Smernice ‘Napreja’ ljudstva, tako v obrambi njegovih vsakdanjih pravic, kakor tu¬ di v nje ‘7* f m strern *Jenju po nadaljnem gospoda^kem poli- 0 em m kulturnem napredku. po •4airei”7,om po f. labl . janje m razredne delavske zavesti, ** ! f' pri tem ’ da se slove nski del ameriške¬ ga de a\sk ja razreda najtesneje priključi in uvrsti med ak- jjvne borce za boljše in srečnejše čase za delovno ljudstvo. Zavet ajoe se tega, da za delovno ljudstvo ne more bili po¬ polne svo mc e, mti socijalne pravičnosti, dokler bo maloštevi¬ len a gospodarsko prev,ad ajoči kapitalistični razred oviral gospodaiski, politični in kulturni progres človečanstva _“Na- e j" ne more prezreti dejstva in stvarnosti današnjega polo- I W» A V Združenih državah in v vsem kapitalističnem svetu Nb « v Ameriki, niti v ostalem kapitalističnem svetu se danes ne ' ? ° 6 - aVJ rost7 raS K anJe K : - « KapitaliZem ali ^»cijalizem, temveč v, ostrosti se bije bitka med demokracijo in fašističnimi dik- u ,urami. Delovno ljudstvo, stremeče k socijalizmu, se mora da¬ ješ opre liti in se odločiti: ali za demokracijo ali za fašizem. Poznavajoč vse velike nedostatke, pristranosti in vso nev- jdrzljivost današnje buržoazne demokracije kot trajne oblike družabnega reda, se “Naprej” v borbi med fašizmom in demo¬ kracijo z vso odločnostjo postavlja v široki tabor demokracije, j Toda ne kot privesek meščanskih kapitalističnih strank in nje- { „jh ideologij, temveč kot samostojna politična sila, kot zaveden proletarijat, mora delavstvo biti na čelu bojevnikov proti fa¬ šističnim agresijam na svobodno življenje in obstanek delav¬ ca, narodov in držav. “Naprej” smatra, da je boj proti faši¬ st 11 ’ v kakoršnikoli obliki se pojavlja, sestavni del borbe de¬ viškega razreda za boljše in srečnejše življenje. Usoda Slovencev v Ameriki je v vseh pogledih najožje jvezana z usodo ameriškega delovnega ljudstva, katerega del tvorimo. Po naših plečih padajo udarci, ki jih prejema ameri- . iko delavstvo, ravnotako pa smo deležni tudi pridobitev, kadar jihizvojuje organizirana sila ameriškega delavstva. “Naprej”! smatra, da je v življenskem interesu ameriških Slovencev, da so najtesnejše povezani z ameriškim delavskim gibanjem. V unijah in raznih drugih organizmih, na političnem poprišču, v I vseh slučajih lahko četrt milijona Slovencev, — večinoma in- | dustrijskih delavcev—, igra velevažno vlogo na tehtnici javne¬ ga življenja v Ameriki. V boju za trdi obstanek v novi domovini je ideja bratstva, solidarnosti, in medsebojnega podpiranja, Slovencem v Ame¬ riki silno olajševala življenje v najtežjih urah smrtnih sluča¬ jev, nezgod, bolezni v naših družinah. Pijonirjem slovenskih Ipodpornih jednot in zvez, ki so zasejali rodovitno seme bratske solidarnosti, uradnikom in članstvu teh slovenskih institucij se imamo ameriški Slovenci zahvaliti, da smo brez hujših posle¬ dic vzdržali doslej in da imamo danes v njih oporo, na katero se v sili lahko naslonimo. Kulturna društva, pevski zbori, dramatični, prosvetni, športni in drugi kulturni krožki, številni slovenski domovi so bili in so še danes opore ameriških Slovencev. N.*.-cdku in razvoju podpornih, kulturnih in gospodarskih slovenskih organizacij hoče služiti “Naprej”, ki se zaveda od- j lične vloge, katero igrajo take pomožne organizacije v življen- J Iškem boju ameriških Slovencev. “Naprej” pa smatra, da so po- ‘ sebne podpore vredne one izmed imenovanih organizacij, pri j katerih članstvo ne dobiva samo zavarovalnino, ne samo sploš¬ no prosveto, ne samo veselo razvedrilo, temveč, ki dajejo član¬ stvu širše vidike, ki usmerjajo člane tudi k aktivnemu delova¬ nju v unijah, v političnem življenju, ki užigajo v srcih izkori- • ščanih prepričanje, da je treba delovati tudi za končno od¬ pravo izkoriščanja človeka po človeku. V Združenih državah doživljamo velikansko pregrupaci- jopolitičnih sil, ki že podira tradicionalno razpodelitev dežele na demokrate in republikance. V zadnjem času se vedno bolj in bolj pokazuje, da so okvirji republikanske in demokratične ‘banke podprti, da se reakcijonarji iz obeh strank zbirajo pod Ihtavo borbe proti Novemu dealu, ter da se progresivnejši e- 'tfnenti iz obeh strank koncentrirajo okoli predstavnika No- f{ ga deala preds. Roosevelta. Tudi delavske in farmerske poli¬ tične formacije so postavljene pred odločitev, ali z Novim dea- 'oin v ofenzivo za njegovo popolno izvedbo, ali nasprotniki Roosevelta, za zadavljenje dosedanjih ljudskih pridobitev. Iz gori pojasnjenega načelnega stališča “Napreja” je raz- %o, da je naš list v današnjem času za podpiranje osnovnih «htev Novega deala, kajti Novi deal v notranji kakor tudi v Vnanji politiki zastopa ljudskim interesom odgovarjajočo Ser. Podpiranje Novega deala pa si “Naprej” ne predstavlja ‘ko, kot da naj bi se delavske sile zlile organizacijsko ali ide- : ’oško z meščanskimi deli demokratične fronte. Delavstvo, pro- -tarski razred in njegove organizacije, najboljše lahko pomo- ; 6 io poraziti fašizirajoče nasprotnike Novega deala, če demo¬ nično fronto okrepijo z organizacijsko neodvisnim *in ideo- ^ko samostojnim delavskim jedrom. V notranji in zunanji politiki fašizirajoča reakcijonarna Mitika antinevvdealovcev predstavlja interese majhne, neznal- ;e manjšine v Združenih državah. Delavstvo, farmerji, srednji ki so na strani demokracije iz idejnih in življenskih inte- fs *ov, tvorijo velikansko večino prebivalstva. Voljo in interese (Nadaljevanje na 2. strani) ------ POZIV NAROČNIKOM! Poglejte na vaš naslov, ki je natisnjen na listu. Šte¬ fke pri naslovu vam povedo, do kedaj imate plačano na¬ ročnino. Prva številka označuje mesec, druga dan m tre- ‘ia leto, do kedaj imate ali ste imeli plačano naročnino. Ce vam je naročnina potekla obnovite jo takoj. Ne ®*kajte na zastopnika, ne odlašajte. Ce ne morete poslati Poletne naročnine, pošljite polletno ali četrtletno Ce vam je pošta od roke in če nimate časa nabavljat. Joitno denarno nakaznico ali ček, pošljite denar v P«smu, a terega pravilno adresirajte. v . . v Število zaostalih naročnikov se mnoz. in ogroža ne bodoči napredek lista, temveč sam njegov obstoj, prijatelji “Napreja, ki ste se vedno odzvali, kadar apelirali na vas, izpolnite obveznost napramI«d« “Naprej” mogel izpolnjevati svoje obveznost, napram v »m. NAPREJ Delavski list za slogo in napredek ameriških Slovencev Št. - No. 27. — PITTSBURGH, PA., 5. JULIJA 193!). LETO - IBAR IV. UTRDITEV IN RAZŠIRJANJE “NAPREJA” pomeni okrepitev ideje sloge in skupnosti med sloven- | skimi delavci. SLOŽNI IN ZDRUŽENI, pa bomo mogli odgnati naskakujoči fašizem in si zago¬ toviti kruh, mir in svobodo. ROOSEVELT OBSOJA W. P. A. POMANJKLJIVOST! ZAKONA Anti-novo-dealovski kongres¬ niki so 30. junija ob desetih zvečer predložili predsedniku v podpis novi proračun za WPA za bodoče leto, ki je pričelo čez dve uri, ob polnoči istega dneva, če bi Roosevelt ne podpisal proračuna, bi s 1. julijem bila zaustavljena vsa dela na WPA po celi deželi, ker se je s 30. junijem konča¬ lo proračunsko leto. Predsednik Roosevelt pa je pri podpisu znižanega prora¬ čuna dal javno izjavo, v kate¬ ri pravi, da se s črtanjem kreditov, kakor jih je izvršil kongres v njegovem predlogu, nikakor ne strinja. Dva milijona državljanov, osem milijonov z njihovimi družinskimi člani, bodo trpeli v bedi, čeprav niso sami prav nič krivi, da se jim ne da dela in zaslužka. Po kongresnem sklepu, se bodo WPA plače v severnih deželah znižale v južnih pa zvišale, kar je velika krivica. Nadaljna krivičnost je določ¬ ba, da po 18 mesecih zgubi de¬ lavec WPA podporo in da ne bo za daljšo dobo imel dati kaj v usta. Popolno uničenje WPA de¬ lovanja na polju umetnosti, (gledališča, pisateljstvo, sli¬ karstvo, šolstvo, itd.) odvze¬ ma celi vrsti poklicev pravico do dela v njihovi profesiji, kar je diskriminacija enega dela državljanov. * * Reakcijonarni kongresniki, ki so proti volji Roosevelta znižali kredite za WPA, pa po tisku sedaj hujskajo proti No¬ vemu dealu in predsedniku, za zločin, ki so ga sami zagrešili nad brezposelnimi. Treba bo največjega pritis¬ ka, da se z dodatnimi krediti izboljša, kar je sklenil kon¬ gres. Mali trgovci za W. P. A. V Ne\v Yorku so zborovali zastopniki organizacij malih trgovcev, ki . so protestirali proti znižanju kreditov za WPA. V svojih govorih in re- zolucijah so povdarjali, da znižanje WPA del pomeni manj kupovalcev in poslabša¬ nje trgovine. Poslabšanje tr¬ govine pa pomeni manj dela za industrijo, pomeni poveča- \ nje krize. STRAŠNA NESRE¬ ČA NA VODI Tri mlade Slovenke utonile: Margareta Škrjanc rešena V deroči Youghiogheny reki v slovenski naselbini West Newton, Pa. so našle prerano smrt tri mlada slovenska dekleta in sicer Louisa, Anna in Eleanora Marela, v staro¬ sti 23, 21 in 17 let. 19 letna Marga¬ reta škrjanc pa si je rešila življenje, ko je prva skočila v vodo iz čolna. Bilo je vročega nedeljskega dne 2. julija, ko so dekleta želela malo razvedrila v čolnu na reki, da se o- hladijOv Zato so naprosile rojaka O- blaka za njegov čoln, Oblak pa jih je opozoril, da je čoln v slabem sta¬ nju, da pušča vodo, kar pa deklet, ki so bile dobre plavalke, ni oviralo. Ko so bile na vodi je pričel vodni vrtinec obračati čoln zelo hitro, kar je spravilo dekleta v strah. Prva je baje skočila v vodo Margareta Škr¬ janc in v tem hipu se je čoln prevr¬ nil z Marelavemi dekleti, katere si niso mogle pomagati v deroči vodi. Neki farmar je videl, ko so se tru¬ pla pokazala na vodi, toda so spet iz¬ ginile v vrtincu. Trupla so iskali dva dni, našli pa so jih šele v torek zjutraj in sicer dve sestri v McKeesportu, eno pa v Smithdale. Nesreča je hudo pretre¬ sla vso west newtonsko okolico, po¬ sebno pa Slovence in Marelovo dru¬ žino, ki bodo pri tej strašni nesreči hudo prizadeti. Zunanji pregled KRITIČNO STANJE OKOLI DANZIGA Nacisti so za pretekli teden napo¬ vedali zasedenje Danziga, kar pa je bilo preprečeno. Poljaki so odločeni z vojaško silo braniti svoj dohod k morju, ki bi postal nemogoč, če Hi¬ tler pograbi Danzig. V Parizu in Londonu nacistični prijatelji niso u- speli s demoralizirajočo taktiko po¬ puščanja, češ, za Danzig se ne spla¬ ča iti v vojno. Proti kapitulantom v Angliji in Franciji so nastopali ge¬ neralštabi, ki so opozorili vlade, da bi vsako nadaljno popuščanje po¬ menilo poslabšanje sedaj ugodnega vojaškega položaja. Ker se je zvedelo ,da nacisti pri¬ pravljajo puč v notranjosti Danziga, potom katerega bi brez vhoda nem¬ ške vojske proglasili priključenje k Nemčiji, so Poljaki ukrenili vse po¬ trebno, da v danem slučaju zatrejo tudi tak poskus. Poljska je po določ¬ bah Društva narodov poklicana, skr¬ beti za to, da se ne krši ustava ne¬ odvisnega in svobodnega mesta Danziga. Malenkost, ki pa kaže, da Poljska ne računa več na kak dogovor s Hi¬ tlerjem, je to ,da je vlada dovolila kazanje ameriškega filma “Con- fessions of a Nazi-Spy”, katerega je pred šestimi tedni na interven¬ cijo Berlina prepovedala. BREZUSPEŠNI NAVALI JAPONCEV NA MONGOLIJO Deset tednov trajajoči japonski napadi na mongolske meje so ostali brezuspešni. Mala mongolska ljud¬ ska republika se s sovjetsko pomoč¬ jo uspešno brani in zadaja japon¬ skim imperijalistom velike izgube. Svoje jjoraze prikrivajo Japonci s zmagoslavnimi poročili, ki pa res¬ ničnemu položaju na fronti nikakor ne odgovarjajo. MEDSEBOJNI BOJI MED ŠPANSKIMI FAŠISTI Med falangisti in karlisti, med dve¬ ma strujama španskih fašistov, vla¬ da že dalj časa hudo nasprotstvo, ki je izbilo pretekli teden v oborožene spopade. Istočasno prihajajo poroči¬ la o oboroženih odredih asturških rudarjev, ki iz svojih opirališč v go¬ rah napadajo fašistične postojanke, povzročajoč paniko med fašisti, ki postajajo vsled masnih eksekucij ljudstva, vsak dan bolj osovraženi. Nad pol milijona bivših republikan¬ skih vojakov se nahaja pod grozni¬ mi pogoji v koncentracijskih tabori¬ ščih, v zaporih pa ginejo desettiso- či, čakajoč obsodbe vojaških sodišč, ki s svojimi državljani hujše posto¬ pajo, kot so Nemci v Belgiji in po Srbiji med svetovno vojno. AMERIŠKA POMOČ POPLAVLJANCEM NA HRVAŠKEM HBZ poslala 2,000 dolarjev Velikanski deževni nalivi so uničili žetev po mnogih hr¬ vaških okrožjih, škoda znaša nad sto milijonov dinarjev. Poplavljencem preti glad in najhujša beda. Ilrvatska Brat¬ ska Zajednica, ki je po ujedi- njenju mnogih manjših hrvaš¬ kih jednot velika skupna orga¬ nizacija ameriških Hrvatov, jo poslala dr. Mačeku $2,000, da se pomaga najpotrebnejšim. Nadaljne akcije za ameriško pomoč poplavljencem na Hr¬ vaškem so v teku. Tudi po Sloveniji so nalivi naredili precejšno škodo. TRILETNICA JEKLARSKE UNIJE SW0C ima pogodbe že s 75 % jeklarske industrije. Pred tremi leti ustanovljena je¬ klarska unija gleda na velik uspeh. Tekom kratke dobe svojega obstoja, je uspela prisiliti 595 jeklarskih firm na podpis pogodbe, ki nad 500,000 delavcem garantira $5 dnevnega za¬ služka. Unija se sedaj nahaja v boju, da zlomi odpor podjetnikov še pri Ber thlehem, Republic, Inland, Weirton, Youngstown Sheet & Tube, ki tvori¬ jo takozvani Little Steel sindikat. Pozdravljen prvi Slovenski dan! Iz delavs ko politič ne fronte Nujna potreba sloge in politične dozorelosti. KONFERENCA LIGE ZA MIR IN DEMOKRACIJO V ZA- PADNI PENNSYLVANIJI V nedeljo 9. julija ob 1 uri po- podne se vrši v Pittsburghu, v Roo¬ sevelt hotelu (Blue Room), konfe¬ renca Lige za Zapadno Pennsylva- nijo. Na dnevnem redu so točke, kako obraniti obstoj delavskih pravic, ka¬ ko se zoperstaviti reakcijonarni gonji proti tujerodcem, črncem in Židom, kaj storiti proti pregajanju in zapo¬ stavljanju tujerodcev in zaščita so¬ cijalne zakonodaje. Vabljeni so zastopniki unij, pod¬ pornih organizacij in vseh drugih društev, ki želijo sodelovati. Ni prav nič pretirano, če rečemo vsem onim tisočem, ki se bodo v soboto 8. julija zbirali v West View Parku v Pittsburghu da so prišli k rojstvu gibanja, ki ga lahko imenujemo zgodo¬ vinskega pomena. V zgodovini ameriških Slovencev bo 8. julij zapisan kot prvi uspešen poskus, zbrati na skupni in sporazumni priredit¬ vi vse slovenske organizacije in družtva v Zapadni Pennsylva- niji. Inicijatorji in organizatorji prvega Slovenskega dneva, (prvega rečemo zato, ker je res prvi in tudi zato, ker je s tem povedano, da mu bodo sledili nadaljni,) so prišli do pravilnega zaključka, da preko vseh velikih in malih razlik, veže in druži ameriške Slovence mnogo stvari, ki so vsem ljube in drage. In na skupno manifestacijo za te skupne stvari, so pozvali spora¬ zumi jeni predstavniki vseh organizacij svoje članstvo, ki se je z navdušenjem odzvalo. Katere so te skupne zadeve, za katere bodo manifestirali tisoči Slovencev v West View parku? Odbor Slovenskega dne¬ va je v svojem pozivu 19. februarja pravilno ugotovil, ..da se za ameriške Slovence malo ve in da se malo upošteva ta naš del ameriškega naroda. Zakaj bi na skupni manifestaciji ne pokazali, da ne zaostajamo za nobeno drugo skupino, da ima¬ mo največ in to dobrih podpornih organizacij, da imamo raz¬ vito kulturno gibanje, svoje domove itd ? Slovenci nimamo no¬ benega povoda skrivati se. S ponosom lahko pokažemo na svoj prosvetni, gospodarski, politični in narodnostni razvoj, kakor ga že od davno v svojo prid kažejo druge narodnosti. Odbor pa je v svojem pozivu naglasil še nadaljne stvari, za katero lahko skupaj nastopijo vse slovenske organizacije v prid sebi in v korist celotnega ameriškega ljudstva. Pokažimo na skupni manifestaciji, da vsi Slovenci cenimo demokratične principe Združenih držav, da stojimo na strani obrambe demo¬ kratičnih in socijalnih pravic pred reakcijo in da podpiramo zahteve Novega deala, katerih izvajanje preprečujejo na¬ sprotniki Roosevelta, tako je govoril poziv odbora. Odbor se je omejil na te skupne zadeve. Lahko pa bi jih naštel še več, lahko bi dodal nekatere važne podrobnosti, iz za¬ htev Novega deala, kot zaustavitev fašističnih agresorjev, o- brambo Wagnerjevega zakona, zedinjenje CIO in ADF, pra¬ vico do dela in pravico do podpore za one, katerim se noče da¬ ti dela, zaščito tujerodcev itd., itd. Lahko bi dodal in povedal, da so Slovenci za demokracijo, sporazum in za obrambo Jugo¬ slavije, da so Slovenci v svojih srcih na strani Čehov in Slova¬ kov, na strani vseh, na katere navaljuje fašizem. Povedal bi lahko, da so Slovenci za zmago Novega deala in za poraz re¬ akcije pri bližajočih se predsedniških volitvah. Kakor so važne zahteve, v podporo katerih se bodo zbrali tisoči 8. julija, tako in mogoče še važnejše je dejstvo, da ( bo v West View parku manifestirana skupnost slovenskih delavcev, preko strankarskih in verskih razlik. IVilliam Green se vedno globokej- še pogreza v reakcijonarni tabor kljub ostrim protestom številnih ADF pripadajočih unij. Njegov na¬ pad na 'Vagnerjev zakon jo p. '.-.Tr¬ čil tako očiten odpor, da je moral Green precej potihniti v napadu na Wagnerjev zakon, ko je delavstvo nastopilo proti njemu. Ne samo Green. tudi razni senatorji so bili pri volji odložiti pogreb tega zakona. Če Green ne uspe tu pa poskuša drugod. Tako je pred nekaj dnevi napadel American Neivspaper Guild, katerega dolži, da hoče Vplivati na urednike in publikacije, katere iz¬ dajajo razne unije ADF. Guild je od- ganizacija časnikarjev, lei spada pod CIO in vodi odločno borbo za po¬ štena in nepristranska poročila v li¬ stih, odkrivajo razne korupcije, ki so hudo posvetile tudi na Greena in nje¬ govo kompanijo, da so prejemali da¬ rila in provizije od oglaševalcih kon¬ cesij. V borbi za ohranitev WPA, v ka¬ teri je delavstvo od Atlantika do Pa¬ cifika stalo na strani brezposelnih in WPA delavcev, pa ni Green niti ADF storila pra vničesar, čeprav bi bile pri tem hudo prizadete tudi razne strokovne grupe ADF. Tudi na politični areni Green slepomiši in meče krivdo za poraz na John Leivisa. Tretji termin Roosevelta dobiva vedno več podpore med delavstvom. Po vseh znakih se lahko že sedaj tr¬ di, da ne mo moglo delavstvo vsled razcepljenja svojih sil postaviti svo¬ jega kandidata in zato je pričelo podpirati tretji termin Roosevelta in Novi Deal. Tozadevno so se izrazile nacijo. Delavstvo spoznava napake. Raz¬ kol v CIO in ADF je v lanskih je¬ senskih volitvah povzročil ogromno čkodo dclovfitvu in omogočit repub¬ likanski reakciji, da je prišla v sedlo v Minnesoti, Wisconsinu, Michiganu, Ohiju, Pennsylvaniji in drugih dr¬ žavah. Posledice so tako občutne, da je pričelo delavstvo naravnost revoltirati, ko vidi kaj se dogaja z socijalnimi zakoni. Namesto boljše delavske zaščite, katero so republi¬ kanci obljubljali, so udarili po de¬ lavskih organizacijah s tem, da so omejili ustavne pravice do stavk, pi- ketiranje in razne druge zakonske prepovedi kot injukcije, sprejeli za¬ kone, da se lahko unije toži za od¬ škodnino, zakone, ki ovirajo zaprto delavnico in kolektivna pogajanja, kar je najpoglavitejše življensko v- prašanje delavcev. Vse, kar bo organizirano delavstvo storilo na političnem bojišču, je v rokah Nestrankarske lige, ki podpi¬ ra kandidate iz delavskih vrst in o- ne kandidate, ki so se doslej izkazali v javnem življenju, da so progresiv¬ nega duha in da podpirajo program socijalnih sprememb. Je pa tudi mož¬ nost, da bodo socijalisti in komuni¬ sti imeli svojo kandidate za razne u- rade tam, kjer ne bo Nestrankarska liga imela svojega. Politična moč delavstva pa odvisi od združenega delavstva, ki mora i- meti pred očmi brezrazredno enako¬ pravno človeško družbo. CIO kakor tudi doberšen del delavstva bi tak program podpiralo že letos, če ne bi bilo političnih izdaj ic in demagogov, ki pri vsakih volitvah delavstvo za- že številne konvencije še predno je 1 peljujejo, ker še ni politično dozo- znano, če bo Roosevelt sprejel nomi- 1 relo. Slovenski dan v Zapadni Penn 8 ylvaniji je dokaz da želja de j avak j h ’ ro k. S temi delav- ^ o.. . _ aliiinn/ivli nanennu ia m dn nnc f a in nAA>\&, larec” ko piše: “Krive tega ni, mo korporacije, nego v preiej,; ri nezavednost delavske rw Po toči zvoniti je malo preportj pajmo, da bodo pri bližajočih ^ litvah pri “ Proletarcu ” zoot;. točo, da se jim ne bo treba pr* ti med nezavedno maso. ■ * * Slovenski dan v West Vietcj. v Pittsburgu, bo ena največji ne največja slovenska priretr. Ameriki. Pri količkaj ugodm menu pričakujejo organizator;;i 10,000 posetiteljev. Podprete angleško poslujoče federacije 2 Louis Koscla piše v “Proseni se mu zdi da bo 8. julija prišlo pa j do 15,000 slovenskih delu« * * Ko je reakcija v kongresu bii tem. da črta in znižuje kredit \V PA, je obsipalo senatorje i ’.: stopnike desettisoče protestni a gramov in rezolueij. Med Uri p trsti proti zmanjševanju estbiri ga kruha za brezposelne, pt ni 1 enega od kake slovenske centr: organizacije. Vrlo pičla so t«di kalna slovenska društva, ki so j< dignila svoj glas v obrambo i stva, ki je odvisno od grenke}! < ha na WPA. Ali res ni več nobenega rc vanjo za take zadeve med M slovenskih organizacij in druit’ * * Priporočanje nemških in “ skih ladij za potovanje v jr po malem prenehalo v '* skem časopisju. Zanimivo vedeti, ali je oglaševanje !&■ potniških družb prestalo, * Hamburgh-Line in Italion-V znale, da se slovenski Pot& bijejo fašističnih prevoznih*' so same prestale oglaševat',’ so uprave slovenskih U stot odklonile objavljati /aŠisiif«* ODPRT ODGOVOR UPRAVNIKU L. ZORKO po Rusiji, torej prejemajo, plače in Napredek , glasilo SSPZ potne stroške, ne da bi komu pri¬ dobili pravico do dela, razen sebi. Toliko tistemu demagogu, ki ima v kameleonskem listu dopis “iz Cle¬ velanda” (napisan v Pittsburghu). Če se pametni ljudje ne puste po¬ tegniti takim blufarjem, so od blu- farjev ozmerjani, ampak to še ne po¬ meni, da so tisti sklicatelji brezpo¬ selnim s svojim kongresom kaj ko¬ ristili, razen sebi in reklami zase.” Ali bi ne bilo mnogo pravil¬ nejše napisati z istimi besedami ali po resnici takole: “Ljudje, ki so v “Proletar¬ cu napisali gornji napad na obrambo WPA in relifa, so ljudje, ki ne samo da niso na relifu, nego prejemajo od brez¬ poselnih plače in na stroške brezposelnih potujejo tu in po Evropi, torej prejemajo plače in potne stroške, ne da bi ko¬ mu pridobili pravico do dela razen sebi.” List, ki hoče biti delavski, pa napada organizacijo, ki ščiti kruh in obstanek brezposelnih, je na popolnoma krivi poti, ki jvodi v propast. .£5jk Na vaše razburjeno javno vpraša¬ nje v “Enakopravnosti” od 29. juni¬ ja vam odgovarjamo, kot sledi: Da smo objavili beležko, da se z gotove strani streže po obstanku in samostojnosti “Cankarjevega Glas¬ nika” nas je napotila iskrena želja, da “C. G.” ostane tak kot je bil v dose¬ danjih dveh letih njegovega obstan¬ ka. Objavili smo to beležko, ker sma¬ tramo, da bi revija “Cankarjeve u- stanove ne bila več v duhu Ivana Cankarja, če bi prišla pod gospo¬ darsko in politično kontrolo onih, ki bi radi “C. G.” stopili z eno ali dru¬ go svojih publikacij, zavezajoč pri tem svobodo pisanja uredniku Etbi- nu Kristanu, proti kateremu so in¬ direktno naperjeni načrti za likvi¬ dacijo “C. G.” Poučiti vas moramo, da v nobe¬ nem uredništvu, ki se zaveda svojih dolžnosti napram dopisnikom, ne bo¬ dete dobili imena in naslova pisca tega ali onega prispevka, katerega hočete lz radovednosti ali sličnih osebnih nagibov poznati. Kako oce¬ njujete to naše izvajanje uredniških dolžnosti, je zadeva vašega znanja in vesti, ki vam je svobodna. Razen vprašanja ,na katerega smo zgoraj odgovorili, ste dodali in ob¬ javil, več kot pol kolone sumničenj m podtikanj, na katere se ne splača odgovarjati. Ne samo ; temveč skoraj vsi Slovenc* ^ riki dobro vedo, da od ka storimo vse, kar moren^ širjanje “C. G.” To je tudi'"*’ dobro znano . Ne zamerite, toda ' a ^, vprašanje v “Enakopra'^ “C. G.” samo škodilo. ** ali niste morda vi peta 11 , kah onih .ki strežejo “C- ^ stanku V Razhudili ste ve r-U Sjevo” beležko, ki ni drugega, kot opozorilo pt° likvidacijo “C. G.” o kaU pišejo vaši ožji prijatelj'' ^ cu”. Za one vaše prijatelj^ rih izvira misel za zlitJ c ( “Proletarcem” ne najd« 1 ^,. besede ukora in obsodb’ i te pa na “Naprej”, ki J‘ e n ^ ti tem mahinacijam ^8^ “C. G.” in s. Etbina den, prečuden branitelj rojak L. Zorko. u Končno, Vsi vi, ki trebno polemiko med 0 topat'- * ’ morali skupaj nas plan. Postanite naroiI ^rjc ki in agitatorji za ‘ Can jj: nik". Samo z vašo P° ,/■ hranjen “C. G.” ° br >r odkritimi in prikritim' Za “Naprej": SREDA 1 , 5 . JULIJA 1939.’ BODIMO ISKRENI IN PRAVIČNI "NAPREJ 7 CLEVELAND, OHIO. - Ro človek prebira naše delavsko časopisje in globlje premišljuje današnje spore, napade in polemike, mora priti do gotovih zaključkov, da je med na¬ mi res nekaj zelo narobe. Ce kdo ne ve, odkod izvirajo današnja kri¬ žajoča se mnenja, ta si gotovo misli, da je v takozvanem naprednem ta¬ boru nastal nepremostljiv spor in da bomo kmalu bankrot. Dobro in potrebno je, da začnemo pregledovati glavne točke in konsta- tirati prave vzroke, zakaj se tako pisano gledamo, ko vendar vsi pri¬ segamo, da smo zvesti delavski pri¬ jatelji. Tukaj nastane takoj glavno vprašanje, ki je povzročilo največ polemike in to take nepotrebne po¬ lemike, s katero se naravnost sme¬ šimo in kar je še slabše, škoduje¬ mo edinstvu in sodelovanju delavstva pri najbolj potrebnih akcijah, ki so edino orodje delavskega razreda, da podkrepi svoje sile. Naravnost sramotno je, da noče¬ mo posnemati praktičnega nauka in izkušene teorije, da sc mora delav¬ stvo najprej sporazumeti in organi¬ zirati strokovno in politično, 'ako ho¬ če doseči izboljšanje svojega polo¬ žaja. To se bi v Ameriki lahko zgo¬ dilo preko noči, če bi ne bilo toliko zavajalcev v naših vrstah, ker de¬ lavstvo je pokazalo že na razne na¬ čine, da je pripravljeno prezreti verske in politične diference v uni¬ jah, stavkah, demonstracijah in na volišču, kadar je delavstvo na jas¬ nem zakaj mora složno nastopati. Med nami pa se po tridesetih le¬ tih izobraževalnega • dela pojavlja vprašanje, ali bolj pravilno rečeno propaganda, katere namen je pod- žiganje in sovraštvo, ker se sloven¬ ski delavci nočejo obesiti na vrat ti¬ sti skupinici, ki ga je vodila do da¬ nes. Molek si prizadeva na vse na¬ čine, da zanese dvom med zavedno misleče delavce okrog verskega v- prašanja, katerega smo v večini že .vsi skoraj popolnoma pozabili. Go¬ vori s človekom delavcem, pa ti bo rad priznal, da ga vera ne moti v u- niji, na stavki, na demonstraciji, še manj pa na volišču. Katoliško vpra¬ šanje v Ameriki ni bilo nikoli glav¬ no, ker se zavedajo, da so manjšina, ki ne odločuje niti v gospodarskih ali političnih ozirih; zavedajo sc že, da se le njihovi voditelji radi nagi¬ bajo na škodljivo stran, da izkori¬ stijo vpliv .katerega imajo kot pred¬ stavniki njihovih številnih organi¬ zacij. Niso pa vsi enaki. To trditev lahko podpremo z na¬ slednjim dejstvom: CIO gibanje je danes najlepši dokaz, da je v njem najlepša sloga, da je za novo in še neiskušeno delavsko gibanje nepri¬ čakovano militantno in razredno za¬ vedno, če tudi so v njem tisoči kato¬ liških delavcev. Vzemimo za primer John Brophyja, direktorja CIO in enega najboljših katoliških delav¬ skih voditeljev. On ne taji, da je ka¬ toličan, toda svojega verskega pre¬ pričanja ne stavlja v ospredje, on ne napada delavcev drugega prepriča¬ nja ,ne meša rdečega strašila, baš o- bratno, on v vseh njegovih številnih govorih na konvencijah in unijskih shodih vedno povdarja, da mora de¬ lavstvo biti tolerantno in solidarno, da ne sme dopustiti, da bi jih kdo hujskal ali cepil radi vere in politi¬ ke, ker to je sredstvo, katerega ra¬ bijo le delavski nasprotniki. Radi njegovega stališča še do danes ni¬ sem nikjer opazil, da bi se ga kak katoličan drznil blatiti, ampak le industrijci ga nazivajo, da je tudi on komunist, ker se ne da spraviti v protidelavsko rdečo gonjo. Če bi Slovenci posnemali in so¬ dili delavstvo po Pircu in “A. D.”, po Trunku in “A. S.”, Gardenu in Mo- . leku, William Greenu in Matthew j Wollu, ki vedno pozdravljajo raz¬ kol, bi prav nobeden ne spadal v u- nijo, ker se bi bal, da ga ne bi kak radikalec pobasal v žep. Toda de¬ lavstvo se je priučilo, da v unijskem gibanju nihče ne sme sovražiti de- I lavca radi njegovega osebnega pre- j pričanja, ampak da vedno pomaga in ostane zvest uniji ih mednarodne¬ mu proletarijatu. To je danes v bi¬ stvu ona združena sila, ki tvori CIO j in ki ga vodi do novih zmag, katerih sad bodo uživali tudi oni, ki danes j obmetavajo delavstvo z raznimi ; psovkami, ker se jim nočejo obeša- | ti na vrat in kloniti hrbtov kot kuž¬ ki. To kar je praktično za unijsko gi¬ banje je tudi praktično za vse raz¬ redno misleče delavce, zato delujmo odslej naprej v tem duhu, pa bomo tekom doglednega časa imeli boljše ; rezultate. Zdi se mi naravnost greh, ■ da je potrebno Še danes učiti to ; staro resnico. Pa kaj hočemo, poduk | je potreben, pravi poduk. — J. F. Dopisi iz slovenskih naselbin v Ameriki SLOGA IN SKUPNOST MARŠIRAJO! V nedeljo dne 9. julija bodo skupna društva iz Turtle Creek okolice priredila skupni pik- iiik, kateri se bo vršil v Lilika- čevem (Bellwood) Parku. Na¬ men tega piknika ni v zvezi z nikako politiko, je samo eden, da se priredi skupen piknik, da se tako izognemo stroškov, ki so jako veliki, če posamez¬ na društva prirejajo piknike, če se pa napravi skupno eden velik piknik, pa bo tako večji gmoten in moralen uspeh. Društva, katera prirejajo ta piknik so: Iz Braddocka štev. 300 SNPJ, 31 JSKJ, 231 SS PZ. Iz E. Pittsburgha pa dr. štev. 629 SNPJ, 14 DSD, 141 HBZ, 736 HBZ in 4322 IWO. Belhvood park se nahaja na novem Monroeville Road, E- lectric Plan, Turtle Creek, Pa. Z avtomobilom se lahko pride, ako vozite mimo Turtle Creek High School, tam obrnite na levo po Monroeville Rd. do Young’s Corner, zavijete na le¬ vo, vozite kake pol milje, pa boste na prostoru. Busi pa bodo vozili iz East Pittsburgha od 1:30, 2:30, 3:30 popoldne. Iz Braddocka pa ob 2:30 pop. pred Hrvat- skim domom. Za ples bo igrala Martin Serro orkestra, ki igra na radio WHJB Greensburg vsak četr¬ tek in soboto ob 4 uri pop. D.S.T. in tamburaški zbor “Svoboda” iz E. Pittsburgha. Za lačne in žejne bo tudi dobro preskrbljeno. Torej še enkrat vabim vse brate in člane omenjenih dru¬ štev in prijatelje, da posetite ta skupni piknik v velikem številu. Za odbor, Anton Rednak. V. CANKAR, GLAVNI PREDSEDNIK S.N.P.J. , OR 4. JULIJU “Zedinjene države so znane kot dežela svobode vse od svojega začet¬ ka, zgrajena na principih verske in politične svobode, ter človeške enako¬ pravnosti. Kot člani SNPJ najbolje vemo, kaj to pomeni. Kajti svoboda mi¬ šljenja in izražanja in človeška enakopravnost, je tudi nam najbolj sveta reč in najdražji zaklad in ti principi so glavna podlaga tudi naše organi¬ zacije. Toda ravno sedaj so ti pincipi najbolj ogrožani. Reakcija vsega sve¬ ta spet predrzno dviga glavo in tudi v Zedinjenih državah postaja zmeraj bolj agresivna in predrzna, nastopaj oč po raznih, delavskemu zlu name¬ njenih organizacij in skrivajoč sc za krinko patrijotizma in firmami z le¬ po donečimi imeni. Zato pa je tudi naša dolžnost, da smo čuječi in da se zavedamo nevarnosti. Zato sc moramo tudi mi družiti in utrjevati tako, da bomo sposobni odbiti vsak napad od strani reakcije ter zadušiti vsak po¬ skus ali napad na naše pravice, ki so zapopadene v deglaraciji neodvisnosti in zajamčene v ustavi.” IZLET ZA DELAV- SKI TISK Coverdale, Pa. — Prijatelji delavskega tiska v naši okoli¬ ci prirejajo piknik v nedeljo 16. julija v znanem Tischler- jevem prostoru v Coverdale, Pa. Svrha tega piknika je, da se pomaga našemu delavske¬ mu tisku, to je “Napreju”, “Radničkemu Glasniku” in “Slobodni Reči”, listi, ki piše¬ jo v interesu vsega delavstva, demokracije in socijalne pra¬ vice. Delavski tisk je naše naj¬ boljše orodje, ker nas zdru¬ žuje, podučuje in vodi k spo¬ razumu, zato je naša dolžnost, da stojimo za njimi in jim da¬ jemo našo gmotno in moralno podporo. Apeliramo na prijatelje iz Library, Finleyvilla, Strabana in vseh bližnjih mest, da pri¬ dejo in se zabavajo v veseli in zavedni družbi. Za ples bodo igrale splošno priljubljene Bregantove sestre iz Lisbon, O. To je unijska godba naših za¬ vednih deklet, katere igrajo za večje plese po Ohiju in Penni. Skupni odbor. SMERNICE “NAPREJA” (Nadaljevanje s 2. strani) gospodarstva in kulture v delavski državi, v času, ko kapita¬ listični svet trpi v težki krizi, smatra “Naprej” za svojo dol¬ žnost, podirati grmade neresnice in trgati mi-eže laži, ki jih po fašističnih virih širijo zagrižnjeni nasprotniki socijalizma. Ker je Sovjetska unija živ dokaz za pravilnost oslobodilnih idej de¬ lavskega razreda, ker vsestranski napredek zmagovitega sov¬ jetskega ljudstva vliva pogum v’srca borečega se mednarod¬ nega proletarijata, “Naprej” šiba one krive učenike, ki sovjet¬ sko demokracijo izenačujejo s fašistično diktaturo m socija- Najmlajši slovenski delavski listje ‘Naprej . Okoli N - preja” se zbirajo slovenski delavci v Ameriki preko verskih in strankarskih razlik, pri katerih so ideje, ki Jih list zast °P a -^ šle razumevanje in odziv. Samo s podporo m sodelovanjem svojih čitateljev in naročnikov se je “Naprej raz i žal preko preteklih dvajset mesecev velike * sije. Podporo in odziv dobiva list zato, ker sin ideje, ki jih no sijo v srcih slovenski delavci že zdavnaj. 7f lni/enia Ideje sloge, zbližanja, skupnega nastopanja in ^ruze j pridobivajo na pristaših v vseh organizacijah. V načelu sest njajo povsod! v slovenskih društvih, da sloga jaci ri: dfc nes ga tlači. Od načelne zmage je treba naprej k uresničenju, enski dan v Zapadni Pe.insylvan.ji je * dru *il n* »kuprn ! reditvi vse slovenske skupine, neglede na njihovo versko strankarsko pripadnost. V New Yorku vseh 14 stepskih dru §tev harmonično nastopa v bratski slogi. Slična stremljenja J opažati tudi že po drugih naselbinah. Preko vseh težav m Prek gremo naprej. grozote fašizma. Vabljeni ste vsi, da se p srečnejše tnim i„ sporazumnim dolom kro.mo pot v lepše m srečne, Pase. ;/■«. . %--■g«-—-i ■ *&*'**' VABILO NA ISTRIJANSKI PIKNIK New York, N. Y. — Združe¬ na Istrijanska podporna in kulturna društva prirejajo svoj drugi letni piknik v nede¬ ljo dne 9. julija v Dexter Par¬ ku, Woodhaven, L. I. Posetnike in goste bo po¬ zdravil S. Zorovich, predsed¬ nik društev. Pozvan je kot go¬ vornik tudi župan LaGuardia. Tekme med mladino in odras¬ limi in razne športne igre. Za prigrizek bo pečen jan- Ček, kranjske klobase in tudi hladne kapljice ne bo manjka¬ lo. Za plesalce pa bodo igrale kar tri godbe: J. Bruno, Milan Verni in tamburaški zbor. Potokaz. Vsak vlak do Ca- nal St. Tam vzemite B.M.T. Jamica vlak in izstopite na El- derts Lane postaji, kjer se vr¬ ši izlet, če bo dež ali lepo vre¬ me. Strehe dovolj. Vstopnina samo 35c. ODBOR. BESNENJE BREZ HASKA DETROIT, MICH. — Ko čitam Gardenove histerične izpade, mi je kar žal tega človeka. Vpregel se je v trockistični voz in ker ga ne more premakniti nikamor naprej, suje in brca na vse strani. Jaz' bi mu rekel: Tone, pomiri se! Če si naredil kako pogodbo s trocki¬ sti, da boš ohranil razcepljenost in zdražbo med našimi ljudmi, je naj¬ boljše da jo prekličeš, ker ne boš do¬ bil niti ducata slovenskih delavcev, ki bi se dali zapeljati od “okupacijskih” teorij, katere si prepisal naravnost od fathra Coughlina. Ljudje vodo, da v slogi je moč m vedo tudi, da je škodljivec oni, ki se¬ je med delavci prepir in zdražbo. Želja po skupnem delovanju in na¬ stopanju se ni rodila med Slovenci, tudi iz Rusije ni prišla, ker če se še spominjaš, je že pred devetdeset leti zaklical Karl Marx: Proletarci vseh dežel, združite se! Ko bi ti prebiral Marxa, bi ne mogel priporočati medsebojnega bo¬ ja med delavskimi skupinami in Čoughlinove zavajalne teorije bi ti ne ugajale tako silno, kot je to danes slučaj. Če bi imel količkaj v mislih Marka, bi ne mogel biti manager za razširjanje Krivitzkyjevih, Barono¬ vih in sličnih reakcionarnih laži. Tudi oni delavci, ki ne vedo kaj je Marx učil, čutijo vsled težkega e- konomskega stanja in velike nesi- gurnosti za bodočnost, da si morejo le z združenimi močmi pomagati k boljšemu in lepšemu življenju. Samo taki. kot si ti Garden danes med Slovenci v Ameriki, so zakrivili, da je nemško, avstrijsko in italijansko delavstvo na kolenih in da nosi fa¬ šistični jarem. Poraženo je bilo, ker je bilo razcepljeno, ker sč je medse- boj grizlo, namesto da bi bilo zdru¬ ženo. Braniti demokracijo, to še pravi danes, preprečevati pohod fašizma. Če bomo močni in Združeni v demo¬ kratični fronti, bomo imeli delavci svobodo in priliko, da si odpremo pot v novo življenje brez izkorišča¬ nja človeka po človeku. In to za vse, ne samo za eno skupino. Zato mo¬ ramo tudi vsi delavci, ki trpimo skupaj marširati in ne vsak na svo¬ jo stran vleči. J. D. UPAJO NA VESELEJŠE _ČASE_ Lloydell, Pa. — Že dalj' ča¬ sa se nisem oglasil, pričakujoč, da bo kdo drugi kaj poročal, ker sem se sam nekam polenil. Tinte imam še dovolj, zato bom malo poročal o naših raz¬ merah tukaj. Najbolj nas vse jezi, ko čitamo v listih vesele novice o izletih itd., mi pa ni¬ mamo skoraj nobenega upa¬ nja, da bi mogli kaj takega pripraviti in se malo razvedri¬ ti. Torej veselih novic pri nas ni. Vse je bolj mrtvo, ker rud¬ niki počivajo z nami vred. Tu¬ kaj obratuje le eden rudnik po 3 dni v tednu ali v dveh ted¬ nih, to je Beaver Run Coal, poleg tega pa še en rudnik, v katerem pa dela le par 'mož. Logan Coal Co. pa še do da¬ nes ni izplačala zaostale plače. Vsi rovi so zaprti in mi še ved¬ no čakamo za plačo za naše šest tedensko delo in muko. Družba je bila pred sodnijo in listi pišejo, da bo prodana ba¬ je na javni dražbi. Bolj natan¬ čno poročilo bomo dobili na naši unijski seji, ker naš lokal ima svoje zastopnike, ki nam bodo poročali o položaju in nadaljnimi izgledi o naši zao¬ stali plači. Brezposelna podpora nam je že potekla in sedaj strmimo v daljavo. Ptički s petjem nas še tolažijo in nam odjedajo zele¬ njavo, kar smo nasejali na vr- tih, da bomo prej gladovaii. Ej, to so vrabci! Prostora za zabavo je tukaj dosti, toda ne vabim na zaba¬ vo ali piknik, če pa prisilimo premogarske barone, da nam dajo naš teško zaslužen denar, bom poročal pozneje. Tukaj lastujemo društveno dvorano, ki pa je že dolgo prazna in bi bilo pač treba enkrat prepodi¬ ti miši iz nje. Radi slabih de¬ lavskih razmer je tudi težko' pobirati naročnino,, ki zaostaja do boljšega časa. Bil sem v St. Michael pa so vsi možki delali in bo treba iti drugič. O Joe Petelinu pa še ni no¬ benega sledu. Izginil je nezna¬ no kam in ga iščemo zaman. Mnenje prevladuje, da ga ni več med živimi. Petelin je ne¬ koč živel v Moon Runu, Pa. Joseph Matičič. ŽIVEL SLOVENSKI DAN! Braddock, Pa. — V soboto 8. julija bomo Slovenci brez razlike na versko ali politično prepričanje položili naše oseb¬ ne stvari na strah ter se poda¬ li v West View Park, da skup¬ no proslavimo “Slovenski Dan” katerega namen je, da mani¬ festiramo pred ameriško jav¬ nostjo našo narodno in kultur¬ no zavest. Na ta dan bo zadonela iz grl naših pevskih zborbv ih posa¬ meznih umetnikov slovenska pesem, ki bo pričala, da smo Slovenci, čeprav majhen tudi kulturen narod, vredni svoje¬ ga imena in spoštovanja. Imeli bomo priliko sestati se skupaj, da se bolj spoznamo med se¬ boj in se pozabavamo. Gotovo se bomo sestali tudi s starimi znanci in prijatelji, si obudili spomine starih dni iz starega kraja. Slovenski dan bo velikega pomena ne samo za nas tu v Zapadni Penni, ampak tudi po drugih naselbinah, ker to bo prvič v zgodovini ameriških Slovencev, da bomo združeni praznovali svoj dan, ter s tem pokazali našim sodržavljanom, kdo prav za prav smo, odkod smo prišli in kaj smo prinesli s seboj, da stojimo vedno za o- brambo demokratičnih in so- cijalnih pravic, da bomo tudi mi enkrat upoštevani, da nas ne bodo nazivali Slovake itd., itd., kot so nas do sedaj. Uspeh tega dneva je odvi¬ sen od nas vseh in posameznih društev. Zato poagitirajmo in pripeljimo sorodnike in prija¬ telje v West View park. Torej na veselo svidenje v soboto 8. julija! Anton Rednak. Lepa pomoč Sloveniji Timmins, Kanada. — V ne¬ deljo 18. rožnika sta tukaj pri¬ redili delavski organizaciji S.P.Z. in H.P.S. Skupni piknik, katerega čisti dobiček je zna¬ šal $130.35. S.P.Z. je od svoje¬ ga dela poslala $60.00 delav¬ skim organizacijam v Sloveniji za boj proti hitleriziranju Slo¬ venije. Vsem, ki ste se udeležili sku¬ pnega piknika, tem potom iz¬ rekamo najprisrčnejšo zahva¬ lo in delavski pozdrav. J. Kosmač. APEL ODBOROM IN PRIJATELJEM PO NASELBINAH Kampanjo smo izvršili in zaključili 1. majnika z nad¬ vse lepim rezultatom. Na III. konferenci smo sklenili na¬ peti vse sile za povečanje lista in celega našega delovanja. Položaj se zaostruje v svetu in doma v Ameriki in pove¬ čanje “Napreja” je nujna potreba časa in razmer. Ižgleda pa, da so nam uspehi zlezli v glavo, ker po uspešni kampanji je delovanje zelo popustilo. Število zao¬ stalih naročnikov narašča, ker ne skrbimo za redno obnav¬ ljanje. Razen v Detroitu in Kansas City, nikjer ni bilo no¬ bene prireditve, da se pomaga fondu lista, iz katererega se krije, kakor veste skoraj polovica vseh stroškov izda¬ janja lista.. Predpogoj za vsak nadaljni napredek in nujnost za sapio vzdržanje lista je, da takoj in vsi zavihamo rokave, ter da takoj in povsod organiziramo obnavljanje naroč¬ nin, dk pripravimo kjerkoli je mogoče pikni' zabavo, ve- čerinko, da ne prestanemo s pridobivanjem novih naroč¬ nikov ih da poskrbimo listu kar največ ogl~' :v. Na delo! “Naprej” vas poziva, v trdnem prepriča¬ nju, da bo vsaka naselbina storila svojo v.oIžnost. Javljajte preko lista, kaj ste ukrenili! Dokažite spet svojo zavednost, kakor ste jo že ponovnokrat. ‘SLOGA” VABI Cleveland, O. — Kutama društva v clevelUnski metropo¬ li kar tekmujejo z prireditva¬ mi. V zimskem času prirejamo razne šaljive igre in drame iz delavskega življenja, koncerte, operete in opere, človek se ne¬ hote vpraša, kako nam je vse to mogoče, ko smo vsi delavci in delavke, ki trdo garamo po clevelandskih priganjaških to¬ varnah, ali pa kje drugje, kjer si delavec v potu svojega o- braza . služi svoj grenki vsak¬ danji kruh. Da, milijone kopi¬ čimo drugim, ki živijo v raz¬ košnosti, pijejo našo kri —, mi pa živimo v pomanjkanju in negotovosti, od danes do jutri. Vprašamo se, kje je pravica? Bratje, pravice ni, za pravico se bo treba boriti. Mi vsi, ki se trudimo na kul- ENO IZMED MNOGIH PISEM Windsor Heighis, IV. Va. — Kot naročnica “Napreja” vam moram povedati, da ne morem plačati na¬ ročnine. Dozdaj sem zaslužila za naj¬ večje potrebe, sedaj pa sem izgubila vse, nimam ne dela, ne denarja. Sta¬ ra sem, dela najbrže ne bom dobila več, šaj je mladih brezposelnih pre¬ več. Če bom dobila kaj na relifu še ne vem. — Ne zamerite mi, jaz ni¬ sem kriva. “Naprej” je jako dober list in zelo mi je žal, da ga ne bo več. „ . .. Mary Bruvich. (Rojakinji bomo pošiljali “Naprej” brezplačno, dokler se ne popravijo njene težke razmere. Uprava). Nagrade na pikniku “Napre¬ ja” 11. junija so dobili: 1. nagrado, francoski naslanjal, vreden $30, de dobil KONČAN IZ KIRKLAND LAKE, ONT. 2. nagrado, radio-apafat, vreden $20, je dobil BLATNIK IZ DEAR- BORNA, MICH. 3. nerado, zapestno uro, vredno $15, je dobila BEN1GERJEVA IZ CLEVELANDA. 4. — 8. nagrado, celoletno naroč¬ nino na “Naprej’\ So dobili: KRIŽ IZ KANSAS CITY; J. HORAK IZ CLEVELANDA; J. STEINITZ IZ DETROITA, J. KAPEL IZ DETRO¬ ITA in J. KOBE IZ PITTSBURGHA. 9. in 10. nagrado, knjigo “španski testament”, sta dobila J. SOKOL IZ CLEVELANDA in STEINITZ IZ DE¬ TROITA, ki je zadel kar dve nagra¬ de. Dobitnikom iskreno čestitamo! DOBER IN POTREBEN PREDLOG ZA PRLŠTEDENJE NEKAJ STOTISOGEV LETNO V “Napredku”, glasilu SSPZ je William Candon prišel na dan s predlogom, katerega u- resmeenje bi prihranilo vsako leto več stotisoč dolarjev na¬ šim ljudem. Candon navaja resnico, da se naši ljudje pod vplivom po¬ grebnikov in še bolj pod vpli¬ vom stare navade, pustijo za¬ plesti v vse prevelike pogreb¬ ne stroške, ki mnogokrat po¬ žrejo vso osmrtnino. Nameštb, da bi zavarovalnina koristila družini, ženi in otrokom, gre vse in še več za stroške okoli pogreba. Kdor ima in kdor se hoče 'postavljati, naj si naroča kar hoče. Podporna društva pa bi mogla pridobiti člane za sklep, da se uvede dostojen standart- bi družinam prihranil nepotre¬ bno velike izdatke pri pogre¬ bih. ■* W. Candon pravi, da naj še društva po večjih naselbinah sporazumejo in da naj napra¬ vijo z enim ali drugim pogreb¬ nikom za gotovo štandartno ce¬ no'. če še članstvo na ta način sporazume, bo odpadel glavni izgovor “kaj bodo ljudje rek¬ li?”, ker se bodo vsi držali ene in išie, jed noti n e višine pri iz¬ datkih za pokope. Sličnih predlogov je bilo že več; pa se niso izvedli, ker ni bilo stika in sloge med raznimi jednotami. Danes je v tem o- ziru že boljše. Naj pričnejo v eni naselbini za poskušnjo. Prepričani smo, da bi primeru v eni naselbini kmalu sledile ni pogreb za člane jednote, ki vse druge. 3LL turnem polju bodisi z petjem ali z igrami si skušamo izbolj¬ šati naše znanje ih izobrazbo, da gremo naprej z duhom ča¬ sa, z duhom delavstva, da združujemo delavce v svoje Vrste, če hočemo, da nam bo kedaj zasijalo solnce svobode. Č6 pa hočemo obdržati naše kulturne ustanove, ki so v zve¬ zi z velikimi stroški, moramo v letnem času prirejati takozva- ne piknike. To se pravi, da se tekom vročih dni podamo v naravo, da se malo razvedri¬ mo in naužijemo svežega zra¬ ka, katerega naša meščanska' pljuča tako zelo potrebujejo, kakor naše ustanove potrebu¬ jejo denarna sredstva, da se obdržimo na površju nUše de¬ lavske kulture. Iz tega razlo¬ ga se je pevski zbor “Sloga” zavzel, da priredi piknik v nedeljo 16. julija na prijazni Stuškovi farmi ali V dolini ve¬ selja (tako jo že nekateri ime¬ nujejo). . Ja, kedaj pa nismo pri “Slo¬ gi” veseli? Mi ne dremljemo, naša srca so vesele narave, s prijaznimi pogledi. V “Slogi” je moč, v “Slogi” je veselje, v “Slogi” se radujemo mi delav¬ ci vsi. Zbor bo zapel več naših pesmi. Bratje Šuštaršič pa bo¬ do igrali za ples. Oni že vedo kako, da vas zeblo ne bo! Prvi truk bo odpeljal iz¬ pred SND ob 9 uri zjutraj, vzel bo članstvo in druge, ki nimajo avta in one, ki želijo zgodaj v lepo naravo. Drugi truk pa bo šel izpred SND ob 1 uri pop., ustavil se bo tudi pred S. D. Domom na Waterloo Rd. Od konca Nothingham ka¬ re pa do S Hiška bo vozil truk do 4 ure pop. Vožnja brezplač-* na tam in nazaj. Poslužite se te prilike in pridite vsi na' Striiškove farme 16. julija. “Sloga” se vam priporoča. ^ — P. J. H. ‘NAPREJ’ ZA MEDNARODNO DELAVSKO ENOTNOST (Nadaljevanje s 1. strani) svetu, v Franciji, v Angliji, v skandinavskih deželah, v A- meriki, v Afriki in na Daljnem Vzhodu bilo delavstvo enotno in če bi složno sklenilo: Nobe¬ na ladja ne bo natovorjena, nobena ladja, noben vlak ne gre iz pristanišča, niti z me¬ zincem ne ganemo v podporo italijanskih, nemških in japon¬ skih agresorjev. Kar še ni, to je treba doseči in dosego mednarodne de¬ lavske enotnosti so na delu najzavednejši in najboljši de¬ lavski voditelji. * V Zurichu, na švicarskem prične 5. julija zasedati kon¬ gres amsterdamske strokovne internacionale. Od zadnjega kongresa, ki se je vršil 1936 leta, je Mednarodna Strokov¬ na Zveza izgubila priključene ji španske, avstrijske, čehoslo- vaške unije. V nevarnosti pa so tudi poljske in južnoameri¬ ške, kjer se fašizem trudi priti na oblast. že 1936 leta je bilo sklenje¬ no na kongresu Mednarodne Strokovne Zveze, da je treba najti pot do združenja s sov¬ jetskimi strokovnimi organiza¬ cijami, ki s svojimi 24,000,000 člani lahko ojačijo silo medna¬ rodnega strokovnega gibanja. Izvedbo tega sklepa zadnjega kongresa MSZ so preprečile mahinacije angleške strokov¬ ne birokracije in Matthevv Woll, ki je govoril v imenu ADF v strokovni internacijo- nali. Angleži so sedaj, po zad¬ nji izjavi Citrina za združenje s sovjetskimi unijami, katero podpirajo tudi francoske, skan¬ dinavske in mehiške unije, ti¬ pajmo, da pride do združenja in edinosti, potom katerih lah¬ ko silna moč delavstva pride do veljave. Zadnji kongres strokovne internacionale je sklenil tudi, stopiti v stik z unijami v Ame¬ riki, Avstraliji in na Daljnem vzhodu, ki niso priključene in¬ ternacionali. Značilno za duh, ki je prevladoval med vodite¬ lji na prejšnem kongresu in- ternacijonale je dejstvo, da so popolnoma prezrli CIO unije v Združenih državah in da so govorili samo o ADF. ADF je zapustila strokovno internacionalo pred več kot petnajstimi leti in ves čas nij kazala nobenega zanimanja za mednarodna delavska vpra¬ šanja. Šele lansko leto sta se ZAHVALA SKUPNIH MLADINSKIH ZBOROV Green in Woll spomnila inter¬ nacionale in na seji v Oslo je Woll pomagal razveljaviti sklep kongresa internaciona¬ le za združenje s sovjetskimi unijami. Na letošnjem kongresu bo gotovo stavljeno na dnevni red tudi vprašanje CIO, ki je na svojem Pittsburškem kon¬ gresu preteklega novembra sklenila, vzeti v pretres pri- ključenje k strokovni interna¬ cionali. Woll in Green bodeta najbrže spet poskušala pre¬ prečiti veliko delo mednarod¬ ne strokovne enotnosti, kakor preprečujeta unijsko edinstvo v Združenih državah samih. Vsporedno s kongresom strokovne internacionale, ki bo sklepal o važnih vprašanjih unijske enotnosti v mednarod¬ nem merilu, se v Evropi mnogo diskutira predlog, ki ga je sta¬ vil ob 1. majniku tajnik ko- minterne Dimitrov. On pred¬ laga skupno konferenco za¬ stopnikov Strokovne, Sociali¬ stične in Komunistične inter¬ nacionale. S sličnimi predlogi je kominterna že večkrat pri¬ šla na dan, nikoli pa njeni predlogi niso imeli toliko od¬ ziva, kakor v sedanjem času, ko postaja vsem bolj in bolj jasno, da je za zaustavitev fa¬ šistične agresije in za obram¬ bo delavskih in demokratičnih pravic neobhodno in v'prvi vr¬ sti potrebno eno: sloga in e- dinost med vsemi delavskimi organizacijami in strankami po vsem svetu. Upajmo, da bodo prizadeva¬ nja rodila uspeh. Uspeh na po¬ lju delavske enotnosti, bi prisi¬ lil kaj kmalu Chamberlaine, Hooverje in vse druge kapitu- lante in “izolacijoniste”, da se podredijo delavskim zahtevam in da prekinejo z munchenski- mi izdajami v zunanji politiki. Slovenci v Ameriki moramo slediti tem važnim pojavom v mednarodnem delavskem gi¬ banju in v svojih lastnih vrstah napraviti vse, da med seboj vspostavimo prepotrebno slo¬ go in edinost. Cleveland, O. — Nepozabni nastop clevelandskih slavčkov 11. junija v Pittsburghu bi bil nemogoč brez nesebičnega in trudapolnega sodelovanja na- rodno-zavedne tamkajšne sku¬ pine, katera je naredila vse v njeni dani moči, da se je kon¬ cert tako gladko iztekel. Od¬ bor skupnih mladinskih zbo¬ rov v Clevelandu se vsem naj¬ topleje zahvaljuje za to po¬ žrtvovalno delovanje, javno¬ sti jih pa izroča poimensko v hvaležni spomin: Paul Klun, predsednik, Syl- via Fabec, tajnico, John Jer- gel, John Dečman, Joseph Hr¬ vatin, Math Pavlakovič, An¬ ton Barilar, George Vidina, Joseph Matičič, Dr. F. J. Arch, Frank Lokar in Matt Spoler. Izredna hvala gre za izredno delo, katerega sta izvršila v prvi vrsti Paul Klun in njegova soproga ter Dr. Archu in Frank Lokarju. Prisrčna in iskrena vam hvala. K temu Pittsbur- škemu odboru gre prav lepa hvala ženskemu gospodinjske¬ mu klubu Slovenskega doma na Butler St., za njih okusno večerjo, katero so priredile vsem gostom in pa direktoriju Slovenskega doma za izakaza- no naklonjenost. Brez teh bi bilo težko, kajti ti so se zavzeli in skončali vse predpriprave za koncert. Je pa še druga zahvala na mestu in ta je vsem listom in dopi- sateljem, katero so tako ogla¬ šali ta gostovalni koncert v Pittsburghu, i Za Cleveland prav lepa hvala: Ameriški do¬ movini in Enakopravnosti, za zunanje liste pa Prosveti, Pro¬ letarcu, Napreju, Zajedničaru in glasilom naših organizacij. Da smo se zamogli pokazati z dovršenim petjem izven Cle¬ velanda pa gre priznanje in zahvala posameznikom, dru¬ štvom in organizacijam, kate¬ ra so darovala v potovalni fond. Vsem tem najlepša hva¬ la in enako vsakemu poedincu, kateri je na katerikoli način pripomogel do tega slovenske¬ ga gostovanja v Pittsburghu. Vsem skupaj še enkrat prav lepa hvala. K temu so všteti, kajpada, vsi stariši in oni. ka¬ teri so potovali z nami v Pitts¬ burgh ter tako znižali poto¬ valne stroške zborom. Za skupne mladinske zbore, Joseph Siskovič, predsednik. Ančka Traven, tajnica. SABOTERJI IN ŠKOD¬ LJIVCI V MEKSIKI RUBENS JE BIL ŠPIJON REVŠČINA IN BEDA MORI Morilec ni samo oni, ki človeku z nožem ali svincem vzame življe¬ nje. Morilci so tudi oni, ki z eno be¬ sedo ali eno peresno potezo ali z e- nim glasovanjem v zbornici odvza¬ mejo delo ali kruh stotisočem. Rev¬ ščina povzroča največ bolezni in smrti.. LASTNIKI STARIH HIŠ PROTI ZIDANJU ZDRA¬ VIH STANOVANJ Američanka R. Rubens je bi- ...la obsojena v Moskvi na. -18 mesecev ... Ko je lani mehiška vlada prevzela petrolejsko industri¬ jo v svoje roke, so ostali na svojih mestnih vodilni inženir¬ ji in direktorji, katere so po¬ stavili še prejšni ameriški in angleški lastniki. Kakor v Ru¬ siji, so ti visoki uradniki delali za korist prejšnih lasnikov tu¬ di ko je mehiška vlada postala gospodar. Desorganizirali so vso produkcijo, vršili sabotažo . in znižavali produkcijo, da bi prisilili vlado, da pokliče na¬ zaj privatne lastnike. Končno so bili zasledeni in stavljeni v zapore, kjer so priznali svoje zločine. SREDA, 5. JULIJA 1939. TISKOVNI IN PROPAGANDNI FOND I. IZKAZ CLEVELAND. O. Poslano od piknika $ 20, za Urbasova SOe,- ^ ^ KANSAS m kIns!' Od prireditve ŠM.06, za %: M. Kv^ *** TIMMINS ONT^Posiah ^^ BR^DCEVJLLE, PA. Leskovec ^ ST*"—PA. A ' R “ a " C “ * 5 ° C ' DETRO ' T MI ™' * Modic za % 10°. 52* 5i8.> Deisov komite j v Holly- voodu SKUPAJ . Prispevateljem in zbiralcem prisrčna hvala! , Prečita j te na drugem mestu v tej štev,.k. apel na vse prijatelje li* oživljenje delovanja v pogledu obnavljanja naročnm m za organi*,, priredb za fond “Napreja”. Apel je bil potreben, ker predpogoj * ^ Zboljšanje in povečanje lista je, da tudi čez juhj m avgust vzdrži^ hodke na višini izdatkov. Ne odlašajmo niti dneva stav,mo s. za cilj. * vsaki naselbini še tekom julija obnovimo vse potekle naročnine. Decembra 1937 je bil hud vihar v reakcionarnem časo¬ pisju po Ameriki, (tudi Molek je sodeloval), ker so v Moskvi zaprli dva ameriška državlja¬ na. Pozneje se je ugotovilo, da “Američan” Rubens sploh ni ameriški državljan, ter da je pravi Rubens umrl že pred dvajsetimi leti. Aretirani je po¬ toval s potnim listom umrlega ameriškega državljana. Žena “Rubensa”, ki je bila z njim aretirana, je bila izpuščena na svobodo, ko je odslužila 18 mesečno kazen radi krivotvo- renja potnih dokumentov. Do¬ pisniku “New York Times” v Moskvi je izjavila, da so z lljo kakor z vsemi drugimi, lepo ravnali. Izpuščena Američan¬ ka je povedala, da ni vedela za špijoniranje, katerega je vršil njen mož, ki ji je šele v zapo¬ ru priznal, da je zločinec. Namesto da bi preiskovalci neame¬ riških aktivnosti odgrnili zavese in privlekli na dan one, ki financirajo fathra Coughlina, generala -Moše leyja, one reakcijonarje okoli Gar- nerja in Hooverja, ki poveličujejo Hitlerja in njegov nacizem, ki zala¬ gajo Japonsko,. Italijo in Nemčijo z vojnim materijalom in doma v Združenih državah uvajajo koncen¬ tracijska taborišča in preganjanje manjšin, so poslali preiskovalno eks¬ pedicijo med filmske igralce v Hollywood, ki se vsled svojega de¬ mokratičnega izražanja vedno manj dopadejo velekapitalu. POSEBEN KATOLIŠKI LIST PROTI COUGHLINU v New Yorku je izšla prva števil¬ ka časopisa “The Voice”, ki ga iz¬ daja odbor katoličanov za boj proti antisemitizmu. Med ostalimi, ki v listu obsojajo Coughlinov antisemitizem, se naha¬ jajo: nadškof Rummel iz New Or¬ leansa, profesorji iz katoliške uni¬ verze Ryan, Cooper, Furley, uredni¬ ki listov "The Catholic World”, “The Queens Work” in številni drugi zna¬ ni duhovniki. Državni tajnik Murphy, Don A- meche in Irena Dune (filmska i- gralka), Gene Tunney (bokser) in mnoge druge znane osebnosti so za¬ stopane s prispevki v listu, ki si stavlja za cilj zakrčiti pot Cough- linovemu antisemitizmu. NOVI IN PONOVNI NAROČNIKI NOVI: CLEVELAND, O.: Joseph Kn : ,. August Aucin. George Herak, aJ Lunder. KANSAS CITY, Joseph Vrdijan. CUDDY, p A . , Shaffer. PITTSBURGH, P A • ^ Kobe. YOUNG SASK, KAN% Matija Rogina. OBNOVILI CLEVELAND, O.: V McKees Rocksu, Pa. je bil spre¬ jet načrt, da se s federalno pomočjo prične graditi moderna stanovanj¬ ska poslopja, ki bodo po nizkih ce¬ nah dajala zdrave prostore najem¬ nikom. Proti' temu sklepu so začeli močno akcijo lastniki starih hiš, v katerih so dosedanja nezdrava in draga stanovanja McKees Rockških delavcev. Kakor v velikem, tako je v ma¬ lem. Kaj zdravje, kaj udobnost ljud¬ stva, glavno je profit posameznikov! JELICH NI GOVORIL V MIL^AUKEE Hitlerjev odposlanec Jelich, ki nastopa pod krinko borbe za samostojno hrvaško državo, je hotel imeti v Milwaukee shod. Prišlo pa je toliko proti¬ fašističnih Hrvatov in Srbov, da je Jelich ostal kar v avto¬ mobilu, s katerim je prišel. Ni¬ ti izstopil ni. Z Jelichem sta prišla dva hrvaška duhovnika, ki pomagata spravljati Jugo¬ slavijo pod Hitlerja in Musso¬ linija. OBDAVČENJE MALIH ZASLUŽNIKOV Velekapital vali davčna bremena na plače stradajočih Iz vrst velekapitalističnih krogov je izšla ideja za nove davčne regu¬ lacije, ki se po časopisju že pridno propagirajo. Predlog ekonomskih ro¬ jalistov glasi ,da je treba znižati mi¬ nimalno višino davka prostih zasluž¬ kov in sicer za celo polovico. Doslej so bili davka prosti zasluž¬ ki pri oženjenih do $2500 na leto in do $1000 pri samskih osebah. Wall- streetarji predlagajo novo regulacijo, po kateri bi morali plačati davek na zaslužek oni samci, ki zaslužijo nad $500 na leto in oni oženjeni, katerih letni zaslužki presegajo $1200. Če bi bil sprejet ta načrt, bi iz delavskih žepov iztrgali skoraj milijardo dolar¬ jev np leto, kar pomeni, da bi za to vsoto bilo manje kruha na delavskih mizah. Davščine so že danes zelo krivič¬ no odmerjene. Milijonar, ki se na za¬ bavo pelje s svojim avtomobilom v Kalifornijo ali v Florido, ne plača niti centa več davka na gazolin, kot ga plača WPA ali kak drugi delavec, ko se vozi na delo. Enaki so davki za milijonarja in brezposelnega pri vseh vsakdanjih potrebščinah od ci¬ garet in kruha do radio aparata in refrigeratorja. Politično moč v državi vporablja- jo ekonomski rojalisti za izžemanje bednih in za zaščito svojih profitov. Ljudstvo se mora polastiti politične moči za zavarovanje svojega kruha. F. Smith, i Žnidaršič, B. J. Stanovnik, J. v*-, vec, A. Rodica, B. Grjol, J. CerL. nik, J. Belay, J. Hrvatin. Mr,-. RUN, PA. Joseph Mele. BRlDci. VILLE, PA. Valentin Lešk 0Vl . AULTMAN, PA. Andy Gonil«' McDONALD, PA.: Gabrenc A. Jt. TROIT, MICH.: J. Wesel, J. K» R. Zore. KANSAS CITY, KA* Mary Kvaternik. PITTSBURGH PA.: J. Krauland, Joseph Mat Frank Oblak, Slovenski De BROOKLYN, N. Y.: J. Cerar. HENRICHERJEV SHOD 15. JULIJO U.S.A. DOBAVLJA JAPON¬ SKI NAD POLOVICO VOJ¬ NEGA MATERIJ ALA Profesor Blakeslee iz Clark uni¬ verze je ugotovil, da je 54.4% vsega vojnega materijala Japonska dobila iz USA. 90% vsega petroleja in ga- zolina za tanko in letala je Japonski prodala ameriška petrolejska indu¬ strija. Profesor pravi, da izhod vojne na Kitajskem zavisi od zadržanja Ze¬ dinjenih držav, Anglije, Francije in Sovjetske Unije. — Poljaki so dovolili kazanje fil¬ ma “Confessions of a Nazi Spy”, ki je bil pred nekaj tedni še prepove¬ dan. V Jugoslaviji so vsi filmi, ki se nacistom ne dopadejo zabranjeni. DRUŽBA PRASKUPNOSTI J. SMELNIK (Nadaljevanje) Mnoga plemena so pred bo¬ jem prirejala bojne plese, ki so jih spremljali z divjim petjem, ki jih naj ohranijo- in groz¬ nimi kretnjami, ki naj bi pre¬ strašile sovražnika. V isti na¬ men so uporabljali ljudi tudi prvi “nakit” ali pa tetoviranje. Zmagovalec je odvzel prema¬ gancem njihovo orožje, jim odrezal razne dele telesa ali zbil zobe ali odrl kožo z lasmi delstvo in s tem človeštvo na tako visoko stopnjo razvoja, da je bilo nujno razvijanje pi¬ save. Pisava je torej samo od¬ raz splošnega razvoja. In res: najprej so nastale pisave pri gospodarsko in kulurno naj¬ bolj razvitih Indijcih, Kitaj¬ cih, Babiloncih, Asircih, Egip¬ čanih, Židih itd., nato pri Gr¬ kih, Rimljanih itd., mi Sloven¬ ci imamo ohranjene prve pisa¬ ne dokumente iz 11. stoletja, , , , , . ., , . Srbi iz 12. stoletja, med tem, vred z glave skalp .td. m se ko g0 a tya Je dane9 s tem-okras,1” Cm'ved teh Mnogi znanstveniki okraskov ; je imel, tem v,d- sm 0 „ asta * ek za nejse so bile njegove borbene ! vrline in tem večji strah je vz¬ bujal pri sovražniku. Obenem je služil predvsem kot dokaz bogastva in ugleda. Nakit je bil zelo različen: sprva razne školjke, razni zobje, potem zapestnice, verižice, uhani itd. iz brona, bakra, železa, nato pa iz zlata in srebra ter dragih kamenov. Sprva enostavni, po¬ zneje lepo izdelani in okraše¬ ni. **$*£ Risanje se je razvilo iz zna¬ menj za predmete v praktične namene. Iz sporočanja neke stvari z risanjem je nastala polagoma pisava. Prvi pisani dokumenti so nastali po najd¬ bi železa, ki je dvignilo polje- tako važen dogodek, da ime¬ nujejo dobo, ki je bila pred na¬ stankom pisave, za predzgodo¬ vinsko dobo, dobo, v kateri i- mamo pisane dokumente, pa zgodovinsko dobo. In res je na¬ stanek pisave važen dogodek: o življenju predzgodovinske dobe lahko sklepamo samo po raznih ostankih ljudi, orodij itd., po jezikovnih oblikah in po življenju današnjih nižje razvitih ljudstev. O zgodovin¬ ski dobi pa imamo pisane do¬ kumente, ki nam lahko mnogo več povedo. Začno se zapiso¬ vati zakoni: 10 zapovedi pri Izraelcih, zakon na 12 tabli¬ cah v Rimu, Drakonov zako¬ nik pri Grkih (621 pr. Kr.), Hamurabijev pri Babiloncih (1. 2100 pr. Kr.). 10. Zakaj se človeštvo razvija? Že pri razvoju od lovskega gospodarstva v živinorejo smo pokazali, da niso vsi deli naše zemlje napravili tega razvoja in še tisti, ki so ga, so ga na¬ pravili časovno zelo različno. Povedali smo tudi, zakaj je bi¬ lo tako. Tekom nadaljnega razvoja od živonoreje do iz¬ najdbe kovin, do ustvarjanja nadprodukta, do nastanka su¬ ženjstva, privatne lastnine in neenakosti ter do propada sta¬ rih plemen, pa so tudi mnoga plemena zaostala. Dva primera indijskega po- dobopisja. Rizba pomeni pro¬ šnjo, ki jo je skupina indijan¬ skih plemen poslala vladi USA in v kateri je prosila za pravi¬ co ribolova v nekaterih jeze¬ rih. Vsako pleme predstavlja njegov plemenski znak: riba, človek, medveda in kuni, ki jih vodi žerjav, črte, ki gredo od srca in očesa vsake živali do srca in očesa žerjavovega, po¬ menijo, da so vsi ene misli. E- na črta pa gre od očesa žerja¬ vovega do jezera, ki ga pred¬ stavlja preprost majhen “ze¬ mljevid” v spodnjem levem ko¬ tu podobe. Mi že ves čas govorimo o razvoju družbe. Gotovo se je že marsikdo vprašal: “Zakaj pa se družba razvija?” Na to vprašanje lahko na kratko od¬ govorimo: “Družba se razvija zato, k er so potrebe ljudi ved¬ no večje.” “Zakaj so potrebe ljudi vedno večje?” bo vprašal vsak tisti, ki hoče priti stvari do dna. “Potrebe družbe so vedno večje že samo radi tega, ker število ljudi neprestano narašča. Pred 500 leti je bilo v Evropi okrog 45 milijonov ljudi, danes pa jih je že nad 500 milijonov. Drug vzrok za naraščanje potreb je sledeč: “Neka hiša, pa naj si bo veli¬ ka ali majhna, zadošča druž¬ benim zahtevam po stanova¬ nju vse dotlej, dokler so sosed¬ nje hiše ravnotako majhne. Toda čim se pojavi ob naši hiši palača, se nam takoj zazdi, da je naša hiša koča. Mala hiša torej dokazuje, da ima njen lastnik zelo skromne zahteve. In naj se ta hiša sčasoma dvig¬ ne še v takšno višino — če se sosednja palača dviga vzpore¬ dno z njo, ali pa še bolj od nje, — lastnik manjše hiše se bo počutil vedno bolj neugodno in vedno bolj nezadovoljen in stisnjen bo med svojimi stari¬ mi zidovi . . .Naše potrebe in naši užitki izvirajo iz družbe” (M.). Tako smo v našem delcu prispeli do dobe, ko je produktivnost dela ta¬ ko narastla, da se je razvila iz nekdaj skupne lastnine zaseb- sveta” (Newton). Toda danes, v dobi aeroplana in radia lah¬ ko s polno pravico ponovimo besede nekega učenjaka: “Kar je danes še nemogoče, bo morda že jutri igračka za znanost.” * na lastnina, ko je zasebna Tastnina omo¬ gočila izrabljanje človeka po človeku in uničila prejšnjo svo¬ bodo, enakost in bratstvo vseh ljudi (nastanek razredov), ko je razvoj poljedelstva privedel do stalne naselitve, do gradnje utrjenih mest, K °gar zanima podrobneje prvoten ko so si voljeni in odstavljivi: razvoj človeštva, temu najtopleje predstavniki rodov pridobili to Priporočamo delo F. Engelsa "Izvor čast za dedno pravico, 'rodbine, privatne lastnine in drža- i,_ . . , ! ve ” (naroča se pri nas. Od izdaia- , J e Jt ZV0J ,°? n0S0V med telice. Cena vezani knjigi Din 20), ki je bilo tudi nam glavni pripomo¬ ček pri pisanju te knjižice. To je doslej najboljše delo, ki je izšlo v slovenščini o tem vprašanju, delo, “pri katerem moramo imeti zaupa¬ nje v vsak stavek, zaupanje, da no¬ ben stavek ni izrečen na slepo, tem¬ več napisan na podlagi ogromnega zgodovinksega in političnega gradi¬ va”. Pitsburgh, Pa. — Na redči seji Slov. Doma se je sklenilo, da se skliče javni shod, na h' terem nam bo podal svoje do¬ življaje na bojišču in Franko vem vojnem zaporu naš mlad slovenski prostovoljec Star.? Heinricher, ki se je neto vrnil iz fašističnega pekla. Shod se vrši v Slov. Domu it sicer ob 8 zvečer. Vsi prijate¬ lji demokracije in svobode so vabljeni, da pridejo in slišijo izvirno poročilo našega junaš¬ kega boritelja. Tajnišbt NATURALIZACIJA MO« AMERIŠKE DRŽAVLJANK! možem in ženo tako napredo¬ val, da je prvotno enakoprav¬ na in visoko spoštovana mati postala možu sužnja in stroj za proizvodnjo otrok in ko so radi vsega tega raz¬ voja začeli propadati rodovi, zadruge, plemena itd., ki so prej svobodno in brez vsakega pritiska urejevali svoje zadeve. Iz družbe prvotne praskupno¬ sti se je razvila najprej in v najbolj kulturnih zemljah dru¬ žba, zgrajena na suženjstvu. Nekatere misli, ki smo jih doslej navedli, še seveda niso povsem dognane, temveč so le domneve, s katerimi si znanost pomaga. Pred znanostjo je še mnogo nerešenih vprašanj. “Podobni smo otrokom, ki so našli nekaj kamenčkov na oba¬ li znanja, dočim se pred naši¬ mi očmi še razprostira širok o- cean neznanega. Gotovo je, da smo komaj začeli spoznavati prve začetke čudežev našega Vprašanje: Prišel sem nezakce? v Združene Države mnogo let n»* poročil sem sc z ameriško ^ ljanko in sem nedavno uredil * položaj s tem, da sem se Kanado na prošnjo žene in priseljeniško vizo v prednostni ^ ti. Rekli so mi, da moram že ' j* treh let po svojem povratku k nade zaprositi za državljan*^ da mi ni treba prvega P apir ' s , radi službe pa mi je treba papir. Ali ga morem dobiti! Odgovor: Morete dobiti P* v ' brez vsake težave, ako vloži** Poleg “Izvora . . .” obravnavajo to dobo tudi Angela Vodetova v knji- ki “Žena v današnji knjigi”, E. Kar¬ delj “Potovanje skozi čas” (izdala Mladinska Matica 1. 1934) ter Z Topalovič “Pomlad človeštva” (iz¬ dala Cankarjeva družba 1. 1939). Vsa ta dela lahko našo sliko o življenju naših davnih prednikov v marsika¬ terem pogledu izboljšajo. (Konec) čajno tiskovino Form A-2213- stno pa bi bilo, da najprej P° , fate, da-li boste mogli v treh - 1 zaprositi za državljanstvo v naturalizacijskem distriktu, w f vite. V nekaterih okrajih se je navada zahtevati pet l et po legalizaciji, ako ima P 1 irosfl*-' ,rosil*' vi papfr, mesto da bi zapi žavljanstvo edino iz razlog mož državljanke oziroma državljana. — FLIS. Kadar potrebujete naoč®** tedaj se obrnite os VICTOR CARLS0N . OUR JEŠVEI.ER — 0PTI 4303 BUTLER STRE E PITTSBURGH, pA ’ Sc(ienley 4636 THREE STAR BOTTLING WORtf* Edini Slovenski izdelovalci raznovrstnih mehkih pijač * Al«"'” okraju. — Razpečevalci vseh vrst piv«. 506 W. RAILROAD AVE. _ P hon e: Oakmdnt 305 - VERONA. f '