Poštnina plačana v gotovini. V Ljubljani, 13. junija 1929. Slev. 44. Letnik LX1X. [Sol. leto 1928/29J Tovariš Uredništvo In uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefranklranlh pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din, za inozemstvo 80 Din. Člani pov. UJU plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku In dogovoru, davek posebe. PoŠt. ček. rač. 11.197. Telefon 3112. Učiielfslci Stanovsko politiSko glasilo UJU — Pover/eništvo Ljubljana. Lepi uspehi Mladinske Matice. Nekoliko statistike naročnikov Mladinske Matice. RUDOLi 99 Bilo Kdor se je kdaj zavzemal za ustanovo Mladinske Matice ima letos svoje posebno zadoščenje. V nakladi dvajsetih tisoč izvo» dov je šlo, doslej le malo slovenskih knjig med našo mladino. Napredek od lanskega le>ta je tako velik, da ga ni pričakoval niti optimist. Upravnik je dovršil statistiko, ki izkazuje porast na vsej črti, in sicer v neka« terih okrajih naravnost izreden. Končni uspeh je> bil na osnovnih šolah sledeči: v ljubljanski oblasti: 67.550 otrok, 10.135 naročnikov, 15%; v mariborski oblasti: 63.784 otrok, 7516 naročnikov, 11"7%; v Slo» veniji torej 131.334 otrok, 17.651 naročnikov, 13-4%. Poprečni odstotek v obeh oblastih je 13'4, s čemer je rečena, da je že vsak 7 učenec osnovnih šol naročnik Mladinske Matice. Poprečni odstotek preseže v ljubljanski oblasti izmed 13 okrajev 5 okrajev, in sicer z najvišjim odstotkom v Ljubljani (32%, Radovljica 20%, ljubljanska okolica (18"7%, Kranj 18%, Kamnik 16%), v mariborski obla« sti pa izmed 12 okrajev 4 okraji. Tu je na prvem mestu (kakor lani!) "Dravograd s 25'8%; sledijo: Slo.venjgradec 19"9%,. Gornji grad 13*8% in Ptuj 13"6%. Uspeh okrajev v ljubljanski oblasti kaže to sliko: Okraj 1828 1929 Prirast Y°/o otrok naroč. % otrok naroč.j °/o 1 Ljubljana .... 3766 787 20-7 4189 1341 32 11-3 2 Radovljica . . . 4316 423 9-8 4085 818 20 10-2 3 Ljubljanska okol. 8690 1027 12 8716 1630 18-7 6'7 4 Kranj..... 6063 566 94 6139 1114 18 86 5 Kamnik .... 4796 455 95 4862 782 16 7'5 6 Črnomelj .... 3162 249 7-8 3488 460 131 5-3 7 Kočevje .... 4977 572 11-4 5111 636 12-5 1-1 8 Logatec .... 3407 387 11-4 3687 460 125 11 9 Laško..... 4244 359 8-5 4532 563 12-5 4 10 Liti]a..... 5076 391 78 5320 579 109 31 U Brežice .... 4093 221 6-4 4266 438 10'2 4-8 12 Novo mesto. . . 6001 284 4-7 6056 614 101 5-4 13 Krško..... 6793 620 9 7099 700 9'8 0-8 Okraji, ki so že lani dosegli visok odsto» tek naročnikov, so tudi letos sorazmerno najbolj narasth, izvzemši Kočevje in Logatec. Vendar sta tudi ta dva okraja napredovala, med tem ko. ni nazadovanja zabeležiti v nobe» nem okraju. To bi dokazovalo, da je bila le« tošnja agitacija boljša od lanske. Dokazuje pa tudi, da je zelo pripomogel k razširjenju Matičnih publikacij tudi njen knjižni dar sam: propaganda je bolje uspela tam, kjer so že lani knjige razširili kje>r so jih torej bolje poznali. Tako se dobro dejanje samo od seb; poplača. Najmanjši porast — 0"8% — izkazuje Krški okraj, ki j. imel lani raz« meroma visok odstotek. V mariborski ¡oblasti 'je za Mladinsko Matico še vedno manj zanimanja kot v ljub« ljanski. Ker je mariborska oblast bogatejša od ljubljanske in gosteje naseljena, vidimo, da gospodarske razmere nimajo vpliva na število naročnikov. Naročnina za Mladinsko Matico je torej taka, da jo zmorejo tudi si« romašntjše rodbine. Nekateri okraji, ki ve» ljajc. sicer za (gospodarsko pasivne, imajo najvišje odstotki, naročnikov. Slika v mariborski oblasti je tale: Okraj 1928 1929 Prirast v Wo otrok naroč. % otrok naroč. °/o 1 Dravograd . . . 3582 721 20 3779 982 258 5-8 2 Slovenjgradec . . 3325 449 13 6 3696 737 199 63 3 Gornji grad . . . 1770 113 6 1902 262 138 7-8 4 Ptuj...... 8479 673 79 9089 1244 13 6 57 5 Maribor 1. breg. . 7548 690 92 7949 1018 129 37 6 Mar.bor d. breg . 7012 534 7-6 7225 864 12 4'4 7 Celje..... 7548 690 92 7949 1018 123 3-7 8 Ljutomer .... 4306 315 7-3 4346 490 11 4 41 9 Konjice .... 2483 225 9 2597 276 106 1-6 10 Šmarje..... 5640 304 5'4 5871 440 7-4 2 — 11 Murska Sobota . 6386 212 3-1 6650 309 4*6 1-5 12 Dol. Londava . . 4973 33 0-6 4960 187 37 31 LISTEK. Dve ..akademiji Podmladka rdečega križa meščanskih šol v Ljubljani. V nedeljo dne 9. junija je priredil v Uni» o-nski dvorani v Ljubljani Podmladek rde» čega križa meščanskih šol v Ljubljani, o pri» liki desetletnice obstoja meščanskih šol, dve zelo dobro uspeli akademiji, prvo ob 15. url, ki je bila namenjena predvsem šolski mla» dini, a drugo za širšo javnost zvečer ob 20. uri. Popoldanska prireditev. Na programu popoldanske, kako- tudi večerne prireditve so bile. pevske točke, ra» jalni nastopi, deklamacija in orkestralne toč» ke. — Petje je bilo brezhibno in so izvajali zbori posameznih šol, kakor tudi zbori se» stavljeni iz več šol vse skladbe z naravnost Prekmursko ozemlje zelo počasi narašča, dasi je tudi tu razmerje neenakomerno med Mursko Soboto in Dolnjo. Lendavo. Koij za Prekmurjem je šmarsko»rogaški okraj. Tudi Maribor in Celje ne dosežeta Ljubljane', Kra» nja, Kamnika, Radovljice; bržkone ima to svoj vzrok v narodnostnih razmerah. Kakor v ljubljanski oblasti je pa tudi v mariborski porast največji večinoma tam, kjer se je knjiga Mladinske Matice že lani najbolj razširila. Absolutno prednjači tudi letos Dravograd, percentualno pa je najbolj narastel Gornji grad (7"8%). Vsekakor izne» nadja odstotek Dravograda ki jo koj za Ljubljano: 25-8%, Ljubljana presega Dravo® grad le za 6"2%, med tem ko ne dosežejo dravograjskega okraja niti bogati gorenjski okraji, ki so med najboljšimi Mladinske Ma» tiče. V dravski dolini je dobro preskrbljeno za slovensko knjigo! Najvišji prirastek Mladinske Matice vi» dimo v obeh oblastih v Ljubljani (mesto) — 11'3% nasproti lanskemu letu, najnižji v kr» škem — 0'8%. Enakomerneje rastemo torej v mariborski oblasti. Absolutni prirastek pa je večji v ljubljanski, in sicer 5'3%, med tem ko znaša v mariborski 4% nasproti lani do» seženemu. Naj pokaže to še primerjava: Oblast 1928 1929 Prirast v% otrok naroč. ! % otrok naroč. % LJubljana . . Maribor . . . 65.284 60.979 6341 4712 9-7 77 67550 63-784 10135 7-516 15 117 5-3 4 Zajemljivo je tudi, koliko se je največ doseglo1 naročnikov v poedinih okrajih, in si» cer v odstotkih šoloobiskujočih otrok. Maksi» malni uspeh so dosegle posamezne šole v okrajih kakor sledi: brežiški, šola Artiče 18%, črnomaljski, šola Božakovo 42%, . kamniški, šola Kamnik 50% (deška), kočevski, šola Krvava peč 40%, kranjski, šola Kovor 37%, krški, šola Čadreže 20%, laško, šola Sv. Marjeta 27%, litijski, šola Žalna 29%, ljubljanska okolica, šola Zalog 49%, logaški, šola Planina 29%, novomeški, šola Novo mesto 49%, radovljiški, šola Dobrava 66%, celjski, šola Braslovče 27%, dol. lendavski, šola Mala Poljana 22%, dravograjski, šola Sv. Danijel 41%, gornjegrajski. šola Šmartno 29%, konjiški, šola Zreče . 26%, . ljutomerski, šola Gor. Radgona 22%, mariborski, d. b, šola Studenci 36% (deška), mariborski, 1. b., šola Maribor 48% (dkl. v.), ptujski, šola Ormož 35%, slovenjgraški, šola Škalske Cirkovce 43%, šmarskosrogaški, šola Podsreda 25%, Ljubljana, deška vadnica 52%. Maksimalni uspeh torej ni ostal v mestu, dmpak se je dosegel na deželi. Dobrava v radovljiškem okraju izkazuje 66%, torej več kot Ljubljana (52%) Kamnik (50%), Novo mesto (49%) in Maribor (48%). Končno naj še omenim, da je število šolodo.lžnih otrok narastlo od lani do letos po vseh okrajih, izvzemši radovljiškega. Ugotoviti bi se dale še. različne podrob» nosti iz letošnje statistike. Naj se omejim k na najznačilnejšo, da so namreč nekateri vi» soki odstotki potovali, to se pravi, preselili so se s poverjenikom ali učiteljem na novo šolo, kateri je bil dodeljen. Nedvomno je izreden uspeh Mladinske Matice delo orga» niziranega učiteljstva, in sicer pomembno kulturno delo., na katero je lahko ponosno. IJ. P. občudovanja vredno sigurnostjo in s tem do» kazali, koliko vsestranskih zmožnosti ima v sebi mladina, le dobrega učitelja je treba pa pridejo vse^ te zmožnosti do pravilnega iz* raza. •— Dva rajalna nastopa dekliške mešč. šole v Škof j i Lcki in I. dekliške meščanske šole v Ljubljani po vsebini povsem kontrast» na, vendar precizno izvedena sta pokazala, koliko lepote vsebuje telovadni pouk le če je ped veščim vodstvom. Posebnost prvega dela popoldanske akademije pa je bila zbor» na deklamacija Zupančičeve: Pesem mladine po učencih meščanske šole v Št. Vidu. Pri pevskih točkah so sodelovale I. in II. dekli» ška, II. deška in Lichtenthurnova meščan» ska šola v Ljubljani in meščanske šole iz Škofje Loke, Trbovelj, Tržiča in Rakeka. Pred odmorom se je v imenu Prosvetne» ga oddelka zahvali! g. dr. Lončar mladini m učiteljstvu za njihov trud. Višek vsega pa je bil drugi del te prire» ditve. Najprej je nastopil pod vodstvom tov. I. Repovša pomnoženi orkester I. deške meščanske šole v Ljubljani in izvajal štiri, za mladino težke orkestralne točke povsem ? HORVAT mL: To pa ni nič!" je tam v lanskih počitnicah. Vlak je brzel po zeleni Štajerski. V njem prid» stavi takrat učitelj tovariša svojim tovarišem in pristavi imenu še besedico: » ... abstinent!« Tedaj je izrekel učitelj»vzgojit'elj zgoraj citirane besede. Te besede mi prihajajo na misel v času, ko bi se moralo po vseh naših šolah propa» girati treznostna misel. Koliko se. v resnici z vsem srcem?! O tem nam govore gornje besede. Zato hočem v tem času zapisati vsem tistim, ki mislijo en.ako' nekaj misli odličnih mož. Predsednik bratske čehoslovaškc repu» blike veliki filozof dr. Masaryk pravi v svojem delu »Etika in alkoholizem«: »Moderni etik mora smatrati vedno lju» bežen do bližnjega za temelj vseh etičnih dožnosti. A ljubezen do bližnjega zahteva delo za bližnjega. — Alkoholizem slabi čuv» stvo za ljudi okoli nas, slabi voljo za delo in zaupanje v človeško dostojanstvo. Za isti» nito ljubezen do bližnjega p.a je potrebno čl» sto srce in bistra glava. — V tem slučaju za» hteva ljubezen do. bližnjega tudi delo za bližnjega: da damo zgled abstinence. Zgled proti zgkldu. Z zgledom tistega, ki pije, se največ pregreši, največje število pijancev je bilo zapeljanih z zgledom. Noben človek^n:» ma naravne potrebe po alkoholu. V prvi vrsti morajo dajati tak zgled izobraženci, ker si o' njih lahko mislimo, da popolnoma poznajo značaj alkoholizma. Ali baš z iz» obr.aženci ne moremo biti v tem oziru zado» voljni. Poglejmo si samo izobražence, zdrav» nike, odvetnike, sodnike, učitelje, duhovnike itd., kako so naklonjeni abstinenci! Ako vzlic vsej današnji znanosti o alkoholu zdrav» nik, učitelj ali duhovnik še odobraval pitje ali še celo nanj navaja, tedaj laže im dela zločin! In ako uči skušnja, da se smoter vzgoje ne doseže samo z besedo, .ampak v prvi vrsti z živim zgledom, tedaj je očitna dolžnost izobraženca, da uničuje1, praznoverje o altco» holu teoretično s poučevanjem, praktično pa s svojo abstinenco... Vzvišeni, obnovljeni človek — to je naš smoter. Za dosego tega smotra je potrebno poleg drugih sredstev resnično napredne etike abstinenca od alkohola. V tem oziru velja beseda: bodočnost pripada abstinen» tom, ki so se odločili za višji, moralnejši na» zor o svetu in višji, moralni način življenja. Scharr elmann piše: Skušnja je popolnoma neovržno doka» zala, da se vodi boj proti alkoholu zmagovito le z lastnim zgledom popolnjt abstinence. In ker je alkoholizem en.a najnevarnejši ljud» skih bolezni je vsakdo moralno dolžan sto» piti v boj proti njemu ... Brez žrtev ni na» p redka! Förste r: Lebensführung: Naša dolžnost je, odpraviti pri sebi na» vade, ki vlečejo slabiče neizprosno v prepad! V.a n d e r v e'l d e: Alkohol, Religion und Kunst: ... ako pomislimo na vso nesrečo, ki Jo> povzroča alkoholizem in ako verujemo v ve» liko moč zgkda, tedaj vemo, da je popolna abstinenca najuspešnejše sredstvo individu» alne piopjgande treznosti in tudi zmernost». Dr. Fl r. K o v a č i č \(»Čas«, XVI?. let., zvezek 1.): ... A značilno je pri vseh starih narodih splošno prepričanje, da j.e za dosego višje umstvene in moralne popolnosti potr.bna popolna zdržnost od opojnih pijač, kar j. po» trebno zlasti za tiste, ki naj vladajo in vodijo ljudstvo... Znan pa je .psihološki zakon, da mladi ljudje posnemajo stare nižji sloji višje Gle» de alkoholnega vprašanja moramo reči da slepci slepce vodijo. Ne samo da tisti, ki so postavljeni za vzgojitelje in voditelje ljud» stva in mladine, nimajo prav nobenega jas» nega pojma o fizioloških in psihičnih učinkih točno in precizno. Nato pa je nastopilo 500 mladih pevk in pevcev, ki so s spremljeva» njem orkestra zapeli Dav. Jenkov: Zbor ci» ganov iz spevoigre »Vračara« in dr. A. Schwabov: »Dobro jutro«, pevski valček. Pod taktirka tov. Repovša. sta izvajala zbor in orkester obe točki popolnoma brezhibno. Če pomislimo kako težko je obvladati zbore že rutiniranih pevcev in godbenikov, se moramo naravnost čuditi vztrajnosti tov. Repovša, da je zamogel pripraviti tako velik mladin» ski zbor in orkester do tako brezhibnega in naravnost preciznega izvajanja teh točk. Mo» gočen aplavz, 'ki je nastal po teh točkah, naj bode priznanje za velik trud. Večerna akademija. Program večerne prireditve je bil isti kot pri popoldanski, le da soi se zvečer pele drugo pesmi. Posebej pa je omtniti telovadni na» stop I. deške meščanske šole. Telovadci so* brez godbe izvajali prosto vajo a kljub temu brez najmanjše napake. Rajalna nastor.e" «ta izvajali meščanski šoli Tržič in Trbovlje. Tudi pri večerni prireditvi je žel naj» večje priznanje zbor in orkester po.d vod» alkoholnih pijač, temveč s svojim zgledom naravnost fatalno utrjujejo ljudi v prazni veri o vrednosti teh pijač ... Mislim, da je dovolj. Ako še kdo dvomi o vrednosti teh besed, naj poskusi enkrat sam in spoznal bode, da »je to mnogo!«, da je le edino s tem sredstvom mogoče izbrisati grdi madež alkoholizma z našega narodnega tele» s.a. Vsa druga sredstva so le pomožna, le v službi tega najmogočnejšega sredstva za iz» treznjenje našega naroda. In tega sredstva naj bi se posluževali v prvi vrsti vzgojitelji in voditelji mladine in naroda — narodni učitelji. Pedagoška ekskurzija UJU na Dunaj. Dne 31. maja popoldne ob 3. uri se je zbralo 30 učiteljev, organiziranih v UJU, na mariborski postaji, da se dogovore o nadalj» njem programu ekskurzije', ki jo je priredil izvršni odbor UJU v Beogradu za svoje član» stvo na Dunaj. Bilo je 9 učiteljic in 21 učiteljev, ki so se dvignili, da pobite v svet in si ogledajo šol» stvo drugod in prineso tako domov vsaj ne» kaj smisla za preporod naše šok, ki je nujno potreben z ozirom na tok časa, v katerem živimo nestrpni, mnogokrat malodušni pre» takajoč solze po zlatih starih časih, ki se ne povrnejo nikdar več. Na Dunaj je odšla skupina v sobo.to 1. junija in bila še istega dne zvečer nastanjena v Schülerherberg. II. Unt. Augartenstr. V nedeljo 2. t. m. dopoldne je bil ogled notranjega mesta, popoldne izlet po Donavi na otok Lo.bau, na bojišče v Aspernu in Wagramu. V ponedeljek 3. t. m. dopoldne so hospi» tirali na osnovni šoli v Zollergasse VII., št. 41, ob 11. uri so odšli na poslaništvo naše kraljevine, ob 12. uri pa, na mestni šolski svfit, kjer jih je pozdravil imenom dunaj* skega mesta predsednik Glöckl Otto. Po» poldne je bil ogled mestnih stanovanjskih hiš Matteotihof in drugih. Zvečer je šla ne» kaj udeležencev ekskurzije v Johann Strau« ßovo gledališče. V torek 4. t. m je bil o^led dekliške osnovne šole V. Dichlgasse 2. Popoldne so bili udeleženci tečaja na otroški zobni kliniki in si ogledali tudi dečji dom na Wilhelminenbergu. V sredo 5. t. m. dopoldne si je učitelj» stvo ogledalo takoimenovana Fortbildungs» schule, popoldne, je bilo. prosto, da se pri» pravi na čajanko pri poslaništvu, ki se je vršila po 5. uri. Zatem odhod v gledališče An der Wien. V četrtek 6. t. m. dopoldne obisk deške meščansk/i šole VI. Ziegkrgasse Nr. 21. Po» poldne cgled Schönbrunna. V petek 7. t. m. dopoldne v deški me» ščanski šoli III. Heinburgerstraße, popoldne so se udeleženci razkropili po mestu in okolici. V soboto, 8. t. m. dopoldne do 10. ure je šla. ena manjša skupina v pedagoški institut in videla česa je zmožna mladina, če ima na čelu človeka, ki se zaveda v polni meri svoje dolžnesti do sebe, do naroda in države. Popoldne so bili pri roditeljskem sestan» ku v Konzerthausu kjer je nastopala mia» dina meščanskih šol v splošno zadovoljnost. V nedelje. 7. t. m. so kot gostje Stadt» schulr.;ta o.d 10%.—16H. gledali slavnostni 'zprevod dunajskega obrtništva. Zatem od» hod z Dunaja. To j. oficijelno. — Za danes k splošno! Jugosloveni sc, danes dragi gostje Dunaj» čanom. Ogled dunajskih šol in socialnih ustanov nudi toliko lepega, da se izplača iti tja na ekskurzijo. Pripomniti pa moramo, da bi bila eks» kurzija po izvršnem odboru lahko bolje or» ganiziranat. Toda o tem prihodnjič dalje. stvom tov. Repovša. Poleg že popoldne iz» vajanih točk. je zapel mogočni zbor ob spremljevanju o.rkestra še dva povsem nova Adamičeva korala: »Krist je vstal« in »Pomlad v Galiciji«. Po izvajanju Zbora ciganov iz spevoigre »Vračara« je nastalo tako navdu» šenje, da so morali to p.sem ponavljati. Moralen uspeh obeh prireditev je na» ravnost sijajen. Mladina in učiteljstvo sta naredila mnogo, mnogo več nego svojo dolž» nost. — Ne vem pa kako izgleda gmotna stran obeh prireditev. Dvorana je bila sicer polna. Mladine je bilo mnogo, tudi nekaj uči» teljstva je bilo, a izostala je širša javnost, ki je v Ljubljani že večkrat dokazala, da se ne zanima za uspehe naše šole in za napredek mladine, ki je steber naše bodočnosti, pač pa ima veliko smisla za nogomet in slične na vzgojo često slabo vplivajoče panoge na» šega javnega življenja. Našim tovarišem na m.ščanskih šolah gre upravičeno priznanje za njihov trud, ki je bil obilno poplačan z lepim moralnim uspehom obeh prireditev. V. M. RADION pere sam ! „Moje stanovanje se kar blešči od snage/' pravi mlada gospa Mica. „RADION mi olajšuje delo, ker pere ne samo perilo, ampak tudi stopnice, vrata in tla. Vse to čisti RADION brez truda in hitro." Varuje perilo! Sploine vesti. ZA UČITELJSKO GOSPODARSKO FOSLOVALNICO! Vsem členom logaškega učiteljskega dru* štva! Pc našem stanovskem glasilu »Tova* rišu« ste obveščeni, da se je o priliki zadnje seje šlrjega sosveta ustanovila nova naša go* spodarska organizacija — zadruga »Učitelj; ska gospodarska poslovalnica«. Ta naša naj* mlajša gospodarska organizcija, katere na« men- je preskrbeti šolo z vsemi pripomočki in potrebščinami, je prvi korak h gospodar* s k i osamosvojitvi stanovske organizacije, je temeljni kamen Učiteljskega doma. Njen obstoj je odvisen samo od nas samih od naše stanovske zavednosti. Tovariši in tovarišice! Apeliram na Vašo preizkušeno stanovsko di» sciplino in pričakujem, da bodete vse potreb« ščine v bodoče naročili le pri naši posloval* niči. Vsled sklepa zadnje odborove seje pri» stepi naše društvo z vsemi člani k Posloval* niči. Zadružni delež in vpisnino plača dru* štvena blagajna za vse in so se tozadevna navodila že dala društvenemu blagajniku. Zato pozivam vse člane, ki do danes še niso poravnal; društvene članarine za tekoče upravno leto. da to štor. do konca tega me* seca. Tudi obveznosti do Učiteljskega doma poravnajte sedaj o priliki izplačila drugega obroka razlik. Pričakujem, da moj poziv ne bode zaman. Bodimo mi prvi, ki kažemo pot ostalim, da se uresničijo naše sanje — kar* koli nosi naše ime, naj bode naše! Karel Štravs 1. r„ predsednik. — Kakor poročajo listi je baj'^ imenovan Andrej Skulj za oblastnega šolskega nadzor* nika1 v ljubljanski oblasti, sedanji oblastni šolski nadzornik Fortunat Lužar je pa upo* ko j en, ker je dopolnih 35 službenih let. Ka* kor znano je bil Andrej Skulj že evn.iečasr.o imenovan za oblastnega šolskega nadzornika, a zopet razrešen. Poverjeništvo nima o gor* njem imenovanju nobenih poročil in tudi ni imelo z imenovanjem nobenih oficijelnih in ne osebnih stikov. — Kranjsko učiteljsko društvo poklanja Učiteljskemu domu 1000 Din povodom ime* novanja Andr. Skulja za oblastnega šolskega nadzornika. — Nerelsnične \esti o izpremerrbi v vladi. Predsednik ministrskega sveta in notranji minister gen. Živkcvič je izdal vsem velikim županom naslednjo okrožnico: Obveščen sem, da se razširjajo med ljudstvom vesti, da se sedanji režim ne bo več dolgo držal, da bo v vladi sprememba in da se bo parti* zanski režim kmalu zopet povrnil. — Take in slične vesti razširjajo bivši partizani, 'ki jim je bila politika pro.fesija in so od nje živeli, ali pa drugi ljudje, ki ni v njihovem interesu da bi se naša država konsolidirtla. V kolikor nimajo take vesti karakterja raz* diralne propagande, vendar je njihov smoter obdržati si bivše strankarske pristaša, obdr* žati bivšim politikom vpliv med narodom in odvrniti uradništvo od neodvisnega in nepri* stranskega dela, da bi se potem isto pri delu zopet oziralo na osebne in strankarske vpli* ve. Sprejmite na znanje« in sporočite tudi vsemu podrejenemu uradništvu, da so vsi ti in. slični glasovi popolnoma neresnični in ten» dencijozni. — Globoki in veliki so bili raz* logi, ki so privedli Njegovo Veličanstvo kra* lja dne 6. januarja t. 1. do velikega 'koraka in delovni program, ki ga ima izvršiti seda* nja kraljevska vlada je tako obsežen, da zli* hteva dolgo periodo časa za njegovo dovrši* tev in saniranje razmer v državi. Jasno po* stane potemtakem vsakomur, da bo trajal sedanji režim toliko časa. dokler ne bodo vsi veliki državni in narodni posli dovršeni ko* ristno za narod. — 'Beganje uradništva s ta* kimi glasovi je brez vsake podlage, ker urad* niki služijo kralju in domovini in dc'kler tako služijo, se jim ne. more dogoditi nikoli nič neprijetnega, marveč bodo v vseh okolščinah in razmerah zaščiteni in ocenjeni samo za vestno in nepristransko službe Nasprotno ako ne bodo odločni v izvajanju ideje novega režima, marveč bodo kolebali in ostali še na* dalje pod vplivom bivših strankarjev tedaj šele morejo pričakovati slabe posledice za' svoje kolebanje in pasivnost. Razširjevalce takih in sličnih lažnivih in vznemirjajočih glasov podvrzite najstrožji odgovornosti in obvestite me o vsakem takem slučaju. — Posledice novega stanovanjskega za* kona se že kažejo. Dočim posamezni gospo* dar ji (dasi so zelo redki) upoštevajo nepo» voljni gmotn.i položaj najemnikov, so dtiigl, čim jim je to postalo mogoče pokazali, da jih ni prav nič sram izrabljati stisko, v ka» teri se nahaja danes ogromna večina najem* nikov srednjih in vsi najemniki nižjih slo* jev. Za danes navajamo samo en tak primer brezvestnega navijanja najemr>in. V okoliški občini severno, od Ljubljane, ki po novem stanovanjskem zakonu ne spada več med za* ščitene kraj., je hišni posestnik zvišal 14 že> lezničarskim družinam najemnine za njihova itak dovolj borna in tesna stanovanja od 175 Din na 600 Din mesečno. Povišanje zna* ša torej sko.ro 350%. Če pomislimo, da zna» šajo plače teh železničarjev povprečno po 1400 Din na mesec, si težko izračunimo, kako maj te družine žive-. Dostavljamo samo še to, da je ta oderuški hišni lastnik svojo hišo šele pred kratkim kupil. — Prosimo vse drž. nameščence, da nam slične slučaje navijanja najemnin sporoče s točnimi in podrobnimi podatki, — (»Naš Glas«), — Vprašanje nadzorstva v šoli. »Slove* nec« poroča: Na neki šoli je prišlo do spora, ke>r se je neki učitelj protivil ispekciji vero* nauka od strani cerkve. Ministrstvo je izdalo okrožnico, ki je zdo značilna, kako tolmači pojem nadzorstva. Ministrstvo opozarja da bi se taki spori lahko razširili po vsej državi. Zato načelno podaja sledeče mišljenje, ki se je v ministrstvu za prosveto že uvedlo v prakso. Sklicuje se na to, da je šolski pouk državen in da je v vsej državi pouk na isti osnovi, da morajo vse šele dajati moralno vzgojo, da vzbude v mladini čut državn. za» vesti v duhu narodnega edinstva in verske strpnosti. Osnovni pouk je v državi splošen, obvezen. Verski pouk se daj. po željah ro* diteljev. Vse ustanove za prosveto stoje poo državnim nadzorstvom. Ker je verski pouk učni predmet in predpisan v programu, po» stavi veroučitelje in nadzorstvo ministrstvo zu prosve-to in je evidentno, da morajo vršiti nadzorstvo samo organi ministrstva za pro» sveto. — Učiteljske premestitve morajo biti iz* vršene do 1. septembra Prosvetni minister je poslal vsem načelnikom razpis, v katerem jih opozarja, da se morajo vse šolske preme» stitve, v kolikor pridejo v poštev učiteljske in profesorske moči, izvršiti do 15. avgusta, tako da bodo vsi učitelji in profesorji že 1. septembra na svojih mestih, da ne bo pouK trpel radi preseljevanja. — lOletnica zagrebške pedagoške šole. Koncem letošnjega leta bo preteklo 10 let, odkar obstoja Višja pedagoška šola v Za* grehu, katera je dala doslej okrog 600 učite* Ijev meščanskih šel in učiteljišč, pa lepo šte* vilo šolskih nadzornikov. To je naša najsta* rejša institucija za višje izobraževanje uči* teljstva, dokler so mu zaprta vrata univerze. Diuštvo slušateljev Višje pedagoške šole v Zagrebu namerava ob proslavi lOletnice (z* dan almanah v katerem bodo izšle razprave iz tecietične in praktične pedagogike, da'je razpiave iz posameznih strokovnih predme» tov in statistično poiočilo o šoli. Poživljamo vse absolvente k sodelovanju in prosimo, da pošljejo svoje prispevke najkasneje do 1. oktobra t. 1. — »Društvo slušateljev višje pe* dagoške šole«. (Redakcijski odbor). — Na državnem moškem učiteljišču v Mariboru bo vpisovanje v I. letnik za šolsko leto 1929./30. v ponedeljek, dne 1. julija od 8.—10. ure dopoldne. Vpisovalo se bo samo odlične, prav dobre in dobre absolvente me» ščanskih šol, ki imajo dober posfuh, sc po» polnoma zdravi ter imajo v slov. jeziku, zem» lje.pisu zgodovini, matematiki, fiziki in ke» miji vsaj red »dobro«. Vpisovalo se bo tudi dobre absolvente r>ižje gimnazije ali realke. V slučaju, da s temi ne bo doseženo število 40, se bo sprejemalo v začetku šolskega leta 1929./30. dne 2. septembra tudi nekaj takih absolventov meščanskih šol, ki bi morali de» lati sprejemni izpit. Sprejemni izpiti bodo po potrebi samo 2. septembra. Ravnateljstva meščanskih šol naj blagovolijo na to učenec opozoriti pri završnem izpitu za mešč. šole! — Prvi dar od prve plače Učit. domu v Mariboru je daroval v znesku 100 Din volon» ter tov. Vladimir Lcparnik v Mariboru. Kje ste še drugi naši volonterji in volonterke, da bi se spomnili našega Učit. doma? — Vse šolske upravitelje(ice) mariborske oblasti prosi Učit. dom v Mariboru, da mu zanesljivo vrnejo po vplačilu II. obroka daril od razlik oni »izkaz«, ki so ga prejeli o priliki izplačila prvega obroka od Učit. doma. Iz* baz naj obsega vse učiteljstvo dotične šoie, torej tudi one., ki niso prejeli razlike ali pa niso hoteli ničesar darovati. To se zabeleži v »opombi«. Izkaz potrebujemo neobhodno radi evidence. Pri priobčevanju daril so bile prvič navedene samo šole. Sedaj pa bo Učit. dom priobčeval v »Tovarišu« vsa imena po« sameznikov z zneskom od prvega in drugega obroka. Ako je kdo založil dotični izkaz ali pa položnico, naj zahteva pri U. D. drugega. Tovarišice i tovariši! Na delo! Naš dom v Mariboru mora stati vsaj ob svoji desetlet» niči! — V Ljutomeru je umrla 7. t. m. učite* ljeva vdova in posestnica gospa Marija Karba, mati učiteljice Inke K. pri Sv. Križu na Mur» skem polju. Rajna je bila zvesta podpornica vseh narodnih podjetij v mestu in v okolici. Blagopokojna je bila vzorna gospodinja in dobra mamica svoji hčerki edinki, ki je po» ročena z inž. g. Kladnikom v Prištini. Žaiu» jočim naše sožalje, pokojnici pa večni mir! — Jubilantom — mature, ki pošiljajo brez obzira na prestor v listu dolge notice za list, da jim ni potreba pisati dopisnic, sporočamo, da stane vsaka vrsta med tek» stom 7 Din, ki jih bo uprava absolutno za» računala, če se bo z njimi obremenjeval list. To smo primorani storiti z c.zirom na tesen prostor in na proračun, ki se bo moral v pri* hodnjem poslovnem letu v znesku 76.000 Din kriti z inserati. — Učiteljskim maturantom mariborskim iz 1. 1880., 1881. in 1882. prijazno naznanjamo, da se vrši letos naš običajni tovariški sesta* nek v našem dijaškem mestu Mariboru in to v restavraciji »Gambrin« dne 13. in 14. julija 1929. Prosimo za slučajna naročila in poročila, posebno za dii-vni red, da pravo» časno odredimo potrebno tudi za slučajno spremstvo- boljših polovic. Naše stremljenje bode, da vsem ustrežemc Vzpored po dogo* vc.ru sledi. Tovariške pozdrave. Sklicatelji: Š. Šalamun, A. Porekar in Fran Kocbek. — Meiturantinje iz 1. 1909! Ali se ne bi letos v počitnicah sešle, dai vidimo po 20 letih, koliko nas je še in obudimo spomine na mla» dostna leta? Pridite vse, kjerkoli ste in v kakršnemkoli stanu! Sestanek v Ljubljani. Najprimernejši čas bi bil v začetku julija. Dan in kraj objavimo v »Učit. Tov.« Sporo» čite svoj prihod Gizeli Sedlakovi učiteljici v Mostah ali pa podpisani Marici Koželj»Bul* čevi, Novo mesto. . — Maturantom 1. 1909. učiteljišča v Kop» ru. Letos obhajamo 201etnico mature', zadnje v Kopru. Sporočite, kje bi se sestali, da bi nekoliko obudili spomine, na naslov: Franjo Jakopec, šolski uprav.. Senovo pri Rajhen» burgu. — Tovariši iz 1. 1909.! Letcs obhajamo dvajsetletnico mature. Z nami se snid.jo vsi oni sošolci, ki so študirali z nami, n. glede na to, ali so maturirali z nami in se potem posvetili učiteljskemu stanu ali ne. Tovariši: Stanko, Metod, Janez in France pravijo, da naj se snidemo. Torej, to je prvi poziv in predlog: Snidemo se prve dni julija v Kam» niku in potem gremo v Kamniško Bistrico. Med tednom ni mnogo ljudi tam in zato bode prav prijetno. Planinski dom je nov in pro* štora je dovolj. Andreje, ki si kamniški »pur» gar« že ne vem koliko let, bodeš pa napravil »vojni načrt«. Če ste zadovoljni s tem, spe* ročite uredniku »Učit. Tov.«, da mi javi po» tem odgovor. Tako bode najmanj pisarij in bode najbolje izpadlo. Svojčas smo bili »že* lezni le.tnik«, ki je držal skupaj kakor cvek. Pokažite ob dvajsetletnici, da smo še tisti ga d je! — Božo. — Maturantje iz 1. 1909. praznujemo le* tos dvajsetletnico mature. Dolga je bila doba 20 let, ko smo zapustili ljubljansko učitelji* šče a vendar je hitro prešla. Z nekaterimi tovariši se nismo videli, kar smo zapustili šolske klopi. Lepo bi bilo, da bi se zopet en* krat sešli. Zato prosim vse tovariše, ki sc bili takrat v četrtem letniku, da mi sporoče., kje naj bi se sešli. Mogoče bi bilo umestno, da se snidemo o priliki pokrajinske skupščine UJU v Ljubljani. Eventuelne želje in nasvete mi sporočite. S tovariškim pozdravom: Fr. Hočevar, učitelj, Stara cerkev pri Kočevju. — 401etnieo mature je praznovalo pre» tekli teden vseh še živečih 10 tovarišev iz ljubljanskega učiteljišča, in sicer: Jcsip Ar* mič, Pavel Gorjup, Rudolf Horvat Josip No» vak, Hugon Plhak, Vendelin Sadar, Alojzij Schechel, Albert Sič, Josip .Stritar in Emil Vole. Vseh tovarišev*maturantov pa je bilo 20, cd katerih je umrlo 9, a eden je odšel preko Velike luže in ni za njim nobenega sledu. Nepozabnih rajnkih smo se spomnili s sv. mašoizadušnice.. Na obed1 smo »poleteli« z avtobusom v prijazno Lukovico, odkoder smo s. proti večeru vrnili zopet v Ljubljano. Obleke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna JOS. REICH. Žitnih kav je več vrst, ŽIKA je pa samo ena. Zaradi njenih velikih vrednosti za zdravje ima vedno več prijateljev. Ni čudno, če se pojavljajo tudi ponaredbe. Pri nakupu je paziti zato na ime »2IKA«. Med prijateljicami: »Svetujem Vam dra* ga gospa, da vzamete za pranje perila SCHICHTOV »RADION«. — Poglejte da. našnji oglas!« — Ugoden nakup perila! Moško perilo., delavsko in finejše vrste cefir, poppelin pro* daja ta mesec pod tovarniško ceno tovarna perila »TRIGLAV«, Kolodvorska ulica 8, na» sproti hotela Štrukelj. Svetovni rekordi v plavanju. Svetovni rekord v vztrajnem plavanju je na Angleškem dosegel 17. /septembra 1928 Arthur Rizzo in to na razburkanem odprtun morju, pod zelo nepovoljnimi pogoji, plava* ječ 57 ur in 17 minut. Pri tretji Wrigley*evi maratonski prire» ditvi na jezeru Ontario v Kanadi ki se je vršila v septembru pr. 1. je od 200 tekmoval* cev, med katerimi so bili najboljši svetovni plavači, ostal po, sedmih urah v zelo hladni vodi samo Francoz Georges Michel, zname» niti rekorder, ki še vedno drži svoj rekord v preplavanju Canal La Manche iz 1. 1925. Ge= orges Michel je vztrajal v vedi še nadaljnje štiri ure, nakar je. tudi njega premagala hlad* na voda in je moral odstopiti cd nadaljnega tekmovanja. , Arthur Rizzo kakor tudi Georges Michel se imata zahvaliti za svoje zmage seveda predvsem svojim športnim sposobnostim, ampak oba sta se med tekmovanjem hraniia izključno, le z Ovomaltinom in izjavljata soglasno, da ji. samo prehrana z Ovomaltincm obvarovala njiju energijo, delovanje mišic in polet. Tudi švicarski dolžinski rekord na progi Nyon*Ženeva v dolžini 22 km, ki ga je do* s.gel v 9 urah in 37 sekundah André Doria, je bil izvršen i aktivno podporo Ovomaltine. Naša gospodarska organizacija. —g Učiteljski dom v Ljubljani«. Prejel sem nastopna darila: Virnik Josip, Ljupšte v Srbiji 50 Din; omizje v Trbovljah 40 Din; neimenovana učiteljica iz radovljiškega okra» ja obveznico 135 Din; Jan Marija, učiteljica v Preserju obveznico 128 Din; Rupret Vinko, upravitelj v Smledniku obveznico 107 Din; Drnovšek Franja, učiteljica v Trbovljah ob» veznico 103'50 Din; Ferdo Wigele iz Loškega potoka namesto venca na grob prijatelju Rusu 100 Din; učiteljstvo na Viču 210 Din; Ana Mallyjeva, učiteljica, Primskovo 100 Din; Josip Bezlaj, ravnatelj meščanske šole v pok. v Ljubljani 30 Din; litijski šolarji=velesej* marji 114 Din; Fian Rojina, upravitelj v pok.. Zgornja Šiška 25 Din; Julka Povšnar uprav, v Kokri 14 Din; skupaj 115650 Din. — Ob izplačilu II. obroka dolžnih razlik spomnite ge v obilnem številu Učit. doma. Ako nimate položnice, kupite jo lahko na vsakem pošt* nem uradu. Naša čekovna številka je 13.939. Josip Kobal, blagajnik. Miroslava Leltaeb / Ljljana, Jurčičev trg štev. 3. Izdelovanj« ročnih in «trojnih vezenin. Predtiskarija. Zaloga DMC in vseh potrebščin za vezenje in predtisk. Mladinska Matica. Tekoči teden je Mladinska Matica začela z razpošiljanjem letošnjih svojih publikacij ter bo v nekaj dneh z ekspedicijc gotova. __ Ker dostavitev knjig po pošti povzroča ogromne stroške, se je cdbor odločil, da pos» Ije v večje kraje, knjige kct tovcrno blago po železnici, in sicer tudi za okolis.ce so!e. Na ta način upa prihraniti marsikateri tiso» čalk. Računa pa pri tem na usluzncst tovari» šev njih vnemo za dobro stvar in priprav» lienost Matici storiti uslugo na ta način, da pcšljejo sami nekoga v dotični kraj — s pooblastilom — pc knjige. Vsaka sola, ki ne dobi Knjig dostavljenih naravnost po posti, se pismeno obvesti, kje so deponirane, lo velja .zlasti za vse šole, ki imajo v doticnem večjem kraju svojo skupno pošto m se jim pošiljke sploh ne dostavljajo na dom, pa tudi za druge šole v bližini, ki imajo lastno pošto. . Navajamo tu se posebej za nekatere glavne centre, kje se knjige dobe: Ljubljana: pisarna Mladinske Matice na pov.rjeništvu; Maribor: II desk- osnovna šola v Razlagovi ulici 16, pritličje, šolski sluga; Ptuj: upravi» teljstvo dekliške osnovne šole v Ptuju; Celje: Fran Roš. učitelj; Novo mesto: Viktor Pir» nat učitelj: Sv. Lenart: upravitelj csnovne šole; Slov. Bistrica: upravitelj deške osnovne šole; Kianj: upravitelj deške osnovno šole. Opozarjamo pa šole, da počakajo na pismeno obvestilo da ne bo nepotrebnih potov.. Apeliramo na članstvo, da nam stori za» prošeno «slugo in se tukaj še posebej zahva» ljujemo tovariš-m, ki so rede volje prevzeli nalogo, da prevzamejo tovorno pošiljko in dostavitev na šole svojega okoliša. Ako bi katera šola ne dobila svoje pošiljke v redu, naj nam to taikoj javi. Osebne zadeve. —i Za učitelje(ice) so imenovani: Tro» tošek Julij na Bizeljskem, Winkler Vaclav v Vel. P odlogu, Kobilca Rudolf na 3 ledu, Turk Josip v Št. Rupertu, Černelč Božidar v Zagorju, Završnilc Albin v Hrastniku, Costa Anton v iBlanci, Skubic Vinko v Kapelah, Kokalj Franc v Sodražici, Babnik Ivan na Jančah, Ambrcžič Ladislav v Žužemberku, Vertačnik Milan pri Sv. Trojici, Strehovec Franc v Starem trgu, Čebohin Franc v č.rniči vasi, Žitnik Maks v Reki nad Laškim, Mo» korel Viktor v Kropi, Plevelj Viktor v Ko» čevski Reki, Lalberger Bogomir v Trbovljah, Ponikvar Stanislav v Toplicah pri Zagorju. Babnik Josip v Šmarju, Vertačnik Ivan v Selcih nad Škof jo Loko, Matkcvič Dragotin za veroučite-lja v Kočevju, Hrovat Stanko pri Sv. Urbanu pri Ptuju, Zorn Jcžef v Račjem, Zupančič Rudolf pri Sv. Antonu v Slov. go» ricah, Prah Karel v Svetinjah Uran Jožef v Novi cerkvi, Kump Boris v Jarenini, Šinigoj Boris v Gaberju, Kotnik Franc v Vučji vasi, Debenak Andrej pri Sv. Marjeti pri Ptuju, Merlak Antonija v Kapci Perčič Roza pri Sv. Rupertu pri Celju, Podboj Veronika pri Sv. Bclfenku na Kogu, Rutter Marija pri Sv. Rupertu v Slov. goricah, Nagele Terezija v Prevorjah, iBi.zjak (Ivana v 'Veliki Poljani, Ur'eb Neža v Kapli, Cverlin Agneza v Dobju, Kaiser Marija v Gomilici, Kos Cecilija v Na» rapliah. Krulc Vekoslava v Dobju, Kukcvičič Ljudmila v Olimlju, Ku n s t Angela v Križev» cih. Pavline Ana v Novi cerkvi, Pasch Erna v Gan4*nih. ' Prazriilb Jožefa v fcupšincih, Zidanik»Šinkovec Anica v Pertoči, Koželj Marija v Kramarovcih. Ferijalni Savez učiteljstva. POČITNIŠKA KOLONIJA JUGOSLOVEN» SKEGA UČITELJSTVA. Kdo izmed nas ni po težk.m dnevnem delu v učilnici zahrepenel v modro, toplo sinjino našega morja; le kdo li ni požele! plapolajočih refleksov naše obale, našega juž» nega neba? One mogočne, a tako pokojne pesmi, ki se skozi mehko večerno tišino na perutih mesečne nočii in ob uspavanki skrža» tov previja nalik bajki, med črno borovino »plaže«? V tem objemu si ti: počivaš sanja» riš, si de! vsemirja. Potem se vračaš poln novih sil, zagorel: prsa ti d'hajo novo živ» ljenje, srce ti kuje močno voljo, vesel si živ» ljenja. Komu neki je tak odmor bolj potreben kot učitelju! Mislim, da je že čas, da začne» me. delati tudi v to smer. Pri vsem ne smemo pozabiti, da nismo stroji, da pri tem, ko oživljamo razne stanovske naprave, katerim posvečamo fizične, in denarne sile, ostanemo le ljudje in h koncu leta zelo utrujeni in sitni, .počitka željni ljudje. Malokdo je tako srečen da bi si privoščil za počitnice oddih ob morju. Naš žep ne premore hotelskih cen. Večina nas je, ki preživimo počitnice na službenem mestu, doma pa — saj vemo ka» ko je. Tovariš Mrovlje je pred dve mi leti or» ganiziral počitniško kolonijo na Braču v zve» zi z dijaško fer. kolonijo. Nekaterim je tako ugajalo, da so se vrni'i še, za ostale je .pa tako osnovana kolonija izgubila privlačnost. Pre* teklo leto so razna nesoglasja pritirala no zadovoljnost do viška. Večina navzočega ju» goslovenskega učiteljstva se je tedaj izrekla zoper kolonijo, združeno z dijaki. Kaki so bili vzroki razdora? Že v zasnovi kot taki leže divergente. Dijak in učitelj sta dva sve» tova že takoj cb prvem dotiku. Na eni str.a» ni mladost, ici je. polna impulza, mladost, ki drvi preko konvencionelnih ovir, skratka — življenje; na drugi strani vzgojitelj, ki pa ne more poseči vmes s .palico, ne da bi okrnil svoj ugled. To je bil eden glavnih provzroči» teljev razsula; kar je bilo nesoglasij v osta» lem, so imela svoj izvor v prvih. Izgubili smo pa pri tem toliko da mo» ramo začeti zidati iznov.i in mislim da toliko, kolikor piemore dijaštvo, ki živi takorekoč od navdušenja do stvari kot take, vsaj to» liko bo premoglo učiteljstvo treimenega na» roda. Res je, da za enkrat nimamo še prav ničesar: n_ postelj, ne .posode, ne papirja in /namk; članstva je prav pičlo število. Pover» jeništve je pa storilo vse korake, da bi se dobile vsaj postelje, doslej brez uspeha. Na» baviti si moramo pa tudi kuhinjsko posodo za lastno kuhinjo. V slučaju da bi se prigla» silo vsaj 50—60 članov, ki bi za letovanje premogli 1200—1300 Din stroškov, se- bo kljub temu mogla otvoriti ferialna kolonija. Ker je pa skorô gotovo, da bo priglašencev toliko, je ustanovit _v naše kolonije sigurna stvar. Omogočilo se. bo fcudi poročenim pa» rem z déco, letovati ob primerno znižanih stroških in gotovih pogojih. Dognati je pa vendar treba, kakšna da naj bo struktura naše kolonije. Da je po» trebna, j.e brez dvema. Na nas samih je te» daj, da načnemo to. vprašanje. Prosim vse, ki se zanimajo za to akcijo, da se oglase ne» kateri t\»di v stanovskem glasilu z načrti in nasveti. Če se bomo zanašali, kakor je to navada, na diuge, tedaj ne bo nič. Le. ob za» destnem .aktivnem interesu za stvar je go* tovo, da bo započeto delo uspešno. P;smene nasvete in mnenja prosim na naslov Adamič Arnošt, Zagorje ob Savi. —f Potovanje v Bolgariji. Vsi priglašeni tovariši(ice) naj takoj vlože prošnjo pravil» nim potom (preko upraviteljstva) na velikega župana (presv. ref.) za dovoljenje potovanja v inozemstvo, ker prošnjo rešuje Min. fin. v Beogradu. Na podlagi tega dovoljenja dobi vsak pri politični oblasti potni list, ki ga pošlje na »Bclg. poslanstvo« — Beograd (B. Velev, sekretar). Prošnji na vel. župana in bolg. posl. je treba brezpogojno pripomniti: poučno potovanje — 3.—18. avg. — pod okri» ijem UFS in pod vodstvom podpisanega, dru» gače bo prošnja vrnjena. dÛ:i>resv je rok (8. jun.) potekel, se sprejme nekaj priglasov, ker se profesorji niso javili v takem številu in to čimprejei Vsa nadaljna pojasnila slede! — Za UFS: Mrovlje SI., Slcvenjgradec. ............ m mm na orne brez zvišanja cen pri urarju in juvelirju M. JLGERJEV SIN, Maribor Gosposka u ica 15. kupite najbolje pri Fr. P. ZAJEC, optik LJubljana, Stari trg 9. Stanovska organizacija UJU Vabila: == MARIBORSKO SRESKO UČITELJ* SKO DRUŠTVO zboruje v soboto 15. t. m. ob 10 uri v Narodnem domu po sledečem sporedu: Dopisi. Volitve deleg-tov za pokra» jins. kob Fork v Ptuju. Nato našteje tov. preda» vatelj vse predsednike društva do danes. Med vojno društvo ni delovalo. Šele 9. januarja 1919 se je učiteljstvo zopet sestalo na skupno delovanje. Pred vojno je bilo društvo član graške^a Lehrerbunda. Ko so pa Nemci jeli postajati nestrpni, se je za bivš? spodnještajerske po» krajine osnovala Zveza, kateri je pristopilo tudi ptujsko učiteljsko društvo; .pozneje pa se je priklopilo veliki družini učiteljskih dru» štev Zavezi jugoslov. učiteljstva, ki je po vojni spremenila svoj naslov v Udruženje jiugoslovenskega učiteljstva. Društvo je vestno vršilo svojo nalogo, ki si jo je zadalo ob svoji ustanovitvi, iz» obraževati svoje učiteljstvo ter pospeševati kmetijski pouk. To dokazujejo nebrejna pre» davanja. Z zadovoljstvom zre na 60 let deia ter vedrega čela in trdne volje koraka u£i» teljstvo okraja v novo razdobje. Po končanem referatu so se odzvali po» zdravu predsednika v prisrčnih besedah V6i vabljeni funkcionarji, ki so bili od navzočih burno aklamirani. Tov. Hren je prešel iz odzdrava kar na slavlje društva. V jedrnatih besedah je krat» ko očrtal razvoj našega učiteljskega stanu, ki praznuje v t.j dobi tudi 601etnico obstoja. Razvoj stanu je omogočil in pospešil avstrij» ski šolski zakon. Obhajamo pa tudi jubilej desetletnice osvobojenja slovenskega učitelja, ki se danes lahko krepko razvija v lastni svobodni dr» žavi, bi se lahko svobodno druži s tovariši Hrvati in Srbi, ter v šoli in izven nje dela za nanredek :n dobrobit naroda. Streha ena druži danes skoro vse jugo» slovensko učiteljstvo. Tov. predavatelj se spominja tudi dekla» racijske dobe., (izraža zadovoljstvo, ker so minile politične nadvlade, ter bodri tovariše k složnemu delu z duhovništvom. ki ima skupno z učiteljstvom nalog prosvetiti narod. Slovensko učiteljstvo je idealno. Stremi za samoizobrazbo, pazno sledi reformam pc* uka in vzgoje' v drugih državah ter se ijiar» Ijivo udeležuie poučnih ekskurzij v inozem» stvu, zlasti v Nemčiji in Nemški Avstriji kjer učiteljstvo ustvarja edinice, ki bodo iz» obličile novega človeka. Pozdrave so poslali gg.: dr. T. Romih, upravitelj pošte in telegrafa v Mariboru, Fran Irgolič, .profesor v pokoju, Fran Suher in profesor v pok. Druzovič Hinko. Pri slučajnostih se je zbrano učiteljstvo priklopilo želji ptujskega prebivalstva, da naj ostane ptujska realna gimnazija neokr» njena. Tov. predsednik se je zahvalil obema re» ferentoma, zbranim navzočim ter ptujski ob» čini, četudi ni odposlala zastopnika na zbo» rovanje, za prispevek 1000 Din za koncert pevskega zbora UJU. Zbrani so odšli k banketu v Narodni dom. Zvečer je bila dvorana ob priliki kon» certa zopet polna vabljenih, ptujskega ob» činstva in učiteljstva. Odposlana je bila vdanostna brzojavka kralju in ministru prosvete. + UČIT. DRUŠTVO ZA MEŽIŠKO DOLINO je zborovalo dne 11. maja 1929. I. Situacijsko poročilo. (Poročal pred» sedn:'i'< tov. Feinig). Predsednik je pozdravil vse navzoče ter otvoril društveno zborovanje. Odobril se Je zapisnik predzadnjega zborovanja. Število učiteljstva v okraju 55. Društvo šteje 55 članov. Zborovanja se je udeležilo 41 članov. Tovariš predsednik omenja da je bilo zborovanje dne 16. marca t. 1. vsled pogreba tov. Mencina nesklepčno in se je na njem vsled polnoštevilnosti tovarišic razpravljalo o delu med žensko mladino. Položaj našega stanu se od zadnjega zborovanja bistveno ni spremenil. Izplačilo razlik in uredba lOletne službent dobe za rU'^ f% \ 1 .T Kadar oče preveč dela poslužite ga dnevno z 1—2 skodelicama Ovo» maltina. Ovomaltin vsebuje kot okrepčujoči proizvod lastnosti, katere nam v raznih tež» kih življ.enskih prilikah mnogo koristijo. tvori izvor naše telesne energij« in povečuje odpornost našega telesa. Hrani in krepi mi» šičevje in živce marljivega delavca in zabra» njuje telesnim silam, da se v preveliki meri ne izrabijo. Koristen je predvsem onim, ki so nerazpoloženi za delo in nervozni ter s tem, da krepi telo, obuja telesno moč, veselje do življenja ter samozaupanj'e. Ovomaltine bi moral uživati vsak, ki opravlja težko telesno delo (in od katerega se zahteva velika telesna odpornost). Mnogi svetovnoznani športniki ¡¡n učenjaki uživajo redno Ovomaltine. Dobiva se povsod. Cena zavoju 18-50 Din. Zahtevajte povsod brezplačen vzorec, sklicujioč se na ta list od Dr. A.WANDER d. d. ZAGREB. pridobitev pokojnine pa nas navdaja z opti» mizmom, da bo nova vlada olajšala z revi» zijo čin. zakona in z novim šolskim zakonom naš mizerni položaj. iPoizkus radovljiškega društva »Edin» stvo« obsojamo in odobravamo ukrepe po» verjeništva UJU v Ljubljani. Samoizobraževalno delo po krožkih je zašlo v letargijo .in bo treba naše delo zopet poživiti. Obljubljene: uradne učiteljske konferen» ce tudi letos ne bo, zato so se stavila na dnevni red vprašanja, ki jih je treba razči» stiti in zavzeti tako glede čitank oziroma šolskega lista, kakor glede drugih učil in sa» moučil stališče, ki naj bi odgovarjalo rc» formnemu šolstvu. Temu poročilu je sledila ostra stvarna debata o projektu šolskega zakona, v katero so posegali tovariši Gačnik, Kuhar, Kopriva, Doberšek. Podčrtavalo se je, da je treba naši organizaciji več pažnje, ker bomo do» živeli drugače zopet razočaranje. Sprejete so bile tozadevne resolucije. Tovariš Simon se je v svojem obširnem referatu zavzemal in utemeljeval upeljavo šolskega lista namesto sedanjih čitank. Kot .protigovornik je nastopil tov. Gač» nik, ki pa v bistvu ni ugovarjal šolskemu li» stu. Debata je bila zelo živahna i.n se je kon» čno zavzelo sledeče skupno kompromisno stališče: Čitanke' naj v izboljšani izdaji ostanejo, šolski list pa naj služi kot pomožno aktualno čtivo pri pouku. Nato je tov. Doberšek podal poročilo o seji pedagoške centrale v Mariboru ter nje» nem internem sestanku in referiral o »Refor» mi učil in samoučil ter ostalih pripomočkov«. Obširneje je poročal tudi o svojih iizkušnjah v elementarnem razredu v smislu moderne šole. Omenjal je predvsem nepraktičnost šolskih tablic ter priporočal takojšnjo upe» ljavo brezčrtnih zve.zkov in uporabo .peres» nikov in svinčnikov v elementarnem razredu. Priporočal je z ozirom na svoje izkušnje da se prične pisati v 1. razredu z velikimi tiska» nimi črkami, čemur služijo Fromove stavnice kot izborno učilo. Pomisleke, ki so se iznesli napram iz» vajanjem tov. 'Doberška, bo morda ovrgla praktična preizkušnja njc.govih metod s pri» četkom prihodnjega šolskega leta na drugih Šolah. Že sedaj pa se lahko poudarja, da se izkušnje posameznikov na tem polju ne bodo mogle 'udejstviti tako na vseh šolah. Nato so se sprejele resolucije. V. Slučajnosti. Sklenilo ise je, da se, vrši prihodnje zborovanje v mesecu juniju v Dravogradu ter se pričakuje polnoštevilna udeležba iz naše spodnje doline. MALI OGLASI Mali «glasi, U alaiijo ▼ powadaralna ia Metalo« aaaian« «biinatra, rsaka beseda 50 par, HajmanjJ' ftaeaek Din 5 —. Trajne kodre z najnovejšim aparatom izvršuje z neprekosljivim uspehom in po zmernih cenah friz. sa^n A MraMč, Maribor, Cankarjeva 1. — Spoštovane dame z dežele prosim, da mi z dopisnico naznanijo cenjeni obisk, sicer ne morem jamčiti, da pridejo na vr.-to. « + OKRAJNO UČITELJSKO DRUŠTVO ZA SLOVENJEBISTRIŠKI OKRAJ je zbo* rovalo dne 9. marca 1929. Situacijsko poročilo: Učiteljstva v okra* ju 64, včlanjenih 60 navzočih 42, t. j. 70%. To pot so se osobito odlikovale tovarišice s svojo odsotnostjo. Tov. predsednik Miloš Tajnik pozdravi vse navzoče, osobito še predavatelja tov. Jančiča iz Cirkovcev in predavatelja Stancarja iz Maribora. Nato poda obširno poročilo t» izpremembi na prosvetnem polju po 6. ja. nuarju t. 1. Poroča o osnutku osnovnošol* skega zakona in o projektu uradniškega za« kona. O tem poročilu SO' se razvile živahne debate. Po prečitanju dopisov je tov. pred» sednik ponovno vzpodbujal za živahno pro* pagando za našo Mladinsko Matico. Število članstva naj se v tem okraju poveča vsaj za 100%. Šolska reforma: Tovariš Jančič je nato predaval o modernem risanju na posameznih stopnjah osnovne šole. Svoje predavanje J« ilustriral z mnogimi risbami učencev njegove šole ter tudi praktično .pokazal metodični postopek pri tem predmetu. Učiteljstvo je z zanimanjem sledilo njegovemu predavanju in predsednik se mu je za njegov trud toplo zahvalil. Nato je predaval gospod Stancar o psi» hotehnični metodi in priučitvi tujih jezikom. Izveinšolsko delo: Tovariš predsednik apelira na tovarišice, da bi se z veseljem lo* tile hvaležnega izvenšolskega udejstvovanja v procvit in dvig naše kmetijske žene z usta» novitvijo gospodinjskih tečajev. Samoizobrazba: Predsednike posameznih krožkov poziva na intenzivnejše delovanje in jim da navodila za udejstvovanje. Članstvo se poziva, da pošlje predsed* niku v roku treh tednov predloge in želje, kakšne knjige se naj naročijo za našo okrajno knjižnico. + SLOVENJEBISTRIŠKO UČITELJ» SKO DRUŠTVO je zborovalo dne 18. maj* nika 1929 v Mariboru. Vsled sklepa odborove seje z dne 8. ma» ja 1.1. se je udeležilo tukajšnje učiteljsko dru» štvo skupno z drugimi društvi manifestacij» skega učiteljskega zborovanja ob priliki 10» letnice osvobojenja slovenskega šolstva v Mariboru*. Navzočih od 60 članov 38, t. j. 63'3%. Po manifestaciji so se rešile interno najnujnejše društvene zadeve. Prihodnje zborovanje se vrši meseca ju» nija v Studenicah. i V Vašo korist do Ra*llka! 30% če nabavljate blago za obleke, perilo itd. pri tvrdki NOVAK LJUBI JANA KONGRESNI TRG Tovarniška skladišča angl. in čeških suken, kamgarnov in modnega blaga za obleke. Schroll-tkanin za telesno, posteljno perilo i. t. d. Strogo solidna postrežba. Priznano najugodnejše cene. Na zahtevo vzorce po pošti. Brezplačno Vam pošljemo na ogled družinsko revijo Domači prijatelj z mladinsko prilogo „Naš obzor" i I F0T0 APARATE in potrebščine stalno v zalogi. Drogerija A.Kanc, sinova Ljubljana, Židovska ulica 1 in drogerija Wolfram, nasled. M Kane, Maribor, Gosposka 33 Največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji lestna hranilnica ljubljanska LJUBLJANA, PREŠERNOVA ULICA ŠTEV. 3. Ima vlog nad 300,000.000 Din. — Za vse vloge jamči mesto Ljubljana. Vloge sprejema na knjižice in tekoči račun. Naložbe proti odpovedi obrestuje po možnosti najvišje. Posoja na posestva, menice in vrednostne papirje čim najceneje. Ima Kreditno društvo in sodni depozitni oddelek. Za varčevanje mladine izdaja domače hranilnike, za pošiljanje denarja po pošti pa svoje položnice. Telefon št. 2016. Post. ček. račun št 10.533. Uradne ure od 8. do 12 Vi. Rokavice, nogavice Modne potrebščine v veliki izbiri za dame in gospode nudi najcene je Srečko Vršič, nasi. V. LESJAK Ljubljana, Šelenburgova ulica 3. Hotel,TRATNIK4 Ljubljana, Sv. Petra cesta 25 priporoča lepe zračne sobe ★ L. MIKUŠ LJUBLJANA MESTNI TRG SI. lb DEŽNIKI Na malo. Na veliko. Ustanovljeno teta 1839. Telefon itev. 2.282. |[Z3ciBS2233M?^3BSaBX2La Kdor oglašuje ta napreduje! Primerna ter koristna darila so samo Gritzner in Adler šivalni stroj in kolo ter pisalni stroj URAN/A. Najboljši mate-rijal in lepa opiema samo pri JOSIP PETELINC, LJUBLJANA Telefon 2913 blizu Prešernovega spomenika. Telefon 2913 Za šolo in učiteljstvo poseben popust. Sel M trn Zaloga barv, tusev in radirk GÜNTHER WAGNER, WIEN X./1. Povsod na zalogi. Tiskovine na zahtevo. Gostilna RAŽEM Ljubljana, na Žabjaku št. 3 „Froté" za kopalne plašče priporoča tvrdka A. & E% Skabernè Ljubljana Točijo se pristna štajerska, dolenjska in dalmatinska vina, primorska kuhinja, vsak četrtek, petek in nedeljo sveže morske ribe. Knjigarna, umetnine, muzikalije Goričar & Leskovšek * Celje Zaloga papirja i pisalnih potrebščin priporoča sledeče knjige na odplačila v mesečnih obrokih po 50 —100 dinarjev in sicer: Cankar Iv.: Zbrani spisi, knj. I.—IX., v platno vez. Din 720 Jurčič Jos.: Spisi, ured. dr. Iv. Grafenauer, I, —X. v platno vez. Din 400. Jurčič Jos : Zbrani spisi, I.-V., v platno vez., (Prijatelj izd.) Din 336. Pregelj Iv.: Izbrani spisi, knjige I.—III, v platno vezane Din 180. Dr. Iv. Tavčar: Zbrani spisi, knj. III., IV., V., VI, v platno vez. Din 386. Trdina J.: Zbrani spisi, I -X, v petih knjigah, v platno vez. Din 336 Tolstoj L.: Ana Karenina, I. - II., oba dela v platnu vez. Din 250. Dostojevski F. M.: Bratje Karamazovi, v platno vej. (subskrip.) Din 200. Priporočamo lile, ti Inserirá jo v našem glasilu! HBHBHBHBIHli Naročajte vsa tiskarska dela za društva, šole, urade itd. itd. v Učiteljski tiskarni v Ljubljani!