob 7. uri po krajevnih skupnostih oziroma na sedežih krajevnih uradov (izjema KS Primož, za katero bo delitev v Šentjanžu). V Sevnici delijo bone za registrirana motorna vozila, mopede in kolesa z motorjem na oddelku za notranje zadeve, za kmetijske stroje pa na komiteju za družbeni razvoj. Bone bodo delili vsak dan do vključno 6. aprila od 7. do 15. ure. Po tem roku bodo po krajevnih skupnostih delili bone le ob sredah in le za kmetijske stroje in neevidentirane traktorje. Za ostala vozila bodo bone delili na oddelku za notranje zadeve ob uradnih urah.
DELAVNA ORGANIZACIJA - Predsedstvo sevniške Zveze rezervnih vojaških starešin je minuli petek imelo v gosteh predstavnike republiške zveze. Ugotovili so, da ta organizacija dosega večje
priznavala. Uspešno sodeluje z mladimi,
uspehe, kot si je to sama priznav; tudi s šolarji. (Foto: A. Železnik)
Premalo prisluhnili ljudem?
Nekaj mnenj krajanov o tem, zakaj je propadel referendum — Sledi ocena SZDL
Neuspelo glasovanje za 4. občinski samoprisevek v nedeljo, 20. marca, bi moralo postati ura streznitve oziroma resnična obnova političnega dela v bazi. Je referendum tako žalostno pogorel le zaradi draginje? Imajo ljudje prispevkov in samoprispevkov že čez Slavo?
Kratka novinarska anketa, razumljivo, ne more odgovoriti na tako zahtevna vprašanja. Ker pa smo le dva dneva pred tem referendumom v Delu brali tako anketo o ..dobrem vzdušju", poglejmo malo pobliže, kaj nekateri mislijo sedaj po izgubljeni bitki.
Slavi Kolar, član družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in tajnik občinskega odbora ZZB, je ob našem vprašanju, zakaj je referendum propadel, pribil: .jčratko-malo ni čas za take stvari. Zakaj se »i prisluhnilo ljudem? Še tisti, ki so najbolj agitirali „ZA“, v dosti primerih v resnici sploh niso bili ZA! Navsezadnje, ali ni celo predsednik slovenskega izvršnega sveta Janez Zemljarič že zdravnaj opozarjal, da ni čas za samoprispevke? Poglejte, tu imam časopisni odrezek s seje zveznih sindikatov, kjer so jasno rekli: „Ne novih samoprispevkov, posebno ne letos, ko so najtežji časi!" Tako so pač ocenili v Beogradu, mi v Sevnici pa rinemo z glavo skozi zid, je pribil borec Slavi.
Upokojenka Fanika Kljakovič ne varčuje z grajo: „Med ljudmi bi bili
ZBRALI 11 METROV SNOPOV PAPIRJA
Učenci osnovne šole na Blanci so spet izvedli uspešno akcijo zbiranja starega papirja. Odločili so se, da bodo tokrat papir merili z metrom, in ne tehtali. To je še bolj spodbudilo k tekmovanju za vsak’centimeter papirja, saj so sodelovali prav vsi učenci. Prvošolčki so znali prepričati starše, da so pospravili po podstrešjih in nato papir celo pripeljali v šolo. Ob'veliki Zagnanosti in .tekmovalnem vzdušju so zmagali osmošolci, ki so zbrali kar 11 metrov snopov, takoj za njimi pa so prvošolčki z dobrimi Štirimi metri. Akcijo bodo v maju ponovili, pionirska organizacija pa bo denar porabila za ekskurzije učencev.
•šli, pa bi slišali tisto pravo! Da, tudi kmetu bi bili prisluhnili, pa bi marsikdo vanje imel več zaupanja. V teh časih bi bolj kot iskanje dinarjev s samoprispevkom imelo uspeh pozivanje na udraniško delo."
Kljub vsaj za mesto Sevnico poraznemu rezultatu vsi tildi niso bili proti Donedavni predsednik sevni-škega združenja obrtnikov član iz-
• V petek se je sestalo predsedstvo občinske konference SZDL. Na dnevnem redu je bila samo ena točka, minuli referendum. Prav je, da tokrat res pridemo do prave ocene (ni je bilo ob ravno tako neuspelem predzadnjem referendumu v KS Sevnica in Boštanj).
vršnega sveta Jože Ribič sploh ni bil vpisan v volilnem imeniku. Zadeva je torej imela pomanjkljivosti tudi pri povsem rutinskih vprašanjih. „Če bi se odkrito pomenili, da je treba pač žrtvovati to in to, bi uspeli tudi v stabilizacijskih časih, seveda pa se je treba temu primerno organizirati. Poglejte, zadeva je bila na izvršnem svetu, ni šla mimo kar 'nekam preveč hladno? “ je v odgovor postavil vprašanje.
Zvone Gregorčič, član občinskega sindikalnega sveta, sicer pa
Besede so premalo za spremembe
[Na volilno — programski konferenci ZK v Trebnjem so kritično ocenili delo — Ali je ZK še preveč zaprta v neformalne skupine? Novi predsednik Ludvik Lovše
Delavnice še kar v kleti
Kdo bo pomagal invalidskim delavcem na zeleno vejo?
Prvotni optimizem ob otvoritvi sevn iških delavnic pod posebnimi pogoji v kleti novega upokojenskega doma v novem centra mesta vse bolj plahni.
Pravzaprav je pripisati le še volji tamkajšnjih delavcev, da vztrajajo v res nezavidljivih razmerah.
Še takšna vnema pa na kraju le ugaša. Kako‘ tudi ne: na sevniškega
SEVNISKI PABERKI
KONČNO TRŽNICA - Ko so minuli teden težki stroji jeli pri nekdanji Zupančičevi hiši v Sevnici ravnati zemljišče okrog gospodarskega poslopja, se je marsikdo spraševal, kaj bo tam. Mercator namera-ya tam urediti tržnico, kije mesto z izjemo dveh prenosnih stojnic zdaj ne premore. V poslopju zadaj bo skladišče.
KAJ PA MLADI? - Celo na programski konferenci ZK je bilo treba razpravljati o že kroničnem Pomanjkanju prostora za družbeno in družabno dejavnost mladih. Sekretarka Estera Savič - Bizjakovaje kratkomalo dejala, da so sevniški raketarji tik pred svojo 12-letnioo in IV. jugoslovanskim simpozijem na Lisci pravzaprav na cesti, celo Zupančičevo hišo pa zaseda nekaj delavcev. Je bolje, da mladini ostanejo gostilne?
RAZSTAVA ŠE DANES - V galeriji na sevniškem gradu bodo
danes po enem mesecu zaprli skupno razstavo sevniških likovnikov, ki so imeli kaj pokazati. Prav vsi, kljub številnosti, namreč niso nastopili.
ZLO VE ŠČE POG LEDO VANJE - Padavine konec minulega tedna so* kljub ohladitvi dvigale temperaturo v Dolenjem Boštanju. Novi most čez Mirno, posebno pa ceste na drugi strani, se kot nekakšni okopi dvigujejo vse više, vas pa je vse bolj izpostavljena. Vsaj tako je videti. Na srečo sc vode niso dvignile čez kritično mejo. Strokovnjaki pa še molčijo.
ŠE ENA STREHA - Za včeraj je bil napovedan tehnični prevzem strehe nad bloki nasproti zdravstvenega doma. Nekateri stanovalci ne skrivajo, da je streha kljub malo drugačnemu videzu podobna polomija kot na Kvedrovi 31. Upajmo, da je tehnični pregled, saj so zraven strokovnjaki, le postavil piko na i.
jai
Sodeč po poročilu o delovanju trebanjske občinske organizacije ZK, je bilo delo o preteklem enoletnem obdobju plodno in učinkovito. Žal tega ni moč reči po programsko — volilni konferenci, ki je hila pretekli teden v Trebnjem. €lani občinskega komiteja in delegati na konferenci so imeli vrsto pripomb glede gradiva in glede konkretnega delovanja Zveze komunistov. Še zmeraj je veliko verbalnega zavzemanja za politiko ZK, v praksi pa se pogosto dogaja, da hočejo osnovne organizacije ZK prevzeti vlogo samoupravnih organov ali pa so privesek tehnokratskih struktur. Le malo ali nič pa ni čutiti delovanja komunistov v določenih delovnih okoljih, čemur je vzrok tudi slaba akcijska in idejna usposobljenost komunistov.
Tako se dogaja, da kljub vrsti sejah najvišj.ega partijskega vodstva,
dobrih sklepov, ki so bili sprejeti na
stanujoč za Kopitarno, kjer je bilo v Sevnici tudi edino volišče, kjer je samoprispevek uspel z 51 odstotki, meni, da je škoda, ker je bila s tem neuspehom prekinjena veriga uspešnih samoprispevkov. ..Izboljšali bi ceste, po katerih se vozijo delavci in šolarji, zgradili antenski stolp in še kaj. Ni škoda, da z vsem tem sedaj ne bo nič? Še bolj bomo zaostajali, kot že zaostajamo v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami."
A. ŽELEZNIK
DVANAJSTA V MIRENSKI DOLINI
Minuli teden je bil v Krmelju sestanek o obeležitvi jubileja slavne Dvanajste. Znano je, da je bila ta brigada prvič postrojena pod Gabrijelami. Spominska proslava bo letos ob prazniku krmeljske krajevne skupnosti.
BUCKA: POMOČ PRI TELEFONU
Krajani krajevne skupnosti Bučka bi radi prišli do hitrejše zveze s svetom — telefona. Žal je škocjanska centrala premajhna. Kako priti s kablom do Bučke po oddaljeni, 4 km dolgi trasi, kaže zahteven projekt. V doglednem času naj bi vsak zaselek te krajevne skupnosti le dobil vsaj po en telefon., Za minuli četrtek je bil o teh vprašanjih dogovorjen sestanek z gradbenim odborom, svetom KS in predstavniki občinskega izvršnega sveta iz Sevnice.
varovanca pride vsega 1,6 kvadratnega metra, ko je drugod poprečje med 6 in 10 metrov! Več ali manj redno dela tam 11 oseb v starosti od 20. do 36. leta iz različnih krajev občine. Imeli bi jih lahko še več, vodja delavnic Nataša Petančič trdi, da bi jih ta čas bito najmanj 17, po opravljenih popisih in statistikah pa jih bo do konca tega desetletja celo že 50.
Razumljivo bi bilo Zato, da bi za vse skupaj našli nov prostor z določeno možnostjo širitve. Takega imajo že ogledanega, Pstančičeva ima tudi že mnogo cnačic ureditve takih pravih delavnic.
Trenutno pa je po njenih besedah najbolj nezavidljiv položaj v sklopu impoljškega Doma počitka. Poglavje zase so osebni dohodki. Defektolog z dokajšnjo prakso, izredno odgovornim in kreativnim delom z varovanci dobiva povprečno 16.000 dinarjev na mesec.
O teh razmerah so minuli teden spregovorili pristojni odbori pri skupnosti socialnega skrbstva. Družbo bi moral položaj teh delavnic nasploh bolj zanimati. V finančnem poročilu te skupnosti za ponedeljkovo skupščino smo namteč lahko prebrali, da je bilo treba delavnice dotirati z okrog 800 tisočaki. Z individualnim delom, povrhu še prizadetih oseb, ni mogoče gospodinjiti na ekonomskem računu, dobro, da ..primanjkljaj" ni večji. Pač pa bi se morali v sevniški občini po zgledu sosedov vendarle zamisliti, če v obrti ali združenem delu te občine vendarle ni mogoče najti dela v prid tem delavnicam. V mislih imamo ' avtomatski stroj, ki je v popoldanski proizvodnji pri zasebniku, kjer po novem odloku sploh ne bi smel biti.
A. Ž.
Brez denarja so
OK ZSMS Trebnje bo zmanjkalo denarja za dejavnost — Mladim ne bodo vsiljevali političnega dela
„Za nalogo smo si zadali, da bomo mladino spodbudili k delu, k večji množičnosti Gre nam predvsem za to, da se mladina loti tistih akcij, ki so v njenem interesu. Tu imam v mislih predvsem manjše“osnovne organizacije v manj razvitih krajevnih skupnostih, kot so na Trebnjem, v Štatemberku, Mokronogu, Svetinjah, Knežji vasi, Dobrniču. Reči moram, da smo v teh osnovnih organizacijah že dosegli nekaj uspehov, kar je videti tudi po tem, da se osnovne organizacije povezujejo med seboj in se skupaj dogovarjajo za dejavnosti," pravi Miran Jurak, ki je lani oktobra prevzel dolžnosti predsednika občinske konference ZSMS Trebnje!
Večja delavnost mladinske organizacije pa ne bo šla samo v smeri političnega dela, še manj naj bi bila podrejena diktatorju občinskega vodstva. Mladina naj
/ \
bi pripravljala in razvijala tiste dejavnosti, ki so ji najbolj pri srcu. Poleg delovnih akcij, športnih tekmovanj naj bi prirejali plese in izlete. In pri tem naj bi mladi dobili pomoč občinskega vodstva. Žal ne tudi denarne saj občinski konferenci manjka denarja za redno dejavnost.
„Zaradi vse večjjh stroškov smo že lani komaj prišli skoz z denarjem, letos so se začele težave že na začetku leta. Denar imamo zagotovljen samo za osebne dohodke zaposlenih, prevoze in podobno, za dejavnost nam ga pe bo nič ostalo. Zato bomo poskušali dobiti dodaten denar iz proračuna, veliko pa bi pridobili, če bi ustanovili skupne službe v občinskih družbenopolitičnih organizacijah. Seveda tudi to vpliva na pripravljenost za deto, vendar za zdaj še ne odločilno."
Medtem ko so v trebanjski občini še nekako zadovoljni z delom mladinskih organizacij po krajevnih skupnostih, je precej drugače v združenem delu. Osnovne organizacije ne delujejo, čeprav bi imele dosti dela pri izvajanju programa stabilizacije, izboljšanju delovnih pogojev in povečevanju produktivnosti dela. Izjemi sta samo osnovni organizaciji v Iskri in v Dani, vse ostale pa spe. Ob tem ni odveč vprašati, kako bodo lahko organizirali problemsko konferenco 'o zaposlovanju in izkoriščanju prostega časa. Premajhna delavnost v osnovnih organizacijah pa bržkone botruje tudi temu, da v trebanjski občini še ni pravih rezultatov pri evidentiranju mladincev, ki se bodo udeležili republiških in zveznih mladinskih delovnih akcij. Zato čaka občinsko konferenco ZSMS in njenega predsednika Mirana Juraka v naslednjih mesecih še veliko dela. Dosedanje delo in dosežki vse mladince v trebanjski občini zavezujejo k temu, da nadoknadijo zamujeno.
J. S.
prenašajo s konference na konferen-oo vedno iste in iste probleme. Tu gre za slabosti v delovanju delegatskega sistema in v kadrovski politiki ter drugih oblikah odločanja, kjer je često slišati očitke, da tudi komunisti delujejo v ozkih neformalnih skupinah, kar je še posebej očitno v kadrovski politiki. Kako bi si bilo sicer mogoče razlagati, da v občini na vodilne položaje ne morejo in ne morejo prodreti mlajši ljudje.
Čeprav je bila volilno - programska konferenca namenjena sprejemanju usmeritev za delo v prihodnje, je pretežni del razprave zadeval v probleme zdravstvenega doma in težav tamkajšnje osnovne organizacije ZK, kar pa tudi kaže na neučinkovitost delovanja. Predstavnici zdravstvenega doma sta k svojim kritičnim besedam, dodali pripombo, da je poročilo tudi sicer preveč splošno, saj nikjer ne omenja konkretnih okolij ali problemov, kjer in s katerimi naj bi se komunisti spopadli.
Ko so na konferenci govorili o uresničevanju politike stabilizacije, je bito slišati ugotovitev, da se prvi rezultati ustalitve že vidijo. Vendar to še ne pomeni, da so hudi časi že mimo ali da komunisti na tem področju ne bodo imeli več dela.
Na konferenci so delegati predlagali tudi, naj sestavljalec gradiv skrbi za boljši jezik, sploh, pa ne bi smeli' kljub gospodarskim težavam zapostavljati človeka in skrbi za njegovo kulturo. Ne nazadnje jevusmeritvah, po katerih se bodo komunisti ravnali v prihodnje, premalo rečenega o kulturi na splošno. Podobno tudi o šolstvu, kmetijstvu in drugih dejavnostih, ki bi v tem času prav gotovo zaslužile večjo pozornost.
Na konferenci so izvolili novega predsednika občinskega komiteja ZK Trebnje. To dolžnost bo opravljal Ludvik Lovše iz Mokronoga, kjer je zaposlen v Iskri. Prevzel bo tudi druge dolžnosti; namesto dosedanjega predsednika občinskega komiteja ZK Trebnje Janeza Zajca bo tudi član medobčinskega sveta ZK za Dolenjsko in presednik komisije za SLO in družbeno samozaščito.
Dosedanjfe člane občinskega komiteja Aleksandra Bevca, Janeza Platišeja, Bojana Potočnika in Martina Hočevarja so zamenjali z Ludvikom Povhetom, Martinom Majerle-tom, Vojkom Borštnarjem in Stanetom Novakom.
•	J.	SIMČIČ
Z ljubeznijo do petja
Slavka Kukman že 21. leto vodi pevske zbore na trebanjski osnovni šoli — Letos dobila priznanje
Petje je ena izmed najbolj priljubljenih „pOstranskih“ dejavnosti na osnovni šoli Jožeta Slaka-Silva v Trebnjem. Okoli 140 otrok, ki redno sodeluje v otroškem in mladinskem pevskem zboru, se za to odloča prostovoljno. Zasluge za to gredo njihovi dirigentki, mentorici in tovarišici Slavki Kukman, ki že enajsto leto vodi oba zbora. '
„Ko sem se pred 21 Teti zapisala učiteljskemu poklicu - začela sem v Stopičah, kjer sem dobivala štipendijo - sem morala poučevati tudi glasbo. In reči moram, da z veseljem, saj sem vedno rada tam, kjer so ljudje dobre volje, kjer se poje. Nemara je to opazila tudi svetovalka Jelka Kastelic, ki mi je predlagala, naj se v celoti posvetim glasbi In potem sem začela obiskovati nižjo glasbeno šolo - osnov z učiteljišča je bilo le premalo - kasneje pa sem študirala ob delu na pedagoški akademiji v Mariboru. Toda najbolj dejavno sem se začela ukvarjati z glasbo v Trebnjem, kjer sem doma. Tu že enajsto leto vodim oba pevska zbora na šoli, pred šestimi leti pa sem začela tudi z nonetom Carmen. Dekleta, ki so tudi prej'prepevala v mojem zboru, so to petje pogrešala in lepega dne so se oglasile pri meni. Že drugo leto smo začele nastopati po vsej občini in tudi izven nje, enkrat pa smo bile celo na televiziji Seveda se z njimi udeležujem.tudi
srečanj oktetov v Šentjerneju pa pevskega tabora v Stični."
Pravi, daje užitek delati z dekleti, ki so zaljubljene v petje. Toda vsa njena ljubezen je prihranjena za njene malčke, kjer se pravzaprav ljubezen do petja začne. Z njimi nastopa na vseh proslavah po občini Vaje pa so bolj podobne sestan-
kom malo večje družine, saj se na njih pogovor^ tudi o drugih rečeh. Vse svoje vtise, nastope in druge dogodke vpišejo v poseben zvezek, ki jih Slavka Kukman hrani na posebno častnem mestu. Večkrat vzame te zvezeke v roke in obuja spomine. In ti so ji za dolgoletno delo največja nagrada. Spomnila pa se je je tudi trebanjska zveza kulturnih organizacij, kiji je letos podelila svoje priznanje.
J. S.
IZ KRAJA V KRAJ
BO TEMENICA UMRLA? -Trebanjski kmetje so dobesedno vzeli poziv, da morajo doma pridelati čimveč krme in s tem zmanjšati svojo odvisnost od uvoza. Toda pri tem so pokazali tako vnemo, da vsa Temeniška dolina od Trebnjega do Šentlovrenca krepko zaudarja po gnojnici. Toda to niti ne bi bito preveč za preobčutljive mestne nosove, če bi ta gnojnica ne onesnaževala tudi Temenice, za katero — zlasti med ribiči - obstaja resna bojazen, da bo, podobno kot Mirna, biološko umrla. Kje bi bil izhod iz tega, za zdaj še ni jasno. Prav gotovo pa je, da se Trebanjci ne bi hoteli na račun ribolova odreči sočnim zrezkom.
POMLAD OZNANJAJO TUDI PREKUPČEVALCI - Ni kaj reči, slab glas seže v deveto vas. Kako bi sicer prekupčevalci s sadjem iz vse Jugoslavije vedeli, da v Trebnjem še vedno nimajo tržnice, čeprav so bili zaradi nje preliti litri črnila (morda ga v zadnjem času primanjkuje prav zaradi tega!). In tako te dni krožijo po Trebnjem tovornjaki različnih registracij, iz njih pa prihaja sadje, ki je največkrat sumljive kakovosti.
ZMERAJ MANJ ŠTUDENTOV -Na bruoovanju trebanjskega kluba študentov, ki je bilo pretekli teden, se je pojavilo zelo malo brucov. „Štare bajte", ki so ocenjevale letošnji pridelek „zelenjadi“, so kar pritrdile ugotovitvi nekega obiskovale«, ki je dejal: „Prav gotovo se mladi Trebanjci zgledujejo po obrtnikih, ki jim posli cveto tudi brez visokih šoL“ Je že tako, da tudi med mladimi prevladuje realizem, saj se večina nagiba k temu, daje bolj zadovoljna z vrabcem v roki kot z diplomo na steni.
VSE DRAŽJI
Kaj v sedanjih razmerah pomenijo tudi krediti in kako se povečujejo anuitete zaradi tečajnih razlik, kaže primer trebanjske zadruge, ki je pred leti dobila mednarodni kredit 286 tisoč švicarskih frankov. Polovico so že izplačali, tako da je ostalo še za 144 tisoč frankov kredita. Toda ob začetku je dinarska protivrednost znašala za vse franke okoli 1,67 milijona dinarjev, zdaj pa znaša za preostalo polovico že pet milijonov dinarjev.
TREBANJSKE NOVICE1
Inventivna dejavnost se prebuja
/ črnomaljski občini posvečajo v letošnjem letu posebno pozornost raziskovalni dejavnosti, ki je bila doslej zanemarjena — Več študij o razvoju kmetijstva
Skupna poraba v dmžbenih dejavnostih je v črnomaljski občini v preteklem letu znašala 304.S74.000 dinaijev, letos pa načrtujejo za te dejavnosti 341.297.000 din. Po republiški resoluciji, ki opredeljuje rast posameznih oblik porabe, mora le-ta za 50 odst. zaostajati za rastjo dohodka, bruto osebni dohodki pa morajo rasti za 35 odst. počasneje od rasti dohodka. To bistveno vpliva na višino prispevnih stopenj. Tako bodo stopnje prispevkov in davkov iz, bruto OD z mesecem aprilom manjše za 1,63 odst., kar pomeni, da bodo neto Ovečji za 2,36 odst. od OD, izplačanih v marcu.
V občini bodo letos namenili
več pozornosti, s tem pa tudi sredstev dejavnostim kulturne, telesnokulturne, raziskovalne skupnosti in skupnosti za zaposlovanje. Tako bo kulturna skupnost med drugim sofinancirala nekatera spominska obeležja in spomenike ter skupaj z Zavodom za kulturno-prosvet-no dejavnost uredila prostor za
kulturne prireditve v Kulturno-prosvetnem domu. Telesnokul-turna skupnost pa bo več sredstev kot doslej namenila sofinanciranju športne dvorane v Loki, ki je imela doslej vsako leto izgubo.
O REZULTATIH GOSPODARJENJA
Na seji družbenopolitičnega zbora 4. aprila ter skupni seji ostalih dveh zborov občinske skupščine, ki bosta 5. aprila, bodo posvetili posebno skrb oceni stanja in razvojnih možnosti turizma in gostinstva ter poročilu o rezultatih gospodarjenja v preteklem letu. Beseda bo med drugim tekla tudi o uskladitvi skupne porabe za letošnje leto, problematiki združevanja dela in sredstev v občini ter o programu občinske komunalne skupnosti v letu 1983.
Večji izdatki skupnosti za zaposlovanje so posledica povečanja števila pripravnikov, ki po opravljeni pripravniški dobi ostanejo brez zaposlitve. Večjo skrb bodo posvečali zaposlitvi 85 težje zaposljivih oseb ter sofinancirali priučitev 60 delavcev v obratu Tonosa v Adleši-čih. Zelo malo pozornosti so doslej v občini posvečali raziskovalni dejavnosti, v letošnji program pa so zapisali vrsto nalog. Med drugim razvojno študijo o razvoju kmetijstva, kot so proizvodnja hrane in platna, možnosti ribogojstva, tx>skusi gojenja različnih agro-
20 PRIDELOVALCEV TOBAKA
UREDILI LE TRI GROBOVE
Lani so zaorali ledino pri vzgoji tobaka štirje občani, letos pa se jih je odkjčik) že 20. Pospeševalci črnomaljske kmetijske zadruge v sodelovanju s Tobačno tovarno iz Ljubljane sedaj na terenu učijo pridelovalce vzgoje sadik. Predvidevajo, da bodo letos zasadili s tobakom 2 hektarja, na katerih bo zraslo za S ton suhega tobaka. Mnogi se odločajo za gojenje te kulture predvsem zaradi vabljive cene, ki se je letos dvignila od ani za 40 odst.
Čeprav je bilo v preteklem letu v črnomaljski občini zagotovljenih dovolj sredstev, so uredili le grob žrtev fašističnega terorja v Radencih, nad Tančo goro in na Prebki, neurejena pa sta ostala grob v Vojni vasi in grobišče v Brezovi rebri, ki jih bodo uredili skupaj s še petimi grobovi in grobiščem borcev v letošnjem letu. Za navedene ureditve so v proračunu občine zagotovljena sredstva v višni 192.000 din, ki se jim bodo pridružila še neporabljena sredstva iz preteklega leta v znesku 65.105 din.
I
k
ČRNOMALJSKI DROBIR
PRISF.L, VIDEL, ODŠEL - V Zupančičevi rojstni hiši v Vinici z ■eliko vnemo pripravljajo razstavo ;lgvenskega mladinskega pesništva, fo, da bo razstava zares vredna >gleda, pripravljalcev ne skrbi, bolj ih skrbi dejstvo, da obiskovalcem v em četrtem največjem kraju v Beli
lajini ne bodo mogli ponuditi prav ič več kot le obisk muzeja. Če
odo postali lačni ali žejni, se bodo norali namreč odpeljati v katerega zmed sosednjih krajev, saj v Vinici li razen manjšega bifeja Kmetijske adruge nobenega gostinskega loka-a. Zasebna gostilna je namreč že lije časa zaprta, gostišče na kopališču pa odpre vrata le v poletnih nesecih. Mar bo v časih, ko si rizadevamo, da bi z dobro turistič-o ponudbo pritegnili in obdržali imveč gostov, na Vinici obveljali ihto prirejen rek: „Prišel, videl, >dšel"?
VANDA LI, POZOR! - Zavod za .ulturno prosvetno dejavnost obve-
kultur, študijo mikrocentrale in skupne toplarne za industrijsko cono v Črnomlju, raziskavo voda in ekologije,- del sredstev pa bo namenila tudi za prostorski plan občine.
V vseh ostalih skupnostih družbenih dejavnosti so programi dejavnosti izdelani v okviru resolucije in usklajeni s finančnimi načrti.
M. BEZEK
O NOVOSTIH V PORAVNALNIH SVETIH
Nega otroških zob odvisna od vzgoje staršev
Zobozdravnica Danica Domjančič skrbi za zdravje zob 2500 otrok
JPRETNE ŽENSKE ROKE - Eden od krajev v Beli krajini, kjer je očno delo še vedno zelo živo, so prav gotovo Adlešiči. A ne le ezenje belokranjskih vzorcev na doma narejeno platno, temveč udi izdelovanje pisanic, belokranjskih lutk, gobelinov in mnogih zdelkov iz domačega platna. Z domačo obrtjo začno že pri šolski mladini, ki je skupaj z odraslimi pripravila ob krajevnem prazniku conec preteklega tedna v šoli zanimivo razstavo izdelkov, nastalih zpod spretnih rok Adleščank. (Foto: M. Bezerk)
šča vse vandale, da so v lctošnjtm letu že petič zasteklili razglasno omarico za filmski program v Ulici Staneta Rozmana. Da ne bi imel sodnik za prekrške preveč dela, zavod prosi razbijače, da z razbijanjem končno prenehajo in se izkažejo na kak bolj smiseln način.
DVOJE RAZOČARANJ - Konec preteklega tedna bi lahko v črnomaljski občini proglasili za vikend razočaranj. Tako so v Adle-šičih pripravljali slovesnost ob krajevnem prazniku, prepričani, da jim tudi tokrat ne bo zagodlo vreme, saj v vseh tridesetih letih, odkar praznujejo svoj praznik, ni deževalo. Tudi tokrat m - snežilo je. Bili so razočarni. Še bolj pa so bili razočarni v Črnomlju, ko so v nedeljo nestrpno pričakovali pevca Marjana Smodeta. Ni ga bilo! Koncert je bil kjub velikemu zanimanju zadnji hip odpovedan. Adleščani se niso ustrašili snega. Se gaje Smode?
V črnomaljski občini šele zadnjih nekaj let bolj sistematično posvečajo pozornost preventivi in zdravljenju zob predšolskih in šolskih otrok. Zadnjih pet let, odkar je zgrajen novi zdravstveni dom, skrbi za zdravje zob najmlajših dr. Danica Domjančič.
„Še preden sem začela z delom, je v starem zdravstvenem domu delovala otroška ambulanta tri leta, a je bil to prekratek čas, da bi se delo popolnoma vpeljalo. Danes smem trditi, da organizacijskih težav nimamo več, čeprav je na našo ambulanto vezanih 2500 otrok iz Črnomlja, Gribelj, Adlešičev in Starega trga. Zato pa imamo drugačne probleme, kijih zdravniki za odrasle skorajda ne poznajo," je dejala Domjančičeva.
Pri otrocih je predvsem pomembna preventiva, kiji posvečajo največjo skrb, saj v vrtcih organizirajo predavanj za starše, šolarji pa jih poslušajo ob sistematskih pregledih. „Prav starši so najbolj potrebni vzgoje, saj je od njih odvisno, s kakšnimi očmi bo gledal na nego zob njihov otrok. Starši, kakršni so bili tisti, ki so dejali: ,Kaj bo otroku zob zadaj!1 prav gotovo v tem pogledu ne morejo pozitiv-
Danica Domjančič
no vplivati na otroka," pravi dr. Domjančičeva.
Naj si zobozdravnica še tako prizadeva sistematizirati delo, uspe lahko le v sodelovanju s pacienti, ki si redno popravljajo zobe. Zal pa je še vedno veliko takšnih, ki zaradi pozabljivosti ne prihajajo redno. Gotovo je vmes tudi strah, saj je omenila, da mnogokrat porabi več časa za to, da otroka pripravi na „obred“, kot pa traja popravljanje. In še nekaj je zaskrbljujoče: otroci so imeli pred petimi leti ob sistematskih pregledih veliko bolj ohranjene zobe kot danes. Vzrok za to je v neprimerni, reklamirani, moderni, mehki in sladki hrani, ki ostaja na zobeh in jih poškoduje.
B.	M.
AVTO SOLA V METLIKI?
Nedavno so v Črnomlju pripravili razgovor s predsedniki poravnalnih svetov v krajevnih skupnostih ter tajniki KS. O pomenu poravnalnih | svetov je govoril predsednik OK SZDL Jure Damjanovič. Franc Pav- | linič, vodja enote temeljnega sodišča v Črnomlju, pa je udeležence seznanil z delom svetov in spremembami v predpisih. Po novem so poravnalni sveti pristojni tudi za odločanje v določenih sporih, in ne le za poravnavo. 10 predsednikov, kolikor jih je prisostvovalo (ostali poravnalni sveti imajo v svoji sestavi pravnike, zato se jim udeležba gotovo ni zdela potrebna), so menili, da bi se morali sestajati vsaj enkrat na leto, izmenjati izkušnje in se seznaniti z novostmi
I ZA VSAKO PRILOŽNOST - Oktet Vitis, ki deluje v okviru kulturnega društva Beti, že več let nastopa ob raznih priložnostih v metliški občini na raznih gostovanjih. Oktet ima bogat program in | res lahko zapojejo na vsaki prireditvi. Posnetek je s prireditve v metliškem hotelu, kjer so na prireditvi v počastitev slovenskega I kulturnega praznika fantje peli slovenske pivske pesmi in napitnice.
Metliški krožek Avto-moto društva Bela krajina je pretekli teden pripravil za člane, ki jih krožek šteje že 530, predavanje o preventivi v prometu in ogled dveh prometnih filmov. Hkrati so na rednem letnem občnem zboru pregledali delo v preteklem letu, ki je bilo aktivno, le da sc je v posamezne akcije vključevalo premalo članov. Med nalogami v letošnjem letu bodo posvetili največ pozornosti sodelovanju z osnovnimi šolami, tako pri opravljanju kolesarskih izpitov, prometnih tekmovanjih, kot pri vključevanju mladih v članstvo AMD. Navezali bodo tudi stike z VVZ in srednjo šolo, izvedli akcijo ..Brezhibno vozilo — varno vozilo" ter pripravili predavanje o tehnologiji in varnosti pri delu s kmetijskimi stroji. Člani avto-moto krožka so se zavzeli za to, da bi tudi v Metliki organizirali avto šolo.
C
\
p
Brez nafte tudi pridelka ne bo
V metliški občini primanjkuje rezervnih delov za uvožene traktorje, kmete pa najbolj skrbi pomanjkanje nafte — Pričakujejo mineralna gnojila iz uvoza
Ker so se spomladanska dela na zemlji že začela, zlasti kmete zanima, kakšna je v metliški občini založenost z mineralnimi gnojili; zaščitnimi sredstvi, gorivom in rezervnimi deli za kmetijsko mehanizacijo.
V metliški občini je najbolj kritično z založenostjo z rezerv-
Za razstavo in prodajo iz isteoa soda
Martin Plut iz Drašičev, največji belokranjski in najbrž tudi dolenjski vinogradnik, je tudi predsednik Društva belokranjskih vinogradnikov in jc te dni zelo zavzet s pripravljanjem razstave belokranjskih vin, ki bo letos prvič v Metliki,-in to od
22.	do 24. aprila pod naslovom Vinska vigred v Beli krajini.
„Tako naše društvo kot cela Metlika je za to prireditev zelo zavzeta in če nam bo služilo vreme, bo gotovo lepo uspela. Letos bo na razstavi največ vzorcev vin doslej, kar govori o tem, da je bila lanska vinska letina v Beli krajini zelo kakovostna. Jaz že vsa leta sodelujem na razstavi
Martin Plut
belokranjskih vin in sem vseskozi dobival dobre ocene. Letos sem dal metliško črnino, belokranjsko belo in muškat in vsa tri vina so bila spet dobro ocenjena. Sicer pa je zame najbolj pomembno to, da komisija vina ne izloči pa to, da je kvaliteta vsa leta na približno enaki ravni, „pravi Plut," in to, da daš na razstavo tisto vino, ki ga imaš tudi za prodajo."
Plutovi so že vseskozi tudi kooperanti metliške Kmetijske zadruge. „Polovico grozdja oddamo Vinski kleti, polovico pa ga sami predelamo; tako smo lani kleti oddali 19 ton grozdja. Kmetje sicer nikoli nismo zadovoljni s ceno, vendar, če smo pošteni, moramo povedati, da naša zadruga grozdje plačuje najbolje v Sloveniji. Žalostno pa je to, da je cena vina zamrznjena, škropiva in vse ostalo, kar potrebuje vinogradnik, pa se iz dneva v dan draži."
Plutovi — poleg očeta Martina delajo na kmetiji šc njegova žena in dva sinova in so tako res pravi, čisti kmetje pridelajo največ rdečega vina, zadnje čase pa zaradi večjega povpraševanja vedno bolj prcliajajo na belo vino. ..Dobrega vina ni težko prodati. Mi imamo stalne birte, kar 27 let je pri nas vino kupovala znana novomeška gostilničarka Košakova Fani, sedaj pa ga prodajamo gostilničarju v Suši-cah," je pripovedoval Plut, ki se najbolj boji da ne bi letos primanjkovalo nafte, kajti pri hiši sta dva traktorja, ki sta za obde lovanjc 3,5 ha vinogradov in ostale zemlje neobhodno potrebna.
A. B.
nimi deli za uvožene traktorje, in to tako tiste, kijih proizvaja-jajo na Zahodu, kot za Vzhodne Ursuse in Zetorje, ki jih je v občini zelo veliko. Res pa je tudi, da je traktoijev toliko — imgo ga tako rekoč pri vsaki hiši — da bi bila lahko vsa dela opravljena, tudi če bi tri četrtine traktorjev stalo'.
Prva letošnja pošiljka mineralnih gnojil, predvsem nitr6-foskalov in nekaj dušika, je že pošla in sedaj Kmetijska zadruga nima niti vreče teh gnojil, iz uvoza pa pričakujejo okoli 60 ton kana. Kdor pa nima teh gnojil na zalogi, je že v zamudi, ker bi pšenico že morali dogno-jevati. Čeprav so se pravi čas dogovorili, da bodo v občini dobili okoli 30 ton semenskega krompirja, so ga do sedaj dobili le slabih 20 ton, in to predvsem sorte Igor in Desiree ter nekaj ranih sort; največ povpraševanja
bodo dobili dovolj tistih sort, po katerih ljudje najbolj sprašujejo, tistih, ki so tudi priporoča ne kot najuspešnejše in so se že v praksi kot take tudi izkazale. Pšenica za sedaj dobro kaže in če bo dovolj nitromonkala iir če ne bo kakšne ujme, bi lahko bila letošnja letina ena boljših v metliški občini.
Težave pa so tudi s preskrbo nafte, ki je ni dovolj niti za tiste, ki pridejo ponjo z naročilnico Kmetijske zadruge. Te naročilnice zadruga daje kmetom na podlagi sklenjenih proizvodnih pogodb, in to za tako količino, kolikor posamezniku za ta čas po tej pogodbi pripada.
A.	B.
JAVNE RAZPRAVE V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH
Od 24. do 28. marca so v metliški občini potekale javne razprave v krajevnih skupnostih o osnutku, zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in o aneksu 'ki
temeljem plana zdravstvenega var-je prav po Igorju, za sedaj pa - stva ter samoupravnem sporazumu o
J *	,,	.	| | .< i «	-r/lrovrft/onom	vorcfvn	7	a	unriAnip
kaže, da bo zadruga dobila le se
kakih 5,6 tonDesirega.
Preskrba z zaščitnimi sredstvi je zadovoljiva, trenutno manjka le.radazina za uničevanje širo-kolistnih semenskih plevelov v koruzi. Semenske koruze bo po zagotovilih dovolj, vendar ne
zdravstvenem varstvu. Za vodenje javne razprave je bil določen poseben aktiv, sestavljen iz najodgovornejših ljudi v občini.
O POSLOVANJU V LANSKEM LETU
PRIZNANJA OF
Prejšnji ponedeljek se je sestala žirija za podelitev priznanj Osvobodilne fronte pri OK SZDL Metlika in obravnavala predloge za ta visoka priznanja v metliški občini Podelili bodo pet priznanj OF, na razpis pa je prispelo samo šest predlogov.
, Danes bo v Metliki zasedal družbenopolitični zbor občinske skupščine, jutri pa ostala dva zbora. Beseda bo tekla o poslovanju organizacij združenega dela v lanskem letu, o sanacijskem programu IMV ter o spomladanski setvi. Na dnevnem redu je še predlog občinskega proračuna za letošnje leto ter dva odloka, ki se tičeta nadaljnje možnosti gradnje v Metliki.
SPREHOD PO METLIKI
JE ŽE TAKO, da človek na eni strani krpa, na drugi pa se mu ruši. Pri Kulturnem domu Edvarda Kardelja ne gre le za pregovor, ampak je vmes streha, ki lepo pušča, kadar dežuje. Takšno stanje je bojda že od adaptavije dalje, kaže pa, da bo trajalo še nekaj časa. V letu 1983 kulturna skupnost ne namerava popravljati popravila sicer potrebne strehe, ker nima denarja. Že prvošolček bo lahko sklepal da se dela s tem škoda, a kaj, ko se nauče tudi prvošolčki računati in dobro vedo, daje nič plus nič enostavno nič.
V OKVIRU 6. BELOKRANJSKEGA GLASBENEGA ABONMAJA je prejšnjo soboto v črnomaljskem kulturnem domu nastopila folklorna skupina „Ivan Navratil iz Metlike. „To ni omembe vredno," poreče kdo, ki ne pozna razmer, poznavalci - pa pripisujejo dogodku kar primeren pomen. Preteklo je namreč zelo veliko Kolpe, odkar so bili Metličani gostje črnomaljskega odra. No, na Jutjevanju jih je redno videti, drugače pa ne. Obratno ni nič boljše: kar močno bi bilo treba ožeti možgane, da bi se človek spomnil, kdaj je videl nastopati Črnomaljce v metliškem Domu Edvarda Kardelja. Kaj pa, če bi si omislili sosednji občini medsebojno akcijo Spoznajmo se?
metliški tednik
ZIMA SE JE VSAJ URADNO ŽE POSLOVILA, prav tako je nastopila pomlad, ki je prinesla toplejše dni, zvončke, mačice, trobentice, razgalila pa je tudi nesnago, razmetano okrog bajt, posebno pa v bližini blokov. Prebivalci teh družbenih stavb se obnašajo, kot da jih okolica prav nič ne zanima. Redki so, ki pospraVljajo naokoli, pogostejši, ki svinjajo. Kje kakšna upokojenka ali upokojenec pospravljata, drugi se obnašajo, kot da bi bili slepi. Zavihati bo treba rokave in pospraviti nesnago. Pri tem bi lahko pomembno vlogo odigrali hišni sveti
SLIKARSKA KOLONIJA ALOJZ GANGL - bila je od 23. do 29. avgusta lani v Metliki - je dokazala, da se da tudi z majhnimi denarji veliko narediti. Bivanje desetih slikarjev je veljalo metliške delovne organizacije (Beti, Komet, Novoteks, Mercator, Kmetijska zadruga, Novoles, SGP Pionir, Obrtna zadruga, hotel Bela krajina, Obrtno združenje, Skupščina občine in DPO) 65 tisočakov, vredno s; desetih podarjenih del pa ta znesek gotovo presega. Z leti pa bo cena še večja. Prav bi torej bilo, če bi delovne organizacije tudi letos podprle že načrtovano slikarsko kolonijo.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Veljavo inovacijam
Do večjega dohodka z znanjem, ne s cenami
Inovacijski dejavnosti je potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti, so ugotovili na seji komisije za inovacijsko dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov Ribnica. Organizacijam združenega dela, ki zaposlujejo nad 500 delavcev (Inles, Riko), bodo predlagali, naj odpro posebno delovno mesto za človeka, ki bo deloval na področju spodbujanja inova-torstva in drugih zadev *v zvezi z njim.
Že v aprilu bodo organizirali širši posvet o inovator-stvu, na katerega bodo povabili predstavnike vseh delovnih organizacij. Inovatorstvo v ribniški občini namreč kar precej šepa. Nekaj več so na tem področju storili le v Riku, kjer so pred kratkim izpeljali dve tehnični izboljšavi in zaslužna delavca tudi nagradili, en predlog pa še obravnavajo.
Ugotovili so, da mora biti inovacijska dejavnost sestavni del dela v združenem delu. Delavski sveti naj zato imenujčjo komisije ali odbore za inovacijsko dejavnost. Preko osnovnih organizacij sindikata pa bodo ustvarjali primerno vzdušje za inovacijsko dejavnost in se zavzemali za njeno pravilno vrednotenje. Tesno bodo sodelovali tudi s SIS za raziskovalno dejavnost.
J. P.
„Imamo primere, ko nekateri vodilni kljub ustrezni šolski izobrazbi niso niti organizacijsko niti družbenoekonomsko in politično sposobni voditi delovne organizacije, v katerih so na najodgovornejših položajih. To se kaže v slabih medsebojnih
Manj papirja
Manj ur za preučevanje gradiva?
Gradivo za sejo občinske skupščine Kočevje obsega običajno 60 do 80 tipkanih strani. Praksa je pokazala, da večina delegatov ne prebere tako obsežnega gradiva. Zato so se odločili, da bodo dobili delegati povzetke gradiv, vodje delegacij pa celotno gradivo v sedanjem obsegu. Celotno gradivo bodo dobili tudi delegati, ki imajo še posebej na skrbi posamezna delovna področja.
Zamisel je vsekakor dobronamerna (varčevanje časa delegatov, manjši stroški za papir itd.), vprašanje pa je, kako se bo obnesla. Dosedanja praksa je pokazala, da delegati zahtevajo obsežne materiale za seje, kadar dobe skrajšane; ko jim je ugodeno, pa zahtevajo spet skrajšane ...
odnosih, nerazvitem samoupravljanju, pomanjkanju (uresničljivih) razvojnih načrtov in tudi v slabših poslovnih uspehih.“
To je ena izmed kritičnih misli predsednika občinske konference ZK Kočevje Rudija Grudna iz njegove uvodne razprave na seji občinske konference ZK Kočevje 19. marca.
Seje so se med drugim udeležili predstavnik CK ZKS in predsednik zbora združenega dela skupščine SRS Martin Mlingr, predsednik medobčinskega sveta ZK Ljubija naokoli ca Ludvik Zajc, delegata sekcije Komunistične partije Italije iz pobratene slovenske občine Dolina
OD PONEDELJKA PO NOVEM
V široki javni razpravi so v kočevski občini osvojili stališča o delovnem času. Delovni čas se začne za prvo izmeno ob 7. uri in traja do 15. ure, za drugo izmeno od 15. do 23. ure in za tretjo od 23. do
7.	ure. Tak delovni čas so enotno osvojile vse delovne organizacije. Prilagodili so mu tudi prevoze na delo in z dela, začetek pouka v šolah (ob 8. uri), varstvo v vrtcih (od 7. do 15. ure) itd. Novi delovni čas je začel veljati 28. marca, prilagodile pa so se mu tudi občinska skupščina, družbeno-poli-tične organizacije in samoupravne interesne skupnosti, ki začno delati ob 7. uri
PLAKETO KS „IVAN OMERZA" - Na svečani seji občinske skupščine Ribnica ob občinskem prazniku je predsedstvo občinskega odbora ZZB NOV Ribnica podelilo tudi plakete .Jelenov žleb“. Kot prva jo je prejela krajevna skupnost „Ivan Omerza" Livold pri Kočevju, ki nosi ime po narodnem heroju Omerzi, padlem prav v Jelenovem žlebu. Na fotografiji: predsednik krajevne organizacije ZZB NOV KS ,Jvan Omerza" Alojz Kordiš (desni) prevzema plaketo. (Foto: Primc)
Drobne iz
POMLAD OGREVA KRI - Spomladansko sonce je že ogrelo kri zaljubljencem pa tudi razgrajačem. Nekateri „umetniki“ ponoči čečkajo po hišah vsamogoča gesla. Drugi (ali morda isti) so spet že bolj ali manj polomili ograje lesenih mostov preko Rinže. Razbitih steklenic je tudi povsod dovolj. Nekaterim so napoti šipe. Naj ponovimo: nihče nima pravice delati škodo na ljudskem premoženju! Tudi če to počenja v svojo zabavo, ne!
MANJ ROŽIC, VEČ SOLATE -Vrtičkarji so že začeli urejati vrtove.
Kočevja
da bi letos iztisnili iz zemlje čimveč koristnega. Obrezujejo sadno drevje,
gdijo nove mladike itd. Marsikatere nske cvetlične gredice pa se bodo lčtos spremenile v gredice za kumare, solato, grah, čebulo, peteršilj itd.
GOLOBJE ONESNAŽUJEJO -mestu je že preveč golobov, ki niso več v okras, ampak v nadlego. Nad mestom se spreletava veliko jat teh sestradanih „letečih podgan", kakor jim pravijo, saj onesnažujejo mesta skoraj po vsem svetu. Ukrepi za zmanjšanje števila golobov bi bili koristni.
pri Trstu Boris Kocjančič in Germa-no Švara ter drugi gostje.
Predsednik Gruden je nadalje poročal, da v Itasu po uvedbi družbenega varstva dosegajo boljše poslovne uspehe; osnovna organizacija ZK v DSSS Itas pa še ne opravlja zadovoljivo svojega dela. Komunistom v ZKGP še ni uspelo utrditi stanje v svoji SOZD, v kateri še vedno prevladujejo kupo-prodajni odnosi namesto dohodkovnega povezovanja. V LIK je položaj vedno težji Tudi „Zidar" še ni našel mesto v okviru slovenskega gradbeništva. Svet ZK v krajevni skupnosti Kočevje-mesto ni bil ustanovljen.
Ob zaključku je poudaril da je bila glavna slabost občinske organizacije ZK v tem, da je komunisti in osnovne organizacije ZK niso še v celoti sprejemali kot svojo. To jim ni uspelo kljub rednim posvetom s sekretarji osnovnih organizacij in delovanju članov komiteja na sestankih osnovnih organizacij.
Zanimiva je bila tudi uvodna razprava sekretarja predsedstva občinske konference ZK Petra Sobarja, o kateri bomo zaradi pomanjkanja prostora poročali prihodnjič. Tudi ta je bila zelo kritična in je izzvala burno razpravo.
Danes naj omenimo le še, da je v imenu sekcije KPI iz občine Dolina pri Trstu in prebivalstva te pobratene občine pozdravil kočevske komuniste m vse občane Germano Švara, ki je med drugim pozdaril da se ZKJ in KPI prizadevata za sodelovanje med narodi, mir, odpravo izkoriščanja naroda po narodu in človeka po človeku, odpravo blokov, pa tudi za to, da meja ne sme biti ovira sodelovanju.
J. PRIMC
Dvajset najvlšjlh
20 zaposlenih napovedalo dohodek za lani
Dvajset zaposlenih občanov jc napovedalo svoj dohodek za lani pri upravi za dohodke v Kočevju. Napovedi so bili dolžni vložiti vsi, ki so v minulem letu imeli nad 407.000 din dohodkov. Napovedi obrtnikov bodo znane po zaključeni obrtni odmeri.
Med zaposlenimi občani je prijavil najvišji dohodek,
538.000 din, zdravnik. Po
525.000 letnega dohodka sta prijavila gozdarski tehnik in direktor, na četrtem mestu s
508.000 din pa je spet zdravnik. Od petega do osmega mesta so se zvrstili računovodja, direktor, voznik-šofer in konstruktor. Na 9. mestu je tehnik s 461.000 din, na 10. direktor s 460.000 din, nato pa spet dva voznika-šoferja s po 456.000 oz 454.000 din. Slednjega je dohitel ekonomist s 454.000 din. Od 14. do 20. mesta so se zvrstili: vodja tozda, voznik-šofer, kemijski tehnik, direktor, inženir gozdarstva in dva zdravnika. Zadnji je prijavil 421.000 din letnega dohodka.
Seveda pa ni rečeno, da bodo Vsi, ki so dohodek napovedali, plačali davek. Upoštevati je treba namreč olajšave, Lani je bilo na primer vloženih skupno (z obrtniki vred) 28 napovedi, od tega pa je davek plačalo le 10 občanov, in sicer v skupni vrednosti 262.659 din. Med tistimi, ki so lani davek plačali, ji; bilo 6 obrtnikov, vodja tozda, zdravnik in dva kvalificirana delavca.
J. PRIMC
„Dovolj je bilo životarjenja”
Tako pravijo pri ribniškem tozdu Žičnice — Bolje bi poslovali, če bi DSSS v redu opravljala svoje naloge — Neurejeno: nagrajevanje po delu “in svobodna menjava
ne smejo pa biti opravičilo za slabo delo, zaradi katerega lahko ribniški tozd propade in ostanejo delavci brez kruha. Če ne bomo našli zadovoljive rešitve v okviru svoje delovne organizacije, bomo iskali tako delovno organizacijo in DSSS, ki je sposobna delati za nas tako, kot je treba."
„Lani smo imeli dve do tri krizna obdobja, ki bi lahko vplivala, da smo imeli izgubo, vendar sem prepričan, da gre tudi za knjigovodsko napako, ki jo bomo našli Seveda so tudi v našem tozdu napake, ki vpli-
vajo na poslovni rezultat, npr slaba delovna disciplina, pa tudi kakovost izdelkov bi lahko bila bolišt. Vendar so te napake Te posledica slabosti v naši delovni organizaciji, ki izhajajo iz nespodbudnega nagrajevanja, neurejenih dohodkovnih odnosov med tozdi in nedodelane svobodne menjave dela med tozdom in DSSS, ki dobe za svoje delo od našega tozda na leto 9 milijonov dinarjev, in to ne glede nato, ali ga opravijo dobro ali slabo," pravi direktor Ba-rešič.
JOŽE PRIMC
Kmalu farma v Grčaricah
Uredili jo bodo v dveh letih — Oživiti kmetijstvo
Krajevna skupnost Dolenja vas meri 5.779 ha, od tega je 1.200. ha obdelovalnih površin, ostalo pa so gozdovi. Kar okoli 80 do 100 ha kmetijske zemlje ne obdelujejo več.
Dolenjevaško območje je predvideno za živinorejo in mlečno proizvodnjo. Kmetijska zadruga Ribnica načrtuje v vasi Grčarice farmo za 30 krav-mlekaric, za kar je potrebno dkoli 35 ha zemljišč. Če bi hoteli kaj podobnega organizirati v drugih vaseh na območju Lončarije, bi morali prej opraviti ztožbo zemljišč, saj na razdrobljenih parcelah ni možno uporabljati kmetijske mehanizacije.
Na območju krajevne skupnosti Dolenja vas imajo kmetje 41 traktorjev, 210 kosilnic, 28 obračalnikov in 18 samonakladalk.
Plakete za praznik
Nad 30 plaket borcem in še pet organizacijam
Ob prazniku občine Ribnica je predsedstvo občinskega odbora ZŽB NOV Ribnica podelilo 38 plaket „Jclenov žleb“. Prejelo jih je po 10 borcev Chnkarjeve in Gubčeve brigade, ki so sodelovali v zmagovitem boju v Jelenovem žlebu pred 40 leti po 5 borcev Tomšičeve in Serceijeve brigade, dva borca iz brigade Frana Levstika in Vinko Robek iz 9. -SNOUB.
Te plakete so podelili tudi nekaterim organizacijam, društvom in ustanovam, ki med drugim prizadevno sodelujejo pri obujanju tradicij NOB. Prejeli so jih: krajevna skupnost „Ivan Omerza" Livold, občinski štab teritorialne obrambe Ribnica, Planinsko društvo Inles Ribnica, občinska konferenca ZSM Ribnica in godba na pihala Ribnica.
Lani je KZ Ribnica na,tem območju odkupila 17 telic, 7 plemenskih telic, 17 krav, 16 bikov, 21 telet in 8 konj. Skupna vrednost tega odkupa znaša okoli 2,5 milijona. Od skupne letne proizvodnje mleka 650.000 1 je KZ Ribnica lani odkupila 420.000 L
Na ozemlju krajevne skupnosti Dolenja vas je bilo ob koncu minulega leta le 470 glav živine. Pred dobrimi 20 leti, ko je na območju te krajevne skupnosti delovala še samostojna kmetijska zadruga, so imeli samo pod rodovniško in mlečno kontrolo 460 glav živine. Danes je torej tu živine malo, zemlja pa je tudi slabo izkoriščena.
Varovati zemljo
Na kmetijski zemlji le kmetijski objekti
Ribniški občinski upravni oigan dobi na leto kakih 120 vlog za lokacijska dovoljenja za gradnje nekmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih in okoli 80 vlog za gradnjo kmetijskih objektov na kmetijskih zemljiščih.
Že od novega leta pa velja Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč, ki prepoveduje, da bi na kmetijskih zemljiščih gradili nekmetijske objekte. Trenutno čaka na rešitev okoli 50 vlog za lokacijska dovoljenja za stanovanjske hiše oziroma za prizj-davo garaž ali delavnic.
Določila zakona bodo veljala, dokler ne bo izdelana in potrjena karta kategorij kmetijskih zemljišč, s katero bodo določena tudi zemlji šča za trajno kmetijsko uporabo. Po oceni bo vse to v naboljšem primeru urejeno v pol leta in šele takrat bodo spet začeli reševati vloge za gradnje nekmetijskih stavb.
J. P.
TUDI BORCI NA SEJI - Svet-:ne seje ob prazniku občine Ribnice, ki je bila 26. marca v Loškem potoku, so se udeležili tudi prvoborci, generali, heroji, delegacije domicilnih enot in brigad, ki so se borile v Jelenovem žlebu, in delegacija pobratene italijanske občine Arcevia. (Foto: Primc)
NAGRADE NAJBOLJŠIM - Občinski odbor ZZB NOV Ribnica je podelil nagrade šolarjem, ki so napisali najboljše spise, oz. naredili najboljše risbe o boju v Jelenovem žlebu. Prejeli so jih: Jože Bambič, Branka Benčina, Nika Filipovič, Teja Skornik, Dušan Debeljak (vsi
osnovna šola Loški potok), Lojzka .Lunder, Lucija Mihelič, Robert Sili Janko Vesel (vsi osnovna šola Sodra-
žica), Mateja Merhar in Irena Ilc (osnovna šola Ribnica).
TEŽAVE S TEHTNICO - V Dolenji vasi nimajo težave le s pokopališčem, ker je na močvirnem svetu, ampak tudi z javno tehtnico, ki jo zaliva voda. Boje se, da ne bi voda zaradi nekaterih ne dovolj pretehtanih ukrepov in gradenj začela zalivati tudi kakšno hišo.
KMET NE RAZUME - Nekateri kmetje že opozarjajo, da ni prav, če dobe za 50 kubikov lesa le okoli
105.000	din. Po televiziji so namreč videli odajo, v kateri je bita rečeno, da je dobil kmet v Vojvodini za koruzo, ki jo je pridelal na treh hektarih, kar 600.000 din. Pravijo, da sta pri tem oba kmeta (ribniški in vojvodinski) porabila približno 48 dni dela, razlika pa je tolikšna.
NEURESNIČENE OBLJUBE -Ob prehodu na celodnevno šolo v Dolenji vasi je bilo obljubljeno, da bo šola dobila tudi kuhinjo (zdaj vozijo hrano iz ribniškega vrtca) in da bo urejen prevoz otrok z območja Grčaric (zdaj morajo šolarji ,iz Grčaric uro prej domov kot' ostali, ker je slaba avtobusna zveza). Ribnica odgovor je znan že stoletja: Če sem obljubil, še nisem daL
I Poročali smo že, da je v ribniški občini zaključil mim$ti goslovno leto z izgubo le tozd Žičnice in da člani tega kolekti-
Iva dvomijo, da bi res poslovali neuspešno. O tem smo se pred kratkim pogovarjali z vršilcem dolžnosti direktorja tega tozda Zdravkom Barešičem.
V ribniškem tozdu Žičnice so člani kolektiva prepričani, da niso poslovali z izgubo in da gre za napako v knjigovodstvu ali pa za namerno prikazovanje napačnih podatkov. Zato so se že dogovorili z občinskim sindikalnim svetom, da bodo dobili strokovnega sodelavca, ki bo njihovo bilanco pregledal.
Do takih nesporazumov med ribniškim tozdom in delovno skupnostjo skupnih služb, ki ima sedež v Ljubljani, prihaja že nekaj let. Rib; niškemu kolektivu je tega dovolj in pravijo, da zahtevajo tako delovno skupnost strokovnih služb (DSSS), da bo v redu opravljala svoje deta ali pa bodo prisiljeni zamenjati delovno organizacijo, se pravi, vključiti se v drugo, ki bo sposobna to deta boje opravljati.
PO podatkih DSSS- naj bi do izgube prišlo zato, ker so v tozdu imeli ob 120 milijonih celotnega prihodka kar 40 milijonov nedokončane proizvodnje. Kljub temu je vprašanje, kako je potem ob tri-četrletju ribniški tozd izkazoval kar 6 milijonov ostanka dohodka. Tudi če je bila nedovršena proizvodnja res tako velika, menijo v tozdu, da so za izgubo krivi v skupnih službah v Ljubljani, kjer jim niso dovolj Zgodaj priskrbeli reprodukcijskega materiala, pa tudi prodajna služba kupce bolj čaka, kot išče. Pri vodstvu Žičnice v Ljubljani večino slabosti priznavajo, pravijo pa, da je tako stanje zaradi nizke strokovne ravni večjega števila delavcev v DSSS. Boljših pa ne morejo dobiti, ker so osebni dohodki prenizki „Ta opravičila so sicer delno razumljiva,
KOLIKO OBRTNIKOV?
V ribniški občini je bito lani 207 rednih obrtnikov; 111 takih, ki jim je obrt dopolnilna dejavnost; 14 pavšalistov, ki jim je obrt dopolnilna dejavnost; 3 pavšaliste, ki jim je obrt redna dejavnost; razen tega je še 8 občanov, ki opravljajo intelektualne storitve.
OB 40-LETNICI - V Parku herojev v Kočevju je bila 25. marca krajša spominska svečanost ob 40-letriici smrti narodnega heroja Ivana Omerze-Johana, ki so se je udeležili tudi sorodniki, vaščani, prijatelji in znanci pokojnega heroja. (Foto: Primc)
Med vodilnimi dosti nesposobnih
Posledica tega je nerazvito samoupravljanje in slabi poslovni uspehi — V Itasu vedno bolje, pri Liku pa vedno slabše — Še vedno slabosti v povezovanju
KOČEVSKE NOVICE
ŠET
DAJVA
„DANA", tovarna rastlinskih specialitet in destilacije Mirna
— komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge
— VEČ TRANSPORTNIH DELAVCEV.
Pogoji:
— NK delavec
— delovne izkušnje zaželjene
Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom 3 mesece.
Kandidati naj vložijo pisne ponudbe v roku 8 dni po objavi na naslov: „DANA" tovarna rastlinskih specialitet in destilacija Mirna.	*
0 izbiri bomo kandidate obvestili v roku 30 dni po preteku roka za prijavo.
192/13-83
r
L.
CESTNO PODJETJE NOVO MESTO,
TOZD VZDRŽEVANJE IN VARSTVO CEST Kočevje, Črnomaljska 8a,
objavlja po sklepu delavskega sveta
JAVNO DRAŽBO
za prodajo
1. STANOVANJSKE ZGRADBE V KOČEVJU, črnomaljska cesta 8,
začetna cena 3.188.546,00 dinarjev
2. POSLOVNE ZGRADBE V KOČEVJU, Črnomaljska c. 8a,
začetna cena 1.149.783,00 dinarjev
3. DRVARNICE IN GARA2E, začetna cena 315.744,00 dinarjev.
Dražba bo v petek, 8. 4. 1983, s pričetkom ob 10. uri na sedežu TOZD.
V izklicno ceno ni vračunan prometni dajrek.
Licitacije se lahko udeležijo fizične in pravne osebe, ki pred začetkom dražbe nakažejo na račun št. 51300-601—10425 10 % pologa, oziroma varščino zagotovijo na drug zakonit način.
Prednost pri nakupu imajo interesenti, ki so pripravljeni odkupiti vse stavbe.
197/13-83
4'
O
T
tim?		
		m
KRKA. tovarna zdravil, n. sol. o., Novo mesto
LICITACIJA
Zavarovalna skupnost Triglav — Dolenjska območna skupnost Novo mesto posreduje prodajo naslednjih poškodovanih vozil:	^
- LADA, tip 2103, PU 789-04, letnik 1981, prevoženih km 21594, izklicna cena 35.000,00 din.
Ogled vozila je mogoč pri Zavodu za požarno varnost Novo mesto, Cesta herojev.
Pred licitacijo morajo interesenti položiti 10 % kavcije.
Kupec plača temeljni in posebni prometni davek v občini stalnega prebivališča.	...
Licitacija bo v sredo, 6. 4. 1983, ob 16. uri v mali sejni dvorani Dolenjske območne skupnosti Novo mesto. Cesta
her0jeVl-	184/13-83
RAZPISNA KOMISIJA PRI SVETU
osnovne Sole maks pleterSnik piSece
razpisuje dela in naloge
RAVNATELJA (reelekcija)
Kandidat mora poleg splošnih, z zakonom o združenem delu, zakonom o osnovni šoli in družbenim dogovorom o oblikovanju kadrovske politike določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da ima višjo izobrazbo pedagoške smeri
— da ima opravljen strokovni izpit
— da ima 5 let delovnih izkušenj pri vzgojno-izobraževalnem delu
— da ima organizacijske sposobnosti
— da je družbenopolitično aktiven in ima pozitiven odnos do samoupravljanja in uresničevanja smotrov osnovne šole.
Mandat traja 4 leta.
Rok za prijavo je 15 dni po dnevu objave razpisa.
Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 15 dni po izteku razpisa.
Prijave pošljite na naslov:
Razpisna komisija na osnovni šoli Maks Pleteršnik Pišece
68255 Pišece
186/13-83
Najnovejši dosežki moderne tehnologije so omogočili nove proizvode iz steklene volne — NOVOTERM za Izolacijo v gradbeništvu in industriji:
— neobdelana steklena volna,
— elastični filci, blazine,
— plošče, dekorativne plošče in
— cevaki
v
Prodaja in informacije:
KRKA IZOLACIJE, Marketing sektor, Novo mesto, Bršljin 62, tel.: 068/25—877, telex: 35713 yu krka TERMIKA Ljubljana, Kamniška 25 tel.: 061/315—477, telex: 31263 yu termiz
Še nikoli ni bila energija tako draga, še nikoli izolacija tako pomembna!
V času otl' 17. do 23. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Kremesec iz Metlike - Katjo, Zvonka Umek iz Polja - Milana, Ljudmila Šribar iz Leskovca - Gašperja, Irena Kunšek iz Podgorja -Dušanko, Anica Jordan iz Čistega brega - Anito, Irena Plut iz Žužemberka - Tamaro, Majda Novak iz Dolenjega Karteljevega - Dražena, Marta Blažič s Hudega Alojza, Jožica Kop iz Občic Urško, Marija llerakovič iz Krškega Kristino, Gabrijela Rajšelj iz Gornjega Podboršta - Jureta, Vesna Klepec iz Kloštra - Majo, Majda Veslič iz Vrhovcev — Mitja, Marta Repar z Jame - Klemena, Emilija Stupar iz Podlipe - Matjaža, Silva Mušič iz Dragatuša - Dunjo, Ada Berkopec iz Gorenje Straže - Nino, Lidija Murgelj iz Velike'Bučne vasi -Vesno, Mojca Kralj z Gornje Težke-vode - Majo, Brigita Galič iz Gotne vasi Kristino, Angela Zagoranski iz Smotenje vasi - Sonjo: MiH ua Grguraš iz Črnomlja - deklico, Frančiška Mavsar s Creteža - deklico, Marija Krevs iz Mirne peči > dečka, Marjeta Zagore z Javorovice - deklico in Marija Mihelič iz Gos-njega Suhorja - dečka. Čestitamo 1
12 BR£/lŠK£,.Žry j PORODNIŠNICE ® #'1
V času od 19. do 24. marca so v brežiški porodnišnici rodile: Pavla Kovačič iz Krškega - Natalno, Katica Pušnik iz Sromelj - Gregorja, And Ivačič iz Armeškega -Davorina, Ljudmila Gramec iz Gor. Lenarta - Sabino, Sonja Jaklič s Sel pri Raki - Natalijo, Gordana Nikič iz Bregane - Bojana, Branka Dren-ski iz Drenja - Ivano, Olga Sotošek iz Velikega dola - Margareto, Anica Petan iz Šutne - Suzano. Cestita-
V času od 25. februaija do 4. marca 1983 so v brežiški porodnišnici rodile: Antonija Beline iz Stra-nja - deklico, Bernarda Baškovč iz Gor. Skopic - Tadeja, Ivanka Turaj-lič iz Brežic - Davorina, Vesria Čačko iz Sibic - Marka, Dragica Volčanjk iz Piršenbrega - Gregorja, Mirjana Rubinič iz Male Rakovice -Igorja, Jožica Danko iz Leskovca -AnaMarijo, Burda Jaklenec iz Molvic - Danijelo, Višnja Vrbančič iz Klekočcvca - Vladimirja, Marica Ivanšek iz Arnovih 9el — Katarino, Dragica Jurišič iz Kraja Gornjega -dečka, Zlatka Vučinič iz Brežic -Gorana, Marjana Cerovina iz Krškega - Adrijano, Jasminka Hribar iz Bregane - dečka, Dubrav ka Kumer iz Bregane - AnaMarijo, Frančiška Pavlič iz Sevnice - dečka, Polona Remih iz Krškega -Jožico, Marija Zaj iz Brežic - Dejana, Terezija Radič iz Lončarjevega' dola - Karmen, Metka Zulič iz Vrheka - Toma, Lidija Slovenc iz Kapel - Florijana, Andela Obranič iz Fakaševca - dečka. ČESTITAMO!
OBVESTILO
SPREMEMBE TELEFONSKIH ŠTEVILK V DOBOVI
Podjetje za ptt promet Novo mesto obvešča telefonske naročnike, da bodo s 4. aprilom 1983 spremenjene telefonske številke naročnikom, ki so vključeni v avtomatsko telefonsko centralo Dobova.
Do spremembe oštevilčenja bo prišlo zaradi priključitve nove telefonske centrale.
Telefonske številke, ki bodo veljavne od 1. 4. 83 dalje, so objavljene v Telefonskem imeniku SRS 1983 v oklepajih. Telefonske naročnike prosimo za razumevanje in upoštevanje spremembe.
Podjetje za ptt promet Novo mesto 193/13-83
DO „Varnost", o.sub.o., TOZD Varovanje premoženja Kočevje, o.sub.o.
VABI K SODELOVANJU za opravljanje nalog in opravil
VARNOSTNIKA
za TOZD Varovanje premoženja Kočevje - več delovnih mest za območje občine Kočevje in Ribnica
Pogoji:
Poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
— dokončana osnovna šola
— primerne moralno-politične kvalitete
— uspešno opravljen preizkus znanja
— izpolnjevanje pogojev po pravilniku o splošnih pogoih poslovanja za OZD, ki varujejo družbeno premoženje (Ur. list SRS, št. 27/76).
Poskusno delo traja 90 dni. Osebni dohodek je določen po pravilniku o delitvi srecfttev za osebne dohodke in nadomestila osebnih dohodkov. Rok prijave je 8 dni po dnevu objave. Pismene ponudbe sprejema komisija za delovna razmerja TOZD Varovanje premoženja, Kočevje, Kidričeva 8. Prijavljene kandidate bomo obvestili o izidu izbire v 30
*eh'	187/13—83
VARNOSTNI TESTI V KOČEVJU
Zavarovalna skupnost Triglav, Dolenjska območna skupnost Novo mesto omogoča svojim zavarovancem na območju občine Kočevje, da si z varnostnim testom zagotovijo varno vožnjo.
Varnostni test obsega:
— pregled svetlobnih teles,
— pregled zavornega sistema,
— pregled krmilnega mehanizma s pregledom podvozja,
— pregled mehanizma za čiščenje vetrobranskega stekla in
— v zimskem času tudi kontrolo opreme (gum, verig, hladilne tekočine itd.).
Varnostne teste opravlja vsak dan, razen sobote Avto — Kočevje v mehanični servisni delavnici od 7. ure do 15. ure. Zavarovalna skupnost Triglav Dolenjska območna skupnost Novo mesto vam želi varno vožnjo!
194/13-83
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
JOŽETA
ZLEMBERGERJA
Selo 14
se zahvaljujemo vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni OOS Dana Mirna, OOS Labod-TOZD Temenica Trebnje, Gasilskemu društvu Selo, govorniku za poslovilne besede ter duhovniku za opravljeni pogrebni obred.
Žalujoči: žena Mihaela, sinova Jože in Branko ter hčerka Mihaela z družinami
Št. 13 (1755) 31. marca 1983
DOLENJSKI LIST
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je zapustila draga mama, stara mama, tašča, teta in prababica
MARIJA KRAKAR
roj. Bajc Mala Strmica 16
Hvala vsem, ki ste nam izrekli sožalje, pokojnici darovali cvetje in vence ter jo spremili na njeni zadnji poti. Hvala delovnemu kolektivu „ZITUS“ Posebna zahvala za pomoč sosedom Jamniku in Trlepu in Staniču. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred.
Vsi njeni
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša teta in sestra
MARIJA GLAVAN
Reber 7, Žužemberk
Iskreno se zahvaljujemo sosedom in sorodnikom za podarjene vence, pevkam za lepe žalostinke in dr. Kocutarju za lajšanje bolečin ter župniku za lepo opravljeni obred.
Žalujoči: brat, sestra in 11 nečakov z družinami
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, deda, brata in strica
VILIJA DERNIKOVICA st.
iz Brežic, Zakot 56
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence in cvetje, nam pa izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni LD Globoko in pevcem za spremstvo, govornikoma Zdravku Petanu in Ivanu Keneju za poslovilne besede, župniku za opravljeni obred in vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: žena Pepca, hčerka Marjana in sin Vili z družinama
V SPOMIN
31
... marca bo minilo 10 let, odkar nas je zapustila naša ljuba mama, babica, tašča in sestra
FRANČIŠKA KOBE
iz Lazov ob Kolpi
Spomin natgo bo vedno živel v naših srcih. VSI NJENI
Našega gubega moža in očeta več ni, več podati ne more nam roke in nas stisniti v objem, smet pretrgala je to veselje, ostala je samo težka bolečina.
V SPOMIN
v:»TV; v/- 1 ' H
FRANCA KRIŽMANA
iz Žužemberka 150
Minilo je leto žalostnih dni, kar smo se poslovili od tebe, toda v naših srcih vedno še živiš in ostal boš nepozabljen, ljubljeni mož, ata, stari ata in stric. Za sabo si pustil veliko in bolečo praznino.
Žena, otroci in vsi tvoji
ZAHVALA
V 80. letu starosti je prenehalo biti srce našega dragega očeta, starega očeta, brata in strica
ALOJZIJA AVSEC
z Rateža 23
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom za pomoč, CP Novo mesto — TOZD Gradnje in vsem, ki ste pokojnemu darovali cvetje in vence ter nam izrekli sožalje in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat naj lepša hvala!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
V 96. letu starosti nas je zapustila draga teta
FRANČIŠKA DAROVEC
Iz Gor. Sušic 27
Najlepša zahvala vsem, tistim, ki ste jo spremili k zadnjemu počitku na domače pokopališče v Sušicah. Še posebej se zahvaljujemo Darovčevim za darovani venec, župniku za opravljeni obred, sosedom, znancem in prijateljem pa za nesebično pomoč.
Žalujoči: nečakinja Marija z možem Martinom in njuni otroci z družinami
ZAHVALA
Po dojgi bolezni nas je v 75. letu starosti zapustil naš dobri oče, stari oče, brat in stric
ANTON PIRNAR
iz Ostroga pri Šentjerneju
ZAHVALA
V 84. letu starostije umrla naša mama
ANGELA MARKOVIČ
s Podturna 33
Zahvaljujemo se Mahalčevim, Selakovim, Štanflovim in drugim za pomoč, izrečeno sožalje, darovano cvetje ter spremstvo pokojnice na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni osebju internega oddelka novomeške bolnišnice.
Žalujoči: mož France, sin France, hčerke Pepca, Malka in Milka z družinami ter ostalo sorodstvo
Iskreno se zahvaljujemo sosedom Turkovim, Dvojmočevim in Albinu Udvancu za tako veliko pomoč, prijateljem in znancem, ki ste nam karkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali cvetje. Posebej se zahvaljujemo Občini Kamnik in vsem iz Kamnika. Vsem, ki ste pokojnega spremili na njegovi zadnji poti in župniku za opravljeni obred iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi
V SPOMIN
našima bratoma
STANKU JERMANU
ob sedmi obletnici smrti
in FRANCU JERMANU
ob deveti obletnici smrti iz Loke pril Črnomlju
Hvala za cvetje in svečke, ki jima jih prižigate! Sestre
ZAHVALA
V 73. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, oče, stari oče, stric
ALOJZ FIFOLT
Drenje 4, Straža
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, ki so nam takoj nudili nesebično pomoč, sorodnikom, znancem za izrečeno sožalje in darovano cvetje. Posebna zahvala velja GG TOZD Straža, NOVO LES-TOZD TES in ISKRA Novo mesto za podarjene vence, tov. Virantu za lepe poslovilne besede, župniku za opravljeni obred ter vsem, ki so pokojnega spremili k zadnjemu počitku.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob nenadni in boleči izgubi našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, sina, brata, strica in svaka
FRANCETA MURNA
upokojenega cestnega delavca z Dvora 2
se zahvaljujemo vsem sosedom in ostalim za pomoč v težkih trenutkih, vsem, ki ste nam izrazili sožalje ter pokojnemu darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo Cestnemu podjetju Novo mesto, govorniku za poslovilni govor in vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta in starega očeta
ALOJZIJA LINDIČA
upokojenca iz Metlike
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo TOZD NOVOTEKS in Osnovni šoli, organizacijama Zveze komunistov in Zveze združenj borcev, Društvu upokojencev ter Skupščini občine Metlika. Prav lepa hvala Mestni godbi Metlika ter govornikoma Božu Kopiniču in Jožetu Mihelčiču za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat prisrčna hvala!
Žalujoči: žena Ivanka, sin Vlado in hčerka Ivica z družinama ter ostalo sorodstvo
Lepo ti je mladost cvetela, ko usoda kruta prišla je, pretrgala ti je nit življenja, nam pa ranila srca je.
V SPOMIN
5. aprila bo minilo žalostno leto, odkar smo za vedno izgubili sina in brata
FILIPA ZUPANČIČA
iz Podlipe 24
Vsem, ki se ga še spominjate, lepa hvala! Ata, mama in sestre
	mm	■	P!"*? ^		*	
-jStrvi	■ * -	-5BS®	... ~				gBay.in»;tiWiMsa
21
TEDENS^n
S
Četrtek, 31. marca - Modest Petek, 1. aprila - Hugo Sobota, 2. aprila - Franc Nedelja, 3. aprila - Rihard Ponedeljek, 4. aprila - Izidor Torek, 5. aprila - Vincenc Sreda, 6. aprila - Vijem Četrtek, 7. aprila - Herman
LUNINE MENE
5. aprila ob 9.38 - zadnji krajec
BRESTANICA: 2. 4. italijanski barvni Film Reka velikega aligatorja.
BREŽICE: 1. in 2. 4. ameriški film Naučena, da ubija. 2. 4. ameriški film Duško Dolgouško. 3. in 4.
4. ameriški film Beg iz Alkatraza. 5. in 6. 4. ameriški film Beg s padalom.
ČRNOMELJ: 1. 4. brazilski film Vsa golota bo kaznovana. 3. 4. italijanski film Lovec na morske pse.
5. 4. francoski film Inšpektor neroda. 7. 4. francoski film Učitelj.
KOSTANJEVICA: 2. 4. ameriški film V vrtincu. 3. 4. ameriški film Piranha.
KRŠKO: 1. 4. domači film Rdeči boogy - Kaj ti je deklica? 3. .4. ameriški film Nepoznana povest o Marylin Monroe. 5. 4. risanka Tom in Jery. 6. 4. hongkonški film Zlati zmaj in srebrna kača. 7. 4. ameriški film Koboblanko.
NOVO MESTO - KINO JLA: Od 1. 4. do 3. 4. ameriški film ljubezen na prvi ugriz.
id
Qg
SLUŽBO DOBI
STEKLARSTVO Drago LAMPE, Kolodvorska 22, Črnomelj, išče delavca, veščega v steklarski stroki Nastop službe možen takoj.
ZIDARJA m enega delavca zaposlim. Jože Vrščaj, Otočec 79, telefon 85-17.
V SLUŽBO sprejmem stavbnega klepanja in mlajšega fanta za priučit ev. Martin MLAKAR, STAVBNO KLEPARSTVO, Ljubljana, Tacenska 94, telefon 52-027.
STANOVANJA
SOBO z možnostjo kuhanja in kopalnico v Novem mestu ali bližnji okolici iščem. Telefon
24-053, po 16. uri. OPREMLJENO SOBO s kopalnico v
Novem mestu išče dekle. Telefon
25-970, dopoldne, Obradovič. SOBO oddam moškemu. Nasbv v
upravi lista (1336/83). STANOVANJE oddam. Naslov v upravi lista (1340/83).
Motorna vozila
PRODAM R-4, šasija nova, letnik 1973. Kobe Zlato, V Brezov log 19, 68000 Novo mesto.
MERCEDES 1313 trambus, letnik 1971, kason 6,30 x 2,40, aluminijast, prodam. Jože Košiček, Koštialova 30 a, Novo mesto.
PRODAM motorno kolo TOMOS avtomatik 3. Roman Golob, Ra-tež 33, Brusnice.
JAWO 350, športno preurejeno, prodam. Roman Zupančič, Ga-berje pri Soteski 10, Straža.
UGODNO PRODAM dobro ohranjeno ZASTAVO 850, registrirano do 24. 8. 1984. Jože Tomažin, Raka 84 (Vinji vrh).
ZASTAVO 750 M, registrirano do januarja 1984, prodam. Rudolf Brulc, Gornja Stara vas 23, Šentjernej.
126 P, letnik 1979, in A Ml 8 po delih prodam. Janez Mirtič, Bre-
zova reber 6, Dvor. Ogled popoldne.
MERCEDES kiper, 6 ton, prodam. Darko Štojs, Sela 14, Raka.
MZ 250, letnik 1977, ter ZASTAVO 750, letnik 1975, prodam. Brane Uhernik, Otočec 48.
UGODNO PRODAM ŠKODO LS, letnik 1980, prevoženih 2.000 km, garažirano, s stereo-radiom, ali zamenjam za FIAT 750, novejši letnik, z doplačilom. Terezija Skrbinek, Černelčeva 19, Brežice. Ogled možen'v popoF danskem času in soboto dopoldne.
NSU 1200 C, vozen, registriran, prodam. Nad mlini 4, Novo mesto.
KADETA super LS, letnik 1969, prodam. Informacije na telefon 22-415.
PRODAM E 90 na ogrodju od APN 4. Telefon 25 -582.
Zaradi odhoda v JLA prodam dobro ohranjena ZASTAVO 750 inR 8. Dragman, Bršljin 36, Novo mesto.
AUSTINA 1300, popolnoma obnovljenega, izredno ohranjenega, prodam. Ogled: Vel. Bučna vas 35 a, nasproti gostilne Marička.
PEOGEOT 404, ohranjenega, obnovljenega, registriranega do 15. 3. 1984, ugodno prodam. Ljubljanska 14, Novo mesto.
PRODAM tovorni avto TAM 5500 kasonar, letnik 1973 in Z 101, letnik 1978. Informacije dobite na telefon (068) 44-094, ali na naslov: Stane Pekolj, Zagorica 7, 68211 Dobrnič.
TOMOS 15 SLC, odlično, ohranjen, prodam (3 M). Tel. 24-792.
CITROEN GS palas, letnik 1978, prodam. Ivan Balabanič, K Roku 29, 68000 Novo mesto.
ŠKODO 110 L, odlično ohranjeno, prevoženih 63000 km, ugodno prodam. Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert.
HANOMAG KURIR kiper, letnik 1962, registriran, prodam. Ivan Žibert, Log, 68294 Boštanj, telefon (068) 81-145.
ZASTAVO 750, registrirano za celo leto, ugodno prodam. Franc Blatnik, Presladol 35, Brestanica.
ZASTAVO 101, obnovljeno, letnik 1974, prodam Fink, Podgora 13, Straža.
ŠKODO 110 L prodam Ogled možen cel dan. Janez Jalovec, Lobetova 10, Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: DITC, tozd Časopis Dolenjski list. Novo mesto.
USTANOVITELJI LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in T rebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar.
UREDNIŠKI ODBOR: Ksenija Khalil (direktor in glavni urednik), Marjan Legan (odgovorni,urednik), Ria Bačer, Andrej -Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Mirjam Bezek, Bojan Budja, Zdenka Lindič-Dragaš, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Drago Rustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Jože Matkovič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Iztok Gačnik in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 15 din. Letna naročnina 600 din - Za delovne in družbene organizacije 1.200 din — Za inozemstvo 20 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) — Devizni račun 52100-620-170-32000-009-8-9 (Ljubljanska banka, Temeljna dolenjska banka Novo mesto).
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu za komericalne oglase 250 din, za razpise, licitacije ipd. 350 din, 1 cm na določeni, srednji ali zadnji strani 380 din, 1 cm na prvi strani 500 din. Vsak mali oglas do 10 besed 115 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din. Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421—1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu. 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Glavni trg 7, p. p. 33,telefon (068) 23-606 - Naslov skupnih služb DITC: Germova 3, p. p. 33, tel. 22-365 in 22-551 - Naslov ekonomske propagande, malih oglasov in naročniškega oddelka: Jenkova 1, p. p. 33, telefon (068) 24-006 - Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — Časopisni stavek, filmi in prelom: DITC, tozd Grafika, Novo mesto — Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
UGODNO PRODAM R 4, lahko tudi po delih. Informacije po telefonu (068) 81-105, interna 29, od 6. do 14. ure, razen sobote in nedege.
ZASTAVO 101, letnik 1979, prodam. Franc Kožar, Pristava ob Krki 15, Pbdbočje.
Z 750, letnik 1973, registrirano za eno leto, popolnoma obnovljeno,
ugodno prodam. Zamida, Gor. Vrhpolje 6, Šentjernej.
DIANO 6, letnik 1978, registrirano do junija, ugodno prodam. Boris Kuhar, Dol. Prekopa 35, 68311 Kostanjevica.
R -4 GTL, letnik 1982, prodam. Alojz Čeh, Gor. Nemška vas 2, Trebnje.
ZASTAVO 750, letnik 1973, v nevoznem stanju, prodam. Naslov v upravi lista (1339/83).
ZASTAVO 750, registrirano, prodam. Tone Novak, Srednje Grcev-je 10, Otočec.
ZASTAVO 750, letnik december 1977, dobro ohranjeno, prodam. Franc Potočar, Lašče 4, Dvor.
OPEL REKORD karavan, letnik 1981, prodam. TeL 24-790.
FIAT 126 P, letnik 1977, prodam. Telefon 84-995.
TERENSKI AVTO CAMPANIOLA prodam. Ogled v soboto in nedelo. Franc Zagorc, Cerovi log - Gaj, Šentjernej.
ALFA S UD, letnik 1976, ugodno prodam. Ogled na naslovu: Anton Acelj, Lebanova 3, Novo mesto, telefon 23-879.
JUGO 45, star sedem mesecev, prodam. Cena po dogovoru. Slavko Henigman, Vavpča vas 46, 68333 Semič.
|j Kmetijski stroji ji
M	■*
   ....................(•■Milili
■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■•■■■■■■■S
TRAKTOR IMT (35 KM) prodam. Ogled v popoldanskem času. Peter Pezdirc, Dolenja vas 7, Črnomelj.
OBRAČALNIK za kosilnico BCS prodam. Gor. Kamence 1, Novo mesto, telefon 24-026.
PRIKOLICO, novo, za prevoz živine prodam. Krevs, Mirna peč 109.
OBRAČALNIK za kosilnico BCS, v odličnem stanju, prodam ali menjam za konjskega. Rožman, Pesje 9, 68270 Krško.
DVA DVOBRAZDNA PLUGA (12 col), tračni mešalec za seno ugodno prodam. Alfonz Jaki, Brinje 6, Šentrupert.
KOSILNIČO BCS, dobro ohranjeno, z grabljami, po ugodni ceni prodam. Anton Kralj, Krasinec 18,68332 Gradac.
SAMONAKLADALKO SIP 19 m3, popolnoma novo, zamenjam za 10 m3 ali 15 m3 ali eno leto rabljeno. Branko Beline, Stranje 6, 68283 Blanca.
TRAKTOR 4911 Zetor, star tri leta, prodam. Naslov v upravi lista (1335/83).
PRODAM
PRODAM enoosno traktorsko prikolico (4 t). Kobetič, Mali Nera-jec 6, 68343 Dragatuš.
PRODAM otroško posteljo z jogi jem, 85 m2 fasadni stiropor. Telefon 22-429.
PRODAM več novih Žlebnikov ki-kinda. Jože Jerman, DoL Straža.
PRODAM seno, troje harmonike, vodovodno klupno, stroj za izdelavo zidne in strešne opeke ter pet koz. Lavrič, Stare žage 15, Dolenjske Toplice.
PRODAM barvni televizor in preprogo. Nasbv: Burgar, Zagrebška 11, Novo mesto.
1000 kg sena prodam. Bračika, Gotna vas 40, Novo mesto.
PRODAM štiridelno omaro za dnevno sobo. Lindič, Ulica Mirana Jarca 38, Novo mesto.
R) ugodni ceni prodam zmrzovalno skrinjo Gorenje (350 1), rabljeno, možno za rezervne dele. Albin Robek, Dule 17, Bučka, Škocjan.
PRODAM kiper prikolico za traktor. Rupar, Klenovik 11, Škocjan.
TEU.VIZOR GORENJE, črno-bel, rabljen eno leto, prodam. Informacije na telefon 23-979.
PRODAM seno in otavo po zelo ugodni ceni. Kranjc, Male Brusnice 9, Brusnice.
PRODAM kravo in tele. Martin Hočevar, Mali Orehek 7, Stopiče.
UGODNO PRODAM čoln „sport“ in TOMOS 4. Ban, Gubčeva 33, Novo mesto.
ŠTEDILNIK (4 plin, 2 elektrika) prodam. Telefon 23—319.
PRODAM navadni harmoniki Melodija Mengeš (G, C, F) in Hohner (C, F, B - pet registrov), kitarski ojačevalec (100 W) in 8 zvočnikov - srednjetonci (80 W). Ivan Kralj, Brusnice 86, tcL 24-089.
SPALNICO prodam. Telefon 25 474.
PRODAM pralni stroj, Šušteršič, Zagrebška 21, Novo mesto, (nad trgovino).
RABLJENO POHIŠTVO prodam. Telefon 22-710 v večernih urah.
PRODAM sedežno garnituro Tina in jogi zakonsko posteljo. Kršinc, Zagrebška 15, Novo mesto.
NOV ŠIVALNI STROJ Danica elektronik in kombinirani otroški voziček ugodno prodam. Naslov v upravi lista (1343/83).
ŽREBIOO, staro eno leto, prodam. Naslov v upravi lista (1344/83).
PRODAM sedežno garnituro in televizor. Telefon 24-689.
PRODAM gume in rezervne dele (uporabne) za Z 750 ter platišča z gumami za FIAT 126 P, Telefon 22-835.
PRODAM žensko poročno obleko številka 36. Naslov v upravi lista (1337/83).
KRAVO molznico, staro 8 let, prodam. Kovačič, Goriška vas 12, Mirna peč.
PRODAM kompletne zadnje luči za R 12 in TV minirama Pika. Nasbv v upravi lista (1338/83).
PRODAM kuhinjski kot, starejšo mizo s štirimi stoli in posteljo. Telefon 24—306.
PRODAM mata rabljen športni voziček. Ogled v popoldanskih urah. Marija Hodnik, Sela 5 pri Beli cerkvi.
PRODAM kobilo, staro osem let, brejo deset mesecev, vse na
?rancijo. Ogled vsak dan. Andrej mavc, Stara vas 4, Bizeljsko.
PRODAM 3500 kg sena. Ernest Vovčak, Zasavska 12, Brestanica.
POD, primeren za vikend, prodam. Mavsar, Rumanja vas, Straža.
PRODAM enoosno prikolico TE-HNOSTROJ (2,5 t). Rudolf Fink, Znojile 12, Krka, telefon (061) 786-115,786-060.
BELO POROČNO OBLEKO številka 38 po ugodni ceni prodam. Ogled možen vsak dan. Dragman, Bršljin 36, Novo mesto.
PRODAM harmoniko znamke Melodija (Cis, Fis, H), mata rabljeno, po ugodni ceni Kočevar, Stranje, Blanca.
2000 kg lepega sena prodam. Cena po dogovoru. Anica Staniša, Vrbovec 4, Dobrnič.
PRODAM motorno žago in škropilnico Solo, ohranjeno. Vinko Guštin, Metlika, telefon (068) 51-321.
PRODAM gumijast čoln „SPORT BEOGRAD" in motor TOMOS 4. Zdravko Hribar, Jerebova 20, Novo mesto, telefon 23-214.
PRODAM 11 panjev čebel in vso potrebno opremo. Lojzka Blatnik, Uršna sela 83.
MLADE VOLČJAKE, stare osem tednov, poceni prodam. Angela Žužek, Log 60/a, Boštanj. .
KUPIM
KUPIM Z 750, lahko starejši letnik, potrebno popravila karoserije. Abjz Vidmar, Brod 45 a, Novo mesto, teL 25—219.
KUPIM traktorsko vitlo od džemsa, dodža in vprežni obračalni plug. Ponudbe s ceno pošljite na nasbv: Janez Povše, Ssvno 8, Otočec.
KUPIM radb s kasetofonom. Nasbv v upravi lista (1341/83).
KUPIM stanovanje ali hišo v Novem mestu ali bližnji okolici Nasbv v upravi lista (1342/83).
KUPIM rabljen motor za FIAT 126 P, Franci Avsec, 68293 Studenec 26 pri Sevnici-
KUPIM hišo ali stanovanje v Novem mestu ali okolici Ranudbe pod šifro: „DO 200 SM“
T
1
izoLdoje
min
Mokric, prodam. Telefon (061) 264-455.
ZDOMCI! Novejšo dvostanovanjsko hišo v Metliki, Gubčeva 24, prodamo najboljšemu ponudniku. Inforamcije na telefon 22-250, Novo mesto, ali 58-231, Metlika.
RAZNO
23. marca se je izgubil pes NEMŠKI BOKSAR, rjave barve, v okolici Novega mesta. Sliši na ime HIT. Kdor bi kaj vedel o njem, naj sporoči na naslov: Peter Henigman, Drska 30, Novo mesto, telefon 22-921, proti nagradi.
Pri zahvali za ŽANIJA MILERJA, ki je bila objav j e na v prešnji številki, je bila med žalujočimi pomotoma izpuščena sestra Ofea z družino.
NUDIM avtomobilske prevoze lesa z lastnim nakladalcem. (H1AB). Informacije na telefon (061) 871 —038 ZAMENJAM gradbeno barako za 25 vreč cementa. Uršič, telefon 22—711, interna 274.
SALONIT ANHOVO
MARIJA ILAR, Mala Cikava 6, Novo mesto, prepovedujem vsakršno prodajo premičnin ŠTEFKI ILAR, ker je vse moja last.
CIRILA ŽUPEC, Budganja vas 3, Žužemberk, prepovedujem vsako sečnjo lesa v gozdu (DoL križ), dokler ni sodnijsko razdeljeno.
ALOJZIJA MAVRIČ, Brezje 1, Trebelno, opozarjam ANI DRI VC, Brezje 2, in vse ostale, da prenehajo širiti neresnične govori ce. Če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjala.
mrnm
Dragi mami MARIJI OGUHN iz Kašče za njeno dvojno praznovanje, 80-letnioo, vse najboljše in še mnogo zdravih let že lijo sin Ivan z družino, vnukinji Anica z 'možem Francem, Nežka z možem Jožetom, vnuk Janez z ženo Marjanco, pravnuki Katja, Franci, Simon, Petra in Polonca. Čestitki se pridružuje tudi mama Katka.
Dragi mami VRT1NOVI z Vrtače 31 pri Semiču vse najboljše za 70. rojstni dan želi hčerka Marija z družino iz Nemčije.
Botrci JOŽICI TUTIN iz Gabrja, ki bo 2. aprila stopila na novo življenjsko pot, iz srca želita mnogo sreče in razumevanja Sabina in Ksenija.
OBVEŠČAM cenjene stranke, da poleg avtoličarskih storitev od 1. marca dalje opravljamo tudi vsa avtokle-parska dela. AVTOLIČAR-STVO Boris UDOVIČ, Ce-gelnica 22, Novo mesto, telefon 23—529.
POSEST
PRODAM posestvo, hišo - zidano, gospodarsko posfopje, vrt, 1100 m2 orne zemlje, 1200 m2 travnikov, 1100 m2 gozda, zidanico, 800 m2 starega vinograda, lahko posebej, v bližini Semiča v Beli krajini. Kličite od 18. do 20. ure na telefon (068) 72—316.
VINOGRAD (10 a) z zidanico v Gaberju pri Gor. Polju prodam. Franc Lavrič, Drenje 1, 68351 Str&žs.
PARCELO za vinograd z že postavljeno zidano zidanico prodam. Marija Lah, Armeško 49, Brestanica.
DVOSOBNO STANOVANJE (57 m2) v Krškem zamenjam za približno enako v Brežicah. Ponudbe pod šifro: „KM“.
PRODAM 12 arov njive in 98 arov gozda. Inforamcije na telefon (068) 23-930.
VINOGRAD v Vrhku - Mal Cirniku prodam. Šifra:	„LEP
TEREN".
HIŠO z gospodarskim poslopjem ter 6 ha zemlje v bližini Krmelja prodam. Možnost tudi zamenjave za stanovanjsko hišo v Sevnici ali Boštanju. Informacije pri Ladislavu Močniku, Lukovec, n. h., Boštanj.
PARCELO v Kotu pri Semiču, primerno za gradnjo (pobvica je vinograd, polovica travnik), ob asfaltni cesti, prodam. Informacije: Papič, Griblje 31, Gradac.
UGODNO PRODAM vinograd v Rodinah pri Črnomlju v izmeri 34 arov, z dostopom v vinograd, primerno za stavbišče. Električna napeljava je na parceli. Oglasite se na naslov: Anton Grahek, Do-bilčka gora 10, Črnomelj.
PARCELO (1600 m2), zazidljivo, 5 km od Čateških Toplic, v bližini
KUPIMO ALI VZAMEMO V NAJEM ENO ALI VEČSOBNO STANOVANJE ZA NAŠEGA DELAVCA.
Ponudbe sprejema ISKRA TOZD HIPOT Šentjernej, kadrovska služba.
VRTIČKARJI
POZOR!
V Cvišlerjih (starih) pri Kočevju prodajamo na kokošji farmi v polivinilaste vreče pakiran
čisti kokošji gnoj.
Cena vreče je 100,00 din. Nakup je možen vsak dan od 17. do 19. ure.
Informacije dobite med delovnim časom po telefonu (061) 81-702.
KOKOŠJA FARMA Cvišlerji.
POPRAVEK
Pri zahvali za LUDVIKA OBLAKA iz Podhoste 31 je bilo med žalujočimi pomotoma izpuščeno VSI NJEGOVI. Se opravičujemo!
ZAHVALA
V 78. letu nas je nenadoma zapustila naša draga mama, stara mama in teta
DESANKA
DRAKŠAN
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem podjetja Kremen in znancem, ki so pokojno spremili na njeni zadnji poti. Naša iskrena zahvala vsem za vence in cvetje ter za ustmeno in pismeno sožalje. Zahvala velja tudi tov. Nikoli Padevske-mu za vso pomoč.
Žalujoči: hčerka Andželka, vnuka Savo in Peter
[^OBVESTILA ■
SPREMEMBA telefonske številke: Servis „CANDY“ Janez MOČNIK, K Roku 17, Novo mesto, telefon 22-668.
OBVESTILO! FRIZERSKI SALON „ MILK A" Novo mesto, Partizanska 3, telefon 21-282. Cenjene tanke obveščamo, da delamo vsak dan od 6. do 20. ure, ob sobotah od 6. do 13. ure, ob nedeljah zaprto. Nudimo frizerske usluge: modno striženje; hladna trajna ondulacija, afro, minival in mini vague p reparacij e, modne pramene; pank - živobarvne pramene, ki se odstranijo s pranjem las; modno oblikovanje pričeske s fenom ter vse ostale frizerske usluge. Možnost prednaročila usluge po telefonu 21-282. Se priporočamo!
ZAHVALA
V 84. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš ljubi mož, ata, stari ata, praded, stric in svak
IVAN POMPE
železniški upokojenec iz Orehovega pri Sevnici
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, posebno pa vaščanom Orehovega in sosedom iz Brežic za darovane vence in cvetje, izrečeno sožalje ter spremstvo našega ata k poslednjemu počitku. Zahvala velja tudi župniku za poslovilne besede in opravljeni obred.
Žalujoči: žena Julijana, hčerka Justi z možem, vnukinja Milena z možem, pravnuka Urška in Andrej, nečaki in nečakinje ter ostali sorodniki Sevnica, Brežice, Ljubljana, dne 17. marca 1983
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po težki bolezni zapustila naša skrbna mama in
stara mama
ANGELA KOPRIVC
Zabukovje 63
Ob nenadomestljivi izgubi naše mame se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Hvala zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Sevnica in osebju Doma upokojencev za lajšanje bolečin. Hvala vsem sosedom, prijateljem in ostalemu sorodstvu za podarjeno cvetje in izraženo sožalje ter tako lepo spremstvo. Posebno se zahvaljujemo župniku za lepo opravljeni obred in lepi govor.
Žalujoči: hčerki Mici in Angelca z družinama, sinovi Franc in Ivan ter vnuk Srečko
Ne jokajte na mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpel sem in večni mir mi zaželite!
ZAHVALA
V 53. letu starosti nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi mož, ata, stari ’«■	~	ata,	brat	in	stric
»r	RADO	POTOČNIK
j'z K°ta pri Semiču
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nas v težkih trenutkih tolažili, nam izrekli sožalje, pokojnemu darovali vence in cvetje ter ga spremili na njegovi prerani zadnji poti. Prisrčna hvala CD Kot.-Brezje, tov. Jožetu Regini, tov. Anici Krasna, tov. Matiji Špringerju in tov. Antonu Fabjanu, ki so se s toplimi besedami poslovili od našega ata. Zahvaljujemo se tudi pihalnemu orkestru iz Novega mesta in vsem sosedom. Plav posebna zahvala sosedu Ivanu Avpiču za vso pomoč in organizacijo pogreba.
Žalujoči: vsi njegovi
Na letošnji prvi pomladanski dan je v 74. letu starosti po krajši bolezni izčrpan, vendar v miru zaspal naš dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in tast
JANEZ KASTELIC
iz Biške vasi
Vsem prijateljem in znancem, posameznikom in kolektivom, od blizu in daleč, ki ste se poslovili od njega, mu poklonili vence in cvetje ali namesto tega darovali v humanitarne namene, vsem, ki ste mu poklonili blag spomin ali molitev, in vsem ki ste nam v trenutkih slovesa kakorkoli pomagali ali izrekli besedo sočutja, se iskreno zahvaljujemo.
VSI NJEGOVI
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše ljube mame, babice, prababice, sestre, tete in botre
ANE LAKNER
z Rakovnika pri Šentjerneju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in sosedom, ki ste pokojno obiskovali, nam pomagali v težkih trenutkih, nam pismeno ali ustno izrazili sožalje in našo mamo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni duhovnikom za tako ganljive molitve na domu in lep pogrebni obred. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, Ljubljanski banki iz Novega mesta in Iskri ter 1VM Šentjernej za darovane vence. Vsem, prav vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
ANTONA ŠTERBENCA
iz Jelševnika
se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali in sočustvovali z nami ter pokojnemu darovali cvetje. Iskrena zahvala velja dr. LIMANI ter zdravnikom in ostalemu osebju IE - bolnišnice Novo mesto. Zahvaljujemo se tudi duhovnikom za opravljeni obred in pevcem za zapete pesmi, ki jih je sam tako rad prepeval.
VSI NJEGOVI
Ce bi koga solza obudila, tebe, draga Rozalka, ne bi črna zemlja krila.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je v 55. letu starosti zapustila naša draga žena, mati, sestra, stara mama in teta
ROZALKA LAVRIČ
iz Drenja 1
Iskreno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih, nam izrekli sožalje in pokojni darovali cvetje in jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo Marici Fifolt, Francki Mezek in Tončki Bašel, kakor tudi kolektivom NOVOLES-TOZD TDP, TOZD TPI in ŽAGA Soteska ter K PD ZARJA Soteska za podarjene vence, župniku za opravljeni obred in tov. Virantu za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Zahvaljujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 70. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga sestra in teta
MARIJA PLANTAN
iz Stranske vasi 10 pri Novem mestu
iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v težkih trenutkih izrekli^sožalje, pokojni darovali vence in cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala velja zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnišnice v Novem mestu in družini Jenko. Lepo sc zahvaljujemo kaplanu.za opravljeni obred in poslovilne besede ob odprtem grobu.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
V 76. letu pasje za vedno zapustila naša draga mama, stara mama, tašča, sestra in teta
ANA JERMAN
rojena Volk z Radoviče 86 pri Metliki
Največjo zahvalo smo dolžni sosedom in sovaščanom za vso pomoč med njeno boleznijo, posebno za vse prečute noči ob njeni postelji. Iskreno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Črnomelj, predvsem dr. šopovi, in vsem šoferjem. Zahvaljujemo sc vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu spremili k zadnjemu počitku in ji poklonili cvetje, posebno sodelavcem Zdravstvenega doma Črnomelj, Osnovne šole Metlika, delavcem Mercatorja-TOZD Standard iz Novega mesta, sodelavcem I’C Ločna in 1MV Suhor ter organizaciji ZB. Hvala pevkam za lepo petje, govornikoma Jožetu in Karlini Žlogar za poslovilne besede in župniku za lepo opravljeni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste z nami sočustvovali in nam izrazili sožalje. Hvala vsem tistim, ki ste našo mamo spoštovali in ste seje spomnili v teh dneh z iskreno mislijo. Hvala tudi tistim, ki stoji v njenem težkem življenju kakorkoli pomagali.
VSI NJENI
Roman, šel si od doma vesel, zakaj se nisi mogel več vrniti, se sprašujemo še zdaj.
Čakali smo dneve, mesece, da sc boš spet vrnil nasmejan, a bik) je vse zaman.
ZAHVALA
ROMAN JAKS
Mršeča vas
Ne moremo verjeti, da tc res ni več in te ne bo nikoli več. Iskrena hvala Romanovim sodelavcem. Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SRS Ljubjjana, Iskri Šentjernej in sosedom, družini Barič, ki ste nam pomagali in pokojnega spremili na njegovi zadnji poti ter mu podarili cvetje. Se enkrat vsem skupaj iskrena hvala!
Žalujoči: sestra Dragica, brat Lojze, družina Kladušek in drugo sorodstvo
*
s
s
%
ELKA
Elki Grilčevi življenje že v mladosti ni prizanašalo. Doma iz Breg pri Krškem, je morala med vojno z drugimi izseljenci v češka in nemška taborišča. Raje kot tega se spominja let obnove v tako težko dočakani svobodi Takratna mladina ni držala rok križem. Ni ji bilo treba dvakrat reči, naj gre v mladinske delovne brigade, katerih dan slavimo jutri, ali v druge prostovoljne delovne akcije, kakršne so bile na primer nabiranje žira na Gorjancih ali iskanje koloradskega hrošča na Krškem polju.
Elka je po končani novomeški trgovski šoli postala knjigovodja in se zaposlila pri krškem denarnem zavodu, tako, kot je določal dekret, po katerem se je takrat tolikokrat obračalo preneka-tero zasebno življenje. Če bi imela možnost izbirati poklic, ne bi takega, pravi dandanes, a vendar je upokojitev dočakala prav v njem. Se več, tudi sedaj, ko je upokojena, ji pridejo dolgoletne izkušnje prav v pogodbenem delu pri Rudniku nekovin na Blanci, s katerim sodeluje. Pred nedavnim pa je skupaj s še nekaterimi sevniškimi knjigovodji prejela zlati znak društev knjigovodij Jugoslavije.
Elka Grilčeva je svojo poklicno pot prekinila z iz-ti volitvijo na odgovorno de-k lovno mesto predsednice občinske konference SZDL v Sevnici Politično delo je opravljala z vso odgovornostjo. Bil je to čas hudih preizkušenj, denimi zemljiške afere“ na Šmarčnem, ko ne bi vsakdo ravnal tako
možato, kot je ona. Poslala je po novinarja Franca Šetinca, zdajšnega predsednika RK SZDL Slovenije, da je obelodanil zaplet. Ko ga je sprejela v pisarni, mu je svetovala, naj podobno, kot je sama poprej storila, obišče prizadete kmete in napiše novinarski prispevek po svoji vesti. Zapis je prišel na strani osrednjega slovenskega dnevnika skupaj s koristnimi nauki, ki so se ponujali iz njega.,
Elka Grilc je podobno kot nekateri drugi posamezniki iz Jutranjke prejela njihovo barvno brošuro ob nedavni-20-letnici tovarne, v kateri je fotografirana skupaj z Vido Tomšičevo. To omenjamo zato, ker je bila tedaj v Sevnici ena najbolj uspešnih konferenc žensk, kjer so zrelo spregovorili o nujnem razbremenjevanju žensk in uvajanju otroškega varstva. To je bil čas gospodarske reforme, ljudje so govorili, češ kaj neki bomo z vrtcem. Kasneje Se je izkazalo, da je bil premajhen že ob otvoritvi
Portret tovarišice EOce bi bil zelo okrnjen, če ne bi omenili njenega planinstva. Že dolgo je zapisana našim goram, planinsko skupino imajo celo v bloku, kjer stanuje, na Kvedrovi 31, kjer zgledno deluje tudi samouprava. Vsako leto krene tudi na ljubljansko pot spominov in tovarištva, morda tudi zato, da se oddolži spominu na svoje žalostno romanje v okupatorjevo taborišče, kamor so Nemci iz--selili ljudi iz širokega pasu ob Savi, kjer so tudi njene rojstne Brege. A ŽELEZNIK
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
%
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
4
*4
I
!
I
&
4
%
4
\
\
F
METLIŠKI DISKO SPET ODPRT
Po tednih zatišja in miru metliški disko „Kino“ ponovno odpira vrata plesu, dobre kapljice in navezave tesnejših stikov željnim obiskovalcem. Muzika bo rohnela ob petkih in sobotah od 8*t do polnoči, kot je bilo že v navadi, jutri in nato vsak petek pa bo s ponovno svežim in pestrim izborom za sukanje peta skrbel Drago Vovk s svojo potujočo diskoteko. In ko smo že pri njem: na voljo ima vse, kar je nujno potrebno za disko, ob sobotah in nedeljah je zaenkrat še prost in če je kje KS, mladinski aktiv ali šola, željna plesa na plošče, ga velja povabiti. Do potrebnih informacij pridete, če zavrtite tel. številko (068) 23-174.
NAJBOLJŠA V KLUBU IN V SLOVENIJI - Golobar Tone Dolinšek s svojo zelo uspešno golobico v rokah. Golobica je lani preletela preko 24 km in tako postala najbolj uspešna v novomeškem klubu in v Sloveniji. (Foto: J. Pavlin)
Nobena daljava ni prevelika
Za golobe pismonoše ni nobena pot domov prekratka — Novomeški klub združuje dolenjske in hrvaške rejce golobov — Kako poteka tekmovanje
V novomeškem klubu rejcev golobov pismonoš so zbrani privrženci te zanimive dejavnosti iz novomeške, krške, brežiške in črnomaljske,občine ter iz hrvaškega Klanj ca in Zapre-šičev. V lanskem tekmovanju je sodelovalo 518 golobov pismonoš novomeškega kluba, ki so skupaj preleteli na tisoče kilometrov in svojim gojiteljem prinesli lepe republiške in jugoslovanske uvrstitve.
Kako sploh poteka tekmovanje? Golob pismonoša je zelo navezan na svoj dom in vedno se vrača v domači golobnjak. Prav to lastnost rejci izkoriščajo za tekmovanje. Vsak golob pismonoša ima od svojega šestega dne starosti na nogi obroček, na katerem je registrska številka, letnica in oznaka države. To je golobov rojstni list, ki mu ga ni mogoče sneti, ker noga preraste debelino obročka.
Na tekmovanje pošiljajo golobe v košarah. Posebna komisija vpiše vse potrebne podatke o golobu in mu dodeli tekmovalni obroček, nato košare zapečatijo in zaklenejo, klju-
DANES BRCAJO DEBELI
V ribniški športni dvorani se bodo danes ob 18. uri v tradicionalnem srečanju v malem nogometu pomerili debeluhi Inlesa in Rika. Po tem srečanju se bodo gledalcem predstavili ribniški nogometaši, ki se bodo pomerili z ekipo Brinja, za katero bodo igrali Oblak, Elsner, Ameršek in drugi.
M.G-č.
KOČEVJE:
VODI MLINAR
Po 8. kolu šahovskega prvenstva Kočevja, na katerem nastopa tudi 6 mojstrskih kandidatov, je vrstni red takšen: Malnar 5,5, Mestek, Podko-ritnik in Čimer 5, Zilevski, Dulmin in Ivič 4,5, itd.
M. G-č.
če pa dobi spremljevalec, ki golobe spusti ob določeni uri in na določenem kraju. Golobi potujejo ponoči,
POKAL MLADOSTI KOLINSKI— SLOVANU
Pred kakimi tisoč gledalci sta sc v ponedeljek zvečer v ribniški športni dvorani v finalnem srečanju rokometnega pokala na območju Slovenije pomerila ekipi domačega Inlesa in ljubljanske Kolinske Slovana. Domačini so bili večji del tekme enakovreden tekmec favoriziranim gostom, sredi drugega polčasa so celo povedli s 17:16, vendar sta takrat prišli do izraza izkušenost in mirnost gostov, ki so vsako napako domačinov kaznovali z zadetkom. Največ golov za Inles sta dala J. 11 c 4 in Mate 5. Navzlic porazu bodo rokometaši Inlesa skupaj s Slovanom igrali osmini finala jugoslovanskega rokometnega pokala.
ker morajo do jutra prispeti na mesto izpusta. Med potovanjem se ne hranijo, ker se pojijo in hranijo predvsem v domačem golobnjaku.
To jih med drugim tudi vleče domov. Zanimivo je, da sc golob noče vrniti domov, če lastnik z njim slabo ravna.
Golobar mora prispelo ptico prijeti, sneti tekmovalni obroček in ga spustiti v odprtino posebne ure, ki je namenjena le temu. Ura odžigosa na papirnati trak točen čas prihoda.
Tekmovalna komisija po končanem tekmovanju odpre ure in iz trakov odčita čas in preračuna hitrost tekmujočih golobov.
Tekmovanje je za golobe dokaj naporno. Dogaja sc, da prilete golobi obstreljeni, nekaj je žrtev brezvestnežev in roparic. Velja zapisati, da goloba pismonošo ne gre ujeti, saj bo poskušal priti domov tudi po več letih.
Podboršt štirje mrtvi pri čelnem trčenju
Nesrečo zakrivilo neprevidno prehitevanje
Letos ena najhujših prometnih nezgod na naših cestah, zanesljivo pa naj hujša na dolenjski magistralki, se je pripetila prejšnji teden pri Podborštu.
29. letni nemški državljan Adolf Calle je 22. marca popoldne peljal tovornjak s priklopnikom od Ljubljane proti Zagrebu. Pri Podborštu je pričel prehitevati drug tovornjak, takrat pa mu je nasproti pripeljal osebni avto, ki ga je vozil 41 -letni Egidio Stojnič iz Poreča'. Prišlo je do silovitega trčenja, v katerem so poškodbam na kraju nezgode podlegli voznik Stojnič ter sopotniki 49-letni Branko Zrin-ščak in 40-letna Peter Stifa-nič in Ante Rajko, vsi iz Poreča. Gmotne škode na obeh vozilih je bilo za 40 starih milijonov. Preiskovalna sodnica je za šofeija tovornjaka odredila pripor.
NOC NA KOLPI
Čolnarji iz Bele krajine pa tudi od drugod sc lahko že začno pripravljati na gribeljsko Noč na Kolpi. Za kaj gre? Kdor se bo pripeljal na Noč na Kolpi s čolnom iz Pobrežja do Gribelj, mu ne bo treba plačati vstopnine, poleg tega bo dobil še nekaj za po grlu. Noč na Kolpi bo v soboto, 23. julija. V poštev pridejo seveda tudi splavarji, kajti kopica Črnomaljcev grozi, da bo vsak čas pričela graditi splav prav zaradi gri-beljskega poletnega cirkusa. Grozeči osebki sodijo k društvu Slaufarji. Ce bo iz grmenja tudi kaj dežja, bo pokazalo poletje.
Končno obnova Kostanjeviške jame
Se primanjkuje denarja za nadaljevanje akcije in raziskave — V jami človeška ribica?
Te dni se vendarle pričenja prva faza obnovitvenih del znotraj Kostanjeviške jame. Dotrajale lesene stopnice so že tolikanj ogrožale kakih 2600 obiskovalcev, kolikor si jih je povprečno vsako leto ogledalo to kraško lepotico, da so resno razmišljali, da bi jamo zaprli. Poglavitni razlog bi bit seve pomanjkanje denarja.
Tega še zdaj ni na pretek, saj bi po predračunu potrebovali milijon in 860 tisočakov, v blagajni pa je komaj okrog 300 tisočakov. Jamarjem gre izvajalec del obrtnik Martin Kenk z Zdol res na roke, saj jim je ponudil celo posojilo. „Qgromno kljuk je bilo treba pritisniti, da smo doslej zbrali potrebne dinatje, največ posluha pa so imeli na občini in pri krški občinski turistični zvezi,“
pripoveduje predsednik krajevne konference Socialistične zveze in tajnik Kluba jamarjev Jože Javoršek.
Ko so pred trinajstimi leti zgradili stopnice in podeste ter v jamo napeljali še elektriko, so jamarji opravili za okrog 200 tisočakov udarniških ur. Tedaj so prvi v Sloveniji razvili svoj prapor.
Delna obnova jame bo končana do sredine maja. Računajo, da bi delovna pomoč mladinskih delovnih brigad in vojakov, ko se bodo nadaljevala dela v Kapniški dvorani, pocenila obnovo vsaj za 300 tisočakov. Za pomoč so zaprosili številne delovne kolektive, saj to ni le Kostanjeviška jama, ampak pomeni vsaj bogatejšo turistično ponudbo celotne občine.
Jamarji se nadejajo, da bodo ob pomoči občinske raziskovalne skupnosti lahko nadaljevali tudi raziskave okoli Cmcga rova. Okoli 400 metrov jame si obiskovalci že lahko ogledajo. V jami jenaravni 12 metrov globok vodnjak, kjer je nekdo menda opazil celo človeško ribico.
Se razlog več, da ne vržejo puške v koruzo.
P. PERC
SPOSOJENO TRNJE
— Dinar na dinar stabilizacija, bon na bon administracija.
(Iz Svijeta)
— Cerkev je v ofenzivi, nacionalisti so v ofenzivi, vsi naši sovražniki so v ofenzivi. Morda bi to ofenzivo kazalo ocenjevati takole: niso oni toliko v ofenzivi, kot smo mi v defenzivi.
(Iz Svijeta)
— Neke valute so devalvirale, druge revalvirale. Dinar stoji ob strani in opazuje, kaj se mu dogaja.
(Iz Večernjih novosti)
— Ne samo nogomet, tudi produktivnost nam je najlepša postranska stvar na svetu.
(Iz Ježa)
— Kandidati so se odločili, da jih izberemo.
(Iz Ježa)
— Pazite, pesnik, kaj delate! Dovoljujete si pesniško svobodo!
(Iz Ježa)
— Kaj so koristne malverzacije? To je to, da so volkovi siti in čreda ovac cela. O pastirjih seveda niti besede.
(Iz Politike ekspres)
Mercator
MERCATOR ROŽNIK TOZD „GRADIŠČE”
TREBNJE
organizira v sodelovanju z LESNINO LJUBLJANA
STALNO PRODAJNO RAZSTAVO
SOBNEGA IN STAVBNEGA POHIŠTVA TER TALNIH OBLOG V TELOVADNICI STARE osnovne Sole v Trebnjem.
V začetku bomo organizirali posebno akcijsko prodajo, ki bo trajala od 21. marca do 3. aprila 1983 in od 5. do 19. aprila 1983 vsak dan od 10. do 17. ure.
Nudili vam bomo:
— 3-odstotni popust proizvajalcev ob nakupu sobnega pohištva,
— do 30 odstotkov popusta proizvajalcev ob nakupu pohištva opuščenih programov,
~ prodajo na potrošniški kredit ter
— pri večjih nakupih brezplačno dostavo na dom.
PO ZAKLJUČKU AKCIJSKE PRODAJE BOMO V TEH PROSTORIH NADALJEVALI REDNO PRODAJO POHIŠTVA.
Balada o kikirikajočem petelinu
m
KRKA
TOZD ZDRAVILIŠČA NOVO MESTO
KRKIN	mm NA
trški gori mm
Obveščamo, da bodo 1. aprila ponovno odprli KRKIN HRAM na Trški gori. Hram bo odprt vsak petek, soboto in nedeljo od 13. do 23. ure. Gostom bodo na voljo dolenjske domače jedi, trškogorski cviček in trškogorsko belo vino.
Po predhodnem naročilu organiziramo v hramu tudi poslovna in družabna srečanja v dneh, ko hram sicer ni odprt. REZERVACIJE SPREJEMAJO:
Uprava TOZD 22-436, Zdravilišče Dolenjske Toplice 85—730, Zdravilišče Šmarješke Toplice 84—900 in Hotel Kandija 22-410.
Kupil sem ga, ker se nisem mogel več zanašati na budilko. Poleg tega ne spadam med tipe, ki bi se prebujali sami od sebe, ko je treba zlesti s postelje in se odvleči v pisarno. Tudi baterijska ročna ura ni bila, da bi dajal človek zanjo roko v ogenj, stensko starino pa sem odpisal že davno, kar zadeva točnost. Zamujati v službo ne gre v času, ko narašča brezposelnost in ko jih preži na vlak izpraznjen stol ali stroj najmanj deset. Moj petelinček pa je kikirikal točno ob petih in pet minut. Ravno prav, da se do odhoda v službo človek dodobra pretegne, do konca prebudi,
umije, obleče, popije čaj in zaklene vrata za seboj. Ne bi ga dal, petelinčka, nikomur niti za najvišjo ponujeno vsoto v vrsti perjadi. Dokler ga ni bilo pri hiši, je hotel šef skočiti iz kože zaradi mojih stalnih zamud, od vselitve petelinčka dalje pa me je celo nekajkrat pohvalil: „Točnost je lepa čednost,“ je govoril tudi zaradi drugih, da bi jih pač spodbudil k natančnemu prihajanju na delo.
Na zboru delovnih ljudi smo zvedeli, da bomo mo rali premakniti začetek delovnega dne s šeste na sedmo uro, da bi tako privarčevali čimveč električne in toplotne energi-
je. Moj petelinček pa je še kar naprej kikirikal ob petih in pet minut. Da me je to jezilo, najbrž veste, da sem ga hotel navaditi kikirikati ob poznejšem času, pa bržkone sklepate. Po treh mesecih mi je slednje tudi uspelo. Naučil sem svojega petelinčka, da je pričel kikirikati ob šestih in sedem minut, se pravi ob času, ki je bil primeren, da sem prišel v službo ob sedmi uri. To mi je uspelo po dolgem mučenju njega in sebe.
Pogledal sem na koledar: bilo je 27. marca. Izsledke, bolje rečeno metodo navajanja petelinov na kikirikanje ob točno želenem času, sem hotel
objaviti v strokovni literaturi. 2e sem se videl zapisane med znanstveniki, ko sem se spomnil, da prehaja tudi naša d ržava na tako imenovani poletni čas.
„28. marca pričnemo delati ob 8. uri,“j e objavil šef.
Moj petelinček pa je kikirikal ob šestih in sedem minut. Neusmiljeno, neizprosno, naučeno. Premakniti bi ga bilo treba za uro naprej, toda bil je preutrujen od preteklih navajanj.
Ni sem mogel gledati, ko ga je sosed obglavil. Moj petelinček je postal žrtev našega eksperimentiranja.
TONI GAŠPERIČ
Le slabih pet let je preteklo, kar smo Slovenci praznovali okrogel jubilej: minilo je namreč 200 let, kar so štirje možje iz Bohinja prvi stopili na vrh Triglava. In letos planinci ponovno slavijo. Februarja je namreč minilo devetdeset let, kar je bil v Ljubljani ustanovni občni zbor Slovenskega planinskega društva. Danes je to društvo najbolj množična slovenska rekreacijska organizacija, saj ima v svojih vrstah 100.469 članov, ki delajo v 171 planinskih društvih.
Zamisel o ustanovitvi planinskega društva šteje krepko čez 90 let. V nekaj zavednih Slovencih je že tam okoli leta 1870 tlela želja po svoji organizaciji. Sicer skromni pisani viri iz tistgga časa omenjajo kot prvega pobudnika Franca Kadilnika iz Stare vasi pod Vidmom pri Krškem. Prav po njegovi zaslugi je Dolenjska pri prvih korakih slovenskega planinstva največkrat omenjena. Takole pravi:
„Okoli Kadilnika se je jela zbirati prva družbica za prirodo vnetih rodoljubov, ki je naraščala in naraščala ter narasla v to veliko družbo slovenskih planincev, katerih uradni predstavnik je Slovensko planinsko društvo."
Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil v desetletju pred ustanovnim občnim zborom društva Kadilnik tisti, ki je navdušil .poznejše piparje za ustanovitev organizacije. Eden od njih, Henrik Lindner, je v jubilejnem Planinskem vestniku ob 40-letnici društva zapisal: „Krog slovenskih planincev je bil tiste čase zelo majhen. Nestor Franc Kadilnik je imel zato neizmerno veselje ob vsakem prirastku. Že zgodaj je gojil idejo, da bi ustanovili slovensko planinsko društvo, toda za to misel je bilo tiste čase potrebnih več pobudnikov, predvsem pa bolj čilih moči, kot jih je bilo."
Kadilnikova zamisel je zaživela čez nekaj let. Ne le iz ljubezni do planin, pač pa tiste čase bolj iz odpora proti vse večjemu ponemčevanju, ki tudi gora ni obšlo, je zrasla planinska organizacija. Nemško napisane kažipote,_označ-be poti in smeri so zamenjali slovenski. Že prvo leto je bilo markiranih s slovenskimi napisi 97 poti, najbolj delavni pri tem so bili člani kluba Pipa in seveda Kadilnik. Tisto leto so bili organizirani tudi štirje društveni izleti, slovenski planinci so se povezali s hrvaškim, primorskim, češkim in avstrijskim društvom, odprli tudi prvo slovensko planinsko kočo — Orožnovo kočo itd. Leta 1894 je društvo štelo že blizu 300 članov, označenih poti pa je bilo 175. Le leto kasneje je na Triglavu zrasel znameniti Aljažev stolp, zgrajeno je bilo Staničevo zavetišče, Aljaževa in kasneje še Vodnikova koča na Velem polju. S tem se je začelo Aljaževo obdobje slovenskega planinstva. On je bil tisti, ki je ohranjal slovenskim goram slovensko lice.
Navzlic prvi vojni vihri je do II. svetovne vojne število slovenskih planincev naraslo na
11.241 članov v 31 podružnicah. Na Planinski vestnik je bilo naročenih preko 2 tisoč planincev, društvo pa je imelo tudi 65 koč. Toda tudi v težkih vojnih časih planinci niso odrekli. Z Osvobodilno fronto so sodelovala tri društva: Ljubljana — Matica, Novo mesto in Črnomelj, člani pa so zbirali reševalno opremo, zdravila, sanitetni material, šotore, suho hrano in podobno. Izhajal je celo Planinski vestnik, , bodisi v skrčenem obsegu ali dvojnih in tudi polletnih številkah. Junija 1944 je rnavrh Triglava prvič zaplapolala tudi slovenska trobojnica.
Če smo za Kadilnika uvodoma zapisali, da mu gredo verjetno največje zasluge za ustanovitev Slovenskega planinskega društva, potem lahko za Janeza Trdino trdimo, da je dolenjskim planinam postavil najlepši spomenik. V svojih Bajkah in povestih o Gorjancih je predstavil ta kos slovenske zemlje in ljudi, s katerimi je tako rad posedal pred zidanicami in hišami. Planinsko in turistično društvo iz Novega mesta sta se mu oddolžila pred šestnajstimi leti, ko sta planincem izročila Trdinovo pot, 150 kilometrov dolgo dolenjsko planinsko transverzalo. Po zaslugi te poti lahko Dolenjci turistično planinarjenje gojimo kar doma. In čedalje več jih je, ki to priložnost izkoriščajo. Planinarjenje je najcenejša in najlepša rekreacija. In ne samo to.
Stane Klinar je nekje zapisal: „Če je planinstvo šport, potem se pred vsemi drugimi športi odlikuje po bogati duhovni kulturi. Nobena široka družbena dejavnost se v svojem vzgojnem stremljenju ni tako zelo približala antičnemu idealu harmoničnega človeka kot prav planinstvo."
B.B.
>3*' '«f
VOJAŠKI KOTIČEK
NA
SVETOVNI
RAVNI
Kopenska artilerija je danes v naših oboroženih silah sodoben rod vojske, ki razpolaga z močnimi artilerijskimi orodji, opremo in instrumenti, ki omogočajo uspešno vodenje boja v vseh okoliščinah vojskovanja. V povojnih letih so bila prizadevanja starešin in poveljstev artilerije usmerjena predvsem v to, da poiščejo najboljšo opremo in artilerijska orodja, taka, ki bi povsem ustrezala potrebam boja v splošni ljudski obrambi.
Že po nekaj letih svobode smo izdelali prvi domači gorski topB-1 kalibra 76 mm, ki je še danes, čeprav je že v ..letih", izredno uporaben v gorskem in sploh odročnem svetu. Seveda so ta domači izdelek nenehoma posodabljali, prilagajali novim potrebam in razmeram, tako da ga še vedno lahko najdemo tako v enotah JLA kot tudi teritorialne obrambe. Razvoj je bil usmerjen predvsem v tiste izbo!|šave, ki
zagotavljajo natančnejše zadetke in večji domet granat. Naš top B-1 je razmeroma lahek, enostaven za ravnanje in vzdrževanje, na bojišču pa kaže svoje velike prednosti: lahko ga prevažamo ali pa celo po delih prenašamo in spet hitro pripravimo za streljanje. Znan je podatek, da so pred leti pripadniki planinske enote top B— 1 prenesli po delih na Triglav in ga tam sestavili.
Kljub temu pa B—1 že dokaj redko vidimo. Zamenjali so ga sodobnejši topovi, ki bi podpirali pehoto v boju, okrepili napade oklepnikov ali pa vodili boj proti sovražnim oklepnim enotam. Naloge artileristov v vojni so: uničevanje sovražnikovih oklepnih in mehaniziranih enot, uničevanje artilerijsko-raketnih in minometnih orodij in sredstev, uničevanje pehote in njenih ognjenih sredstev, poveljniških mest in centrov za zveze, prometnih vozlov, mostov, zalednih enot in njihovih baz, skladišč in pod.
Glede na različne naloge artileristov so tudi njihove enote različno oborožene. Ena najpomembnejših nalog je in bo protioklepni boj. Artilerija ima za to nalogo posebne protioklepne enote. Oborožene so s sodobnimi protioklepnimi topovi, ki dajejo izstrelku veliko začetno hitrost in izredno natančno streljajo, Poznamo različne avtomatske, ročne in polavtomatske sisteme za odkrivanje ciljev, izračune elementov in streljanje. Tako so te artilerijske enote usposobljene za uspešen boj proti oklepnikom na daljavah od 1000 do 3000 metrov. Med protioklepnimi topovi je pri nas zelo znan topT. 12 kalibra 100 mm.
Sodobna artilerija je postala izredno premična; njene manevrske odlike so, da se lahko v rekordnem času premakne s položaja na položaj, kar je v sodobni vojni življenjskega pomena. Veliko artilerijskih orodij je na kolesih in imajo lastnen motor. Vlačilci so usposobljeni tudi za vožnjo izven poti. Tako se lahko enota premika po vsakem zemljišču in hitro spreminja ognjene položaje.
To je potrebno še posebno zaradi tega, ker bi sovražnik z raketami in letalstvom skušal onemogočiti uspešno dejstvovanje in streljanje artilerije.
Naši vojaški strokovnjaki so zelo izboljšali balistične lastnosti granat in izstrelkov; boljši smodniki in primernejše polnitve so krepko izboljšale tudi domet. Srednja artilerija lahko tolče po sovražniku iz daljave, kar ji zagotavlja varnost pred pehotnim orožjem in raketami za neposredno podporo, raketami, ki so na bojnih črtah pehote.
Eno od orodij v naših artilerijskih enotah, s katerim se pripadniki tega rodu vojske še( posebej ponašajo, je prav gotovo havbica kalibra 152 mm. Pravijo ji havbica, čeprav združuje lastnosti topa in havbice. To orodje je namenjeno za uničevanje sovražnika, ki je bodisi v oklepnikih ali na ognjenih položajih, za uničevanje sovražnikovih objektov, udare po prometnih križiščih, bazah in podobno. Tehta več kot 7 ton, granato, težko nekaj deset kilogramov, pa vrže 17 in tudi več kilometrov daleč. Ravno konstruiranju takih granat, katerih domet bo še večji, so naši strokovnjaki posvetili zadnja leta veliko pozornosti in pri tem tudi uspeli.
Seveda v sklopu sodobne artilerije niso samo klasična artilerijska orodja. Znano je, da imamo že dolga leta tudi pri nas v artilerijskih enotah najrazličnejša raketna orodja in orožja. Raketna artilerija je skorajda že zamenjala nekatere klasične artilerijske enote. Pri nas smo razvili tudi lasten artilerijsko-raketni sistem, na primer večcevni raketomet, imamo pa tudi vrsto sodobnih, zelo premičnih protioklepnih raketnih orodij, s katerimi zagotavljamo uspešen boj proti tankom in drugim oklepnikom. Ta orodja so večinoma na vozilih, torej zelo premična. N/
zelo kratkem času se lahko pojavijo skorajda na vsakem delu bojišča in odprejo silovit protioklepni ogenj na daljavah okoli 3000 metrov. Tank takemu ognju skorajda ne more uiti.
OKROGLA
MIZA
V trgovinah je precej ponudbe okroglih miz. So praktične posebno zato, ker okrog nje lahko postavimo več stolov. Zahtevajo pa več prostora kot miza pravokotne oblike, ki jo lahko porinemo k steni. Okrogla miza v stanovanju sodobno učinkuje, še bolj pa pride do izraza, če je pod njo okrogla preproga. Tudi take lahko kupite, le da izbira ni kdove kolikšna.
ČRNO - BELO
Veliko belega videvamo na ulicah več let, Pariz pa je v letošnjo svetovno modo zanesel spet črno-bele kombinacije, ki jih lahko poživljajo še drugobarvni dodatki. Največkrat je zraven rdeča banja, včasih rumena in celo živo modra. Model na sliki ima vse značilnosti spomladanskih modnih zapovedi: črno-bela kombinacija z rdečim dodatkom, kimono rokavi, obrobe, krilo z gumbi, rokavi pa so videti prekratki.
AVTO j BODOČNOSTI
Znano je. da se poraba goriva s hitrostjo vozila naglo veča. Seveda je dobršen del' porabe goriva odvisen tudi od tovarniških oblikovalcev vozila. Čim bolj aerodinamično je karoserija oblikovana, tem laže je kos zračnemu uporu, čeprav seveda ne toliko, da se slednji s hitrostjo vozila ne bi povečeval. Toda če primerjamo jaorabo goriva pri povprečnem vozilu izpred treh ali štirih let in pri novejšem modelu, so prihranki) omembe vredni. Že pri hitrosti 60 km na uro porabi bolj aerodinamično vozilo za pol litra manj goriva na 100 km pri hitrosti 90 km na uro je prihranek že litrski, pri hitrosti 120 km na uro že dvolitrski, pri hitrosti 150 km na uro pa že skoraj štirilitrski.
Kaže torej, da pri nakupu, če je le mogoče, velja seči po vozilu, ki i obljublja boljše rezanje zraka, še posebej, če je tovarna hkrati ‘ poskrbela tudi za nezahtevnost motorja. Načrtovalci vseh tovarn, ki kaj dajo nase, so obljubili, da bodo skušali izdelati avto, ki bo povprečno porabil 3 do 5 litrov goriva na 100 kilometrov, pri tem pa zmogljivost, udobnost in varnost ne bodo preveč prizadete. Kdor bo imel ob takem avtu še dobre gume in rahlo nogo za plin, se bo vozil zares varčno. Žal, jugoslovanski sestavljalci avtomobilov niso med tistimi, ki dajo kaj dosti na razvoj, še manj pa na ugled.
pravijo, da je to odvisno od zahtev, ki jih voznik postavlja avtomobilu, od tega, kje ga več uporablja in koliko ga vozi.
Dizelski motorji so v modi. V ZR Nemčiji je bilo leta 1981 na 100 prodanih avtov 14 na dizelski pogon, lani pa že petina.
Dizelski motor troši cenejše gorivo, poraba je manjša zlasti pri mestni vožnji. Golf dizel na primer porabi 6,1 litra nafte na 100 kilometrov, medtem ko porabi bencinski golf 9,4 I visokooktanskega bencina
Če vozimo s polnim plinom, porabi dizelski motor znatno več goriva, povrhu pa je tudi bolj hrupen. Poleg tega pri vožnji ne ponuja toliko veselja kot avto na bencinski pogon, še zdaleč ni tako poskočen.
Pri odločanju o nakupu je treba misliti predvsem na število prevoženih kilometrov v enem letu.
KDAJ DIZEL?
Kdaj se poplača nakup avta na dizelsko gorivo? Strokovnjaki
Če v enem letu ne prevozimo 12 tisoč kilometrov, potem se je bolje odločiti za nakup avtomobila na bencinski pogon, saj je avto z dizelskim motorjem znatno dražji.
Kar se tiče trajnosti, sta dizelski in bencinski motor danes jsovsem izenačena, še zlasti pri sodobnih vozilih. Danes tudi bencinski motorji dokaj zlahka prevozijo brez generalnega popravila več kot ftO tisoč kilometrov.
26 {3
priloga dolenjskega listd
V preskrbi z mesom v Novem mestu že nekaj časa škriplje. Lani so bili prebivalci dolenjske metropole prikrajšani za 20 odst. svinine, 30 odst. govedine, medtem ko je bilo perutnine najmanj 10 odst. premalo za normalno oskrbo. Čeprav je bila preskrbljenost z mesom po nekaterih ocenah v Novem mestu celo boljša kot marsikje drugje, je nedavni razgovor za okroglo mizo, ki ga je pripravilo uredništvo našega lista, pokazal na vrsto pomanjkljivosti. Niso samo nesorazmerja med odkupno in prodajno ceno vzrok slabe preskrbe, pač pa tudi premajhno sodelovanje med vsemi, ki sodelujejo v tej verigi, slaba organiziranost itd. Vseh naštetih slabosti je toliko, da jih zagotovo tudi regijski in občinski sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih v tržni proizvodnji mleka in mesa ne bosta rešila, kar pomeni, da bo preskrba z mesom v novomeški občini še nekaj časa šepala.
• Za oceno o preskrbljenosti so poleg občanov v prvi vrsti poklicani inšpektorji.
Alojz Muhič:	..Preskrbo z mesom spremljamo
tedensko. Za lani smo ugotavljali, da v trgovinah mesa ni bilo dovolj, vzrok za to pa so po našem maloprodajne cene. Večji potrošniki (bolnišnice, menze, hoteli itd.), ki so se odločali za meso po višjih cenah na osnovi sporazuma, niso imeli težav s preskrbo, medtem ko je šlo v maloprodajo zaradi tega manj mesa. Ugotovili smo tudi. da mesa niso zadrževali v skladiščih, pač pa enostavno ni bilo večjih nakupov živine."
ZA PIŠČANCA TRETJINO DEVIZ
• In na kakšne težave so naleteli novomeški trgovci?
Janez Blažič: „Pred podražitvijo smo morali iskati meso v drugih- republikah, kjer pa so nas posiljevali z višjimi cenami. V nasprotnem mesa ni bilo. Sliši se čudno, toda v največji krizi nam je priskočil na pomoč zasebni mesar Pavle Bobič iz Škocjana. In kako bo letos? Zaenkrat imamo zagotovljenih le tretjino potrebnih količin. Z dobavitelji se pogovarjamo na ravni sozda Emona Ljubljana, vendar glavna dobavitelja, ZKGP iz Kočevja in Mesna industrija Zalog, obvez ne izpolnjujeta v celoti. Če na Dolenjskem ne bomo našli skupne rešitve, tudi letos preskrba ne bo bistveno boljša. S kakšnimi težavami vse se srečujemo, najbolje kaže podatek, da vsi dobavitelji perutnine zahtevajo delež v devizah, za vsak kilogram mesa 0,22 dolarja."
• Koliko mesa ste lani dobili od novomeške kmetijske zadruge?
Janez Blažič: ,JSJiti kilograma."
• Kaj pa Mercator?
Ciril Jarnovič: „Naše težave so enake. Pri dobavi moramo priznati višje cene od dejanske kvalitete in vrste mesa. Ponekod prihaja tudi do .vezave’. Če hočemo dobiti vsaj nekaj perutnine, moramo vzeti še jajca, podobno je tudi drugje. Za letos smo si s planom zagotovili potrebne količine svinine in govedine, kot kaže, tudi perutnine, kako pa bo dejansko, bomo videli med letom."
HRVATI DAJO 20 DIN VEČ
• Kako ste se v vsem tem znašli vi kot zasebni mesar?
Pavle Bobič: „Vsi, ki smo odgovorni za preskrbo na tem območju, bi morali tesneje sodelovati. Sam sem lani odkupil od novomeške zadruge 119 govedi, kar je le 38 odst. celotne dobave. 506 prašičev od preko 2 tisoč in 142 telet. Vsega skupaj je bilo 181 ton mesa prodanega na novomeškem območju. Ostalo meso sem moral poiskati sam, kar pa ni bilo lahko, predvsem zaradi neusklajenih odkupnih cen živine v Sloveniji in Hrvaški. Čez mejo so k nam prihajali kupci, ki so na sejmih dajali tudi po 20 dinarjev več za kilogram žive teže, kot smo mogli mi."
• Kaj lahko proti prekupčevalcem naredi inšpekcija?
Franc Pučko: ..Odvoz živine iz vse Slovenije, ne le Dolenjske, v sosednjo Hrvaško je velik. Kriva je razlika v ceni. Kot inšpektor se nimam pravice vtikati, kam bo ta žival šla. Sme me zanimati le, če ima kmet za žival zdravniško spričevalo. Seveda jih pa veliko odpelje živino preko meje brez teh potrdil, ker se mu to izplača. Primer: kmet je odpeljal nekaj bikov na Hrvaško, pri tem zaslužil 12 starih milijonov več kot pri nas, za to pa plačal le 2.000 din kazni.
Glede tega, da Dolenjska ne dobi živine iz Novega mesta, pa to: trebanjska občina da sozdu Emona in Grudi letno 4 tisoč govedi, vendar oskrba z mesom v Trebnjem ni nič boljša. Očitno gre za slabo organiziranost sozda.”
MRŠAVI OBETI ZA
VIC PESI
/
PROIZVODNJA IZENAČENA S POTREBAMI
• Zadruga kot ..proizvajalec" živine ima v rokah ključ do boljše preskrbe z mesom. So razlike v cenah edini krivec?
Lojze Ratajc: „Morali smo pristati na to, da so na naših sejmiščih kupovali tuji kupci, ki bi šli sicer neposredno do kmeta in bi lahko dosegli še večjo ceno. Na neskladja cen med obema republikama smo že večkrat opozarjali, a se ni nič spremenilo.
Kupci živine, ki se zredi na našem območju, so: naš tozd Oskrba (sam ima 13 prodajaln mesa v občini), ZKGP Kočevje, Gruda, ki nam daje tudi nekaj deviz, sozd Emona, za katerega smo lani na Draškovcu spitali 650 živali, in zasebni obrtnik Bobič. Na centralnem zadružnem svetu smo se za letos dogovorili, da bo vsa živina zbrana v našem tozdu Oskrba, v prvi vrsti za preskrbo Novega mesta, nekaj za izvoz, saj samo zase potrebujemo 500 tisoč dolarjev za krmila, morebiten presežek živine pa bomo dali kupcu, ki bo pripravljen sovlagati v kmetijsko proizvodnjo. V zadrugi planiramo, da se bo rast živinorejske proizvodnje, predvsem v kooperaciji, izenačila z občinskimi potrebami, ki znašajo 1.200 ton govejega mesa. Poseben problem je svinjsko meso. Proizvedemo približno tretjino od 15.000 občini potrebnih prašičev. Vsi dobavitelji sedaj zahtevajo sovlaganja v proizvodnjo, medtem ko nam proizvodni plani vzreje prašičev zelo zaostajajo. Naša zadruga ima tudi hlev za prirejo 400 ton piščančjega mesa, vendar se reje ne moremo lotiti, saj potrebujemo zanjo kar tretjino konvertibilnih deviz.
Eden od vzrokov za slabo preskrbo je pomanjkanje hladilniških kapacitet, saj jih je sedaj v občini le za 15 ton mesa, to pa je zaloga za vsega nekaj dni. Zaradi tega tudi ne moremo pokupiti trenutnih presežkov živine na trgu."
• Kakšne so ugotovitve komiteja za družbeni razvoj pri novomeškem izvršnem svetu?
ŠELE PRESEŽKI ŽIVINE DRUGAM
Milan Jakopin: ,,Lani in letos je izvršni svet posvetil prehrambni bilanci več pozornosti, saj so posledice dolgoletnega zapostavljanja trgovine in kmetijstva v občini zelo hude. Že pred leti bi morali v občini ali
regiji, kot je bil predlog, ustanoviti skupnost za preskrbo, kjer bi se združevali interesi proizvajalcev in potrošnikov. Do tega ni prišlo, morda tudi zato, ker smo bili vsi več ali manj polproletarci in za to nismo čutili posebne potrebe. Problemi z oskrbo so tudi zategadelj, ker odnosi proizvajalskih temeljnih združenih organizacij (TZO) do predelave in trgovine niso pravilno urejeni. TZO je bila zainteresirana, da živino proda čim dražje, domači tozd Oskrba pa, majhna kot je, ni zmogla prevelikih cenovnih zahtev. Poslej naj bi TZO najprej zagotavljali živino za preskrbo doma, šele presežke pa prodajali drugam."
• Smo to sposobni narediti?
Milan Jakopin: ..Kmetijska zadruga je tako usmeritev sprejela, treba pa bo rešiti nekaj problemov. Cena zanesljivo ne bo rešila vsega. Gre namreč za celo verigo, od semena, gnojila, krme do mesa, kjer vsak pristavlja svoj lonček. Zato smo se pogovarjali, da bi morali imeti čimveč živine v lastnem pitanju. Dokler bo kmet, ki je lastnik živine, takrat ko je žival zrela za zakol, pozabil na premije za privez in še kaj, ne bo boljše. Rešitev je v tem, da pokupimo čimveč živine in jo damo kmetom v uslužnostno pitanje, jirg plačamo rejo, pravico do razpolaganja pa ima zadruga. Sedaj imamo v taki reji le 2 tisoč govedi, stalež pa bi morali povečati za najmanj 100 odst. Za letos kaže, da bi moralo biti govedine dovolj, nekaj naj bi je ostalo celo za izvoz. Težje bo s svinjskim mesom, saj nam manjka okrog 8 tisoč prašičev. Dogovarjamo se, da se za preskrbo s svinjskim mesom trdneje vežemo na enega ali največ dva dobavitelja. In kako je s perutnino? Letos je potrebujemo najmanj 800 ton. Malo je verjetno, da bomo to številko tudi dosegli, čeprav se kaže možnost dolgoročnega sodelovanja s ptujsko Perutnino."
ZA POMANJKANJE NISO KRIVI HRVATI
• Kaj na vse to pravijo potrošniki?
Viktor Cujnik: ,,Potrošniški sveti so o pomanjkanju mesa veliko razpravljali, le da narediti ne moremo prav veliko. Verjetno so konec mesni krizi naredili trgovci sami z vitimi cenami. Tudivče bi bilo mesa dovolj, ga ljudje ne bodo več mogli pokupiti. Pa šalo na stran. V republiki je bilo že veliko razprav o sprejetju medrepubliškega dogovora o cenah, vendar je, žal, ostalo le pri poskusih."
• Mar to pomeni, da s prodajami na črno in preko meje ne bomo zlepa opravili?
Peter Štefanič: ..Najprej bi pojasnil, da ob letošnjih novih cenah ni šlo za nikakršno podražitev, pač pa so le prenehale kompenzacije za meso v maloprodaji. Proizvajalec ni s tem skoraj nič pridobil, zanimivo pa, da so kmetje takoj, ko je bila objavljena vest o novih cenah mesa, dvignili ceno živine. Položaj je tako sedaj še slabši kot prej. Iz vsega povedanega se zdi, kot da so za pomanjkanje mesa krivi Hrvatje in njihove visoke odkupne cene. Toda kaj so storile zadruge, da Hrvatje na našem območju takšnih cen ne bi postavljali? Zadruge so, vsaj v Beli krajini, raje prodajale živo živino kot meso. Iz črnomaljske občine je šlo lani 881 govedi in 1.487 telet. Zakaj? Zadruga v to živino ni veliko vložila, dopustila je, da so na naših sejmih kupovali Hrvatje po kakršnihkoli cenah; višje so bile. več je dobila zadruga marže. S tem je črnomaljska zadruga pridobila lani 215 starih milijonov čistega dohodka(l).
Kmetijske zadruge bodo morale poslej strožje in dosledneje upoštevati kooperantske pogodbe. Sedaj prinese kooperant le tisti liter mleka, medtem ko prodaja živino brez kakršnekoli sankcije drugam. Kdor bo kooperacijsko pogodbo poslej kršil, mu bodo prenehale veljati vse ugodnosti zadruge in družbe, takoj bo moral vrniti vse kredite itd. Res pa, da močnih kmetov v to ne bo moč vključiti, ker jim je za premijo vseeno. Bika prodajo drugam, premije vrnejo in so še zmeraj za nekaj tisočakov na boljšem."
V REZERVI ŽIVO MESO
• Kakšno vlogo ima pri vsem tem sklad za intervencije v kmetijstvu?
Milan Jakopin:	„Letos se bo v tem skladu v
novomeški občini nabralo 300 milijonov dinarjev. Program intervencij za letos še ni sprejet, vendar predvidevamo, da bo šlo za premije za privez telet 9 milijonov. Prav tako naj bi sredstva dajali za kompenziranje umetnih gnojil, semen, itd., s čimer bi zmanjšali stroške prireje mesa. Predvidene so še premije za privez plemenskih krav, morebiti tudi za prašičerejo. Ceno mesa bi lahko znižali tudi, če bi živino klali doma. Z izjemo Bobiča nimamo v Novem mestu nobene klavnice, čeprav se o njej pogovarjamo že nekaj let.
Oskrba z mesom pa bi bila manj motena tudi z ustrezno oblikovanimi blagovnimi rezervami, za katere bodo šla letos znatna sredstva, le da gre denar za to v neki meri iz iste vreče kot za kompenzacije. Odločili smo se za rezerve živega mesa, zato bomo sofinancirali nakup telet za pitanje."
Franc Pučko:	„Kako mislite to organizirati?
, Opozoril bi, da smo ob tuberkulinizaciji dobili natančno strukturo čred v npvomeški občini, ki se je spremenila iz izrazito „pitalne"(v „kravno". Mleko je za kmeta v ceni zanimivejšo od pitanja, kar bo pri teh načrtih potrebno upoštevati. Še nekaj. Ne strinjam se, dajejunetina tako draga, vol pa tako poceni. Vsi vemo, da je volovsko meso boljša, težjega je zrediti in manj gaje. Ne zamerim pa mesarjejm, če vola .vržejo' pod junetino, ki ima višjo ceno."
Drago Roženberger: ..Prodajalne mesa ne ustvarjajo ftosebnega dohodka. Lani so ga vse naše trgovine skupaj le 5,4 odstotka, kar je komaj za osebne dohodke. Poleg tega imamo tudi zamrznjene marže, pri dogovorjenih cenah pa nastajajo velike razlike. Še beseda o uslužnostnem pitanju. Naš tozd bi za organizacijo takšnega pitanja za samo 230 živali porabil kar staro milijardo."
ČRNI ZAKOLI NUJNO ZLO
• Doslej nismo nič slišali o črnih zakolih.
Franc Pučko: „Črni zakoli so nujno zlo. So sicer kaznivi, a se vsak izgovarja, da kolje zato, ker mesa v trgovinah ni. Zanimivo pa, da črnih zakolov ni v krajih, kjer so javne klavnice (Metlika, Škocjan). Kam pa naj pelje zaklat svojo kravo kmet iz Suhe krajine? Verjemite, včasih mi je prav težko, ko moram takega kmeta kaznovati, še posebej, ko najdem vse meso v skrinji."
• Je za pomanjkanje mesa še kakšno opravičilo?
Franc Prešeren: „Eden od vzrokov za pomanjkanje, predvsem govedine, so slabše letine krme v zadnjem času. Zaradi neurejenih cenovnih razmerij med surovinami in mesom se je zmanjšal tudi interes za intenzivno pitanje. Poleg vsega ni odigral svoje vloge še sklad za intervencije. Bil je bolj kompenzacijski kot stimulacijski, premije pa so bile prenizke. Rešitev vsega vidim v pospeševanju kmetijske proizvodnje, za kar imamo na Dolenjskem velike rezerve, predvsem veliko opuščenih njiv, premajhna je jx>raba gnojil itd."
• Še kakšen obetaven zaključek iz tega?
Lojze Ratajc: „V skladu z družbenimi usmeritvami planiramo 4-odstotno rast kmetijske proizvodnje. To obveznost so kmetje sprejeli. In le če bomo vsi, ki danes sedimo tukaj, družno in soodgovorno delali, bo preskrba . z mesom v letošnjem letu vendarle boljša"
BOJAN BUDJA ZDENKA LINDIČ-DRAGAŠ
Pri okrogli mizi so sodelovali: Janez Blažič, vodje komerciale v DO Emona Dolenjka, Pavle Bobič zasebni mesar iz Škocjana, Viktor Cujnik, predsed nik konference potrošniških svetov, Milan Jakopin predsednik komiteja za družbeni razvoj pri IS Nove mesto, Ciril Jarnovič, direktor Mercatorja -TOZD Standard, Alojz Muhič, tržni inšpektor pri UIS Nove mesto, Franc Prešeren, kmetijski inšpektor, Franc Pučko, veterinarski inšpektor, Lojze Ratajc, direktor Kmetijske zadrlige Krka, Drago Roženberger, upravnik TOZD oskrba (KZ Krka), in Peter Štefanič, veterinarski inšjtektor iz Črnomlja.
Peter Štefanič Janez Blažič Franc Pučko Ciril Jarnovič Franc Prešeren Milan Jakopin Viktor Cujnik Lojze Ratajc Pavle Bobič	Alojz	Muhič	Drago	Roženberger
priloga	dolenjs
[227
Pri starih Novomeščanih
Druga, ki je to slišala, je bila užaljena in je včasih tudi rekla: moj mož je še več od njenega, pa meni>rečet'. samo gospa... Taki so bili časi, trgovec pa je naredil vse, da bi stranke obdržal."
V Mahorčičevi družini se je medtem že marsikaj spremenilo. „Brat se je osamosvojil, jaz sem služila denar, mama pa je zbolela in je bila 13 let hroma na postelji, zato je mlajša sestra ostala doma in nikdar ni bila v službi. Tista leta mamine bolezni obedve po cele noči nisva spali in odtlej me daje nespečnost. Zdaj je vedno hujša. Mamo pa sva tako negovali, da kljub dolgoletnemu ležanju ni imela sledu kakšne rane na telesu. Zdravil jo je dr. Ropaš in nekega večera je pripeljal še štiri zdravnike, da bi videli ,to čudo'.
Odgrnili so posteljo, pregledali mamo in rekli, da v nobenem sanatoriju ne bi mogla imeti take nege. To nama je bilo res v zadoščenje."
Ob drugi vojni, ko so bila živila na karte, je bilo za trgovce še več nevšečnosti, ko pa je bila bombardirana Kobetova špecerijska trgovina na Cesti komandanta Staneta, kjer je še danes škrbina in na kateri stoji le kiosk, je trgovec Kobe na ruševine obesil lepak: „Moje stranke bodo postrežene pri Minki." Tako je dobila še domala vso Kobetovo klientelo.
Več Novomeščanov pa se Mahorčičeve Minke spominja iz povojnih let, ko je vse do upokojitve vodila trgovino Okras. Vsega skupaj ima 44 let trgovskega staža Poudarila pa je še to, da so bile pred vojno vse trgovine ob sobotah popoldne odprte kot običajno, ob nedeljah pa so bili lokali odprti do 11. ure. Čakali so stranke, kajti nekateri so od maše grede le kaj kupili. Šlo jim je za vsak dinar, in četudi je kakšna „gospa" izbirala in nergala, se ni nikdar zgodilo, da bi trgovcu popustili živci in ji osorno odgovoril.
Ko |e umrla tako ljubljena mama Mahorčičeve Minke, sta s sestro živeli sami. V tistih letih sta šli kdaj pa kdaj na izlete, celo v Italijo in Francijo. Kot pelin grenak spomin pa hrani na obdobje, ko je vzela v hišo eno od vojnih sirot — otrok, ki so po vojni prišli v Novo mesto.
„Vzel {o je sicer brat, toda ker je dekle močilo posteljo še pri 16 letih, sva jo prevzeli midve s sestro, da bi poizkusili še z večjo potrpežljivostjo odpraviti njene hibe. Vse sva ji kupili, kar sva mogli, končala pa je 4 razrede gimnazije in ni hotela naptei v šole, čeprav sem ji v Ljubljani že vse uredila. Zaposlila se je, začela se je potepati z moškimi in naju z Viktorco je tepla. Nič kolikokrat!" Ko je pred osmimi leti umrla še sestra Viktorija, še prej pa brat, ostarela in dobrosrčna trgovka nima nikogar več. V nočeh, ko Španca kljub tabletam ni in ni, podoživlja posamezna obdobja, dneve iz preteklosti. Rada bere, zaradi rahlega zdravja in bolečin v nogah pa na cesto ne gre več. Tudi v Domu starejših, kjer po njenih izjavah lepo skrbijo zanjo in so prijazni, je dosti sama. Ampak kljub vsem bolečinam ne zamudi nobenega gostovanja v domu. ,,Pred kratkim smo v domu lahko poslušali Šentjernejski oktet, za nas pravo doživetje, otroci so nas pa razveselili, ko so za pusta prišli k nam v maškare. To so v naših letih svetli trenutki, ki se jih še dolgo potem spominjamo."
RIA BAČER
KRŠKO SADJE V EVROPSKEM VRHU
Sadjarstvo na Slovenskem doživlja renesanso. Glavni nasadi so v Podravju in Posavju. Sadje s krškega polja se po zagotovilu doma in v tujini priznanega sadjarskega strokovnjaka inž. Franca Lombergerja lahko meri z najlepšim in najboljšim sadjem v Evropi, s sadjem, ki prihaja na trg iz južne Tirolske, Belgije in Holandije.
Za sadjarje v Posavju je taka ugotovitev njihovega svetovalca z Zavoda za kmetijstvo v Mariboru velika spodbuda. To pomeni, da prva mesta, ki so jih osvojili na slovenskih in jugoslovanskih razstavah, tudi v svetu nekaj veljajo. Brežiški sadjarji se imajo za svoje dosežke zahvaliti predvsem dobremu sodelovanju s pospeševalno službo Temeljne organizacije kooperantov pri Agrarii. Ta služba vzdržuje stalne stike s kmetijskim zavodom v Mariboru in prinaša sadjarjem izkušnje najsodobnejše tehnologije. Tako dobiva območje sproti vse novitete od sort naprej. Ljudje jih sprejemajo z veliko pripravljenostjo. Organizirani so v sadjarske skupnosti. Pri nasadih jablan so se po prizadevnosti in uspehih povzpele na vodilno mesto v Sloveniji prav skupnosti Dečno selo, Zakotjek in Arnovo selo. Od tam izvirajo po okusu, barvi in aromi najbolje ocenjeni plodovi. Lansko jesen so dosegla vrhunsko kakovost jabolka sorte jonagold, idared in gloster. Organizacijo sadjarskih skupnosti in nasade v teh krajih si prihajajo ogledovat tudi sadjarji iz drugih republik. Povsod že spoznavajo, da naravni pogoji še ne zagotavljajo uspeha. Potrebni so ljudje, ki hočejo in znajo delati.
V začetku so mariborski strokovnjaki razlagali sadjarjem v Posavju abecedo, zdaj to ni več potrebno. Več kot 9C odst. dela napravijo pospeševalci in ljudje razumejo že težje stvari. Napredek je vsako leto večji. To potrjujejo izkušnje z enodnevnih seminarjev, na katere pride po 70 do 100 sadjarjev, ki znajo tudi spraševati, ne samo gledati in poslušati. Člane skupnosti iz brežiške občine strokovnjaki kmetijskega zavoda večkrat peljejo na ekskurzije in jih tako seznanjajo z naprednim sadjarstvom tostran in onstran meje. Svojega znanja pred nikomer ne zapirajo. Izkušnje iz severovzhodne Slovenije prenašajo na druge kraje, republike in države. Z novostmi se sproti seznanjajo pri sorodnih službah v Evropi, na južnem Tirolskem, v Holandiji in drugod. Po besedah inž. Lombergerja imamo Slovenci pri sadjarstvu nasploh srečo- Tako nam je na primer direktor največjega sadjarskega inštituta v ZDA Mr.
Hough pošiljal vse nove sorte in nam odpustil tudi kak greh. Kot ekspert FAO je namreč nekaj časa bival v Ljubljani in Slovenija se mu je takrat priljubila. Franc Lomberger se spominja, da je 1957 prišla pismena prepoved za razmnoževanje zgodnje sorte jabolk vista bela, vendar se naš sadjar Ivan Dolinšek ni oziral nanjo in jo je razmnoževal naprej pod imenom vesna. Ko je Ameridan zvedel za to, nam ni prav nič zameril. Nekaj podobnega se je zgodilo s sorto gloster, ki so jo prav tako še preizkušali. Pri nas smo spet pohiteli. Njen oče dr. Loevvel ni bil zaradi tega prav nič užaljen, obratno, bil je navdušen in srečen, ko so mu povedali, da jo že imamo.
Zanimanje za sadjarstvo zadnja leta pri nas hitro narašča. Pa ne samo na družbenih posestvih in pri kooperantih, ampak tudi pri lastnikih majhnih parcel ob počitniških hišicah. V brežiški občini na primer sodeluje z njimi tudi pospeševalna služba, če imajo vsaj pol hektara nasada. Ti ljudje imajo navadno izredno voljo, niso pa opremljeni z mehanizacijo, zato zaidejo večkrat v težave. Pospeševalec Jože Vovk nikomur ne odreče pomoči. Zdaj se že tretje leto posveča izključno intenzivnemu sadjarstvu. Prej je bilo to zanj konjiček, ker se je po službeni dolžnosti ukvarjal z živinorejo.
Kooperanti v brežiški občini imajo ta čas že 70 hektarov nasadov, od tega 41 jablanovih, 21 hruškovih, 3 mareličnih, 2 breskovih, 2 višnjevih ter 20 hektarov ribezovih. Pospeševalec komaj dohaja potrebe sadjarjev, zato je že nekaj časa od jutra do večera na terenu, kjer nadzira rez. Predtem so bila predavanja in prikaz rezi.
mariborska strokovnjaka pa sta na nedavnem seminarju praktično in teoretično dopolnila pospeševalno službo. Sadjarje sta med drugim poučila, kako čim manj škropiti s strupi in ohraniti naravno ravnotežje.
Agronoma Franc Lomberger in Avgust Matis sta imela tokrat med poslušalci prenekaterega potomca učencev prvega globoškega sadjarja Blaža Tominca. Tominc je bil nadučitelj in je služboval v Globokem od 1894 do 1914. V šolski kroniki je zapisal, da je bilo tedaj finega namiznega in za kupčijo spodobnega sadja v tem kraju kaj malo najti, četudi je po svoji legi in po svojem podnebju ustvarjen nalašč za sadjarstvo. V istem zapisu beremo, da Tominc ni našel primernega šolskega vrta in da tudi zanimanja za sadjarstvo še ni bilo med ljudstvom. Zato je sam najel zemljišče in ga obdeloval skupaj z učenci. Bil je razočaran, ker ljudje sadnega drevja niso marali in so se celo branili, da bi jim ga z učenci brezplačno zasadil. Prebivalci za sadje niso imeli razumevanja, ker je tedaj začela izdatno roditi vinska trta na ameriški podlagi. Menili so, da sadja ne bodo mogli prodati, sadjevca pa niso cenili.
Tako je Tominc začel za sadjarstvo navduševati šolarje. V kroniki iz leta 1914 beremo: „Delil sem učencem sadno drevje brezplačno, zasajal sem ga sosedom na njih prazen svet, nekaterikrat celo proti dovoljenju dotičnih gospodarjev, cepljeval sem sam in z učenci divjake po gajih, mejah in gozdih. In glej, glej čudo, ljudje so začeli polagoma in čimdalje bolj spoznavati, da dobička iz sadjarstva ne kaže popolnoma prezirati. Prišle so vmes še slabe vinske letine, sadje je pa
Ker je imela med Novomeščani precej znancev, ji je mala špecerijska trgovinica kar dobro šla. ..Strankam pa Smo se trgovci včasih klanjali spredaj in zadaj. Ko sem videla.
da so nekatere mestne gospe prav dobre volje, če jih naslavljaš z .milostljiva', sem marsikateri tako rekla, ko je prišla v trgovino. Pa veste, kaj se je včasih zgodilo?
TRGOVCI SO SE KLANJALI SPREDAJ IN ZADAJ
Če bi bila v človeškem življenju izmerljiva dobra dela za druge, bi zdaj 81-letna Minka Mahorčič iz Novega mesta nedvomno dobila visoko oceno, žal pa se njej dobrota ni vračala. Ostala je sama na tem širnem svetu, če izvzamemo bolehno svakinjo, in le znanci jo še obiskujejo. Naravnost neverjetna pa je njena ljubezen do matere. Še danes, po več desetletjih od materine smrti, toči solze. Prav ta njena lastnost je bila verjetno usodna za vso njeno življenjsko pot.
„Rodila sem se sicer v Višnji gori kot hčerka sodnega uradnika, ko mi je bilo sedem let, pa se je družina preselila v Novo mesto. Bili smo trije otroci: brat Karel, sestra Viktorija in jaz. Z bratom sva hodila v dvorazredno trgovsko šolo, ki je imela prostore v gimnaziji, med prvo svetovno vojno pa sva morala šolanje prekiniti. Po vojni sva končala. Brat je šel še naprej v šole v Zagreb, jaz jaa naj bi šla v službo. Prvo mesto sem dobila na sodišču v Kostanjevici. Spominjam se, kot bi bilo včeraj, da sem prejokala vso prvo noč zdoma. Nisem mogla prenesti ločitve od matere, zato sem že drugi dan vse pustila in šla domov. Malo zatem sem dobila še boljšo službo, in sicer v Zagrebu pri Stolu sedmorice, ki je bilo tedaj na|višje sodišče. Moj predstojnik je bil sodni svetnik Fran Miličinski, znani pisatelj. Takoj je videl, da sem žalostna, objokana in preplašena. ,,Kaj takega še nisem doživel,” mi je rekel.
Tolažil me je* in bodril, ponudil mi je sobo na sodišču, da bi tja lahko |xipeljala še mater, ampak nisem vzdržala dlje kot štirinajst dni. Svetnik Miličinski je bil zelo prijazen človek, rekel pa je, da bo mojo navezanost na mater uprorabil kot snov ža kakšno črtico. Prijokala sem domov: „Raie grem služit kot pa v drug kra|." Tako sem ostala v Novem mestu in se zaposlila kot jxrslovodkinja v Oblakovi trgovini, kjer smo prodajali špecerijo na drobno iri na debelo. Celih 23 let sem bila pri Oblakovih, potem sem leta 1939 odjjrla svojo trgovinico na Glavnem trgu, v Durinjevi hiši Izdaj ima lokal urar VVachter).
Ko je takole pravila svojo zgodbo, je dajala vtis, da kljub vsem poznejšim dogodkom in težkemu življenju ne bi ubrala druge proti, čeprav bi lahko,, še enkrat izbirala.
dobro obrodilo. Ker je nedostajalo vina, priljubil se je jabolčnik tako gospodarjem kot težakom. Sadni kupci so se začeli oglašati v teh krajih in to je povzročilo, da stoji ljudstvo glede sadjarstva na jxrpxrinoma drugačnem stališču kakor pred 20 leti. Nekateri bivši in sedanji moji učenci so si zasadili na svojem domu drevesnice in si sadno drevje vzgajajo sami, cepilni vosek in cepiče pa dobivajo še sedaj brezplačno pri meni. Ni je več hiše, ki ne bi imela večji ali manjši sadonosnik, obstoječ ne samo iz nekaj sliv, kakšne tepke in starodavnih, za kuprčijo neuprorabnih sladkih jabolk, ampak provsod se nahaja več ali manj sadnega drevja finih in n^finijih za to kraje prosebno priporočljivih namiznih vrst." Tominc je imel prav. Sadjarstvo je tedaj v njegovem okolišu pognalo globoke korenine.	JOŽICA	TEPPEY
JUGOSLOVANKE V VOJAŠKI UNIFORMI
V NOB in v revoluciji kakor tudi v povojnem obdobju in danes so ženske dokazale in dokazujejo, da so moškim enakopravne pri opravljanju vseh družbenih funkcij ter da je razvoj samoupravljanja in samoupravne socialistične družbe brez njihovega deleža neuresničljiv. V naši družbi ni bilo nikoli dvomov tudi glede vloge žensk pri obrambi. Med NOB je sodelovalo v najrazličnejših oblikah boja in odpora okoli dva milijona Jugoslovank. Več kot
100.000 žensk je bilo v bojnih enotah, od tega
2.000 na poveljniških dolžnostih.
Po relativno dolgem zatišju, v katerem je veljalo, da so tudi ženske vojaški obvezniki, kar je Precej nedorečeno, je začel julija 1980 veljati Zakon o vojaški obveznosti, s katerim je prvič omogočeno, da lahko pokličejo na vojaško Urjenje, ki je posebna oblika vojaške obveznosti, tudi ženske. S tem je ženskam—vojaškim obveznicam omogočeno, da pridobe vojaška
Generalpolkovnik Branko Jerkič: ,,Zaenkrat k vmakom le prostovoljke."
V IMOB POPOLNA ENAKOPRAVNOST
Udeležba žensk v NOB je bila najmočnejša v neoboroženih delih osvobodilnega gibanja, manjša v Narodni zaščiti ter drugih teritorialnih sestavih, sorazmerno n^ manjša pa v oboroženih enotah Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odredov Jugoslavije. Navajajo okrogle in verjetno preskromne podatke: 100.000 bork udeleženk, 25.000 mrtvih in 40.000 ranjenih bork NOVJ. Ker ni preverjenih podatkov o skupnem številu borcev NOVJ, ni mogoče izračunati sorazmerne udeležbe žensk. Če vzamemo za izhodišče ugibanj preverjene podatke o sestavi enot slovenskih partizanov leta 1941 (3,98 odstotka žensk), lahko posredno sklepamo, da je bil tak odstotek tudi v drugih jugoslovanskih partizanskih enotah. Oficirske čine je med vojno dobilo 2000 Jugoslovank, med nosilci spomenice 1941 je 3.344 žensk ali kar dobrih 12 odstotkov. Z redom narodnega heroja je bilo odlikovanih 91 Jugoslovank.
znanja in veščine in se usposobijo za vključitev v oborožene sile in s tem v oborožen boj.
Urjenje temelji na načelu prostovoljnosti, ,,k vojakom" bodo klicali samo tiste ženske, ki so se za urjenje javile prostovoljno. Seveda morajo prostovoljke izpolnjevati določene pogoje, tako glede starosti kot tudi zdravja in telesnih sposobnosti.
Na prostovoljno vojaško urjenje lahko ženske pokličejo v letu, ko dopolnijo 19 let, vpoklic pa je mogoč do konca koledarskega leta, v katerem dopolnijo obveznice 27 let. Tako načelo velja tudi za moške vojaške obveznike.
Za razliko od moškega vojaškega roka, ki traja (razen za izjeme, predpisane z zakonom) 15 mesecev, lahko prostovolino žensko vojaško urjenje traja najmanj dva in največ 6 mesecev. Trajanje urjenja bo odvisno od dolžnosti, za katere se bodo usposabljale ženske. Tako n^ bi šolanje v šoli za rezervne oficirke trajalo 6 mesecev, služenje v rodovih in službah pa nekaj manj kot 3 mesece.
Seveda se prostovoljno vojaško urjenje za ženske načrtuje v skladu s potrebami popolnitve oboroženih sil in z možnostmi. Lahko se torej zgodi, da v določenih obdobjih ne bodo vpoklicane vse prostovoljke, ker bo njihovo število pač presegalo takratne potrebe oboroženih sil. Seveda bodo prijavljene prostovoljke lahko služile ob naslednjem vpoklicu vse do dopolnjenega 27. leta.
Čeprav temelji žensko vojaško urjenje na prostovoljnosti, pa mora dekle, ki je vpoklicano, ostati v uniformi, kolikor je predvideno z načrtom in sporedom urjenja. Z vstopom v vojaško enoto ali ustanovo postane ženska—vojaški obveznik vojak (v šolah za rezervne oficirje gojenec), s čimer pridobi lastnosti vojaške osebe vse do dneva odpusta. Ženske nosijo v času prostovoljnega vojaškega urjenja uniformo, se podrejajo vojaški disciplini ter imajo vse pravice in dolžnosti, predpisane za vojake.
Kot je povedal generalpolkovnik Branko Jerkič, komandant ljubljanskega armadnega območja, je temeljita raziskava, narejena leta 1980, pokazala, da se za prostovoljno vojaško urjenje zavzema kar 80 odstotkov anketiranih Jugoslovank.
Letos bosta ta želja in nagnjenje prvič preizkušena v praksi, v drugi polovici leta bodo vpoklicane prve vojakinje, v skladu s potrebami oboroženih sil in z možnostmi. V vsaki republiki se bosta urili dve skupini po 30 deklet. Preizkusno obdobje bo trajalo do leta 1985, ko bo najširša jugoslovanska javnost sodelovala pri dajanju konkretnih predlogov za sistemsko rešitev vojaškega urjena žensk. Šele takrat se bo torej začela razprava o morebitni obvezni ali pa samo prostovoljni vojaški obveznosti Jugoslovank.
V preizkusnem obdobju je predvideno, da se ženske izvežbajo za opravljanje dolžnosti vojaka.
mlajšega oficirja in rezervnega oficirja. Urjenje za vojaka in mlajšega oficirja bo teklo v vseh rodovih (izjema so samo oklepne enote) ter v tehnični, intendantski, sanitetni in prometni službi.
Pouk žensk v šolah rezervnih oficirjev se bo izvajal za dolžnosti komandirjev vodov, referentov intendantske, sanitetne in prometne službe, za zdravnike, vodje družbenopolitičnih organov, predavatelje v vojaških šolah, strokovnjake tehničnih panog, inženirje, konstruktorje, tehnologe itd.
Pogoj za razpored žensk v rodove in službe JLA oziroma v šole za rezervne oficirje rodov in služb so prostovoljnost, zdravstvena sposobnost, primerna šolska izobrazba, poklic v civilu ter znanje in veščine, važne za oborožene sile. To praktično pomeni, da bo vsaka vpoklicana ženska praviloma razporejena v tisti rod ali službo, kjer bodo njene strokovne in druge.sposobnosti prišle najbolj do izraza.
Generalpolkovnik Branko Jerkič je na novinarski konferenci povedal tudi, da bodo ob dobrovoljnem vojaškem urjenju žensk v enotah JLA in šolah za rezervne oficirje v poskusnem obdobju intenzivno proučevali tudi možnosti in potrebe šolanja žensk v vojaških šolah in akademijah, kakor tudi štipendiranje na fakultetah. Ženske, ki bi končale omenjene šole, bi sprejeli v vojaško službo kot aktivne vojaške osebe. Zvezni sekretariat za ljudsko obrambo je določil posebno skupino, ki dela na metodologiji in pripravah za šolanje žensk, ki bi tako postale ..poklicne vojakinje". Kaj več bo mogoče o tem povedati po letu 1985, ko bo pri koncu poskusno obdobje.
ŽENSKE V OBOROŽENIH SILAH SVETA
Če pogledamo, kako je z ženskami—vojakinjami po zemeljski krogli, je treba povedati, da imata najdaljšo tradicijo vključevanja žensk v oborožene sile Velika Britanija in ZDA. To vključevanje je bilo posredno res povezano z bojem za žensko enakopravnost, volilno in druge politične pravice, poglavitni vzrok pa niso ideološke opredelitve vojaških in civilnih oblasti, temveč objektivne potrebe. Neposredne pobude so prišle v času krimske vojne in državljanske vojne v ZDA ter prve in druge svetovne vojne. V vsakem od teh spopadov je množična uporaba novih orožij povzročila tako veliko število žrtev, da so se mirnodobna organizacija sanitete in obstoječi kadri vojaških zdravnikov in bolničarjev pokazali kot močno nezadostni. Izhod so vojaške oblasti Velike Britanije in ZDA, kasneje pa tudi drugih držav, našle v vključevanju v oborožene sile najprej neunifoimiranih, kasneje pa uniformiranih vojaških bolničark in sester.
Med prvo svetovno vojno so v kopenskih vojskah Velike Britanije, ZDA in Kanade ustanovili kot začasno vojno organizacijo poseben korpus bolničark, Američani pa so ženske vključili tudi v nebojne enote mornarice in mornariške pehote. Prostovoljke teh treh držav so delovale kot civilne uslužbenke v oboroženih silah. Druge tedanje naj večje vojaške sile, Francija, Nemčija in Avstro— Ogrska, kljub velikim potrebam niso krenile po anglosaškem vz’oru. V Rusiji so šele proti koncu vojne ustanovili prvi ženski bataljon, predvsem zaradi političnega učinka. Ta bataljon je bil med zadnjimi branilci meščan ske vlade Kerenskega. Na drugi strani ruske
barikade se je v vrstah revolucionarjev in Rdeče armade borilo na tisoče žensk, predvsem v saniteti in pomožnih službah. Kitajska revolucija je pritegnila še več žensk, pogosto tudi v bojne enote.
Ženske so dobile ustaljeno vlogo v posebnih službah oboroženih sil najprej v Veliki Britaniji, ZDA, Kanadi in Avstraliji.
Britanska armada je med drugo svetovno vojno dosegla najbrž najvišjo sorazmerno udeležbo žensk med vsemi armadami in eno najvišjih znanih in dokumentiranih nasploh.
Ob koncu junija 1945 je bilo v aktivni vojaški službi natančno 437.200 Angležinj ali 8,5 odst. sestava. N^več je bilo vojaških uslužbenk, veliko manj oficirk. V ameriški vojski je bilo leta 1945 kar 265.000 žensk ali 2,18 odst. armade. Delež oficirk je bil občutno večji kot v britanski vojski. Anglosaškemu modelu posebnih ženskih služb so sledile oborožene sile begunskih vlad Poljske, Nizo-
zemske, Norveške in Francije, vendar v veliko bolj skromnem obsegu in na nižji ravni.
Ženske so bile tudi v oboroženih silah držav fašistične koalicije, čeprav sta Hitler in njegova propaganda ponavljala, da ima ženska svoje bojišče doma. Kljub temu je moralo v različnih ustanovah nemškega vojaškega stroja sodelovati na tisoče uniformiranih Nemk.
Veliko jih je delalo predvsem pri radijski službi Luftvvaffe, v službi zračnega opazovanja, obveščanja in javljanja, na poštah in v bolnišnicah.
Po sovjetskih virih se je druge svetovne vojne neposredno udeležilo nad milijon sovjetskih žensk. Večina je bila v nebojnih enotah, število oficirk je bilo zanemarljivo, vsekakor pa so frosebno poglavje sovjetske pilotke.
Po drugi svetovni vojni sta se število in relativna udeležba žensk v oboroženih silah povsod močno zmanjšala, v aktivni sestavi večine armad v n^'boljšem primeru na nekaj
tisoč. Izjemi sta armadi Velike Britanije in ZDA, kjer je začela udeležba žensk rasti in se kakovostno krepiti po prehodu na popolnoma poklicne (prostovoljne) oborožene sile. Danes štejejo ameriške oborožene sile okoli 120.000 pripadnic, od tega je ena tretjina oficirk (!).
V Združenih državah so začeli leta 1973 sprejemati ženske v vojaške šole, med drugim v šole pilotov in padalcev ter v oborožene enote vojaške policije. Od takrat hitro narašča tudi udeležba žensk v vojaškem pravosodju, v protiletalski artileriji, na odgovornih položajih v sistemu vojaških zvez, v obveščevalni službi ter v službah zaledja. Leta 1976 so začeli ameriška dekleta redno vpisovati na visoke vojaške šole. Američanke lahko prestopijo celo prag slovitega West Pointa. V letalski akademiji so prvi odpravili prepoved nosečnosti za ohranitev statusa gojenke. Leta 1976 sta bili v ameriških oboroženih silah dve admiralki ter po dve generalki v kopenski vojski in letalstvu.
Glede na aktivno sestavo oboroženih sil pa ima danes naj višji odstotek žensk izraelska vojska. Na temelju doktrine ,,oboroženega ljudstva", ižkušenj in posebnih okoliščin velja v tej državi v mirnem času dvajsetmesečna vojaška obveznost. V armadi je po nekaterih ocenah okoli 11 odst. Izraelk, vendar ženske nimajo vstopa v izraelske vojaške šole niti jih ne razvrščajo v bojne enote. Služijo pretežno v zalednih in upravnih ustanovah ter v službah za zveze.
Na tretjem, četrtem in petem mestu svetovne lestvice udeležbe žensk v aktivni sestavi armad so Avstralija (4,4 odst.). Velika Britanija (4,3 odst.) in Kanada (3.4 odst.). Po daljšem presledku slede Francija (1,6%) ter Nizozemska in Danska (obe nekaj več kot odstotek).
Kar pa se tiče absolutne številke oboroženih žensk v teritorialnih enotah ter v civilni zaščiti, je na prvem mestu na svetu nedvomno LR Kitajska, sorazmerno največ pa je žensk v milici oboroženih sil LDR Koreje.
V državah tako imenovanega realnega socializma so ženske z izjemo sanitetnih služb izključene iz aktivne sestave operativnih armad, prepovedan ali ■ onemogočen jim je tudi vstop v sistem vojaškega šolstva. Taka praksa je bržkone v neskladju z idejnim izročilom socialističnih revolucij ter nedvomnimi spremembami v družbenem položaju žensk.
Pripravil: MARJAN BAUER
.<«»>•
'	-v# ’
...................vir>w	^	v.v*?:-:
>>X‘- v ^
V-
Težko bi označili vse dimenzije, ki jih odseva življenjska pot Jožeta Dularja, a če začnemo pri najvidnejših in najpomembnejših, lahko zapišemo, da je Dular , najprej in predvsem človek peresa, slovenski književnik. Trideset let je vodil Belokranjski muzej v Metliki in Beiokrar^sko muzejsko društvo, si služil kruh kot profesor slavist, bil neutruden ljudskoprosvetni in kulturni delavec, ob tem pa je bil dejaven na drugih področjih in uspešen organizator.
Krka, ob kateri seje rodil, mu je „narek ovala" najboljša pisateljska dela: roman „Krka umira", zbirko novel in črtic „Ljudje ob Krki" in roman „Krka pa teče naprej", zadnje obsežno delo, ki bo letos izšlo pri Mladinski knjigi. Od knjižnih objav sta tu še Dularjev zgodovinski roman „Udari na gudalo, Jandre" in povest iz medvojne Ljubljane ..Andrej in Katja" pa pesniški zbirki ..Zveste menjave" in ..Trepetajoča luč".
Poleg teh, dejali bi, izrazito literarnih stvaritev je Dular napisal obilico knjig, knjižic in brošur, s katerimi se je uveljavil kot krajevni zgodovinar, turistični delavec in etnolog Bele krtine. Od leta 1960 so zaporedoma izhajale publikacije s temi naslovi: „Adlešiči v Beli krajini", ..Metlika skozi stoletja" (izšel je tudi predelan in izpopolnjen ponatis te knjige), ..Metliški gasilci", „120 let metliške godbe", „Semič v Beli krajini" in ..Župančičeva Vinica". Pisal je o ..Danici", prvem delavskem društvu v Beli krajini, Navratilovem zapisu iz leta 1849, kulturnem deležu Bele krajine, zadnjem metliškem graščaku. Etnološko literaturo je obogatil s spisi ,,Soseskine zidanice v Beli krajini", ..Mlini ob Kolpi umirajo", ..Svetila v Beli krajini". Poleg tega je zastavil pero o muzejskih in spomeniškovarstvenih problemih v Beli krajini, uredil oziroma napisal uvode v knjige ,tDr. Niko Županič", „Po Dolenjskem" in Ivan Čampa: „lvje se iskri". Kot urednik Čampove zbirke se je oddolžil spominu literarnega tovariša iz ljubljanskih let.
Dodati je treba, daje bil Dular vseskozi marljiv sotrudnik Dolenjskega lista in njegovih prilog. Objavil je nad tisoč člankov, zapisov in drobnih notic iz Bele krajine. Je tudi sourednik Dolenjskih razgledov in zbirke Dolenjska knjiga v okviru zaldžniškega oddelka v tozdu Dolenjski list.
Še bi lahko naštevali področja, na katerih je Jože Dular zastavil plug in pero. Razpet in razdan je bil med mnogimi delovnimi področji, vendar je bilo malo takih, ki niso zahtevala ..celega" moža. Človek se sprašuje, kako je Dular to zmogel, kdor pa ga pozna, ve, da je bil tej ..raboti" kos predvsem zato, ker je znal vse življenje biti priden kot čebela.
Pred dvema letoma je dočakal upokojitev, ki si jo je tako želel. Večkrat je dejal, da zato, ker bi se poslej rad v celoti posvetil pisateljevanju. Ali se mu zdaj ta želja izpolnjuje? Kako sploh živi in dela, odkar mu mesec za mesecem prinašajo pokojnino na dom v Metliki, v hišo št. 80 ob resti bratstva in enotnosti?
„Lahko ponovim Janka Modra, ki ga je doletela enaka .usoda' kot mene: prej sem imel službo, zdaj pa imam delo. Sem odgovoril? " se je namuznil, mežikajoč v sonce, ki je lilo v njegovo delovno sobo, obloženo s knjigami in slikami, ter božalo steklenico pristnega belega belokranjca na mizi. „Odkar sem zašel med penzioniste," je nadaljeval, ,,imam več časa za premišljanje. Pa ne o tem, ali bi odnehal, o tem sploh ne, pač pa o tistem, česar nisem naredil. Zavedam se, da nisem vsega ustvaril, kar sem nekoč načrtoval, in ta občutek me preganja."
Čeprav ni izšlo tako malo knjig, ki jih je kot avtor podpisal Jože Dular?
„V PISATELJSKO K020 SE VRAČAM BOLJ POČASI"
„Res sem napisal kakšen ducat najrazličnejših drobnih in debelejših knjižic, poleg tega pa vsega šest leposlovnih. Malo, premalo. Vem, da bi lahko še veliko literarnega dal na papir, pa iz tega ali.onega razloga nisem."
Hočete reči, da ni šlo po načrtu?
,,Ko sem začel, sem si rekel, da moram izdati vsaj deset leposlovnih knjig. Res je bilo to v mladosti, ko se zdi, da ni stvari na svetu, ki bi ji ne bil kos, in ko ničesar ne veš o tem, kako se potem marsikaj sprevrže, celo v svoje nasprotje. Pa vseeno, resnica je tu in ta resnica je, da manjkajo do izpolnitve moje zamisli oziroma načrta še štiri knjige. Še najmanj štiri."
Roman ,Krka pa teče naprej'dokazuje, da kot pisatelj vendarle niste bili neproduktivni — kljub službi v muzeju in delu na najrazličnejših področjih, ki sta vam jemala čas.
,,Ta roman je za mano, čeprav še ni izšel. Štejem ga za eno šestih del, ki sem jih omenil. Po njem nisem veliko pisal. Z‘ mano je tako, da se v pisateljsko kožo vračam bolj počasi in tudi počasi pišem."
Kako je pravzaprav nastala ta ,Krka‘? Odkod pobuda zanjo? Kaže, da vas je Krka za vselej zaznamovala.
..KRKA JE MOJ PISATELJSKI IZVIR"
„Ob Krki sem se rodil, ob njej so tekla leta moje zgodnje mladosti, k njej sem se vračal kot študent in pisatelj. In se še vedno vračam na njene bregove, v rojstno Vavto vas, k usodam, ki jih je Krka zibala skozi desetletja in stoletja. Krka je izvir mojega pisateljevanja, kvas za snov, ki se je pisateljsko lotevam. In navdih. Krka teče, šumi čez jezove, jaz pišem. Samo pišem. KO sem pisal ,Krka umira', sem mislil, da bo nastala daljša
novela, pa se mi je naredil roman. Pa še vedno nisem vsega povedal. Krka me je spet in spet napeljevala na misel, da bi sedel in spet pisal o njej. Čedalje bolj me je. Čutil sem jo v sebi, vedel sem, da bo moralo nekaj nastati, kdaj in kako, pa nisem vedel."
Najbrž ste potrebovali prijateljski namig, češ: sedi že in piši...
..Verjetno sem res čakal na M takega, na spodbudo ali kaj, ne vem. Spominjam pa se,_da me je pred kakimi sedmimi leti Severin Šali nagovarjal, naj bi spet kaj napisal o Krki. Dejal je, naj bi pripravil zbirko novel na to temo in da bi jo natisnili pri Mladinski knjigi. Potem nisem nič več razmišljal, ali bi ali ne bi, ampak sem se takoj lotil dela. Stvar sem nekako vzel kot naročilo, poleg tega pa mi je prišlo hudo prav, saj sem dobil .izgovor', da se manj posvečam nepisatelj-skim opravilom."
Imate občutek, d a /e roman ,Krka pa teče naprej' tak, kot ste ga želeli napisati?
„Moram povedati, da sploh nisem načrtoval romana, ampak novelo, morda daljšo, nikakor pa ne zajetnega dela. Naneslo je, da je bilo snovi več in da naposled ni nastalo le daljše delo, marveč celo roman v dveh delih. Ponovilo seje, kar se mi je zgodilo pri romanu ,Krka umira"'.
Kaj je bilo tisto, kar vas je vleklo, da niste prej odložili peresa?
„V romanu obravnavam svoj rod po očetovi strani do stopetdeset let naz^, tako da bi bilo moč reči, da je to nekakšna romansirana kronika naše rodovine. Prelistal sem veliko domačega arhiva, ki se je ohranil, poizvedoval in se pogovarjal z vsemi, ki so vedeli karkoli povedati o Dularjevih. Čim bolj se je klobčič začel odmotavati, tem bolj sem spoznaval, da je sorodstvo Dularjev izredno veliko. Odkrii sem, da imam žlahto tako rekoč vsepovsod in da so moji
sorodniki celo ljudje, o katerih nisem nikoli nič slišal. Ko že govorim o žlahti, se lahko pohvalim, da sega celo na vrh sedanje občinske oblasti: predsednik občinske skupščine v Novem mestu Uroš Dularje, denimo, moj mali bratranec."
S tem romanom Krka gotovo še ni izčrpana.
V DELU KNJIGA NOVEL O KRKI
„Ne. V glavi že nosim zbirko novel o Krki, ker bi vendarle rad kako izpolnil Šalijevo .naročilo'. Nekaj novel je že napisanih, nekaj jih imam v delu, dve ali tri pa me še čakajo. S tem naj bi zaključil cikel o Krki, ki sem ga nekako začel z objavo zgodbe .Študentje ob Krki' v predvojnem Mentorju."
Tisti, ki so vašo novo ,Krko' prebrali v rokopisu, pravijo, da je’ knjigi že vnaprej zagotovljen uspeh. Kako pa vaša dela sprejemajo ljudje, o katerih pišete?
„Roman ,Krka umira' je doživel velik odmev med Vavtovčani. Brali so ga preprosti ljudje in drugi. Nekateri so se prepoznali, predvsem tisti, ki so mi pomagali, da sem zgodbo napisal kolikor toliko verno in prepričljivo. Pazil sem, daje bila vsaka stvar na svojem mestu, da je bilo vse popisano, kakor je v resnici. Še posebej opisi narave. Pri tem mi je bil vzornik Reymont s svojimi .Kmeti'. Tudi pri tej drugi ,Krki', katere središčno dogajanje je spet postavljeno v Vavto vas, sem si moral pomagati z znanjem oz. vedenjem domačinov o rečeh, ki so mi bile manj znane ali tuje. Sicer pa sem poleg Reymonta najraje prebiral skandinavske pisatelje, ki so tenkočutni popisovalci narave in naravnih pojavov."
Dela o Krki postavljate na prvo mesto svojega pisateljskega ustvarjanja.
„Da. Zavedam se, da druga ne doseglo ravni, kot jo, denimo, ima roman ,Krka umira'. Vem tudi, da bom v literarni zgodovini ostal zapisan predvsem zavoljo ,Krke' oziroma cikla o Krki."
Svojega pesniškega dela ne omenjate, čeprav ste izdali dve pesniški zbirki in čeprav objavljate tudi pesmi.
„Za pesnika se nisem nikoli imel niti se nimam danes, čeprav sem svojo literarno pot začel s pesnikovanjem. Kakih deset let mi je bilo, ko sem napisal prve verze. Ko sem pesmico pokazal nekomu od domačih, bi me kmalu našeškal, ker je mislil, da sem jo od kod prepisal. Prve natisnjene pesmi sem ugledal kot gimnazijec v Mentorju. Urednik dr. Joža Lovrenčič, ki je izbral nekaj za natis že iz moje prve pošiljke, me je spodbujal, naj pišem in objavljam. Poslušal sem ga, pošiljal verze v Kres, Mladiko in Dom in svet in že dočakal prvo pesniško zbirko .Zveste menjave', kije izšla leta 1941. Čez štiri leta so mi [ natisnili zbirko .Trepetajoča luč'. Prozo sem začel pisati kasneje, potem ko sem imel že kup objavljenih pesmi. Pesnikovanja kajpak nisem opustil, v teh letih se mi je nabralo lepo število pesmi in mislim, da bi lahko naredil izbor za novo zbirko."
Že od leta 1945 živite v Beli krajini, v Metliki. Belokranjci vas štejejo za svojega. Kaže, da ste se med njimi za vselej udomili. Ker pa se vsaka ptica rada vrača tja, kjer se je izvalila, bi bilo zanimivo slišati, kako se vi še počutite navezanega na rodni kraj — Vavto vas
PRIŠEL ZA POL LETA PA POSTAL BELOKRANJEC
„V Metliko sem prišel kmalu, ko je potihnila vojna vihra. Za profesorja na šolo. Rekli so, da grem čez Gorjance samo za pol leta. Pol leta se je raztegnilo in tako sem tu še danes. Očitno je, da sem bil Metliki in tej belokranjski deželici potreben, pa so me zadržali. Zdi se mi, da je samo od sebe prišlo to, da sem si ustvaril družino, potem pa na morebitno novo selitev ni bilo več misliti.
V Vavto vas sem se vselej rad vračal in se še vedno. Dokler je stala rojstna hiša, dokler so bili tam moji, sem imel občutek, da prihajam domov. Med vojno so Italijani hišo zažgali, ruševine pa so odstranili. Mojega rodnega doma ni več. Nanj me spominja oljna slika naše hiše, ki jo je leta 1921 izdelal takrat mladi Božidar Jakac in jo hranim tu, v Metliki, kot dragocen spomin. Imam pa tudi fotografijo, ki kaže, kako je naša hiša gorela. Slikal jo je neki italijanski vojak. Tu imam tudi sliko mlina mojega očeta, tako imenovani Dularjev mlin v Vavti vasi, ki ga je naslikal Boris Kobe. Mlin je bil last Dularjeve rodovine od prejšnjega stoletja, v njem so nad petdeset let stanovali le mlinarji in žagarji.
Sedanje Vavte vasi skoroda ne prepoznam več.
Vse se je spremenilo, izginile so stare hiše, zrasle nove in novi ljudje bivajo zdaj ob Krki. Starejših, s katerimi sem drugoval in od njih dobival podatke, je čedalje manj. Za vse čase pa živijo v meni domačini, ki so mi pomagali razvozlavati nejasnosti, ko sem pisal ,Krka umira'. Racmanov oče pa še kdo. Vseeno mi je prijetno pri srcu, kadar se odpravim k Srobotniku."
Ob tem so se Jožetu Dularju spet zaiskrile oči. Spet je pomežiknil v sonce, ki kar ni prenehalo liti v njegovo sobo s knjigami in slikami pa z mizo in toplo zakurjeno pečjo. Beli belokranjec seje v litru primaknil k dnu. Potem je Jože Dular pobožal hrbte svojih leposlovnih knjig, ki naj bi že letos dobile novo sestro — roman „Krka pa teče naprej".
IVAN ZORAN
46 G9
priloga	dolenjske
prebrali smo
izlet z
matematiko
Matematiko štejemo med najstarejše znanosti, saj njeni začetki segajo globoko v davnino, daleč pred znanstveno zavest. Človekov razum se je v svojem otroškem obdobju prebujal z umetnostjo in, lahko bi dejali, tudi z matematiko. V človeku in okoli njega poteka brez števila ponavljajočih se, periodičnih pojavov, ki odzvanjajo v njegovi zavesti. Nanje se je odzival z umetnostjo, z glasbo in z ritmom vzorcev na orodju — z ornamenti; v tem
danes vidimo prve znanilce matematičnega spremljanja sveta, iz katerih se je skozi tisočletja razvila matematika -osnova vsega eksaktnega naravoslovnega spoznanja, matematika, ki je, kot pravi sloviti znanstvenik Bohr, več kot znanost; matematika je jezik.
France Križanič, slovenski strokovnjak za matematiko in pisec številnih publikacij s tega področja, seje lotil zanimivega pregleda razvoja obravnav periodičnih pojavov skozi zgodovino razvoja matematike v knjigi „Nihalo, prostor in delci", ki je izšla pri Slovenski Matici.
Po njegovem mnenju se je namreč .prav iz obravnav periodičnih pojavov razvil dobršen del matematične analize, „če ne kar srčica matematike". Kot je razvidno že iz samega naslova knjige, je Križanič razvoj matematike od antičnih do današnjih dni zaobjel v treh poglavitnih postajah. Tok analiz periodičnih gibanj (nihalo) vodi do pojmov prostora, tu pa je oporišče za miselni prodor v mikrosvet (delci).
Razvojnega prikaza se je avtor lotil v sedmih poglavjih,
katerim je pridal uvod, seznam omenjanih imen in kratek seznam najpomembnejše literature. Na poti skozi zanimivi svet matematike se ustavlja tako pri čisti matematiki kot pri anekdotičnih in mestoma kar literarno navdihnjenih pripovedih o velikih duhovih človeštva. Med njimi prizadevno omenja slovanske rpatematike in seveda tudi našega Josipa Plemlja. Ker je matematika v mnogočem neločijivo povezana s fizikalnimi teorijami, je v knjigi veliko govora tudi o fiziki, astronomiji, filozofiji.
Knižanič je na tiskovni konferenci dejal, da je napisal knjigo, ki je namenjena vsem, pripomniti pa je treba, da bo za bralca, ki nima solidnih srednješolskih osnov matematičnega vedenja, branje ponekod hudo težavno, čeprav se je avtor močno potrudil in knjigo napisal poljudno in zelo bralno.
M. MARKELJ
dva romana
„Zavoljo ljubezni" pa „Dan, daljši od življenja" — tako sta naslovljena romana, ki sta si v marsičem daleč narazen, pred kratkim pa ju je izdala Pomurska založba. Dogajale prvega (ki je delo holandskega pisatelja Adriaana van der Veena) se odvija v velemestnem severnoameriškem okolju, motivno je enoplasten, vse se suka okoii ljubezni, ki je hkrati izhodišče za površno razmišljanje o brezdomstvu, potrošništva in še česa naveličanih ljudi, zavezanih t. i. ameriškemu načinu življenja. Junaki „Dneva...", ki je prvi roman kirgiškega pisatelja Čingiza Ajtmatova, se gibljejo v kazahstanski stepi, sploh pa to delo spravlja na piano toliko raznovrstnih, za dandanašnjo sovjetsko stvarnost na moč žgočih, a zvečine zamolčanih tem, da je roman po tej plati pravcato odkritje.
Še naprej nekako nasilno primerjati, o čem in kako o tem govorita po pripovedni zasnovi tako različna romana, je n^brž nesmiselno, še zlasti, ker je med njima velik razloček v umetniški vrednosti. Prvi sodi v širok krog romanov, ki pač nastajajo, a ne povedo nič, kar ne bi bilo v literaturi že obdelano — in to na precej izvirnejši način; Alenka Stanič ni kriva, ako slovenska prevodna književnost s tem romanom ni prav nič pridobila. Ob „Dnevu ..." pa veija kot napotek k branju dodati še tele podatke:
ČINGIZ AJTMATOV
m JEN JA.
_ 0(10402
Ajtmatov je bil pred romanom (v izvirniku je izšel 1980, in to najprej v reviji) znan kot pisec povesti in novel, v nobeni od teh ni margkalo jezikovne dognanosti, novih slogovnih prijemov, sploh pa ne globokih sporočil o pehanju in nehanju ljudi. Omenjenega tudi v romanu ne pogrešamo, kot rečeno, pa je Ajtmatov v njem razprl več tem, pred katerimi politika in literatura zatiskata oči.
Po svetu, kjer hitijo s prevajanjem „Dneva ...", priznavajo, da je pisatelj pokazal zvrhano mero poguma, s^ se je lotil npr. razčlenjevanja neenakopravnosti neruskega naroda (to, da ne govori o Kirgizih, ampak se dogajanje odvija v Kazahstanu, priča o pisateljevi previdnosti oz. zvitosti) in zapostavljanju njegove dediščine. Dalje, gre za razglabljanje o razsežnostih osebne svobode zdajšnjega sovjetskega človeka, o njegovem odnosu do vere (pri čemer še zdaleč ni nepomembno, da je glavni junak musliman). Za sožitje nedozoreli svet (ki presega, a kajpak tudi zaobsega obračanje življenja v sarozeški stepi) je Ajtmatov prikazal s pomočjo znanstvenofantastičnih prvin, krivda za razklanost pa ni podana črno-belo, kriva sta kapitalizem in komunizem, ki še zdaleč ni brezgrešen.
Eden velikih grehov slednjega je stalinizem — in ta je najbolj izpostavljena tema v „Dne-vu ..Roman bridko izkušnjo, o kateri sovjetska literatura molči od Solženicina daije, znova porine v ospredje, zanikuje uradno laž, češ da gre pri stalinizmu za stvar preteklosti, po kateri nima smisla brskati. Pisatelj kaže stalinizem kot „strašen moralno-politični dolg, ki bremeni sovjetsko družbo" in ki „še zdaleč ni niti razčiščen, kaj šele poplačan" (prevajalec Janez Stanič v spremni besedi), zato terja opredeljevanje zoper to krivo pot. Ajtmatov se je opredelil na literaren, umetniško dognan način, a vseeno dovolj ostro.
D. R.
iz izložbe
Desetletja dolgo zdovinsko proučevanje je Metod Mikuž osredotočil na obdelavo druge svetovne vojne, pri čemer je glavno pozornost posvečal odvijanju enobeja na Slovenskem. Zadnja leta pred smrtjo (doletela ga je lani) si je zgodovinar, ki je za svoja dognanja imel rajši vselej kak dokaz več kot premalo, zastavil dokaj nehvaležno nalogo: orisati povojni čas, četudi zvečine še niso dostopni prepotrebni arhivski viri, posamezna dogajanja pa so zgodovinsko razčlenjena le v grobih črtah.
Tako se je Mikuž lahko opiral samo na poročila in komentarje v svetovnem tisku, po lastni presoji je odbiral podatke, ki so mu služili za sestavljanje razmeroma popolne podobe tistih pomembnih dogodkov v svetovni zgodovini povojnega časa, ki so po zgodovinarjevem prepričanju odločilno vplivali, da je svet tak, kakršen je zdq.
Osebni pogled na pojavne oblike povojnega časa je Mikuž želel podati v treh obsežnih knjigah. Dokončal je prvo, v kateri je obdelano obdobje 1945—1957, in za natis te je že poskrbela Cankarjeva založba Za tisk je kolikor toliko pripravljena tudi druga knjiga, katere predmet so svetovni dogodki v letih 1958-1963, zaenkrat pa še ni jasno, ali bo v tretji knjigi (z morebitnimi dostavki drugih zgodovinarjev) mogoče objaviti gradivo, ki ga je za čas do 1976 uspelo zbrati Mikužu.
Prvo knjigo je omejena založba predstavila na nedavni novinarski konferenci, žal pa zaradi nepotrjene cene še zmeraj ni na prodaj. To nas ne ovira, da ne bi opozorili na knjigo, ki bo prej ko slej zaslužila najvidnejše mesto v vsaki knjigarniški izložbi, zagotovo pa bo
4
deležna pozornega branja mnogih, saj se svet še vedno otepq z dediščino, ki je predmet Mikuževega dela. To namreč razkriva ozadje in gibala zapletenih, a na moč usodnih političnih mehanizmov, ki so krojili podobo sveta: hladna vojna, ideološki spori, imperialistična strategija, stalinizem, oboroževalna tekma itd.
Za hitro najdevanje želenih podatkov „Svet po vojni 1945—1957" zaključuje izčrpno kazalo, pred tem sta na voljo še kronološki pregled pomembnih svetovnih dogodkov pa pregled funkcij in mandatov vidnih tujih politikov, kajpak iz časa, ki ga obravnava pričujoča knjiga, v kateri tudi slikovno gradivo ni umanjkalo.	D.	R.
veter z juga
V šali bi lahko rekli, da kolikor toliko pismen Siovenec, ki je obiskal Kitajsko, ne bo mirno spal, dokler ne bo spisal potopisne ali kako drugače zasnovane knjige o tej daljni deželi. Tudi Marko Sterle je moral poskrbeti za svoj mirni spanec, pomagala pa mu je Mladinska knjiga, ki je založila njegovo knjigo „Veter z juga".
Nagibi, ki Slovence vlečejo po svetu tja daleč na Kitajsko, so različni, Sterleta, splošnega zdravnika po stroki, sicer pa ljubiteljskega raziskovalca izročil o naravnem zdravilstvu, je tjakaj pred širimi leti zvabila želja po proučevanju-skrivnosti starega kitajskega zdravljenja z iglami. In v devetintridesetih dneh se je naučil marsik^', predvsem pa je spoznal, da ima Kitajce rad, ker so (naj naštejemo le nekaj razlogov za to ljubezen); vsi enaki, dobri.
mirni in tihi, nenehno ljubeči domovino in otroke, radovedni, nepodkupljivi, skromni in iskreno gostoljubni.
Nazadnje se izkaže, da Stre-leta, ki je že prej veliko potoval po Daljnem vzhodu, na pot ni gnala le zvedavost, skrivnostna moč starega zdravilstva, temveč v enaki meri tudi iskanje ljubezni. „Tako me je pot pripeljala celo do Kitajcev. Nisem se mogel ustaviti, moral sem do njih in prisegam na vse, da bi, če bi ostal praznih rok še pri njih, umrl, preprosto in zanalašč." Tele uvodne misii dopolnjuje besedilo, iz katerega je razvidno, da pot (kar se tiče ljubezni) ni bila zaman. In ker Sterletu zanalašč ni bilo treba umreti, je spisal knjigo, ta pa ob tistih, ki so bralstvo že vodile po Kitajski, ni nič izjemnega. Pa menda ne zanalašč?
D. R.
publikaciji
iz krškega
Listi z literarnimi besedili domačih ustvarjalcev priheyajo iz tiska tako poredko, da pomeni že njihov izid nekakšen praznik, najmanj pa razveseljiv dogodek. V Krškem sta se pred tedni zvrstila dva taka: najprej je sindikalna organizacija v jedrski elektrarni izdala Almanah, zatem pa Literarni klub Krško drugi snopič Literarnih listov.
Čeprav sta publikaciji izšli v različnih okoljih, imata marsikaj skupnega: urednika, neka-
trud
bil
ni
zaman
Dva meseca prej, preden je mlada učiteljica Gorenjka Ivanka leta 1954 prišla na Radovico, je ta takrat velika vas v Beli krajini dobila elektriko. ..Takrat je bila Bela krajina tako rekoč odrezana od sveta, saj so bili z železnico povezani le Metlika, Gradac, Črnomelj in Semič,” pripoveduje danes Ivanka Rus, ki ji teče že dvajseto leto učiteljevanja na metliški osnovni šoli. „Če-prav so me ljudje na Radoviči sprejeli izredno prisrčno in nadvse gostoljubno, sem bila v začetku strašno nesrečna, najbolj pa sem pogrešala gorenjske gore, ki so še danes moja najtrdnejša vez z rodno deželo."
Vendar mlada učiteljica ni imela časa, da bi pestovala svoj obup. Dela na šoli — na celi osemletki so učile le tri učiteljice — je bilo več kot preveč, poleg tega pa so bile takrat Radoviča in okoliške vasi polne mladih ljudi, ki jim jd ob delu na zemlji ostajalo, zlasti pozimi, več kot dovolj časa in so bili še posebej zagreti za kulturno-prosvetno delovanje. „Seveda smo se prav me, mlade učiteljice, takoj vključile v kulturno življenje kraja. Ker sem jaz že na učiteljišču delovala v dramskem krožku, je bilo nekako samo po sebi umevno, da sem s teni delom nadaljevale tudi na Radoviči."
Čeprav brez teoretskega znanja, se je mlada učiteljica lotila režiranja ljudskih iger. ..Marsikdaj je bilo težko, ker sem morala do včasih enostavnih rešitev priti sama, seveda po precej daljši poti, vendar je ves trud odtehtalo izredno veselje gledalcev in zavzetost igralcev. Igralcev je bilo toliko, da v eni igri niso mogli vsi nastopiti, zato smo pripravili tudi po dve igri na leto. Seveda so bile naše predstave vedno izredno dobro obiskane, in to na Radoviči in v vaseh, kjer smo gostovali," pripoveduje Rusova. Tudi to zadovoljstvo je gotovo pripomoglo, da Ivanka po enem letu, ko so jo vprašali, če bi šla učiteljevat v kakšen večji kraj, nikakor ni hotela več iz Radoviče. No, po treh letih je morala „pod prisilo" oditi v Drašiče, od tam pa v Podzemelj. Tudi potem, ko se je poročila in dobila otroka, se Rusova ni odpovedala tistemu, kar je poleg učitelje vanja imela za svoje poslanstvo - kulturno delovanje v najširšem pomenu besede. „V Podzemlju ni bilo primernega prostora, pa smo imeli vaje in predstave kar na župnijskem podu. In tudi v času žetve, ko je na kmetih naiveč dela, so ljudje redno prihajali na vaje, včasih tako utrujeni, da je kdo kar zaspal." Kot zanimivo anekdoto je Rusova iz tistih časov povedala, kako sta fant in dekle,
ki sta v neki igri igrala zaljubljenca, to „vlogo" nadaljevala tudi v zasebnem življenju, kar ju je pripeljalo tudi pred matičarja.
Brž ko je Rusova prišla učit v Metliko, je na šoli osnovala dramatski krožek za nižje razrede. In ko so otroci prišli v višje razrede, je „šei" z njimi tudi krožek in seveda toyarišica Rusova. „Na taki šoli, kot je naša, se vsako leto pokaže nekaj talentov. Spominjam se. da sem že v 3. razredu opazila zelo nadarjeno deklico, ki je potem ves čas zelo prizadevno sodelovala v našem krožku, danes pa je uspešna študentka na igralski akademiji." V krožku, ki ga je obiskovalo tudi po 40 učencev, se niso zadovoljili le z uprizarjanjem krajših dramskih prizorov, marveč so vsako leto naštudirali daljšo mladinsko igro. V krožku so se redno ukvarjali tudi z analiziranjem gledaliških del, filmov in televizijskih iger, vseskozi pa dobro sodelujejo zlasti z recitacijskim in likovnim krožkom.
Čeprav Rusova pravi, da se ji zdi, da je njeno delo preveč vkalupljeno in da bi morale tudi v dramatskem krožku na šqli zavesti sveže sapice, bo verjetno svoje učiteljevanje sklenila tako, kot ga je začela na Radoviči na predstavi za odrom.
A. BARTEU
>
tere druge sodelavce in še kaj. Ne nazadnje sta se pojavili tudi iz potrebe, da tisti, ki se izpoveduje v literarni obliki, svoje stvaritve tudi objavi. Medtem ko so Literarni listi ustaljena publikacija, pa se je Almanah pojavil prvič. Razveseljuje zlasti dejstvo, da je nastal v jedrski elektrarni, v gospodarski organizaciji, o kateri prej ni bilo slišati drugega, kot da proizvaja prepotrebno električno energijo. Kot razberemo iz kratkih uvodnih besed, do Almanaha ni prišlo samo zato, da bi zaposleni iz elektrarne v njem lahko obelodanili svoje pesniške in druge literarne proizvode, fotografije in likovne stvaritve, marveč ima ta publikacija še en namen: opozoriti, da ..slikanje, petje, pisanje in druge kulturne dejavnosti niso samo osebna zadeva posameznika in vprašanje njegovega prostega časa", ampak nekaj več — prispevek k celovitejšemu razmišljanju o kulturi in oblikovanju kulturne politike v jedrski elektrarni. Posebno veljavo daje publikaciji dvojezičnost, v slovenskem in srbohrvaškem jeziku napisana dela, kar opozarja na to, da so v elektrarni zaposleni ljudje z različnih govornih področij.
Literarni del Almanaha napolnjujejo pesmi Silva Mavsarja (njegovo pesem Dotik je v srbohrvaščino prevedel Ivo Antič), Ane Rostohar, Jožeta Šinkovca, Damirja Šambarka — Kukoviča in Ite Ljubič, medtem ko so umetniške fotografije in druga likovna dela izdelki Ved-rana Terčka, Dražena Kaleniča, Ivana Krahulca, Slavice Jesenko, Štefana Sevčnikarja, Ljubomirja Gradišarja, Petra Turine, Maria Balentina in Željka Novaka. Za literarne liste pa je najprej značilno, da je njih pričujoči snopič zajetnejši od prvega, izdanega lani, saj nastopa v njem kar trinajst članov Literarnega kluba Krško. Listi prinašajo samo en prozni spis, in sicer ..Prezračevanje" Silva Mavsarja, vse drugo so pesmi, ki so jih napisali: Asta Malavašič, Miro Tičar, Nuša Tičar, Mojca Mavsar, Maja Malavašič, Nana Požun, Ana Rostohar, Ivo Umek, Jožica Vogrinc, Marija Založnik, Franci Jevševar in Marija Kalčič — Mirtič. Vseh pesmi je devetn^st.
I. Z.
priloga	dolenjske
47
3% mm
tru
m
rf®
feTi B llkil!
Belokranjske vasi in zaselki so že polni pomladnih sanj, na njihovih prisojnih obronkih pa se vse beli in rumeni zvončkov in trobentic. Trtja so oživela in na marsikatera vrata na Belčjem vrhu ali v Knežini bi v sončnem sobotnem popoldnevu trkali zaman, saj je vse, kar*ieze in gre, zunaj na pomladanskih opravilih. Pri Babiču v Knežini pa sem vendarle imel srečo, saj je stari oče Franc užival popoldanski počitek, potem ko je celo dopoldne čistil „lozo" nadležne podrasti in grmičevja.
Pri triinosemdesetih letih Franc Babič še vedno dobro ve, kaj se pravi delati, saj le redko miruje, pri delu pa premišlja in razglablja o tem in onem, kajti kljub visoki starosti in številnim življenjskim izkušnjam je še vedno odprt za nove pobude, za nova spoznanja o človeku, naravi, življenju. To daje njegovi osebnosti tisto značilno starčevsko strpnost, širino razumevanja dogajanj in stvari, pa vendar neko odmaknjenost, ki je značilna za ljudi, ki vedo, kje je njihov mir. Spoznanja človekove nravi v vseh njenih podobah pa so pogosto žalostna. Tega Babič ne more skriti: „Poglejte živali. Pride medved, lisica, zajec čez mejo, ovoha se s sebi enakimi in živi z njimi v miru, mi, ljudje, ki se imamo za pametne, pa živimo v stalnem preganjanju, vojni in nasilju. Če bi imel moč in oblast nekaj dni, bi zapovedal mir vsem ljudem. Šele tako bi pregnali lakoto in prinesli blaginjo vsem narodom."
Komaj sedemnajst let je bilo Babiču , ko se je prvič srečal z grozotami, ki jih porodi vojska. Vpoklican je bil v avstrijsko vojsko. Bilo je februarja meseca in mrzlo, da so drevesa pokala. Ležali so v nezakurjenih barakah v bližini Ljubljane in več kot petsto rekrutov je dobilo hude ozebline. Pljuvali so kri in polovica jih je umrla, Franc je preživel, ozdravel pa dolgo ni. Voda se mu je nabirala v pljučih, ko pa so ga hoteli operirati, jih je zavrnil: „Moja rebra niso od včeraj!" Počasi se je le pozdravil, vendar pa vse od prve svetovne vojne še ni poskusil kozarca vina. Boji se, da bi se mu bolezen ponovila.
Še nekaj mejnih kamnov je bilo v življenju Franca Babiča. Z nasiljem se je srečal zopet med drugo svetovno vojno. Z mirne nedeljske paše za
vasjo so ga zvlekli Italijani. S sabo so ga vlačili od Bojancev in Dragatuša in nekajkrat je že mislil, da bo po njem. Potem so ga gnali skozi domačo vas zopet nazaj, tam pa jim je ušel v hlev. Hoteli so ga zbezati ven, pa se ni dal: „Tukaj je moj hlev, moja živina, moj dom. Naredite, kar hočete, od tukaj ne grem!" Po posredovanju nekega tržaškega Slovenca so ga pustili in odšli naprej. Tako se je Franc drugič živ vrnil domov, ko je že mislil, da je odpisan.
Tretjič je odšel prostovoljno. Ko mu je umrla žena, seje leta 1964 preselil v Ameriko. Tja so po stari belokranjski tradiciji mnogo pred njim emigrirali že trije bratje in dve sestri, kasneje pa tudi hčerka Fanika. Ta ima v San Franciscu v Kaliforniji kar dve hiši in dobro ji gre. Franc se pa tam ni mogel vživeti. Zrak je bil preveč onesnažen. Bolehal je. „Buš mogel rcnije trošit," mu je rekel brat, Franc pa je vedel za boljše zdravilo: ,,Bum šel domov!" mu je odvrnil in se vrnil v rodno Knežino. To je bil Francetov tretji večji mejnik. Vmes pa je bilo seveda nešteto kamnov, izkušenj, ki tlakujejo to kratko, vendar lahko tudi bogato in plodno pot, ki jo imenujemo življenje.
Franc se je vedno zanesel na lastno pamet in lastne roke, nikoli pa ni preziral znanja drugih, zato se je tudi marsikaj naučil. Pri kolarju bi rad naročil vprežne sani, pa ni bilo denarja, da bi jih plačal. Dobrodušni kolar mu je pokazal, kako si jih Franc lahko sam naredi. Poskusil je in uspelo mu je. Tako je v svojem življenju naredil že šestdeset vprežnih sani iz prvovrstnega jesenovega lesa. Je pa Babič znan tudi po tem, da je eden redkih Dolenjcev, ki zna še napraviti prave belokranjske statve ali „krusne", kakor jim po domače pravijo v narečju okoli Francovega doma. S prijateljem z Belčjega vrha sta skupaj kupila statve, potem pa si jih je Franc dobro ogledal, izrisal in se lotil dela. Tako so nastale njegove prve statve. Pri tem pa ni ostalo. Ko je svoje posodil sosedu Hudeljetu, so se temu tako priljubile, da bi jih najraje obdržal. Francu je zanje ponujal junca in Franc ga je vzel, drugo zimo pa se je lotil novih statev. Tako jih je nastalo pet. Od teh jih je še dvoje na Belčjem vrhu, druge pa so počasi odpotovale v svet. Ene so menda celo v Zahodni Nemčiji. Delal je statve iz različnega lesa, hrastove, bukove, še n^boljše pa so bile tiste iz orehovine.
V dolgih zimskih dnevih Franc nima obstanka. Rad bi si napravil še ene manjše statve za model in igračko, vendar jih letos ni utegnil. Jih bo pa drugo zimo. Poleti za to nima časa. Čistiti mora pašnike in lozo, kajti nič se ne ve, morda bodo ti nekoč zopet polni. V Francovi mladosti se je na pašnikih za Knežino paslo tudi po sto in več glav živine, letos pa jih v vsej vasi premorejo le štirinajst.
TONE JAKŠE
?r
Rftf« ff® Wk H1§® Wi ppl p 1 IfrKrJ §» Pl	lili	
	IlUl»	^ fr UP
,,Inovacija ni nobena revolucionarna novost, temveč gre za to, da iz več različnih elementov in seveda s pomočjo teorije narediš enega novega. Vsaka inovacija se vedno porodi v glavi posameznika, idejo pa je navadno moč uresničiti le s timskim delom. Ta prehod med idejo in skupinsko realizacijo je pri nas še vedno najbolj boleč, saj vsak pristavi svoj lonček, inovator, ki sprva ne pomisli na gmotno plat, pa največkrat ostane na cedilu," razmišlja 60-letni Boris Pšeničnik s Senovega.
Če to pove možakar, ki mu je krška občinska raziskovalna skupnost že pred štirimi leti podelila Teslovo plaketo, ki jo je izumitelju, kot je vgravirano v medaljo, nalašč zanj izdelal znani medaljer Vladimir Štoviček, potem mu že gre verjeti. Boris, rojen v Braslovčah v Savinjski dolini, se je rad učil, toda po glavi so mu v mladosti rojile otroške vragolije, skratka, bil je nemirnega duha. Starejši brat Milan ga je zato v učenju prekašal in je lahko študiral naprej. Z marljivim delom je postal Milan univerzitetni profesor v Ljubljani. „Bil sem pri vsaki .procesiji' zraven, tako sem na primer za Sokole trgal plakate JRZ, zato sem bil v treh dneh izključen iz nižje gimnazije," smeje pripoveduje Boris Pšeničnik, ko se spominja, kako si je skušal prislužiti kakšen dinar. V obrtni šoli v Celju je imel same petke, razen motoroznanstva, ki ga je poučeval inženir Mestne elektrarne, kjer se je Boris zaposlil. „Dela se nikdar nisem bal, ampak zahbrtnosti, neiskrenosti. Jezik me je pokopal. Pred leti mi je eden vodilnih delavcev rekel: če bi pol manj delal, pa toliko več kimal, bi bil najboljši delavec v elektrogospodarstvu," grenko pripomni Pšeničnik.
Morda bi kdo, ki ga ne pozna, dejal, da gre za prepirljivca in moža, ki vtika nos tja, kjer ga nič ne briga, vendar bi mu čez čas brž postalo jasno, da je Pšeničnik človek, ki ve, kaj hoče. Zavzema se za novo, boljše,, taki ljudje pa že od nekdaj niso bili najbolj razumljeni. Zanimivo je, da seje doslej zmeraj izkazal kot dober organizator in animator, kakor radi rečemo tistim sposobnejšim posameznikom, ki znajo druge navdušiti za kako stvar. Pšeničnik je zapisan ljubiteljski kulturi več kot 35 let. Že pri celjskem delavskem odru je igral, pomagal pri režiji ih imel, kajpak, kot strokovnjak elektro stroke na skrbi razsvetljavo. Igral in režiral je tudi v Hrastniku, od koder prihaja tudi njegova zakonska družica Dragica. Od leta 1958 sta na Senovem, kjer sta si uredila ptijeten, topel dom, in ni malo odrskih del, kijih je v tem že od nekdaj razgibanem, za kulturo dovzetnem rudarskem kraju, režiral Pšeničnik, žena pa je bila suflerka. ,,Skoraj pri vsaki režiji se je pozneje oženil kakšen par. Vedno sem si prizadeval, da smo bili kot velika družina," razlaga Pšeničnik,
In kje je tu zveza, denimo, med Pšenični-kovo režijo Cankarjevih Hlapcev, ki jih je ob otvoritvi Doma Štirinajste divizije na Senovem posnela celo televizija, in njegovim inovator-stvom? Gre predvsem za to, da skušamo vsaj delno prikazati, da je Pšeničnik, če le more, še vedno „pri vsaki procesiji" zraven kot v rani mladosti, seveda tokrat zavestno in osmišlje-no. Vsekakor je za tako razdajanje potreben čas, predvsem pa obilo energije in volje. Vse kaže, da je obojega še precej, kajti Pšeničnik bo šel sredi junija letos 'v pokoj in v šali razlaga, da se bo zanj šele tedaj začelo pravo delo. Očitno ni preveč zadovoljen s sedanjo
službo, saj se kot stikainičar — operater pri centralni dežurni službi pri Elektru v Krškem počuti bolj kot administrator. „Če bi bil v Sopu, Kovinarski, ko ti delo pokaže, kaj je tvoj prispevek, bi bilo drugače."
Verjetno gre pri tem tudi za občutek družbene koristnosti. Zato mu spomin kaj rad pobegne v povojna leta, ko je elektromojster Pšeničnik v Celju s posebnim dovoljenjem mestnega ljudskega odbora nameščal prve neonske napise. Za ta „fuš" je bilo treba precej pogruntavščin, če že drugega ne, kako kriviti neonske cevi. V Hrastniku sO mu občinski možje rekli; „Tu imaš luknjo in začni z elektromehanično delavnico." V skromnih prostorih je hotel razviti univerzalni servis za gospodinjske stroje in kolesa. Bil bi hkrati prodajalna po načelu staro za novo. Toda Tovarna kemičnih izdelkov jih je zasipala z naročili, saj se je delavnica izkazala z odlično galvanizacijo in kvaliteto kroma. Izdelali so tudi prve nočne lučke in tako je-nastal Sijaj, danes znana tovarna svetil. Ob srebrnem jubiTeju se je kolektiv spomnil Pšeničnika ne le kot prvega direktorja, marveč kot zagnanega delavca, ki je potavil delavnico na noge s svojim orodjem in znanjem, razvil galvanizacijo, površinsko zaščito, ki ji ni bilo para. Prvi pri nas so izdelali trdi krom. Pšeničniku je bila zlata medalja Sijaja ob jubileju veliko presenečenje, da, kot sam pravi, tedaj v zahvalo skorajda ni mogel izustiti niti besede.
Patentni urad v Beogradu je zaščitil Pšeničniku dve inovaciji. ..Daljinsko krmiljenje črpalnih agregatov so mi že pred 10 leti priznali kot čist izum, čeprav ni to nič novega," kar preveč skromno zatrjuje Pšeničnik in dodaja:" ..Izkoristil sem pač notranja nihanja tlaka in mase." Toda njegov izum se je že ob prvi uporabi pri krajevnem vodovodu v Koprivnici leta 1974 pokazal kot zelo učinkovit, saj so med drugim prihranili 640 metrov zemeljskega kabla. Sistem je izpolnjeval in pri vodovodu v Armeškem so prihranili 876 metrov kabla, ko pa so Pšeničnikov izum uporabili leta 1975 za Tončkov dom na Lisci, je bil prihranek kabla že kar 4600 metrov.
Drugi patent (časovno pravzaprav prvi!) pa je dobil za zasnovo klešč" za gnetenje kabelskih čevljev in žic. Trboveljski IBT je idejo pošteno plačal in danes jih izdelujejo v KPD Dob.
PAVEL PERC
i
f