Ivan  Rafael L etn ar.!

G\ro

POTTOSt

za slovensko mladino.

Sestavljena po najboljših izdajah.

Založil J, GIONTINI. — Tisek R. MILIČ-eve tiskarne.

('pOittb

(o,Ol2W5

H 10C500

Prvo poglavje.

|0 red dvema stoletjema je živel v mestu
Hamburgu na Nemškem bogat trgovec po
imeni Robinzon Kruzoe. Imel je tri sinove,
od katerih pa sta mu starejša dva umrla že
v mladih letih. Najmlajši sin se je po očetu
imenoval Robinzon. Deček je bil jako živ
in svojeglav; toda oče in mati sta ga preveč
ljubila, da bi bila strogo pazila nanj. Delati
je smel, kar se mu je poljubilo; učil se je,
kadar ga je bilo ravno volja, sosebno rad pa
je postajal na pristanišči, kjer so vsak dan
prihajale in odhajale ladje. Mikalo ga je,
da bi se takisto sam napotil v širi svet, o
katerem je slišal že tolikanj lepega.

Oče je želel, da bi mladi Robinzon po
njegovi smrti prevzel in vodil trgovino; toda
deček ni hotel ničesar slišati o tem. In čim
starejši je prihajal, tem bolj ga je gnala
želja z doma — kako pač bi bilo to krasno,
ako bi vsak dan videl in slišal k;\j novega!

Ko izpolni šestnajsto leto, vzame ga
oče v svojo trgovino. Ali zaman: Robinzon
je sicer slušal očeta in sedel pri računskih
knjigah, toda njega misli so hitele drugam.
Oče je naposled spoznal, da tako ne pojde
dalje, in zato ga je nekega dne resno nago¬
voril, rekoč:

,,Robinzon, kaj ti je vender, da tak6
hrepeniš „po svetu ? Glej, star sem, moči mi
pešajo, podpore mi bode treba. Kdo me bode
podpiral, ako ne ti? Mnogo žalosti sem pre¬
bil, Bog mi je vzel oba sinova, v ti P a  ™e
hočeš zapustiti kar sam od sebe. Če res od¬
ideš, bode to zame toliko, kakor da si umrl!
In ali misliš, da je res povsod sreča v tujem
svetu? ,,Ljubo doma, kdor ga pozna 14 , veli
pregovor. Na morje hočeš, kako lahko se
pogubiš na njem ! Doma ostani, sin moj, po¬
misli, kakd žališ mene in ljubo mater s
svojo trmo!“

Robinzonu se je ob teh očetovih besedah
milo storilo; ginjen je obetal, da se iznebi
mislij' na potovanje in da ostane lepo doma
v trgovinski pisarni. Toda skoro se je po¬
kazalo, kako slaboten je bil ta obet.

Nekega dnč zopet pohaja ob morskem
bregu in sreča jednega svojih prejšnjih to¬
varišev, čegar oče je bil pomorski kapitan.
Ravnokar se je pripravljal, da bi se z oče¬
tom odpeljal v London.

,,Veš kaj“, pravi Robinzonu, ,,odpelji
se z mano. Vožnja bode lepa, ti pa itak
vedno tičiš doma”.

,,Kak6 rad bi šel“, odgovori Robinzon,
,,toda oče in mati me ne bodeta pustila 41 .

Tovariš se glasno zasmeje. ,,Saj vender
nisi več otrok, v London pa tudi ni tako
daleč kakor okolo svetd. Poroči očetu, da
si se odpeljal z menoj in da se vrneš naj-
kesneje v treh tednih”.

,,To bi že bilo”, reče Robinzon iskrih
očij, ,,toda — “

,,Je li, bojiš se, haha?”

,,Bojim, jaz?” vzklikne Robinzon raz¬
žaljen. ,,Kaj bi se bal — toda denarja ni¬
mam, vidiš!“

„Nič ne de”, meni prijatelj. ,,Vožnja te ne
velja niti krajcarja, in česar bodeš potrebo¬
val v Londonu, plačam jaz. No, ali greš ?”

Robinzon še nekoliko pomišlja. Neho-
toma se spomni očeta in matere, kako bodeta
v skrbeh zanj; vest ga opominja, da ni prav,
ako gre, zajedno pa se mu zdi, da se mu
takšna prilika za potovanje ne ponudi iz
lepa. Sicer pa tudi: Saj ne gre na konec sveta!

,,Dobro, grem! Le brž na ladjo!”

Oba se napotita proti ladji, spotoma pa
še Robinzon nekoga pošlje k očetu, češ, naj
mu pove, da seje odpeljal v London, odkoder
se pa skoro vrne. Nato mu je pri srci, ka-

6

kor cla -se mu je kamen odvalil s prsij —
vender, vender pojde na pot!

Mornarji skoro razpno jadra, ladja se
zagiblje v vetru, in šest strelov iz topov
zagrmi v slovč proti kopnini. Robinzon stoji
na krovu, in ves obraz se mu kar sveti
od veselja, ko se veter tako čvrsto upira v
jadra in ko leti ladja kakor ptica po morski
gladini. Skoro jim izgine suha zemlja izpred
ocij; videti ni drugega nego brezkončno mor¬
je in jasno nebo. Robinzon misli, da gleda
popolnoma nov svet; da je tako lepo na morji,
tega bi si ne bil mislil niti v sanjah. Čudil
se je prelepemu solnčnemu zapadu in drugo
jutro solnčnemu vzhodu, potem pa strmečih
očij gledal spretne mornarje, ki so kakor
veverice plezali po jadrenikih in vrveh. Ob
tolikanj lepih in novih prizorih niti več ni
mislil na dobrega očeta in ljubo mater, od
katerih je odšel tako lahkomiselno!

Drugo poglavje.

f ožnja je bila prva dva dni jako prijet¬
na ; pihala je ugodna sapa, in nobenega
oblačka ni bilo na nebu. Toda tretjega dne
se privlečejo na obzorje črni oblaki, veter
buči, in morje žene velikanske valove, da

7

obhaja našega mladega potnika strah in groza.
Visoko kakor zvonik se peni voda; sedaj se
požene ladja kvišku, sedaj se pogrezne kakor
v brezdno, vmes pa kriče mornarji gori v
vrveh in ropotajo spodaj na ladji. Kako se
je sedaj kesal Robinzon, da ni ostal doma!
Gotovo mu skoro odbije zadnja ura; nikdar
več ne stopi na kopno zemljo! Kar temd
se mu dela pred očmi, slabo mu prihaja, da
niti stati ne more. — ,,Oh, oče, oh, mati,
nikoli več vaju ne bodem videl!“ vzdihne
brezupno, in bridke solze mu priteko po lici.
,,Moj Bog, kako sem bil brezpameten!“
Resk — začuje se zdajci na krovu. ,,Bog
pomagaj !“ vzkliknejo mornarji: celo najsrč¬
nejši oblede kakor smrt in vijo roke.

,,Kaj pa je?“ vpraša Robinzon, ves tre¬
petajoč svojega prijatelja, ki ravnokar plane
mimo njega.

,,Izgubljeni smo!“ zastoče le-ta; spred¬
nji jadrenik se je razlomil, srednji pa je tako
omajan, da ga bodo morali posekati. Bog se
nas usmili! Toda — ali čuješ, kaj je to ?“
V tem hipu se zasliši preplašen glas:
,,Ladja je prebita — voda stoji že štiri čevlje
v nji! K sesalkam — hitro, hitro!“

Robinzon se zgrudi od nepopisnega
strahu. Kakor v sanjah vidi mornarje, kako
se dreve mimo njega v spodnje prostore;
omedlevica mu lega na oči. Zdajci pa ga

A'

8

nekdo strese in odtira s seboj, češ, da se do¬
slej itak še ni genil, sedaj pa mora pomagati
pri sesalkah kakor vsakdo, ki je na ladji.
Robinzon se torej vzdrami in dela, da mu
znoj curkoma lije po obrazu. Ali zaman!
Luknja v ladji je bila prevelika, in voda je
neprestano vrela skozi njo; vsakdo je ve¬
del, da se ladja potopi, in je strahoma pri¬
čakoval groznega trenutka.

Kapitan ukaže izprožiti nekaj strelov iz
topov, da bi tako morda priklical na pomoč
ladjo, ako bi bila kje blizu. V tem pa še
vedno sesajo vodo in pomečejo raz krov vse
sode, zaboje i. t. d., da bi razbremenili brod.
Zaman! Voda vstaja čimdalje više — še
nekoliko časa, in vsi se potope v razljuče-
nih valovih!

Ko prikipi nevarnost do vrhunca, pošlje
Bog nenadejano pomoč. Druga ladja je za-
čula strele iz topov in sedaj pošlje nesreč¬
nikom čolnič na pomoč. Počasi se jim bliža.
Zdajci že mislijo, da ga zagrebejo velikanski
•valovi, tod& zopet se prikaže na* vodi. Ne-
prestrašeni veslarji ne odnehajo, predno ne
pridejo toliko do ladje, da jim vržejo z nje
vrv, s katero jih popolnoma potegnejo k ladji.
Vsi zajedno poskačejo v šibki čolnič; Robin¬
zona pa, ki od slabosti že ne more stati, vrže
usmiljen mornar v čoln. Bil je res že skrajni
čas! — Niso bili še četrt ure v čolniči, ko se

\

9

je ladja pogreznila. Odšli so torej srečno
jedni nevarnosti, pretila pa jim je druga,
nič manjša. Čolnič je bil namreč tako prena¬
polnjen, da bi se bil zdajci potopil, ako se ne
poleže grozni vihar. Res pa je bilo čutiti,
da je nevihta nekoliko pojemala, in dasi je
morje še vedno gnalo silne valove, prispeli
so vender ponesrečenci do rešilne ladje, kjer
so jih prijazno vzprejeli.

Ladja je bila namenjena v London in
je po dveh dneh dospela pred to mesto. Vsi
stopijo na suho zemljo in zahvalijo Boga, da
jih je ohranil grozne smrti v morskih
valovih. Robinzon pa kar ostrmi, ko uzrč
londonsko mesto. Lahkomiseln, kakor je,
niti več ne misli na to, kar je prebil na
prvi svoji vožnji. Pozabljeno pa je bilo tudi
vse, kar je obetal ob največji nevarnosti.

„NikoIi bi si ne bil mislil, da je tako
lepo po svetu!“ dejal je sam v sebi, ko se
je izprehajal po velikih ulicah londonskih.

T ' r $qp®'' r

Tretje poglavje;

» ekaj dnij mine v Londonu, in Robin¬
zon se že naveliča neprestanega po¬
stopanja. Mimo tega mu je do malega pošel
denar, kolikor ga je vzel z'doma, in zato

10

«

je moral mladi postopač resno premišljati,
kaj bi storil.

Ker je biljjtffuolnoma neznan v velikem
mestu, nagp^fTse je naposled h kapitanu, s
katerim'je bil prišel v London. Dobi ga ravno
prKkosilu. Prijazni kapitan ga povabi, naj
^ kosi ž njim, in Robinzonu je - to tem bolj
po volji, ker ga lačni želodec opominja do¬
volj razločno, da ni jedel danes še ničesar.

Pri kpsilu pove Robinzon med drugim
tudi to, da je proti volji svojih roditeljev od¬
šel na ladjo in da sedaj ne ve kaj storiti.

Kapitanu padejo skoro vilice iz rok, ko
začuje te besede.

,,Nesrečnik !“ zakliče ves razjarjen, ,,in
to mi pripoveduješ šele sedaj ? Proti volji
roditeljev! Za Boga, ali misliš, da bi te bil
kdkj vzel na ladjo, ako bi bil to vedel?
In ti“, sedaj' se obrne k svojemu sinu, ,,ti
si zavedel svojega tovariša? Ali veš, kaj si
storil prav za prav? Sram te bodi, da si
bil tako malo odkritosrčen proti meni! Pazi,
pazi, da se mi nikdar več ne zgodi kaj takega. “

Robinzon sedi pri mizi ves potrt in
skesan, tako da se vrlega moža niti ne upa
pogledati Samo boječe vpraša naposled:

,,Au k i. vender storim, gospod
kapitan ?“

,,Kaj naj storiš ?“ odgovori kapitan še
vedno srdit. „Nazaj pojdi, domov, in kleče

11

naprosi svojih roditeljev oprostila. — No, le
ne jokaj se tako 11 , pristavi nekoliko mirneje,
„vse bode še dobro. Hudoben nisi, nego
samo lahkomiseln, in tvoja nesreča te je
menda dovolj zmodrila, da se za vselej
odpoveš brezpametnim mislim“.

,,Ali me vzamete s seboj v Hamburg ?“
vpraša Robinzon.

,,Jaz? Kako neki? Kje pa naj vzamem
ladjo ? Počakati bodem moral tukaj, da se
mi posreči kupiti _ drugo; to pa se ne zgodi
tako hitro. Pojdi na prvo ladjo, ki se od¬
pelje v Hamburg, rajši danes nego jutri.“
,,Ali denarja nimam.“

,,Na“, reče kapitan in mu poda nekaj
zlatov. ,,Potrebujem jih sicer sam dosti nujno,
toda imej jih. To bode že dovolj za pot.
Sedaj pa z Bogom. Hitro pojdi na pristanišče,
in ako se misliš resno poboljšati, bode tvoja
pot domov srečnejša nego vožnja semkaj.“
Rekši mu prijazno seže v roko, in Ro¬
binzon odide. Trdno je sklenil, da se vrne
domov in da bode odslej drugačen človek.
Ali že na poti proti pristanišču ga obidejo
drugačne misli. ,,Kaj neki porečeta oče in
mati ? 11  pravi sam v sebi. ,,Gotovo me bodeta
strogo kaznovala, ljudje in moji tovariši pa
se mi bodo smijali, da sem se vrnil tako
hitro, ko malone nisem videl drugega nego
nekaj ulic londonskih!“

13

Zamišljen obstane. Pač mu še zvene po
ušesih besede kapitanove, toda strah, da bi
se mu doma rogali, je močnejši od njih
in od opominov vesti. „Vsega tega bi ne
bilo, da me je oče samo jedenkrat pustil
kam na morje. Jaz nisem kriv, da sem tu¬
kaj ! In vender, ali naj slušam kapitana, ali
naj res ^rem domov ?“

Ne vedoč 4  kaj bi storil, pride na pri¬
stanišče. Ondu res vpraša, kdaj se odpelje
prva ladja v Hamburg, toda povedo mu, da
sedaj ni nobene take ladje. Robinzon si res
kkr oddahne ob tej novici. Saj bi se bil
vender odpeljal domov; kaj pa more za to,
ako ni nobene ladje v pristanišči, da bi se
odpeljala v njega rodno mesto? Ko še tako
bodi ob ladjah, zve, da se še danes odpelje
ona velika ladja, katero vidi naravnost pred
seboj, proti Ameriki, v Zapadno Indijo.

Proti Ameriki! Robinzona k&r zbodeta
te besedi. Kaj, ko bi — ne, pot je neizrečno
dolga, Bog ve, ali se še kdkj vrne iz onega
daljnega svetit? Nasprotno pa je čul že to¬
likanj lepega o Ameriki, slišal tudi, kako
ondu ljudje hitro obogate — oh, to bi bilo
krasno, ko bi se vrnil bogat v domovino!
Ali bi ga gledali doma! Ali bi se mu čudili!

Sladke misli objamejo Robinzona tako
močno, da se nemudoma napoti h kapitanu
one ladje. Temu odkritosrčno pove, kako rad

13

bi se prepeljal v Ameriko, in ker kapitan
vidi, da je mladenič bistre glave, prikupi se
mu Robinzon tako, da ga povabi, naj pride
precej na ladjo; vožnja ga ne bode stala ni
beliča. Nasvetuje mu še, naj si nakupi ne¬
koliko malenkostij, n. pr. igrač, steklenih
biserov, nožev, trakov i. t. d.; ta drobiž nam¬
reč divjaki radi kupujejo in dajo zanj pristno,
suho zlato.

,,Dobro, gospod kapitan!“ vzklikne Ro¬
binzon radostno, ,,odpeljem se z vami.“

,,Prav“, prikima kapitan in mu seže
v roko.

Robinzon brž 'nakupi precčj malenkostij,
kakor mu jih je nasvetoval zvedeni kapitan,
in pride na ladjo. Pozabljeni so opomini
vrlega hamburškega kapitana, pozabljeni
dobri obeti, pozabljen oče, pozabljena mati,
pozabljeno je, iz kratka, vse! V Ameriko
po neizmerna bogastva, potem pa domov,
obložen z neštetimi zakladi!

Potegne ugoden veter, ladja se raz-
sidra, jadra se razpno — dalje torej na
daljni morski pot! —

‘-->

14

Četrto poglavje.

« tva“, tako je bilo ime ladji, jadrala je
kakor ptica. Po reki Tamizi so skoro
prišli v Severno morje, potem v Kanal in
iz tega v veliko Atlantsko morje.

Robinzonu je bilo jako dobro na ladji.
Kapitan mu je bil vedno prijazen, mornar¬
jem se je prikupil precej iz početka, in ker
je bil bistrega uma, razkazovali so mu radi
to in ono na ladji, takd da se je hitro na¬
učil navadnih mornarskih opravil. Kakor
veverica je plezal po visokih jadrenikili ali
pa se je gugal visoko gori v vrveh. Vse je
bilo tako lepo in tako veselo! Jedino, kar
ga je časih mučilo, bila je misel na očeta
in mater; vender se je tolažil, da jim pošlje
poročilo, čim prej mu bode mogoče.

Peljali so se že več dnij, ne da bi se
bila pripetila najmanjša nezgoda. Zdajci pa po¬
tegne veter od jugovzhoda močneje, in dvigne
se velik vihar, ki žene valove, kakor hiša
visoke. Sest dnij traja nevihta in zanese
,,Utvo“, da nihče ne vč kam. Bržkone so bili
blizu karajibskih otokov. V tej stiski se
začuje nekega jutra veseli klic : ,,Zemlja,
zemlja !“ Vsi prihitč na krov, da bi na svoje
oči ugledali zaželeno kopnino, ali v tistem
trenutku se grozovito strese vsa ladja —

15

zadela se je ob morsko pečino in obstala,
kakor da je prikovana nanjo. Valovi plu-
skajo od vseh stranij čez krov ; vsakdo mora
pobegniti v kajute, da ga ne odnese peneča
voda. Prej še dokaj srčnim mornarjem iz¬
gine vse zaupanje. Videli so, da je ladja
izgubljena; zgoditi bi se moralo res čudo,
da bi se oteli. Nekateri molijo, drugi kriče;
nekateri vijo roke, drugi stoje kakor otrpli.
In sedaj pride še nekdo s strašno novico,
da se je ladja razpočila! Sedaj je nemudoma
treba spustiti rešilni čoln s krova, da po¬
skačejo vanj. Bilo pa je ljudij toliko, da se
je videl komaj ped visoko iz vode. In kako
bi se takšna lupina upirala silnim valovom
in srečno dospela do kopnine, ki je bila
vender precej daleč! Nesrečniki se v iskreni
molitvi priporoče Bogu in veslajo, kolikor
morejo, proti suhi zemlji. Zdajci ugledajo
grozen prizor! Morski val, visok kakor
gora, pridrevi se za njimi — odreveneli strme
vanj, veslarjem padejo vesla iz rok — glej,
sedaj jih dohiti — peneče vode plusnejo
čeznje, čoln se preobrne — sedaj izginejo vsi
v brezdanjem morji!


16

Peto poglavje.

jTŽT o je prigrmel velikanski val, pogreznil je
4^4 takisto Robinzona v globoko vodeno
brezdno, potem pa ga je zopet dvignil na
površje in ga treščil na pečino. Robinzona
mine zavest, sedaj pa se vzbudi od bolečine.
Zdajci spoznti, da leži na trdni skali; krče¬
vito se oprime strmega roba, da bi ga ne
odnesli valovi, in napne poslednje sile, da
se pomakne nekoliko više. Končno spleza
popolnoma na obrežje. Ondu se zgrudi in
obleži brez zavesti.

Kako mu je bilo pri srci, ko je izpre-
gledal in se oziral po neznani krajini! Kje
so tovariši, kje kapitan, kje ladja? Ozre
se na morje -— nikjer ni sledu o „Utvi“,
le nekaj d e,sak plava po valovih; nikjer žive
duše, res, jedino njega je ohranil dobrotni
Bog, da ga ni pokopalo morje! Nehote po¬
klekne in moli pobožno, kakor ni molil že
dolgo: ,,Ljubi Bog, hvala ti za toliko mi¬
lost, katero si izkazal meni, nehvaležniku
in nevredniku! Pomagal si mi doslej, ne
zapusti me tudi odslej!“

Zaupno vstane po tej kratki, toda iskreni
molitvi in pogleda po neznanem svetu. Povsod
zgolj grmovje in drevje; nič ne kaže, da
bi kje bivali ljudje. Grozna zavest ga

17

obide, da je popolnoma sam, daleč od do¬
movine in daleč od živečih bitij. Nebeški
Bog, koliko časa in kako bode li bival v
tej samini?

In še druga misel mu šine v zbegano
glavo. »Kaj, ko bi tukaj bivale zverine, ko
bi me napadli divji ljudje? Kako žalostno
bi umrl!“

Od prevelikega strahu se začetkoma niti
ne gane z mesta. Najmanjši šum ga pre¬
straši tako, da zatrepeta po vsem životu. Na¬
posled začuti veliko žejo, zato se napoti dalje,
da bi kje našel studenec, kjer bi se poživil.
Dolgo hodi zaman; končno najde bister vir
in se napije. Kako dobro mu dč ta požirek!
Robinzon zahvali Boga, in zajedno ga obide
zaupanje, da dobi kje tudi kaj jesti. ,,On,
ki živi ptice pod nebom, ne bode dopustil,
da bi umrl od lakote!“ Seveda, lačen prav
za prav še ni bil, zakaj preveč so ga pre¬
vzeli poslednji grozni dogodki; tem bolj pa
si je želel počitka, spanja. Ali kje dobiti
prostorček, da bi zaspal brez strahu? Na
tleh nikakor ne — kdo ve, ali bi ga spe¬
čega ne napadle zveri ? In če morda tukaj
žive divjaki, o katerih je slišal, da najrajši
jedo človeško meso — groza, ako ga zalo¬
tijo ! Ves plašen spleza na drevo, hitro, ko¬
likor mu pripuščajo oslabele moči, pomoli še
prav iskreno in potem zaspi tako trdno,

2

18

kakor bi bil legel na mehko posteljo v do¬
mači hiši. Sanja se mu, da vidi dobrega očeta
in ljubo mater, oba bleda in upadla, kako
vijeta roke ter jokata in vzdihujeta po iz¬
gubljenem sinu. Mrzel pot ga oblije, v sanjah
razpne roke in zakriči: „Saj sem zopet tu¬
kaj, oče, mati, in nikdar več ne grem od
vaju!“ Tedaj pa se prevesne in pade z dre¬
vesne veje, na kateri je sedel. Dobro, da
ni splezal previsoko in da je bila spodaj mehka
trava! Potolkel se je res nekoliko, zlasti po
rokah, ali bolečine niso bile tolike, da bi
ne bil zopet splezal na drevo. Da bi pa morda
novič ne padel z drevesa, privezal se je z
jermenom, katerega je nosil okolo pasa, za
drevesno deblo in potlej mirno spal do be¬
lega dne.

Tako torej je nesrečni Robinzon prebil
prvo noč, sam, zapuščen od vseh ljudlj, na
daljni, neznani zemlji!

' -'

w

Šesto poglavje.

budi se zgodaj, zakaj prvi žarki vzha¬
jajočega solnca so mu posijali narav¬
nost v obraz. Začuden si mane oči, dokler
se ne domisli vseh včerajšnjih dogodkov. Po¬
tem spleza še dosti čvrst z drevesa.

19

Bil je grozno lačen. Toda kje bi dobil
kaj užitnega ? Robinzon pazno ogleduje bliž¬
njo okolico — zaman! Zgolj trava, grmovje
in drevje! Kako bogato mu je bila sicer
doma pogrnjena miza! Tukaj pa nima niti
kosca črne krušne skorje, da bi si potolažil
prazni želodec.

Počasi se plazi ob nabrežji in je ves
brezupen, da bode moral umreti od lakote.
Ali bi ne bilo bolje, da bi bil utonil s to¬
variši vred, nego da mu bode prebiti tolike
muke ? Onemogel se zgrudi na tl& in se ozira
proti nebu, kakor bi prosil pomoči. Zdajci
ugleda ptiča, ki nese veliko ribo v krempljih,
in sedaj pograja samega sebe, da je bil tako
malodušen in da ni zaupal previdnosti božji.
Hitro vstane in sklene iti dalje in dalje,
dokler ne najde kšj užitnega.

Kako neizrečno je vesel, ko naposled
ugleda v pesku nekaj ostrig, katere je vrglo
morje na zemljo! Seveda, vse lupine niso pol¬
ne, ali toliko jili je vender, da so za prvo silo.

Ko ga mine skrb za jed, obide ga druga,
namreč skrb za stanovanje. To bi bilo jako ne¬
prijetno, ako bi moral vse noči prespati na
drevesi kakor sinoči. Ali kako narediti sta¬
novanje, v katerem bi bil varen tudi zverlj,
ko nima orodja razven svojih rok? Morda
bi bila kje dalje pripravna duplina, v kateri
bi bilo moči bivati vsaj za silo ? Toda tako

2 *

20

daleč se ubogi Robinzon ne upa brez orožja.
Končno se toliko ohrabri, da gre proti vi¬
sokemu stožkovitemu hribu, katerega vidi od
daleč; pokazalo seje pozneje, da je bil ognje¬
nik. Iščoč stanovanja, hotel se je zajedno
prepričati, ali ga je vrglo morje na trdna
ameriška tla ali samo na otok.

Prišedši na hrib, s katerega se vidi več
milj daleč, spozna na svojo veliko žalost, da
biva na otoku. Nikjer kopne zemlje, kamor¬
koli neso oči; samo v dalji se vidi nekoliko
otokov, kipečih kakor temne pike iz morja!

,,Gorje mi!“ vzklikne Robinzon in sklene
roke, ,,torej sem res zapuščen od Boga in
ljudij! V tej grozni samini bodem prebil vse
žive dni, ne da bi kdaj videl očeta in ma¬
tere, niti živega bitja! Ali — obupati ne
smem, saj živi dobri Oče v nebesih, ki me
bode hranil in branil. Mogoče, da pride
kdaj ladja k otoku in me prepelje nazaj v
ljubljeno domovino !“

To premišljevanje ga tolikanj potolaži, da
končno iztika in pleza po gori. Naposled najde
pri tleh kraj, kjer se dviga gora kakor na¬
vpična skalna stena; v tej steni pa zapazi
na svoje nepopisno veselje precej ozek vhod
do majhne otline. Zadovoljen je tem bolj, ko
najde blizu jame bister studenčič, žuboreč
po zeleni tratini. Tukaj sfc bode že dalo pre¬
bivati za prvo silo. Zadi bi bilo stanovanje

21

popolnoma zavarovano po skalni steni, spredi
pa se odpira prost razgled na morje. Ob
straneh bi se jama tudi dala zavarovati tako
ali drugače. Robinzon je spotoma videl ne¬
kaj drevja, podobnega našim vrbam. ,,Kaj
bi bilo“, misli si, ,,ako bi izkopal nekaj teh
drevesec, ki se bržkone dado rada presaditi,
in bi jih zasadil tu ob straneh ? Hitro bi oze¬
lenela in naredila nekakšno steno, tako da
bi bil vhod do jame zavarovan od vseh stranlj.“

Robinzonu je ta misel tako po volji, da
se precej loti dela. Z rokami izgrebe po¬
trebno število drevesec in jih pred jamo za¬
sadi v luknje, katere mora takisto izkopati
zgolj z rokami. Seveda je bilo to delo jako
naporno in počasno; pot mu je kar lil po
čelu, in ko je končno presadil pet ali šest
drevesec, bil je že tako truden, da je moral
odnehati. Mimo tega se zopet oglasi želodec.
Robinzon še napuli nekoliko trave, da bi
se posušila na solnci in mu potem rabila
za nastiljo v jami, potem pa odide na obrežje
po ostrige.

Teh sicer ne najde, ker jih je popol¬
noma odnesla plima, pač pa ugleda drevo
z velikimi orehi. Njega deblo se dviga pravo¬
kotno s tal, nima pa vej, nego samo na vrhu
šop velikih listov, med katerimi tiče orehi.
Bila je to kokosova palma, ki rodi tolike orehe,
kakeršna je otroška glava. Nekaj orehov

22

leži na tleh, in Robinzon z ostrimi kameni
stre trdno zunanjo lupino, sestavljeno od
čvrstih vlaken, in takisto razkolje spodnjo
lupino, pod katero tiči jedro. Njega ukus
•je bil podoben ukusu naših lešnikov. Sredi
tega otlega jedra pa najde tudi hladeč, sladek
sok, ki mu tekne, da nič takega. Za prvim
orehom strfe še drug in tretji oreh ter je
izredno zadovoljen s tem obedom.

Na poti proti svoji jami najde veliko
školjko, katera bi se dala rabiti za lopato,
samo če bi imel nit, s katero bi jo privezal na
palico. Ali stiska uči človeka. Skoro nato
zapazi rastlino, katere vlakna so jako trdna,
tako da jih lahko splete v konopec. Vrvi
seveda niso držale tako, kakor drže naše,
za silo pa so že bile. Robinzon priveže školjko
k palici in dobi tako lopato, katere je močno
vesel. Sedaj se zopet loti svojih drevesce in
ne odneha, dokler popolnoma ne zagradi pro¬
storčka pred duplino. Jedna vrsta drevesec
pa se mu ne zdi še dovolj varna, zato za¬
sadi drugega dne okolo njih še novo vrsto
drevesec, nanosi med obe vrsti prsti in ruše,
tako da nastane precej krepka stena. Vsak
večer in vsako jutro je potem prilival dre¬
vescem, in glej, pognala so in ozelenela, da
je bilo res veselje.

Robinzon si je spletel od vrvij visečo
lestvico, zakaj vrat ni hotel narediti do svo-

23

j ega stanovanja, nego zasaditi sleliarno od¬
prtino ; skala nad njegovim domom pa je bila
dokaj visoka, in na nji je stalo močno drevo.
Na to drevo priveže lestvico, tako da visi
do vhoda v jamo, in potem poskusi splezati
po nji. To se mu posreči jako dobro.

Kako pač bi se dala razširiti precej
tesna otlina, da bi zložno prebival v nji?
Najprej bi bilo seveda treba orodja, in sicer
ostrega orodja, ali kje ga dobiti? Ko Ro¬
binzon tako premišljuje, najde nekaj zelenih
trdih kamenov in med njimi jednega, ki je
popolnoma podoben klinu ter ima celo luknjo,
skozi katero bi se dalo vtekniti toporišče.
S tem orodjem se loti dela in lomi kamenje
v svoji jami, sicer počasi in naporno, vender
pa vztrajno. Dobro, da skala ni bila pre¬
trda in da se je še dosti rada udajala njega
udarcem! Razširil je jamo, kolikor se mu
je zdelo potrebno, nanosil vanjo mehke trave
in si tako pripravil prijetno ležišče, kjer je
dobro počival od vsakdanjega truda.

Sedmo poglavje.

B rugi dan je bila nedelja, in Robinzon
jo je uporabil za počitek, premišljal pa
je tudi dosedanje življenje. Milo se mu je
storilo ob spominih na očeta in mater, iskreno

M

pa je zajedno hvalil dobrega Očeta v nebe¬
sih, kateri ga je ohranil doslej tako čudovito.
Obetal je samemu sebi, da bode od dne do
dne boljši, in je prosil Boga, naj mu oprosti
grehe in blagoslovi njegovo delo.

Da bi vselej vedel, kdaj bode nedelja
in da bi sploh ne pozabil dnij, hotel si je
napraviti koledar. Seveda ni imel ni popirja
ni tinte, vender pa si je osnoval koledar,
kateri mu je rabil do malega kakor natisnjena
pratika. Izbral si je namreč štiri blizu sto¬
ječa drevesa, ki so imela sosebno gladko
skorjo. Vsak večer je potem v največje drevo
vrezal črtico, češ, da je minil dan; kadar
pa je vrezal .sedem črtic, napravil je v drugo
drevo zopet jedno črto, ki je pomenila, da
je minilo teden dnij. Ce je že v tem drugem
drevesi vrezal štiri črte, ali kakeršen je bil
mesec, pet črt, naredil je v tretje drevo zopet
jedno črto, češ, da je minilo mesec dnij. Prav
tako bi pozneje, kadar bi bilo že v tretjem
drevesi vrezanih dvanajst črtic, napravil
jedno črto v četrto drevo, češ, da je prešlo
leto dnij. — Kar je doslej prebil dnij na
otoku, zaznamenoval si jih je s črticami na
skalo in prav tako je vedel, da se je njega
ladja razbila dne 29. kimovca. Z ostrim ka¬
menjem si je tudi ta dan včrtal v skalo in
zapisal: ,,Semkaj je dospel Robinzon dne
29. kimovca 1659. leta.“

Po svojem koledarji je torej Robinzon
lahko določil vsak dan v tednu in v meseci.
Sosebno mu je bilo do tega, da je vselej
vedel, kdaj je nedelja; praznoval jo je ka¬
kor kristjani v obče z molitvijo in resnim pre¬
mišljevanjem. Prav tako je praznoval imenit-
nejše praznike v letu, god in rojstveni dan. —

V teh in drugačnih opravilih so mu že
pohajali kokosovi orehi in tudi ostrig je
bilo čimdalje menj. Moral si je torej zopet
preskrbeti živeža in zato je sklenil, da pojde
nekoliko pogledat po otoku, česar se piej
ni upal, boječ se zverin.

Ker je pa na dosedanjih potih preveč
trpel od solnčne vročine, premišljal je, kako
bi si napravil nekakšen solnčnik. To pa ni
bilo kaj lahko, saj ni imel niti platna, niti
noža in Škarij, niti šivanke. Toda česa ne
stori človek v sili? Od nekakšnih vrbovih
šibic si je Robinzon spletel strešico, vteknil
sredi nje palico in potem z ribjimi kostmi
—- morje je namreč časih vrglo mrtve ribe
na otok, katere so pojedle ujedne ptice,
pustivši zgolj kosti — pritrdil na svoj solnč¬
nik široka rastlinska peresa. Ta solnčnik
seveda ni bil lep, dober pa je bil vender
tako, da ni jeden solnčni žarek ni predrl
zelene strehe.

Robinzon si napravi tudi lovsko torbico,
in sicer od trdnih rastlinskih vlaken. Tako

26

opravljen se lepega jutra odpravi na pot.
Boječ se zverij in divjih ljudlj, izogiblje se
velikih gozdov in si rajši voli taka pota,
kjer lahko gleda na vse strani. Ali prav ti
kraji so bili jako nerodoviti, in zato je ho¬
dil že precej časa, ne da bi bil našel kaj
koristnega. Končno ugleda zelišče s sočna-
tinii stebelci in peresi; semtertja vise rdeč¬
kasti, modrikasti ali beli cvetovi; na drugih
pa so videti že zelenkasti sadki, veliki ka¬
kor češnja. Robinzon ugrizne v tak sad,
ali žal, sad ni, da bi ga jedel. Nejevoljen
izpuli vse zelišče iz tal in ga hoče zavreči;
kar zapazi ves začuden, da visi na njega
koreninah mnogo manjših in večjih gomoljev.
Ugrizne v takšen gomolj, toda trd je in brez-
ukusen. Nejevoljen zavihti zelišče z gomolji
vred, ali o pravem času se še spomni, da
utegne ta ali ona rastlina venderle koristiti,
dasi ne spoznamo precej nje koristi; vtakne
jo torej v svojo torbico. Seveda, dandanes
bi vsakdo tisto rastlino spoznal za krompir;
Robinzon pa ni vedel ničesar o njem, ker
so ga šele pozneje prenesli iz Amerike v ,
Evropo. Nato gre Robinzon oprezno in po¬
časi dalje ter pride do potoka, kjer sede
utrujen v travo. Lačen potegne peščico ko¬
kosovih orehov iz torbice, khr se začuje
prasketanje v gozdu. Preplašen šine pokonci
in kaj ugleda? Cedo divjih živalij, nekoliko

27

podobnih našim jelenom, samo da so dalj¬
šega vratu in da nimajo rogovja. Bile so
lame, prvotno doma v Peruviji, živali, ki
hasnejo z mlekom, mesom in volno. Dado se
lahko v  udomačiti in rabijo za tovorne živali.

Čimbolj se bližajo brezskrbne lame,
tembolj obhaja Robinzona želja, da bi po
tolikem času zopet použil nekoliko slastnega
živalskega mesa. Zato se s kamenito svojo
sekiro postavi tik drevesa, da bi od ondot
pobil žival, ako bi se mu katera dovolj pri¬
bližala. Motil se ni. Živali stopajo polagoma
k potoku pit, in mlada lama mu pride tako
blizu, da jo lahko doseže. Udari jo s sekiro
za tilnik, da se zdajci zgrudi mrtva na tih.

Sedaj šele se domisli Robinzon, kaj
storiti z živaljo? Speči ali skuhati mesa se¬
veda ne bode moči, saj nima nikakeršne
priprave, in kar je najpotrebnejše, tudi ognja
nima. Da bi imel vsaj kresilo in gobo ali
vžigalico! Končno se spomni, kako divjaki
užigajo ogenj, da namreč drgnejo les ob
les, dokler se ne užge. Misleč, da se mu
takisto posreči zanetiti ogenj, zadene ubito
lamo na rame in se napoti domov.


28

Osmo poglavje.

S  a poti proti domu odkrije Robinzon
nekaj, česar se izredno razveseli. Našel
je namreč blizu morja nekaj citronskih dre¬
ves, pod katerimi so ležale nekatere zrele
citrone. Horda je kdaj prej evropska ladja
prispela semkaj, mornarji so tu kdj jedli in
naposled prigriznili citrone, potem pa zavrgli
jedra, ki so se prijela in vzrasla v ta dre¬
vesa. Ta misel ga jako razveseli, zakaj
mogoče je, da tudi kdaj pozneje pride ladja,
ki ga odpelje v domovino! Skrbno pobere
citrone, zapomni si kraj, kjer stoji drevje,
in pobiti jako zadovoljen domov.

Tukaj je njegova prva skrb, da odre
ubito žival. Ker si je že prej priredil mo¬
čan nož od kamena, ne dela mu to posebnih
težav. Meh razprostre na solnci, da bi se
posušil, vzame drob iz trupla in si odreže
precejšen kos mesa, da bi ga spekel. Za to
pa mu je treba najprej ražnja. Odseka mlado
drevesce, olupi ga in ga poostri na jednem
konci. Potem si naredi dvoje rogovil, za¬
bije ji v zemljo, natakne meso na raženj
ter položi tega na rogovili. Sedaj treba samo
še ognja. Robinzon si poišče dva kosa su¬
hega lesa in ju jame drgniti. Drgne in drgne,
da je ves poten, ali zaman. Ce se les že

29

tolikanj ogreje, da se kadi iz njega, pa je
Robinzon tako truden, da mora prestati.
Pozneje se je pa les zopet tako ohladil, da
ga je moral drgniti iz nova. Divjaki so pač
bolj vajeni takšnega dela, zakaj le-ti vza¬
mejo kos mehkega in kos trdega lesa, in
kar najhitreje drgnejo trdi les oh mehkega,
dokler se ne užge. Tega pa Robinzon ni
vedel. Ko vidi, da nič ne pomaga, leže ža¬
losten na posteljo in gleda lepo pečenko,
katere ne bode ni spekel ni jedel. Misel,
kaj bode počel pozimi brez ognja, potare
ga še bolj, tako da mu kar upade srce.

Zdajci se domisli, kako nekateri divji
narodje še dandanes toliko časa jahajo meso,
dokler se popolnoma ne zmehča. Dobra misel!
Robinzon bi bil tudi storil khj takega, ko bi
imel konja in sedlo. Tako pa vzame gladka,
precej široka kamena, položi med njiju kos
mesa brez kosti in potem z lesenim batom
neprestano tolče na gorenji kamen. Ob tem
se kamen ogreje, in ko Robinzon za pol ure
pogleda meso, zmehčalo se je popolnoma od
neprestanih udarcev in precejšnje topline.
Seveda, tako dobro ni bilo kakor pečeno
ali kuhano, ali teknilo mu je kakor že dolgo
nobena jed, sosebno ko je iztisnil nanje še
nekoliko citronskega soka. Po jedi iskreno
zahvali Boga, da mu je naklonil to novo
dobroto, in potem premišlja, kakšnega dela

30

bi se lotil. Sklene ujeti kolikor mogoče lam,
ne toliko zaradi mesa kolikor zaradi ko¬
žuhov, zakaj močno seje bal zimskega mraza.
Tega seveda ni vedel, da v onih krajih sploh
ni zime, nego da sploh v vročih krajinah
med povratnikoma nadomešča zimo večme¬
sečno deževje. Poleg dobre obleke pa bi mu
živalska koža jako dobro rabila za ležišče.
Tako premišljuje, leže na posteljo in skoro
trdno zaspi, upehan od težav denašnjega dne.

o pogleda drugo jutro iz dupline, da bi

se odpravil na lov, umakne se pre¬

strašen, zakaj zunaj lije tolika ploha, da je
vse preplavljeno. Z doma torej ne more, nego
počakati mora, da prestane ta silni naliv.
Ali nič ne kaže, da bi se skoro ^vedrilo;
dež prihaja čimdalje hujši, končno se jame
še bliskati, da se žari črno prepreženo nebo
kakor v ognji, in grom pretresa zemljo, ka¬
kor bi se zdajci podrla.

Robinzon se je že od nekdaj na vso moč
bal neviht; lahko si torej mislimo, kako mu
je bilo pri srci, ko je učakal takšen vihar!
Sklenjenih rok je sedel v svoji duplini in
trepetal od smrtne groze. Zunaj pa je nepre-


Deveto poglavje.

31

stano grmelo in treskalo ; dež je lil kakor iz¬
pod kapa, in bliski so križema švigali po nebu.

Tako mine dopoldne, in pride čas kosila.
Robinzon pa ni khr nič lačen. ,,Bog me je
zapustil 41 , pravi sam v sebi; „čas je došel,
da me kaznuje za pregrehe! Pogubil se bo¬
dem, nikoli več ne ugledam matere in očeta!
Oh, kako sem nesrečen !“

Končno se nevihta nekoliko poleže.
Grmi sicer še vedno, ali dokaj slabše, in
tudi dež ponehuje. Ohrabren stopi Robinzon
pred duplino, zdajci pa grozno zagrmi prav
njemu nad glavo, in Robinzon se zgrudi
kakor od strele zadet.

Kaj je bilo? Treščilo je v drevo nad
njega duplino in ga razklalo do tal. Robin¬
zonu se ne zdi drugače, nego da je sam ubit.
Tako leži nekaj časa ves omamljen, ali ko
se zopet zave, kaj ugleda? Drevesni vrh leži
pred duplino, deblo pa je vse v plamenu!

Nepopisno vesel iztegne Robinzon roke
proti nebu in zajoka od veselja.

,,Oh, dobrotni Oče v nebesih 44 , vzklikne
hvaležno, „kako sem mogel tako malodušno
dvojiti o brezkončni dobroti Tvoji! Prav
tedaj, ko sem mislil, da si mi odtegnil po¬
možno roko, poslal si mi največjo dobroto,
dal si mi ognja, katerega sem si tolikanj
želel! Kako naj Te zahvalim, Oče nebeški ? 44

32

Robinzon je torej imel ogenj in se ga
je precej hotel okoristiti, da speče meso, ka¬
tero je ostalo še od včeraj na ražnji. Hitro
spleza do gorečega debla, vzame vejo in
zapali spodaj pred duplino velik ogenj. Po¬
tem spleza iz nova na skalino in posreči
se mu, da skoro pogasi goreče deblo, ob
katero je bil, kakor vemo, pritrdil lestvico,
spleteno od močnih rastlinskih vlaken.

Kako veselo mu je bilo pri srci, ko je
potem stal pri svojem ognji in obračal dehr
tečo pečenko! Samo nečesa je pogrešal —
soli! Vender se je tolažil, da jo že še najde.
Za sedaj si je pomagal s slano morsko vodo,
katero je zajel v kokosovi lupini.

Ali mu je teknilo, ko je potem prvič
ugriznil v tečno pečenko! Njega zadovolj¬
nosti ni moči popisati; umeje jo le tisti,
kdor že dolgo časa ni jedel slaščice in že
sploh ni upal, da jo kdaj dobi.

Sedaj pa je bilo treba misliti na to,
da ogenj ne ugasne. Zamišljen se izprehaja
ob svoji duplini, ne spomni se pa ničesar
pametnega. Zdajci ugleda, kako štrli iz
skalne stene, okolo pol metra nad zemljo,
širok velik kamen, in pod njim je navzlic
velikanski plohi popolnoma suho.

Veselo tleskne Robinzon z rokami. „Saj
je to ognjišče, da nič takega!“ vzklikne na

33

glas. ,,Kjer pa je ognjišče, mora biti tudi
kuhinja — dobro, naredimo si jo z ognji¬
ščem in dimnikom!“

5'g

Deseto poglavje.

» emudoma gre Robinzon na delo. Naj¬
prej izgrebe s kamenito motiko pod
velikim kamenom precejšnjo luknjo, v ka¬
tero položi goreči les in novega goriva, po¬
tem pa ga obide drzna misel, da bi postavil
zid ob obeh straneh. Marsikdo izvestno zmaje
z glavo, češ, kako bi napravil zid brez po¬
trebnega gradiva. No, za gradivo se mu ni
bilo bati. Pred nekaj dnevi je zapazil na
svojih potih, da se dobiva na otoku nekova
glina, katera bi se dala sedaj, ko jo je dež
do dobra namočil, kaj lahko rezati v štiri¬
oglate plošče, ki bi mu rabile kakor opeka.

Res si jih nareže prav dosti s svojim
kamenitim nožem in jih potem razpoloži
po tleh, da bi se posušile na solnci. Hitel
pa je tako, da je delal kar za dva, in sedaj
je bil seveda že jako lačen. Da bi sosebno slo¬
vesno praznoval tako znamenit dan, privošči
si pri pečenki celo jednega izmed ostalih
kokosovih orehov. Ali je bila to pojedina!
Robinzonu se je zdelo, da celo pri kraljevem

3

34

obedu ni boljših jedij. Da bi vsaj ne bil tako
sam na otoku, pa bi bil popolnoma zado¬
voljen. Ko bi imel psa, mačko ali sploh živo
bitje, kako bi bilo to lepo ! Zajedno se spomni
Robinzon nekdanjih svojih tovarišev in pri¬
jateljev, s katerimi se je pogostoma prepiral
prav po nepotrebnem. „Sedaj šele vem, ko¬
liko je vreden dober prijatelj! Oh, dobrotni
Bog, kako hi ga ljubil, kako bi mu izpolnil
sleharno, največjo in najmanjšo željo . .
Tako premišljujočemu, teko Robinzonu solze
po lici.

Ko je potem zaradi pekoče vročine poči¬
val nekaj ur, odpravil se je na breg, kamor
ga je vedno vlekla tajna želja in tajna na¬
deja. Ali bi ne bilo mogoče, da bi kddj slu¬
čajno ugledal ladjo, ki bi ga odpeljala domov?
Hrepene se ozira po brezkončni gladini —
zaman! Vse je mirno, vse brez življenja!

Okrepivši se z morsko kopeljo, vrne se
na delo. Ko dalje koplje v zemljo, zadene
z motiko ob nekaj trdega. Najprej misli, da
je zadel ob kamen, ko pa dvigne kepo iz
tal, ugleda veliko kepo — zlatd!

Marsikdo bi zavrisnil od veselja, ako
bi našel toliko dragocenost, toda Robinzon
pahne malone nejevoljen zlato od sebe in
zamrmra: ,-Oh, samo zlato! Da bi bilo vsaj
železo ali sploh kaj drugega, kar bi se dalo
porabiti! Kaj pa naj počnem z zlatom?“

35

In res je tako. Domti bi bil Robinzon
bogat mož, ko bi imel ta zaklad, tukaj ga
ni mogel nikakor porabiti. — Ne da bi še dlje
pogledal na zlato, nadaljuje v .svoje delo in
koplje do poznega večera. Sele ko zasije
mesec, leže k počitku jako zadovoljen z de-
našnjim dnevom, ki mu je prinesel toliko
znamenitosti]'.

er je bila vročina na Robinzonovem

otoku tako neznosna, moral je delati

zlasti zjutraj in zvečer, ako je hotel narediti
kaj prida. Vstal je torej še pred solnčnim
vzhodom, naložil novega lesa na ogenj in
hotel natekniti še kos pečenke na raženj,
kolikor je je ostalo od včeraj. Toda od pre¬
velike vročine se je meso usmradilo in ni
bilo več užitno. Pojedel je torej pol koko¬
sovega oreha in se odpravil proti kraju,
kjer je bil zasledil glino.

V torbici najde krompir, katerega je
vzel zadnjič s seboj. Za poskušnjo ga vrže
poleg ognja v žerjavico, da bi vsaj videl, kaj
bode iz njega, če se speče. Nato odide.

Predpoldne naredi toliko opeke, kolikor
bi je bilo potrebno za kuhinjo, in gre na

Jednajsto poglavje.

3 *

36

breg po ostrige. Bilo jih je jako malo. Na¬
mesto njih pa najde nekaj drugega, kar ga
izredno razveseli. Bila je velikanska želva.
Robinzon je sicer ni jedel še nikoli, slišal
pa je, da je nje meso jako ukusno. Oprta
si torej želvo na rame in jo odnese domov.
Ondu bije s svojo sekiro na spodnjo čepinjo,
dokler se ne razpoči, nato ubije žival in na¬
takne precejšen kos na raženj. Kaj pa z dru¬
gim mesom, da se ne usmradi? Ce bi imel
pripravno posodo in soli, nasolil bi ga in
živel ob njem lahko štirinajst dnij; tako pa
pojde vse pod nič! Zdajci spozna, da bi bila
želvovina sama khj pripravna posoda, no,
in za sol bi utegnil rabiti morsko vodo.
Od veselja zavrti raženj dvakrat hitreje,
in meso je naposled spečeno.

,,Da bi imel vsaj še košček kruha!“
vzdihne Robinzon, ko slastno uživa pe¬
čenko, ,,in najsi bi bil še tako črn! Kako
bi se to prilegalo! Časih mi ni bil nobeden
kruh dober dovolj — sedaj pa — oh, kak¬
šen bedak, kakšen nehvaležnik sem bil!“

V  tem se domisli gomoljev, katere je
zjutraj položil v žerjavico. Ne da bi si obetal
kdj prida, potegne jih iz žerjavice. Ali ka-
kovo veselje! Gomolji niso le popolnoma
mehki, nego tudi diše tako prijetno, da precej
ugrizne vanje. Ukus je izvrsten, in Robinzon
se prepriča, da to zelišče popolnoma lahko

37

rabi namesto pogrešanega kruha. — Po
končanem obedu leže zaradi hude vročine na
posteljo, da bi si nekoliko odpočiHn zajedno
premišljal, kaj ukreniti sedaj. „Ce bi bila
opeka že tako trda, da bi lahko zidal, to
bi že bilo. Ker pa ni, bode najbolje, da grem
na lov. Ali kaj naj storim z mesom? Kaj, če
si zgradim kuhinjo tako, da bi ga lahko pre-
kajal? Oh, res je!“ Rekši vstane in se po¬
stavi pred bodočo kuhinjo, da bi videl, kako
bi se dala najbolje izvesti ta namera. Nič
drugega ni treba, nego v obeh zidovih, ka¬
tera še naredi, napraviti nekaj lukenj, vanje
zasaditi pripravnih palic, in potem bi pre-
kajal, da bi bilo veselje.

Robinzon kar poskoči od radosti in za¬
dovoljnosti, da mu je prišla tako izborna
misel. Ali kaj naj počne popoldne ? Ko tako
premišlja, prevzame ga druga misel, še izvrst-
nejša od prejšnje. Lame pojde lovit, da bode
imel žive doma! Saj ni treba drugega, nego
splesti močno vrv z zanjko na konci, skriti
se kje za drevo in živali, ki se dovolj pri¬
bliža, vreči zanjko okolo vratu. — V nekate¬
rih urah splete Robinzon vrv, ki bi utegnila
dobro ustrezati njegovemu namenu. Ker pa je
kraj, kamor so ondan prišle lame pit, precej
daleč, ukrene Robinzon, da jih pojde lovit
šele jutri. V tem pa stori vse, česar je treba
za pot. Najprej steče tja, kjer rase krompir,

38

in si ga natlači polno torbico, potem si od¬
reže kos želvinega mesa za večerjo in za-
jutrek, in kar ga ostane, polije ga z morsko
vodo, izkoplje luknjo v zemljo in postavi
vanjo želvovino z nasoljenim mesom.

V tem se že močno nagne solnce na za-
pad, in Robinzon gre na morski breg, da bi
se nekoliko izprehodil. Nehote mu obstanejo
oči na brezkončnem morji; koperneč se ozira
proti oni strani, kjer je njegova domo¬
vina, kjer sta oče in mati. Spomin nanja
mu posili solze v oči. Ali še živita, ali ju
ni umorilo žalovanje po izprijenem nehva¬
ležnem sinu? In ako jima je Bog še pustil
življenje, kaj pač počenjata sedaj? „Oh,
dragi moj oče, mila mati!“ Rekši poklekne
Robinzon na morsko obrežje in sklene roke.
„Da bi vedela, kako mi je pri srci tako daleč
od vaju, tako samemu! Oprostita mi vse zlo,
katero sem vama storil! In Ti, dobrotni Bog
v nebesih, podeli vse dobrote, katere si morda
namenil meni, mojim ubogim, ljubljenim ro¬
diteljem! Saj rad trpim, samo če bi vedel,
da sta srečna oče in mati!“

Naposled Robinzon tožnega srca vstane.
S kamenitim nožem ugrebe v sosedno drevo
ime očeta in matere, nad njima vreže be¬
sede : „Bog vaju blagoslovi!“, pod njima pa:
„Oprostita nehvaležnemu sinu!“ — Poz¬
neje je takisto ' vrezal očetovo in materino

39

ime še v različna drevesa na drugih krajih
svojega otoka in je navadno ob takem drevesi
opravljal svojo molitev. Nikoli se ni v nji
pozabil spominjati očeta in matere! —

~ 1 1

Dvanajsto poglavje.

« arano se odpravi drugega dne Robinzon
z doma, da bi poskusil ujeti lamo, ka¬
kor je sklenil včeraj. V torbico si natlači
pečenega krompirja, zavije v peresa precejšen
kos želvine pečenke, zatakne si sekiro v pas
in ovije okolo života vrv, katero si je spletel
včeraj. Ker je bilo še jako zgodaj, ne gre
precej k potoku, nego zavije na drug kraj,
da bi nekoliko bolje spoznal svoj otok.

Spotoma ugleda mnogo glasnih, lepo-
pisanih papig, ki se veselo pode po drevji.
Rad bi si ujel takega ptiča, da bi mu bil
za kratek čas; toda niso se dali. Ko pride
kesneje na grič ob morji, zapazi spodaj med
skalinami nekaj belega. Radoveden gre z
griča in kaj ugleda ? Sol, lepo belo sol!
Vesel si je natlači poln žep, zakaj soli si
je že iskreno želel. Morska voda, katero je
rabil doslej, bila je namreč pregrenka, da
bi si ž njo solil jedi; tudi se je usmra¬
dila kakor vsaka voda, če stoji predolgo.

40

Kako pa je prišla sol med one skale? Znano
je, da se morje vsakih šest ur dviga in da
vsakih šest ur pada. To imenujemo plimo
in oseko. Ob šcipu in mlaji se dvigajo va¬
lovi vselej najviše, in tako se je zgodilo,
da je ostalo med skalnimi razpokami nekaj
morske vode, katera se je razpuhtela od
solnčne vročine; sol pa je ostala na dnu.

Ko pride k potoku, lam še ni. Nič ne
škodi; v tem času vsaj lahko použije ko¬
silo in si nekoliko oddahne. Slastno poje pe¬
čenko, prvič osoljeno s pristno soljo, in prav
sedaj začuje iz dalje stopinje poskakujočih
živalij. Hitro stopi za drevesno deblo in dvigne
svojo vrv. Lame se približajo, ne da bi mu
prišle dovolj blizu. Zdajci pa se jedna ma¬
lone dotakne Robinzonovega drevesa. Brž ji
vrže zanj ko okolo vratu in jo krepko zadrgne,
da ne bi žival zableketala in tako splašila
tovarišic. Potem jo potegne s seboj v grm.

Kakč se razveseli, da gresta za staro
živalijo dve mladi lami, ki se ga ne bojita
k&r nič! Stara lama se mu sicer upira, no,
naposled jo venderle srečno pritira do svoje
dupline.

Kaj pa sedaj z živalimi? Kam naj jih
spravi? Najprej priveže staro lamo za drevo,
potem napravi živalim na ograjenem dvorišči
pred duplino majhen hlev. S sekiro namreč
poseka nekoliko mladih drevesec, katera za-

zu Ssite SV.

;. . V .

i .y

41

sadi tako tesno v zemljo, da naredi precej
trdno steno, katero še dobro preplete z ve¬
jami. Ko potem vse tri lame privede v novi
hlev, tedaj se jih nikakor ne more nagledati.
Odslej se mu zdi, da ni več tako zapuščen,
ko ima vender živa bitja ob sebi!

Živali so se skoro udomačile tako, da
so mu veselo priskakale naproti, kadar se je
odkod vračal domov; rad jih je krmil s sočno
travo in z mladikami. Mladi lami je nato od¬
vadil materinega mleka in staro žival redno
molzel zjutraj in zvečer. Mleko je spravljal
v večje in manjše kokosove lupine, takisto
v želvovino. Kako mu je teknilo sladko in
kislo mleko, tega ni treba šele pripove¬
dovati. Rad bi si napravljal tudi maslo in
sir, ali to se ni dalo kar tako, ker ni imel
ni potrebnih posod ni orodja.

Ker je Robinzon po pravici čislal ko¬
kosove orehe, ki so mu bili prva hrana na
otoku, želel je že dolgo, da bi imel nekaj
kokosovih dreves prav blizu stanovanja.
Ali kako ? Težkega srca se odloči, da
zasadi nekaj orehov v zemljo, in res, skoro
vzkale, in Robinzon je neizrečno dobre
volje, ko spoznd, da se mu je trud posrečil.

V tem času so se glinaste opeke tolikanj
strdile, da bi jih bilo moči rabiti za zidanje.
Zato si poišče ilnate prsti, katera bi bila
namesto malte; opeko pa mu prinese stara

42

lama domov. Posrečilo se mu je namreč po
mnogem trudu splesti dva trdna koša, katera
je zvezal z vrvjo in ju obesil lami čez hrbet.
V ta koša je nalagal opeke in ko jih je že
dovolj spravil na dom, lotil se je zidanja.
Delo mu gre precej dobro izpod rok, in že
stoji jeden zid njegove kuhinje, k;\r se pripeti
nekaj, kar mu pokvari ves dosedanji napor.

eko noč, ko Robinzon ravno lepo sanja

o roditeljih, vzbudi ga nenavaden šum

in ropot, tako da khr šine po konci. Strahovito
se trese zemlja, podzemeljski grom buči, tuleč
vihar podira drevje in skalovje, morje pa kipi
in se peni, kakor bi se bližal konec sveta.

Nepopisno prestrašen plane Robinzon iz
stanovanja in pobegne pod milo nebo, ne da
bi prav za prav vedel, kam. Takisto zbežč
ž njim njegove lame, menda nič menj plašne
nego Robinzon sam. Da se je zapoznil samo
za trenutek, dohitela bi ga bila smrt; zakaj
toliko da stopi iz dupline, zgrudijo se grmeč
skaline vanjo, ki bi ga bile pokopale in pobile.

Že hoče oditi Robinzon na bližnji stožko-
viti hrib, da bi bil vsaj nekoliko varen tre¬
skajočega kamenja; kar zapazi, da se je na

Trinajsto poglavje.

43

hribu odprlo velikansko žrelo, iz katerega
se dviga dim, ogenj, pepel, kamenje in ne-
kova razbeljena tvarina, katero imenujemo
lavo. Ta lava pa dere tako silovito po hri¬
bu, da se Robinzon hitro umakne na morski
breg. Ali, oj groze! Silen vrtinec je nad mor¬
jem nagrmadil oblak za oblakom, in zdajci
»•se vlije tolika ploha, da se vse obrežje hitro
izpremeni v jezero. Naliv je takšen, kakor
da se je oblak utrgal.

Iz težka se otme Robinzon na drevb,
njegove lame pa odnese voda s seboj. Kako
milo se mu stori, ko začuje njih žalostno
blebetanje! Ali pomagati jim ne more, ako
neče pogubiti samega sebe!

Sedaj pa prestane potres, vihar se po¬
leže, ognjenik se polagoma umiri, nebo se
zvedri, in voda splahne, predno mine četrt ure.

Žalosten spleza z drevesa. In kaj ne bi
bil žalosten? /Njegova duplina, jedino zavetje,
je bržkone zasuta, živali je odnesla voda,
vsa dosedanja dela so uničena, in ona gora
-— kdo ve, če ne bode odslej vedno metala
ognja, tako da ne bode nikoli varen življenja!
Robinzon je tako pobit, da celo pozabi za¬
hvaliti Boga za svojo rešitev. Naslonjen ob
drevo, strmi neprestano v tla in vzdihuje,
ne da bi se upal geniti z mesta. Strahoma
in vender težko pričakuje jutranje zore. Ko
se zdani, opoteka se domov kakor omamljen

44

od močne pijače. —• Ali kaj je to ? Naproti
mu priskačejo zveste lame in mu ližejo roke.
Robinzon ne verjame svojini očem. Mislil
je, da so že davno mrtve. Bržkone pa jih
je zanesla povodenj kam na grič in ker se
je hitro utekla, prišle so živali lali 1 ™

je bil tako malodušen. Nova radost ga čaka,
ko se približa svoji duplini. Pač se je udrl
strop in potegnil s seboj vso bližnjo prst,
ali nemogoče ne bode spraviti teh skalin iz
jame, in potem bode stanovanje še prostor¬
nejše in svetlejše, nego je bilo. Raz ven tega
spoznd začuden in vzgrožen, da bi se bila
udrta skalina prej ali slej utrgala sama od
sebe, ker je le rahlo slonela v prsti, in
tako bi ga bila utegnila pobiti.

,,Oh, kako sem nehvaležen!“ vzklikne
solznih očij in sklene roke. ,,0 čemer sem
mislil, da je najhujša nesreča, to mi je bilo
v največjo blaginjo! Bog je skrbel zame, ko
sem mislil, da me je popolnoma zapustil!“

Iskreno zahvalivši nebeškega Očeta, da
ga je otel tolike nevarnosti, loti se Robinzon
najnujnejšega dela. Prst je seveda hitro sprav¬
ljena iz dupline, toda kam z veliko skalo,
ki se je udrla s stropa in se razklala na
dva velika kosova ? Premekniti je ne more,
to bi težko storili štirje možje. Obide ga
dobra misel. Robinzon si poišče dolgo močno

Solze veselja ga oblijo, in sram

45

palico, katero zatakne pod skalno grudo, in
ko na vso moč pritiska ob daljši konec, na¬
posled vender prevali obe skalini iz jame in
spozna jako zadovoljen, daje stanovanje ma¬
lone dvakrat prostornejše, nego je bilo. Poleg
tega se mu zdi mnogo varnejše, zakaj na¬
rejeno je od samo jedne izdolbene pečine, na
kateri ni nikjer videti ni najmanjše razpoke.

Ko. je to delo storjeno, napoti se Ro-
binzon proti ognjeniku, iz katerega se še
vedno- kadi. Močno se čudi raztopljeni lavi,
ki se je razlila daleč na okrog po hribu ;
na hrib sam pa ne gre, prvič, ker se boji,
in drugič, ker ne more zaradi še vedno vroče
lave. Videč, da se je vlila lava proti oni
strani, kjer rase krompir, steče ves v skrbeh
tja, spozna pa, da se temu zelišču ni zgodilo
nič žalega. Vender sklene na raznih krajih
zasaditi to izborno rastlino, da bi mu kd&j ne
pošla zbok nesrečnega slučaja. Ko opravi svoj
posel, vrne se domov, da bi dozidal svojo
kuhinjo, in delo mu napreduje jako povoljno.

Iz hriba je v tem dim do cela prestal, in
tako se Robinzon sedaj odpravi naravnost do
žrela. Ob krajih in v žrelu samem leži strjena
in ohlajena lava; nikjer se ne kaže kaj dima.
Upati je torej, da je ugasnil podzemeljski ogenj
in da se ne ponovi bljuvanje. Robinzon si olaj¬
šan oddahne in polagoma ga mine ves strah,
katerega je užil toliko v tej grozni noči.

46 .

Štirinajsto poglavje.

tLŽT  akor smo že omenili, Robinzon ni vedel,
A^da v onih krajih, kamor ga je zavedla
huda usoda, ni zime, nego da nastopi vsako
leto namesto nje dolgotrajno deževje. Hotel
se je že o pravem času preskrbeti z živili.
Najprej bi bilo treba , precej mesa, in zato
bi si bil rad ujel še nekoliko lam. Ali živali
so se ga bale, in ni jim mogel do živega.
Poskusi jih torej zasačiti drugače. Že večkrat
je videl, da so lame, kadar so ga ugledale
ob potoku, vselej zbežale preko majhnega
griča v grmovje. Na drugi strani tega griča
je raslo gosto grmovje, tako da je bil grič
kakor obkoljen s plotom, in za grmovjem
je bila precejšnja skalina. Lame so vselej
skočile čez grmičje, in to je bilo Robinzonu
dovolj. Izkoplje namreč po mnogem trudu na
onem kraji precejšnjo jamo ter jo pokrije z
vejami in grmičjem. Skoro potem najde iz¬
redno vesel v jami dve veliki lami, ki sta
skočili vanjo in se ujeli. Sedaj je imel toliko
mesa, da bi ga ne vedel kam spraviti, ako
bi se ne bil ob potresu razpočil precejšen kos
hriba blizu njega stanovanja.

Naredila se je ondu globoka duplina,
držeča naravnost na njegovo dvorišče. Ro¬
binzon je imel torej vse skupaj : stanovanje,
kuhinjo in klet.

47

Sedaj je bilo treba skrbeti še za tri
stvari, da bi ga ne prehitela zima: za seno,
drva in krompir. Sena in lesti, sije pripravil
jako mnogo, takisto je izkopal posejani krom¬
pir in ga spravil v klet, otresel vse zrele
citrone in tako je bil brez skrbi.

Ali čudno : Zima nikakor ni hotela priti.
Mesec vinotok se je že nagibal li koncu,
mraza pa le ni bilo. Začelo je deževati, kakor
bi se hotel ves otok izpremeniti v veliko jezero.
Niti zdoma ni mogel Robinzon, nego sedel jev
duplini kakor jetnik, in grozno mu je bilo dolg¬
čas. Ce bi bil imel vsaj kaj popirjain tinte, da
bi kaj pisal, ali knjigo, da bi kaj bral! Tako
pa je moral ves ljubi dan čepeti doma in držati
križema ro ke. Kako je to hudo, ne umeje
nihče, kdor še ni sam izkusil kšj takega.

Končno se loti ubogi Robinzon marsi¬
katerih del, s katerimi se doslej še ni bavil.
Dolgo časa že si je želel lonca in svetilke;
oboje bi mu rabilo kaj dobro. V največjem
dežji steče torej po glino, da bi si precej
naredil omenjeni stvari.

Seveda, uspelo mu ni, kakor bi si utegnil
kdo misliti. Bil je iz početka silno okoren
in je po vrsti uničil vse, kar je zvršil po
dolgem delu; no, naposled je vender naredil
lonec in svetilko, ki sta bila čemu podobna.
Oboje postavi k ognju, da bi se posušila, in
naredi še več posod: loncev, ponev i. t. d.

48

Čim dalje dela, toliko spretnejši je in tem
ličnejši so njega prvi lončarski izdelki.

Posode so narejene, dež pa lije še zmi-
rom. Zato opravi Robinzon še druga dela.
Najprej si naredi od rastlinskih vlaken ne¬
kakšno ribjo mrežo in potem poskusi nare¬
diti lok in pušice. Zakaj takšno orožje bi
bilo izredno važno: Lahko bi streljal lame,
ptiče in — česar ga Bog obvaruj — lahko
bi se branil, če bi prišli divjaki in ga na¬
padli ! Robinzonova želja po loku in pušicah
je tako silna, da precej steče po les, najsi
lije kakor izpod kapa. Res dobi pripraven
les, trd in vender dokaj prožen. Domov pri-
šedši, jame precej izdelovati lok in pušice,
ali kako trdo mu gre delo izpod rok! Saj
vemo, da ni imel pravega, jeklenega noža,
nego le okoren kamenit nož, in tako je rezal
in rezal, da je minilo teden dnij, predno je
bil lok srečno izdelan. Nanj napnč motvoz,
spleten kolikor mogoče trdno, in se končno
loti pušic. Koliko bi dal za kos železa, da
bi jih poostril! Po dolgem premišljevanji na¬
posled ugane, da bi lahko na konci zapičil
ribje kosti ali morda ostre kamene. Steče
torej na breg ponje in si spotoma še odseka
močno vejo, da bi mu rabila za kopje. V
nekaterih dneh je vse srečno dovršeno, in
Robinzon je na vso moč zadovoljen z no¬
vim orožjem in s samim seboj.

49

V tem so se lonci s svetilko vred to¬
likanj posušili, da bi jih že utegnil rabiti.
Najprej dene nekoliko masti zaklane lame v
lonček, da bi jo raztopil in potem rabil kakor
olje. Ali kako se ukani! Toliko da se mast
raztopi, popije jo glina, in ostane je le malo
v posodi. Robinzon spozna, da takisto vse
posode, kar jih je naredil, niso za nič. Ne¬
jevoljen je sicer, in kako bi ne bil, ko se je
že tolikanj veselil, da bode imel zvečer luč
in da si bode lahko kuhal juho v lonci —
ali brezupen ni. Sede v kot svoje dupline
in si ubija glavo, kaj bi naredil, da bi po¬
sode ne prepuščale. „Kako lijih delajo doma?
Dh, tako je, postekle jih! Ali kako? Brž¬
kone tako-le : Lonce postavijo v žarečo peč,
da so trdnejši — zakaj bi jaz ne ukrenil
kaj takega ?“

Skoro zagori v kuhinji velik ogenj, in
Robinzon postavi lonček vanj. Toda ne dolgo
in resk, lonček se razpoči. ,,0 joj ! Kdo bi
si bil to mislil!“ vzklikne Robinzon in zopet
premišlja. Seveda, lonec se je razpočil zato,
ker je bila vročina prehuda. Ako pa se raz¬
greje le polagoma, ne more se razpočiti. Res
se novi lonec, katerega razbeli le počasi, ne
razpoči, ali posteklen tudi ni. ,,Kako je neki
to?“ pravi Robinzon ves začuden. ,,Ogenj
je bil dovolj močan — česa neki bi bilo še
treba ?“ Po dolgem ugibanji ukrene zgraditi

4

50

zaprto peč, zakaj zdi se mu, da na odprtem
prostoru ogenj prehitro uhaja in zato se
lončena posoda ne more razgreti tako, da bi
se posteklila. Da hi pa zgradil zaprto peč,
treba hi bilo ugodnejšega vremena.

Deževalo je namreč neprestano, in šele
čez dva meseca se je razjasnilo. ,,Aha“, misli
si Robinzon, ,,sedaj pač nastopi zima z le¬
dom in snegom. No, bodisi, bati se mi ni
ničesar hudega!“ Ali glej čudo ! Drevje jame
iz nova poganjati, trava ozeleni, in cvetice
se prikažejo iz tal. Robinzon skoro ne ver¬
jame svojim očem, da je že prebil zimo, za
katero se je pripravljal in skrbel, kolikor
se je dalo!

raznih opravilih je sedaj Robinzonu po¬

hajal čas. Peč je moral odložiti, zakaj
treba je bilo najprej skrbeti za novo obleko.
Oblačilo mu je namreč že razpadalo v same
krpe. Ugibal je in ugibal, kako bi se oblekel
iz nova, ali dolgo časa zaman. Seveda, kože
ubitih lam bi že utegnil rabiti, toda kaj naj
počne ž njimi, ko so bile tako trde P Tega pa
ni vedel, kako ravna strojar, da jih priredi

Petnajsto poglavje.

51

za rabo. In mimo tega, če bi tudi vedel,
kako pa naj si jih zašije brez šivanke in
brez niti ?

Toda bodisi kakorkoli, nekaj je moral
storiti. Na otoku je bilo namreč kakor po
vročih krajih sploh ogromno tako zvanih
moskitov, velikih muh, ki pikajo malone tako
kakor pri nas čebele in ose. Sosebno ob de¬
ževji se je bila ta golazen tako zaplodila,
da je bil Robinzon vedno ves otekel od njih
pikov. Niti ni mogel podnevi delati niti po¬
noči spati, tako so ga trpinčile te nadležne
muhe. Zato si je pomagal, kakor je vedel
in znal. Iz živalskih kož si s kamenitim
nožem prikroji čevlje in potem nogavice, drug
kos usnja pa si prireže tako, da pusti samo
tri majhne luknje, dve za oči, tretjo za usta.
Naposled se loti še suknje in hlač. Seveda
mu ne gre delo izpod rok, dovrši pa
obleko venderle. Ker ni imel niti, zabodel
je v nova oblačila ob krajeh nekoliko lukenj
in skozi nje potegnil močna rastlinska vlakna,
tako da je bila obleka še precčj trdna. Ko
se nato samega sebe ugleda v čistem potoku,
zasmeje se na ves glas. Saj ga je pa tudi
res čudno videti! Od vratu do tal je zavit
v živalske kože, ob boku mu visi velika
kamenita sekira, na hrbtu nosi lovsko torbo,
lok in šop pušic, v desnici velikansko kopje,
v levici pa spleten solnčnik, obložen s širo-

4 *

52

kimi peresi, in končno na glavi nekakšen
zašiljen košek namesto klobuka!

Ko naredi obleko, poprime se zopet
svojih loncev. Pač so hitro dodelani, in se¬
daj hoče poskusiti, ali bi se posode ne po-
steklile v najhujši vročini. Zato zapali takšen
ogenj, da je vsa peč do cela razbeljena, in
vtakne lonce vanjo. Zvečer jih potegne iz
peči -— ali nič, nobeden ni posteklen. Ko
pa ogleduje zadnji lonec, vidi nepopisno
vesel, da je na dnu res prevlečen z lepo stek¬
leno skorjo. „Kaj za Boga vender“, deje
ves zavzet, „naredilo je to skorjo ? Saj sem
vender naredil lonce od jednake gline, in
vročina je bila tudi vsem jednaka?" Naposled
se spomni, da je pustil v dotičnem lonci nekaj
soli, predno gaje položil v peč. „Kaj, ko bi
se bil posteklil zaradi soli?"

Kes je bilo tako. Ko bi bil Robinzon
oblil lonce s slano morsko vodo ali pa vrgel
nekaj soli v peč, vsi bi se bili posteklili!

Prčcej drugo jutro gre Robinzon zopet
k peči. Ze oblije nekaj loncev z morsko
vodo in dene v druge nekaj soli, kar začuti,
da mu ni dobro. Slabo mu prihaja, glava
ga boli, in po vsem životu je kakor razbit.
,,Bog me obvaruj!“ vzdihne prestrašen, ,,kaj
bode, če resnično zbolim? Nikogar nimam,
da bi mi stregel! In kdo bode skrbel za
moje uboge živali?"

53

Obide ga tolika skrb, da vstane, d asi
jako težavno. Potem gre po nekatera krepila
in prinese nekoliko želvinih cepinj in koko¬
sovih lupin polnih vode, nekaj pečenega krom¬
pirja in citron. To vse bi bilo vsaj za prvo silo,
ako je res božja volja, da zboli. Toliko da pri¬
nese omenjene stvari do ležišča, zgrudi se
malone brezzavesten na tla. Hudo mu je tako,
da bi skoro prosil Boga, naj ga pokliče k sebi.
Ali zdajci se spomni, da bi bila taka proš¬
nja greh; saj Bog vender sam najbolje ve,
kaj je človeku v prid. „Bog, Ti vladaš živ¬
ljenju in smrti! Stori, kar Te je volja —
udano prebijem vse, kar mi odločiš!“

Popade ga huda mrzlica. Daši se po¬
krije z vsemi živalskimi kožami, vender ga
mrazi, da khr škriplje z zobmi. Za nekaj
časa se ta mraz izpremeni v silno vročino.
Khr žge ga po vsem životu, in jezik mu je
kakor prisušen. Komaj ima toliko moči, da
doseže v kokosovo lupino in izpije nekoliko
vode. Sele ko se poti kar curkoma, poleže
se vročina, in Robinzon se nekoliko zave.
Neizrečna skrb ga obide, ko se domisli, da
bi utegnil ogenj ugasniti, če ne naloži novih
drv. Po vseh štirih se splazi do ognjišča in
vrže toliko lesa v plamen, da bi ne ugasnil
do jutra.

Storila se je že noč — grozna, žalostna
noč! Robinzon ne zatisne očij; sedaj ga

54

trese mrzlica, sedaj g a kuba vročina; glava
g  a boli, kakor bi se hotela razpočiti. Ko se
zdani, onemogel je tako, da se skoro ne
more splaziti do ognja. Proti večeru se bo¬
lezen še shujša. Dobro je vedel, da ogenj
ugasne, toda ni mu bilo dosti do njega, zakaj
čutil se je slabega, kakor bi zdajci ugasnil
tudi sam . . .

Noč mine kakor prejšnja. Zjutraj je
ogenj ugasnil, voda se je usmradila, in Ro¬
binzon leži kakor mrtev. Se jedenkrat pre¬
misli svoje življenje, pokesa se vsega, kar
je učinil zla, naprosi še blagoslova in to¬
lažbe milim roditeljem in potem udano pri¬
čakuje smrti . . .

Čimdalje teže mu je pri srci, v prsih mu
grgra in toliko da še diha. Smrtni strah ga
obide, glava se mu skloni — zdajci obleži
kakor mrlič.

oliko časa je ležal, tega sam ni vedel.

Naposled globoko zasope, izpregleda
in se začuden ozira. Kje neki je P Res, tu¬
kaj leži na postelji v jami! Vesel pa ni, da
že živi, zakaj kako je slaboten in medel!
Ko pa se polagoma poležejo hude bolečine


Šestnajsto poglavje.

55

v glavi in ko se začne potiti, ne da bi ga
mrazilo ali zopet kuhalo, pride mu novo ve¬
selje do življenja. Dobro se zavije v kože,
in ker ga močno žeja, ugrizne v citrono.
Nato sladko zaspi. Vzbudi se šele drugo
jutro, okrepčan, da bi celo kaj jedel. Kako
dobro je bilo, da si je še o pravem času
prinesel krompirja! Nekoliko citronskega
soka kane nanj, in tekne mu, da nič takega.

Za bolezni se seveda ni mogel meniti
za svoje živali; kako vesel pa je sedaj, ko
jib vidi ležeče ob vznožji! Gledajo ga, kakor
bi ga hotele vprašati, kako mu je. Dobro
je bilo, da jim je bil Robinzon še pred boleznijo
pripravil dovolj klaje, vode so pa tudi imele,
ker jo je'Robinzon od studenca po cevi na-
vrnil na dvorišče.

Robinzon poskusi naposled vstati. Res
se še nekoliko opoteka, ali po konci se vzdrži
venderle. Zunaj sije prijazno solnce, in zdi
se mu, kakor bi bil ves prerojen. Hva¬
ležno pogleda proti nebu in iskreno zahvali
dobrotnega Stvarnika, ki mu je zopet dal
ljubo zdravje.

V nekaterih dneh popolnoma okreva,
tako da zopet lahko opravlja navadne posle.
Najprej pogleda, kaj je z lonci. Prepriča se
na veliko veselje, da so tako lepo postekleni,
kakor bi jih ne bil naredil sam, nego izučen
lončar. Veseleč se svojega uspeha, v prvem

56

hipu kar pozabi, da ne bode mogel rabiti
teh ličnih stvarlj, zakaj ogenj mu je seveda
popolnoma ugasnil.

Ko se domisli te žalostne resnice, po¬
vesi glavo in globoko vzdihne. Ali potolaži
se z mislijo, da takrat, ko je prišel na otok,
ni bil prav nič na boljšem, nego celo mnogo
na slabšem. Božja previdnost ga pa tudi ne
bode zapustila! —

Daši v loncih ne bode mogel kuhati,
rabiti jih pa utegne za posode, kamor bi
spravljal mleko. Ker ga ima pa dokaj več,
nego ga potrebuje, sklene narejati surovo
maslo. Zato vzame največji lonec, naredi si
lesen plošček z luknjo na sredi, vtakne
skozi njo paličico, vlije smetano v lonec in
suče paličico v nji, dokler se ne naredi su¬
rovo maslo. To sedaj lepo izmije in mu pri¬
mesi nekoliko soli. Kako bode to lepo, ko
bode odslej lahko jedel krompir s surovim
maslom! Toda gorje — kako pa naj speče
krompir, ko nima ognja! Žalosten gleda
svoje maslo, katerega ne bode mogel rabiti.
Jesti bode moral zopet ostrige, mleko, ko¬
kosove orehe in surovo meso. To je bilo
jako hudo, najhujše pa je bilo, da se nika¬
mor ni vedel geniti.

Kaj sedaj ? Najnujnejša dela so že vsa
postorjena — zdi se mu, da bode moral vse
žive dni prebiti brez dela — grozno! Na-

57

vadil se ga je namreč tako, da mu je bilo
neizrečno dolgčas, ako je držal križema roke.
Da, če bi mogel napraviti tisto, o čemer je
premišljal že tolikokrat — ako bi si stesal
čolnič, to bi bilo nekaj! In ali bi ne bilo
mogoče, da bi se s tem čolničem prepeljal do
ljudij ? Saj njegov otok izvestno ni daleč od
ameriške celine!

Misli na čolnič se Robinzon sploh ne
more iznebiti; muči ga podnevi in ponoči.
Nekega dne se torej odpravi, da bi si poiskal
pripravnega drevesa, katero bi izdolbel in
tako izpremenil v čolnič. Ker hodi pri tej
priliki zopet po drugih delih svojega otoka,
najde tudi marsikaj, česar doslej ni videl.
Tako ugleda n. pr. rastlino z velikimi storži,
na katerih našteje do dvesto velikih zrn.
Bila je naša turščica ali koruza. „Kako dober
kruh bi si pekel od teh zrn, da jih morem
zmleti in da imam ogenj! Ali kdo ve, če mi
Bog še kdaj ne podari ognja tako ali drugače!
Vsekakor vzamem nekaj teh storžev s seboj,
da jih zasadim blizu doma.“

Mimo tega ugleda drevo, kakeršnega
doslej ni videl. Veliki stroki vise na njem,
in ko odpre jednega, najde okolo šestdeset
jzrn. Ne teknejo mu sicer kar nič, vender
si jih vtakne v torbico. Bila so tako zvana
kakao - zrna, od katerih se dela čokolada.
— Tudi zapazi naposled drevo, ki bi mu

58

ugajalo za čolnič. Imelo je namreč precejšnjo
duplino, ki bi se dala primerno razširiti.
Kako, tega seveda ni dobro vedel, saj ni
imel niti potrebnega orodja, da bi posekal
deblo niti da bi izdolbel prostorno otlino.
Vender si zapomni kraj, kjer stoji drevo,
in se v  za sedaj napoti domov.

Se jedna želja se mu izpolni, katero je
gojil že dolgo. Najde namreč gnezdo z god¬
nimi papigami. Ptiči sicer vzlete, jeden, naj¬
mlajši, pa še ne more dobro leteti, in tako
ga Robinzon srečno zaseže ter ga vesel od¬
nese s seboj. Doma mu naredi kletko, kaker-
šno pač more narediti, in leže zadovoljen spat.

Sedemnajsto poglavje.

t oliko da se zdani, že skoči Robinzon na
noge, vzame kamenito sekiro in gre k
drevesu, da bi se precej poprijel velikanskega
dela. Neumorno seka in seka do poldne, da
ga že vse boli, ali luknja, katero izseka,
ni niti tolika, da bi položil roko vanjo. Ko¬
liko časa bode pač še treba, predno podere
to drevo! Vsaj leto dnij bi še minilo!

Ker pa ni mogel sekati ves dan, na¬
pravil si je odslej natančen načrt za svoja
vsakdanja opravila in se je strogo ravnal

59

po njem. Kar se tiče drevesa, uredil si je
delo tako, da je sekal dopoldne po dve in po¬
poldne po dve uri. Ali kako počasi mu je šlo
izpod rok! Marsikdo bi bil že obupal, ne
tako Robinzon, ki se sploh, kakor smo se
prepričali, nikoli ni splašil še tolikih ovir.
Zdajci pa se pripeti nekaj, kar mu podere
vse veselje do dela in ga grozno oplaši.

Nekega dne zaželi, da bi si ogledal še
druge strani svojega otoka; zakaj mogoče
je, da iztakne kje kaj posebno koristnega.
Jedni svojih lam torej natovori živil za
štiri dni, oboroži se in se odpravi na pot.
Prvi dan se mu ne pripeti nič znamenitega,
prepriča se pa, da je otok povsod rodovi-
tejšinego ondu, kjer je njegovo stanovanje. —
V goščo se niti sedaj ne upa, nego se drži
brega, ker ga je strali zverij.

Tako dospe na južni konec otoka. Tla so
tukaj nekoliko peščena. Ko se nameni še na
najskrajneši zemeljski rt, pri tej priči ob¬
stane, kakor od strele zadet. Trepetaje in
bled kakor mrlič strmi predse na tla —
ondu v pesku se vidijo človeške stopinje!

Marsikomu se zdi morda nepopisna groza
Robinzonova smešna ali vsaj neopravičena.
Toda pretresla ga je zlk  slutnja, da one sto¬
pinje ne prihajajo od omikanega, prijaznega
človeka, nego od divjih človekožrcev, katerih
je bilo tedaj še dosti na onih otokih.


60

Robinzon stoji kakor ukopan. Naposled
se nekoliko zave in se plašno ozira, skrbno
poslušaje najmanjši šum med drevjem. Zdajci
ga obide tolika groza, da zbeži kakor brez¬
umen dalje, ne da bi se količkaj ozrl. Ali
za Boga, kaj je to? V zemljo je izkopan
krog, sredi njega leži nekaj dogorelih drv,
na okolo pa leže oglodane kosti, lobanje,
noge in roke človeških trupel! Robinzonu
se stemni pred očmi, končno pa se ohrab¬
ri in pobegne, kakor bi ga veter nesel.
Toliko da ga dohaja zvesta njegova lama.
To pa ga plaši še bolj, zakaj v nepo¬
pisni grozi misli, da dere divjak za njim.
Ker se ne upa ozreti, prihaja njegov strah
čimdalje večji. Da bi lože tekel, vrže sekiro,
kij in vse orodje od sebe. Ker pa ne pazi
dovolj na pot ter se tukaj izogne in ondu
zopet zavije na drugo stran, zgodi se, da
priteče zopet na oni kraj, kjer je ugledal
ostanke grozne pojedine. Nova groza! Ro¬
binzon ne pomisli, da je tu že bil, nego
meni, da je pritekel na novo morišče. Zato
teče in teče, dokler se ne zgrudi brez
zavesti.

Slučajno pade prav na oni kraj, kjer je
bil vrgel orožje od sebe. Ko izpregleda, vidi
poleg sebe zvesto lamo, ki ga je srečno došla,
ko je begal tolikanj brezumno. Hitro vstane
in najprej pobere sekiro in druge stvari.

61

Kako je upehan! Najrajši hi bil neprestano
tekel dalje in dalje, dokler bi ne prišel do
doma ! Tako pa korači primeroma dokaj po¬
časi in pride šele pod noč na kraj, pol ure
od svojega ,,gradu,“ Tukaj je bilo njegovo
letovišče: precejšnja lopa sredi ograje, v ka¬
teri je imel nekoliko svoje čede, ker je bila
tu trava boljša. Poleti je bil tukaj nekoliko-
krat prenočil, zakaj nadlegovalo ga ni to¬
likanj moskitov kakor doma.

Vedel je sicer, da bi bilo sedaj nevarno
nočiti v nezavarovani lopi, ali kaj je hotel ?
Dalje nikakor ni mogel. Toliko pa da leže
na tik, ves zatopljen v žalostne misli, pre¬
straši se tako, da bi mu malone zastalo
srce. Prav nad glavo se namreč začuje glas:
„Ubogi t  ubogi Robinzon!“

Robinzon šine po konci in ne misli dru¬
gega, nego da je začul glas iz neba. Sedaj se
zasliši prejšnji vzklik še jedenkrat, in Ro¬
binzon si olajšan oddahne. Glas namreč ni
prihajal iz neba, nego z mladike v lopi, kjer
je sedela njegova — papiga. Bržkone ji je
bilo doma dolgčas in tako je zletela v lopo,
kamor je bila že nekolikokrat spremila svo¬
jega gospodarja. Onih besed : ,,Ubogi, ubogi
Robinzon!“ pa se je bila naučila od njega
samega, ker ga je večkrat čula, da jih je
izgovarjal, kadar je bil sosebno žalosten.
Tisto noč Robinzon ni mogel spati od

62

skrbij. Neprestano mu je rojilo po glavi, kaj
bode ž njim. Ce so divjaki na otoku ali če
pridejo zopet nanj, izvestno ga zasačijo, za¬
koljejo, pojedo. Kako bi se otel? Preudarja
in preudarja ter snuje razne naklepe, med
katerimi so nekateri jako čudni, celo brez¬
miselni. Tako n. pr. se mu zdi najbolje, da bi
razdejal vse, kar je naredil v potu svojega
obraza; precej jutri bode izpulil lepa dre¬
vesca, katera je zasadil pred svojo otlino;
podrl bode to lopico in ograjo, izdrl vse
rastline, kar jih je kdžj zasadil — iz kratka:
nobeden divjak ne sme zapaziti, da biva
tukaj živa duša!

o, drugo jutro premišlja Robinzon do¬

kaj trezneje in je zadovoljen sam s

seboj, da ni zvršil sinočnjih namer. Prvi strah
ga je do malega minil, sosebno ker je bilo
verjetno, da divjakov samih ni na otoku.
Sicer bi bil vender kdaj v tej dolgi dobi,
kar samotari tukaj, ta ali oni prišel tudi do
njegovega stanovanja. Bržkone so torej
ondan prišli od drugje, da so tukaj priredili
grozno pojedino, potem pa se zopet odpeljali
z otoka. Kleče zahvali Robinzon Boga, da

Osemnajsto poglavje.

63

ga v tisti usodni noči morje ni vrglo na
otoka južni konec, nego na kraj, kjer je
izvestno najvarnejši divjakov.

Do dobra pomirjen, vstane in se odpravi
proti stanovanju, da stori, kar je najpotreb¬
nejše. Zakaj verno je sicer zaupal v božjo po¬
moč, sam pa tudi ni hotel držati križema rok.

Najprej sklene nekoliko dalje od dre¬
vesne stene okolo svojega stanovanja zasaditi
košat gozd, da bi nihče ne videl njegove otline.
Zato zasadi okolo dvetisoč mladik onega
vrbastega drevesa, ki rase jako hitro, kakor
ve iz svoje izkušnje. Zasadil jih pa ni po vrsti,
nego vse povprek, da bi bilo vse skupaj videti
kakor gosto grmovje, vzraslo samo od sebe.

Nato zgradi ob drevesni steni prsten
zid, debel vsaj šest čevljev in visok deset
čevljev. Semtertja naredi v njem majhne
luknje za opazovanje in naposled vseka še
nekaj stopnic v novi zid, da bi lahko hodil
na vrh in nizdolu ter branil svojo trdnjavo.
Tako je bil precej dobro zavarovan nena¬
dejanih napadov.

Kaj pa, če bi prišli sovražniki in ga
oblegali ? Poskrbeti je bilo treba tudi za ta
slučaj, da bi ne umrl od gladu in žeje. Sklene
torej, da bode imel zmirom po jedno lamo na
svojem dvorišči. Zanjo pripravi mnogo sena,
dalje sklene hraniti toliko sira, sadov in ostrig
od dnč do dne, da bi ne bil nikdar v zadregi

64

za živila. Studenec, ki je izviral blizu njego¬
vega doma, navrnil je, kakor vemo, že prej po
cevi na dvorišče; sedaj še precej uglobi
to cev, pokrije jo s kosci lesa in položi na¬
nje travnate ruše. Mimo tega zasadi ob obeb
straneh vrbe, da bi ne bilo precej moči za¬
paziti tega vodovoda.

Minilo je nato dokaj dokaj časa, me¬
seci, leto dnij, in pripetilo se ni nič takega,
o čemer bi bilo vredno govoriti. Zdajci pa
se zgodi nekaj, kar je bilo velikanskega po¬
mena za Robinzonovo življenje na otoku.

Ko se namreč nekega dne marljivo bavi
s svojim deblom za čolnič, ugleda v dalji
precejšen dim. Najprej se prestraši, potem pa
je tako radoveden, da ustavi delo in steče
na hrib za svojim stanovanjem. Kaj ugleda?
Ob bregu plava vsaj pet čolničev, okolo ve¬
likega ognja pa pleše vsaj trideset divjakov!
Mislimo si lahko, kako mu je bilo pri srci,
ko je gledal te grozne malone gole ljudi,
ko so rjoveč skakali okolo plamena. Sedaj
pa se mu pokaže še nekaj, kar mu provzroči
neznano grozo. Divjaki namreč privlečejo
dva ujetnika, ki sta ležala doslej zvezana
na dnu čolna. Hitro ju razvežejo in pobijejo
jednega izmed nesrečnikov s kolom na tld.
Nato se lotijo trupla, da bi ga pripravili za
pojedino. Pri tem poslu pa ne pazijo na dru¬
gega jetnika, in tako se temu posreči, da

65

pobegne od njih, kakor bi ga sam veter nesel.
Beži pa naravnost tja, kjer se skriva Robinzon.

Le-ta se je v tem otresel prvega strahu
in ker je bil popolnoma oborožen, sklenil je
braniti ubežnika, kolikor bi se dalo. Za jetni¬
kom teko le trije divjaki, toda daleč je že pred
njimi. Sedaj pride do morskega zaliva, skoči
hipoma v vodo in splava, kolikor mu dado
moči, na suho zemljo. Samo prva dva
divjaka ga zasledujeta, ali po sreči ostaneta
daleč za njim. Ubežnik že hiti k Robin¬
zonovemu stanovanju, dočim ona dva še vedno
plavata.

Robinzon je v teh trenutkih srečen kakor
še nikoli. Oči mu plamene, srce ga sili po¬
magati nesrečniku. Hitro popade sulico, steče
z gore in zdajci obstane med ubežnikom in
njega preganjalcema. ,,Stoj !“ zakliče z gro¬
movitim glasom, skočivši izza grma, ,,stoj!“
Ubežnik se ozre in se silno prestraši, ugle-
davši Robinzona od nog do glave zavitega
v živalske kože. Bržkone ga je imel za
nadzemeljsko bitje in ni vedel, ali bi obstal
ali zbežal.

Robinzon mu namigne, da ga hoče bra¬
niti, in se polagoma bliža preganjalcema.
Sedaj jima pride tolikanj blizu, da prvega
lahko doseže s kopjem. Sune ga v golo telo,
da se kar zgrudi. Drugi, ki je nekoliko
i zaostal, potegne nato pušico in ustreli. Pušica

5

66

zleti tik mimo Robinzona, in predno more
sovražnik ustreliti iz nova, napade ga Ro¬
binzon ter ga podere.

V tem stoji ubogi ubežnik kakor pribit,
pričakuje, da pride sedaj vrsta tudi nanj.
Šele ko mu Robinzon prijazno kima in miga,
pride polagoma bliže ter ponižno poklekne
pred svojega rešitelja. Robinzon ga dvigne
in mu namiguje, kakor ve in zna, da mu
je prijazen in da ga hoče braniti.

Oni izmed obeh sovražnikov, katerega
je drugič napadel Robinzon, ni bil zadet do
smrti. Sedaj počasi vstane in si s travo
maši rano. Robinzon je sicer nerad pre¬
lival človeško kri, ali divjaka je bilo
treba vsekakor usmrtiti, če ni hotel spraviti
sebe in rešenca v veliko nevarnost. Že
dvigne sekiro, kar ga naprosi novi tovariš
z raznimi znamenji, naj jo prepusti njemu,
češ, da sam pobije nasprotnika. Robinzon
se uda njegovi želji in se obrne, da bi ne
videl neljubega prizora. Indijanec steče k
ranjencu in mu na jeden mah prekolje glavo.
Nato prinese sekiro in lobanjo ubitega so¬
vražnika in oboje položi Robinzonu pred
noge.

Ta mu namigne, naj vzame lok in pušice
ubitih sovražnikov s seboj ter naj gre ž
njim. Divjak pa mu takisto namigne, da je
treba pokopati mrtvi trupli, ker ji bodo

67

bržkone iskali oni tovariši na bregu. Hitro
torej zagrebeta ubita divjaka in se potem
oprezno odpravita proti Robinzonovemu domu.

Devetnajsto poglavje.

S ovi tovariš Robinzon kar ostrmi, ko
ugleda stanovanje svojega rešitelja;
zakaj take lepote še ni videl. Robinzon mu
raztolmači z znamenji, da se je bati napada
divjakov in da se hoče boriti do poslednje
kaplje krvi. Divjak ga razume, naredi jako
srdit obraz in divje vrti sekiro, katero ima
še vedno v rokah, proti oni strani, kjer so
sovražniki. Robinzon pohvali njegovo srčnost
in mu da v roke kopje, katerih si je bil
sčasoma naredil več. Nato ga postavi k
majhni luknji, katero je bil nalašč pustil v
drevesni steni, sam pa stopi oborožen na
drugo stran, kjer je bila takisto napravljena
takšna luknja za opazovanje.

Tako stojita in čakata že dobro uro, ne
da bi se zgodilo khj nenavadnega; pri tej
priči pa se začuje divji hrup, še precčj daleč.
Nato zopet vse utihne; potem pa se zasliši
vpitje dokaj bliže. Oba se pripravita na
boj in napneta lok, da ustrelita prvega so¬
vražnika, ki bi se prikazal. Ali ugledati ni

5 *

68

nobenega, in takisto krik popolnoma potihne.
Bržkone so divjaki ves čas iskali pogrešanih
tovarišev in ker ju niso zasledili, odpravili
so se nazaj na breg, da se odpeljejo domov.

Sedaj šele si utegne Robinzon nekoliko
natančneje ogledati svojega tovariša. Bil je
vitek, leporasel mladenič pri dvajsetih letih,
temnorjave polti in dolgih svetlih las. V
ušesih je nosil školjke in peresa. Sicer pa
je bil malone popolnoma gol.

Robinzon mu da najprej nekakšen pred¬
pasnik, katerega si ureže od stare kože, in
mu ga pričvrsti okolo ledij. Nato ga povabi,
naj sede k njemu k večerji. Divjak poklekne
predenj in si postavi njegovo nogo na tilnik.

Ker je dobil Robinzon svojega tovariša
na petek, sklenil ga je imenovati Petek.
Z vsakovrstnimi znamenji mu končno po¬
kaže, da je njega ime Petek. Divjak ga
razume in izgovori novo svoje ime. Prva
beseda se zazdi Robinzonu, ki toliko časa ni
slišal človeškega glasil, kakor glas iz neba.
Najrajši bi bil objel in poljubil svojega
Petka!

Ko povečerjata, ukaže Robinzon Petku,
naj si prinese nekaj sena v klet za ležišče,
in potem vpričo njega pomolze svoje lame.
Kako se začudi Petek, ko nato pokusi tečno
mleko, katerega ni pil še nikoli! Ko ležeta
spat, Robinzon še iskreno zahvali dobrotnega

69

Boga, da ga je obvaroval vseh nevarnosti)
in mu naklonil, cesar je pogrešal tako
bridko, da mu je namreč dal tovariša v tej
pusti samoti!

Dvajseto poglavje.

lfc\rugo jutro se oba napotita tja, kjer so
prišli divjaki na otok. Ko dospeta na
kraj, kjer sta pokopala ubita divjaka, po¬
kaže Petek precej veselja, da bi ju izgrebel
in pojedel. Ali Robinzon naredi grozno hud
obraz in preteč dvigne sulico, češ, da ga
umori pri tej priči, ako bi še kdaj hotel
jesti človeško meso. Petek ga razume in se
ponižno uda, dasi ne ve, zakaj mu novi
gospod brani takšno veselje.

Ko prideta do kraja, kjer so divjaki
slavili grozno svojo pojedino, Robinzon kar
ne more prebiti pogleda na razmesarjene
kosce človeškega mesa, na krvave maroge
in oglodane kosti. Zapove Petku, naj vse
skupaj zagrebe, sam pa v tem skrbno raz¬
brska pepel, če ne bi dobil vsaj jedne iskre.
Ali zaman! Žalostno povesi glavo, zdajci
pa mu Petek, ki ga je dlje časa pozorno
gledal, izvije sekiro in steče proti gozdu.
Robinzon stoji kakor odrevenel. Ne misli si

70

drugega, nego da ga je nezvestnik ostavil
in mu zajedno ugrabil sekiro. Kdo ve, ali
si ne prisvoji njega stanovanja in ga potem
izda svojim rojakom, ako se vrnejo? Jezen
popade sulico in steče za izdajalcem, da bi
se mu bridko osvetil.

V tem pa se Petek vrne. Začuden zapazi
Robinzon, da drži v roki tlečo suho travo,
ki se hipoma vname. Petek jo vrže na tih,
priloži ji še več trave in dračja, in skoro
zagori jasen, velik ogenj. Sedaj seveda
spozna Robinzon, zakaj je stekel Petek od
njega; radosten ga pritisne nase ter ga
tisočkrat zahvali za dar, katerega mu je
naklonil.

Kako pa si je Petek naredil ogenj ? Nič
ložjega negoli to. V gozdu si je odsekal
dva kosa jako suhega lesa in ju mel tako
spretno in hitro, da sta zatlela. Potem ju
je zavil v seno in stekel, kar se je dalo.
Zaradi hitrega teka je zagorelo seno, in
Robinzon je imel dolgo zaželeni ogenj.

Hitro vzame Robinzon tleče poleno in
zdirja ž njim proti domu. V kuhinji napravi
ogenj, položi vanj nekaj krompirja in zbeži
k svoji čedi, da zakolje mlado lamo. Če¬
trtino zaklane živali natakne na razenj,
Petek pa ga mora vrteti. Robinzon vlije
vodo v lonec, dene vanj meso, olupi neko¬
liko krompirja, vse dobro osoli in postavi

71

lonec k ognju, da si skuha juho, katere že
ni užil toliko in toliko let. Začuden gleda
Petek vse te priprave, zakaj niti sanjalo
se mu ni doslej, da se jedi tudi kuhajo.
Ko potem Robinzon odide iz otline in
voda zavre ter potem prekipeva na vse
strani, meni preprosti Petek, da je v lonci
žival, ker se vse tako giblje. Zato seže z
roko v lonec, da bi jo ujel; zdajci pa za¬
kriči tako glasno, da se k&r strese vsa
duplina. Zunaj se Robinzon grozno prestraši,
misleč, da so prišli divjaki in zgrabili ubo¬
gega Petka. Hitro plane v duplino, da bi
ga branil, toda kako se začudi, ko vidi,
da Petek grozno kričaje pleše po jami!
Naposled zve, da se je nekoliko opekel po
roki, in posreči se mu, da ga pomiri. Petek
pa plašno gleda svojega gospoda in si ne
misli drugega, nego da je Robinzon čarov¬
nik. Nikoli namreč še ni slišal, da bi bilo moči
vodo zavreti, torej tudi ni vedel, kako boli,
če se dotaknemo vrele vode. Mislil je, da
je provzročil bolečino hudoben duh, in sicer
na povelje Robinzonovo.

Pečenka je spečena, juha skuhana. Oboje
ponudi Robinzon Petku, ali ta se juhe niti
ne dotakne. Slastno pa poje pečenko in
krompir. Kako vesel je Robinzon gorke
jedi, tega niti praviti ni treba. Zdi se mu,
da ni več na otoku, nego domd. Po kosilu

72

sede zopet v svoj kot in premišlja o tem,
kako čudovito, kako prijetno se mu je
izpremenilo dosedanje življenje. Sedaj ima
tovariša, ogenj in dovolj živil! Kako pri-
ietno bode živeti odslej! Jedel bode, česar¬
koli si kddj poželi njegov želodec, in lepo
počival, Petek pa mu bode za hlapca . . .
Toda stoj! To bi ne bilo lepo! Da bi člo¬
veka, katerega mu je, lahko reče, poslal
sam Bog, rabil za sužnja? Ali ima pra¬
vico do tega? In ali ni mogoče, da kdaj
prestane vsa ta sreča, da Petek umre, da
ogenj iz nova ugasne? Kkr strese ga, ko
ga obidejo te misli. In če bi se tako udal
brezposelnemu življenju, kaki bi se zopet
navadil trdega dela, ako bi hotela nesreča,
da izgubi vse? Ne, tako ne sme biti! Ro¬
binzon sklene živeti kakor doslej: zmerno
in delavno; Petek pa mu ne bode hlapec,
nego drag prijatelj. To sklenivši, čuti se
vsega srečnega in neizrečno zadovoljnega.

' —— 1

Jednoindvajseto poglavje.

t obinzonovo življenje imenujemo odslej
^ lahko jako ugodno. Mučila ga je samo
jedna skrb — da bi se divjaki ne vrnili na
otok. Da bi se jih bilo moči ubraniti, treba

73

je bilo vsekakor utrditi stanovanje, in sicer
tako, da bi bilo varno vsakega nepričako¬
vanega napada. Dolgo si je že želel izpre-
meniti svojo duplino v pristno trdnjavico,
ali sam ni mogel započeti tolikega dela.
Sedaj bi bilo seveda lože, okolo drevesne
stene izkopati širok in globok jarek, na¬
grmaditi od izkopane prsti nasip in ob jarku
zasaditi visoke in močne kole. Tudi bi bilo
treba v jarek navrniti mali studenec, da bi
bilo dovolj vode, če bi ga divjaki oblegali.

Dolgo dolgo sta delala naša prijatelja,
ne da bi se dala oplašiti. Koliko truda,
koliko znoja ju je stalo, predno je bil iz¬
kopan jarek in predno sta z neokretno ka-
menito sekiro posekala okolo štiristo kolov
ter jih poostrila! Dobro, da je Petek od
jako trdega lesa napravil nekakšne lopate
in motike, zakaj s školjkami in kamenitimi
sekirami bi nikakor ne bila izhajala.

Pri delu pa je Robinzon kaj pridno po¬
učeval Petka v svojem materinem jeziku.
Ker je bil Petek jako dobrega spomina in
razuma ter v obče izvrsten, poslušen učenec,
naučil ga je skoro toliko besed, da sta se
umela za silo. Kakšno veselje za Robin¬
zona, ko se je mogel razgovarjati ž njim o
tem in onem!

V štirih mesecih je bilo delo dovršeno,
in tako sta bila precej varna sleharnega

74

napada. Zakaj predno bi kdo izmed divja¬
kov preplezal jarek in kole, lahko bi ga
že ustrelila s pušicami ali prebodla s su¬
lico. —

Nekega dne gresta oba na višino blizu
brega, odkoder se vidi precej daleč. Petek
jame hipoma bistro gledati na morje, in
sicer tja, kjer se vidi v nerazločni dalji
nekaj otokov. Potem začne plesati in skakati
od samega veselja. „Veselo, veselo!“ vzklikne
radosten. ,,Tam domovina, tam rojaki!“

Daši je Robinzon dobro umel to Petkovo
ljubezen do domovine, ker je sam tolikanj
iskreno hrepenel po nji, bilo mu je vender
dokaj težko, mislečemu, da morda izgubi
prijatelja. Povedati moramo še pri tej pri¬
liki, zakaj so oni divjaki prignali Petka na
otok, da ga zakoljejo in pojedo. Indijanski
rod, kateremu je pripadal, bojeval se je
namreč srdito z drugim indijanskim pleme¬
nom. V boji so sovražniki ujeli Petka in
še nekaj drugih tovarišev, in ker jim je
bila navada, da so po zmagi zaklali svoje
jetnike, doletela bi bila tudi Petka tista
usoda, da ga ni otčl Robinzon. —

„Ali bi bil rad zopet doma?" vpraša
Robinzon, ko Petek še vedno skače in
pleše po višini.

„Oh, rad, gospod!" pravi Petek.

75

„No, pa si naredi čolnič in prepelji se!
Ali ga znaš narediti ?“

„Znam,“ odgovori Petek, zdajci pa ves
žalosten povesi glavo.

„No, kaj pa je?“ vpraša Robinzon.
„Ne,“ pravi Petek tiho, „ne brez go¬
spoda — Petek rajši umrč!“

Ginjen ga objame Robinzon, in solze ga
porose; takisto se razjoče Petek. Ne samo
to, da Petek nikakor neče od njega, raz¬
veselilo je Robinzona, nego tudi zagoto¬
vilo, da znd tovariš napraviti čoln. Prime
ga za roko in ga odvede k drevesnemu
deblu, katero je izdolbel komaj do tretjine.
Petek zmaje z glavo in se nasmeje, češ,
da ni bilo treba toliko dela, ker se drevo
lahko izotli bolje in hitreje z ognjem.

Nepopisno vesel zasliši Robinzon te be¬
sede. V duhu že vidi sebe in Petka v čol¬
niči na morji, vidi se na kopnini med omi¬
kanimi ljudmi. Srce mu trepeče od veselja
in nemira. Oba skleneta, da se precej jutri
lotita svojega dela.

Dveindvajseto poglavje.

f al, še tisto noč je začelo deževati, in
Robinzon je vedel iz svoje izkušnje,
da pred mesecem dnij ne bodeta mogla z

76

'doma in kaj delati pod milim nebom. Zakaj
dež je lil tako močno, da je bilo sleliarno
delo zunaj nemogoče. Kako tožno je Ro¬
binzon dosihdob prebil to deževno dobo,
sam, brez luči, brez ognja! Sedaj pa sta
sedela s Petkom pri jasni svetilki ob ognji,
izvrševala manjša dela ter se razgovarjala
o tem in onem. Petek je znal dokaj majhnih
spretnostij, kakeršne poznajo indijanski ro¬
dovi, in Robinzon se jih je naučil od njega,
zajedno pa je sam navadil tovariša, kar je
vedel in znal. Tako sta si pomagala drug
drugemu.

Nekaj pa je bilo Robinzonu še posebe
pri srci: njegov tovariš ni spoznaval pra¬
vega Boga, nego veroval je v paganske
svoje bogove. Robinzon je torej porabil
vsako priliko, da ga je poučeval v krščan¬
ski veri ter ga opozarjal na vsegamogočno
bitje, katero se povsod razodeva v prirodi.
Petek je zvesto poslušal in si nauke svo¬
jega učitelja globoko vtisnil v spomin. Ko
je bil že dovolj poučen, molila sta oba
skupaj iskreno in pobožno. Sploh pa sta
živela toli zadovoljno, kolikor je to le mo¬
goče dvema človekoma, ki sta ločena od
vse družbe človeške.

V tem je deževje polagoma ponehavalo,
in ko se je naposled po dveh mesecih
stalno razjasnilo, šla sta zopet na delo.

77

Spretni Petek izžge drevesno deblo v pri¬
merno kratkem času, in po storjenem delu
ga spravita po valjastih deblih srečno v
vodo. Izredno vesela vidita, da plava kaj
dobro. Ako ne pride posebna nezgoda, lahko
se zaupata svojemu čolniču in poskusita
vožnjo do bližnje celine. Pritrdita ga torej,
da bi ga ne odnesel morski tok, in nato
ukreneta vse, kar je potrebno za odhod.

Toda Bog ni hotel, da bi bila že sedaj
odšla z otoka. Poslal je namreč hud vihar
prav v tisti noči, ko se je pripravljal Ro¬
binzon, da za vselej odide iz dosedanjega
bivališča. Grozno je rjul in razsajal vso
noč, in ko prideta zjutraj na vse zgodaj
na breg, kjer sta privezala svoj čolnič, ne
vidita ga nikjer! Vihar ga je odtrgal in
zanesel na brezkončno morje ! Zaman je bil
torej ves trud in napor, uničene vse nadeje,
da se jima nudi končna rešitev!

Solznih očij gledata v megleno daljo,
in marsikateri vzdih se izvije njiju prsim.
Robinzon se zave prvi. Saj se je že cesto
prepričal, da se v dozdevnih bridkih udarcih
skriva božja modrost, ki vedno vse obrne
tako, da je v prid nam zemljanom. Kdo ve,
zakaj je Bog dopustil, da se je odtrgal
čolnič ! Kaj bi bila počela, da ju je dohitel
takšen vihar na brezmejnem morji! Tako

78

govorečemu, posreči se naposled Robinzonu
utolažiti tudi ubogega Petka.

V prejšnji noči, ko je tako grmelo in
treskalo, zdelo se je Robinzonu večkrat,
kakor'da čuje iz groznega vrišča strele iz
topov. Kaj, ko bi bila evropska ladja prišla
blizu otoka, ki bi utegnila njega in tovariša
prepeljati v daljno Evropo? Morda so po¬
menili tisti streli — ako so bili namreč
res streli in ne zgolj izpodnebni treski —
da je ladja v nevarnosti. Robinzon sedaj
napenja oči in išče ladje, toda zaman! Ni¬
česar ni videti na morji! Žalosten se vrne
s Petkom domov.

Toda misel na ladjo mu ne da miru.
Kolikor bolj premišlja o nocojšnji noči, tem¬
bolj je uverjen, da je res čul strele iz topa.
Mogoče, da je ladja srečno ušla nevarnosti in
se usidrala kje pri otoku. Napoti se na hrib
in se ozira po vzhodnem obrežji — nič!
Nezadovoljen se odpravi na drug hrib, višji
od prvega. Ondu se odpira razgled po vsi
zapadni strani, in glej, toliko da pogleda
na morje, uzre v precejšnji dalji — ladjo,
in sicer jako veliko. Kdo bi popisal njegovo
veselje! Zasopel priteče k Petku, zgrabi
orožje, brez katerega ni šel nikoli z doma,
in reče samo: ,,Hitro, hitro, Petek —-
tukaj so!“ Nato pobegne, kakor bi ga
veter nesel, Petek pa takisto popade orožje

79

in steče za njim, misleč, da so prišli divjaki
na otok.

Tečeta malone dve milji daleč, predno
dojdeta do onega kraja na bregu, proti ka¬
teremu je počivala ladja. Tukaj šele zve
Petek, kaj je prav za prav, in ves zavzet
gleda ladjo, kakeršne še ni videl. Robinzon
pa v tem kar pleše od veselja in vjednomer
objemlje Petka, češ, naj se veseli tudi on
ž njim, zakaj sedaj pojdeta v daljno drago
domovino! Zdajci pa se domisli, da je treba
ladji vender dati kij znamenja o sebi. Da
bi kričal, za to je ladja predaleč, torej
užgeta velikanski ogenj, katerega bi morali
vsekakor opaziti ljudje na ladji. Toda mine
pol ure in še pol — nobeden čolnič ne od¬
rine do brega, in' ladja počiva na mirni
vodi, kakor bi ne bilo žive duše na nji.
Sedaj se ponudi Petek, da splava k nji, in
Robinzon mu to seveda dovoli od srca rad.
Petek se sleče, vzame v usta zeleno vejico,
znamenje miru, in srčno plane v vodo.
Srečno dospe do ladje in zakliče „Halo, halo !“
toda vse je tiho. Sedaj zapazi lestvico, vi¬
sečo od ladje, in spleza po nji na krov.
Pri tej priči pa se grozno prestraši. Ugledal
je namreč črno žival, velikega kodra. Pes
je glasno zalajal, potem pa precej utihnil.
Polagoma se približa Petku in mu tako pri¬
jazno miga z repom, da mine Petka ves

80

strah. Ker mimo tega žival tolikanj cvili,
spozna, da išče zavetja pri njem, in ohrabren
jo naposled celo pogladi. Nato spleza popol¬
noma na krov in se neizrečno čudi čudo¬
vitim stvarem, ki so mu vse neznane. Zdajci
pa ga nekaj sune tako močno v hrbet, da
pade na tih, kakor je dolg in širok. Ves
prestrašen zopet vstane in ugleda precejšnjo
žival dolgih zvitih rogov, z dolgo brado.
Petku se kar zježč lasje, ko se postavi
žival na zadnje noge in ga hoče naskočiti
iz nova. Siromak zakriči na ves glas in
skoči v morje. Takisto pa skoči za njim
pes in plava za njim. Petek ne misli dru¬
gega, nego da čuje za seboj ono rogato
pošast, in se od strahu niti ne upa ozreti,
nego plava in plava kakor brezumen. Končno
dospe do brega in obleži pred Robinzonom
kakor mrtev. Skoro za njim skoči tudi
koder na breg.

Dolgo se mora truditi Robinzon, predno
se ubogi Petek zave. Ko izpregleda, pri¬
poveduje, kaj je prebil. Ladja, dejal je, to
je velika, lesena gora, na kateri so vzrasla
tri visoka drevesa (mislil je namreč jadre-
nike); črna žival je bila jako prijazna, dna
rogata pošast, ki izvestno gospodari na gori,
pa ga je hotela umoriti. Daši se Robinzonu
smili preplašeni tovariš, vender ne more
zatreti lahkega nasmeha, ko posluša to povest.

81

Spoznal je pač iz Petkovega popisa, da
rogata žival ni drugega nego koza,  in
vsa druga znamenja so kazala na to, da
se je ladja zadela ob skrite pečine, mornarji
pa da so se oteli v čolnih. Ali kam? Da
so se oteli na otok, morali bi bili pristaviti k
njemu prav tukaj, kjer sta sedaj s Petkom;
ako pa so se ponesrečili, bilo bi jih pač
morje vrglo na kopno zemljo. Sedaj se
spomni, da se je veter ob viharji zasukal
proti vzhodu. Tako je pač nesrečnike za¬
nesel proti zapadu, in potem so se ali po¬
nesrečili na morji ali pa so prišli kam
na zapadne otoke.

Hitro skleneta s ponesrečene ladje oteti
vse, kar bi se le dalo. Toda kako? Ko bi
še imela čolnič, ne bi bilo nič ložjega negoli
to; predno pa stešeta nov čolnič, pogreznila
bi se ladja že davno. Naposled se Robinzon
domisli, da bi se dal še najhitreje napraviti
splav. Zato ukaže Petku, naj steče domov
in prinese vse vrvi, kar jih imata, poleg
njih pa živil za ves dan; sam pa v tem
času začne posekavati pripravna drevesa.
Koder ga zvesto spremlja, in Robinzon je
jako vesel krotke in prijazne živali. Ko se
Petek vrne, da najprej jesti psu, ker se mu
vidi ves izstradan, potem šele je sam, dasi
ni jedel od zjutraj ničesar.

6

Napravljala sta potem splav do polnoči,
saj je bila jasna mesečna noč. Naposled ju
preoblada spanec. Ležeta v travo in spita
do jutranje zore.

' -‘

Triindvajseto poglavje.

» rugi večer je bil splav dodelan. Dolg
je bil okolo dvajset čevljev in prav
toliko širok. Naredila sta ga blizu brega
na valjih, tako da bi se dal kaj.lahko
spraviti v morje. To sta tudi storila pri¬
hodnje jutro, ko je ravno nastopila plima.
Ni minilo pol ure, in že sta s splavom pri¬
plula do ladje.

Robinzonu je bilo srce malone na glas.
Saj je po tolikih letih zopet ugledal evropsko
ladjo, katero so pripeljali semkaj Evropci.
Ali kje so ti ? Kdo ve, kam jih je zaneslo
morje in ali jih ni pokopalo v globočine!
Robinzon bi rad žrtvoval polovico svojega
življenja, ko bi bili tukaj, da bi se ž njimi
vrnil domov!

v

Ce bi bila ladja vsaj takova, da bi
rabila za daljšo pot. Ali nič tega! Vihar
jo je zagvozdil med dve pečini, da se ni
mogla nikamor geniti. Nekaj časa bodo

83

valovi še butali vanjo, potem pa se brez
dvojbe pogrezne. Robinzon spozna, da ne
preostaje drugega, nego o pravem času od¬
peljati vse,' kar je količkaj za rabo. Zato
spleza na ladjo, in Petek spleza za njim,
dasi nerad, ker še vedno ni pozabil hude
rogate živali. No, te pa se ni bilo več bati,
zakaj ležala je vsa oslabela, ker že tri dni
ni užila ničesar. Robinzon ji brž na ladji
poišče pripravne krme, in žival je, da jo
je veselje gledati.

Nato jame Robinzon preiskavati vso
ladjo. Koliko bogastvo zanj! Prepečenec,
riž, moka, vino, smodnik, strelivo, topovi,
orožje, vsakovrstno orodje, posode, obleka
— vse je tukaj! Petek se ne more načuditi
vsem tem stvarem, Robinzon pa se popolnoma
vede kakor dete, ki je dobilo nove igrače.
Najrajši bi pač vse skupaj prepeljal na
otok; seveda si mora za sedaj izbrati naj¬
potrebnejše stvari. Vzame torej sodček smod¬
nika in svinčenih zrn, dve puški, dve pištoli,
dve sablji, dve popolni obleki, mnogovrst¬
nega orodja, nekaj popirja in tinte, sod
prepečenca, nekaj platna za jadra in napo¬
sled kozo.

Prvo, kar storita, prišedši na otok, je
to, da se preoblečeta v evropsko obleko.
Petku se sicer zdi nenavajeno oblačilo jako
nerodno, zlasti ker prijemlje in natika vse

6 *

84

napačno, toda ko je naposled srečno oblečen,
ne more prehvaliti prikladne obleke, ki ga
utegne tolikanj varovati nadležnih moskitov.
Ali da bi obul čevlje, tega pa že ne! Ro¬
binzona naprosi, da bi smel hoditi bos, in
le-ta mu rad dovoli to oskromno prošnjo.
Potem mu razkaže, kako se rabi sekira in
drugo orodje; Petek zopet strmi, da je kaj.
Ker že dva dni niso bile lame pomolžene,
pošlje ga domov, sam pa v tem nabaše puško,
da bi iznenadil svojega prijatelja. Ko se
Petek vrne, ugleda Robinzon baš sokola,
letečega nad njima. „Petek, le poglej, tega
si ustreliva!“ vzklikne Robinzon in pomeri.
Zdajci izproži, in sokol pade na tla.

Ubogi Petek se tako prestraši, da se
kar sesede, kakor bi bil sam zadet. Proseč
iztegne roke proti gospodu, govoriti pa ne
more. Robinzon ga dvigne, objame ga in mu
razloži čudovite učinke smodnikove. Iz nova
nabaše puško z zrni in jo poda Petku, toda
ta se je ne upa izprožiti, nego prosi, naj
ustreli Robinzon sam. Ta nameri v drevo,
in vsa zrna se zapičijo v deblo. Petku je
naposled jasno, kako strahovito orožje bi
bilo to proti divjakom, ko imata v oblasti
ogenj, blisek in grom. Vse pa, kar je videl
in slišal denašnji dan, vzbudi mu tako spo¬
štovanje do Evropcev in do Robinzona, da

85

ga niti ne more nagovarjati tako zaupno
kakor doslej.

V tem se stori noč, i"n konec je vsem
opravilom tega veselega in znamenitega dne.

w

Štiriindvajseto poglavje.

fjprihodnje dni sta se Robinzon in Petek
■^5^ neprestano vozila do ladje in nazaj na
breg ter tako polagoma spravila na otok
vse, kar je bilo količkaj vrednega. Celo to¬
pove je vzel Robinzon z ladje in takisto spravil
vse listine, katere je dobil v kajuti povelj¬
nikovi. Pisane so bile v španskem jeziku,
katerega Robinzon ni umel; toliko pa je
spoznal, da je bilo na ladji okolo sto sužnjev,
namenjenih za prodajo v Ameriki. Kdo ve,
ali se ni tem nesrečnikom posrečilo ubegniti
ob zadnjem viharji! Robinzon jim je želel
to od vsega srca.

Popisovati nečemo, kako se je Petek iz
nova prestrašil, ko je Robinzon za poskušnjo
nabasal top in ustrelil. Zatrjeval je, da bi
takšen grozen pok tudi tisoč njegovih ro¬
jakov pognal v divji beg. —

Tako sta se prepeljala pač že osemnajst-
krat na ladjo. Posnela sta vse železo z nje

86

in vse letve, na poslednji vožnji pa je Ro¬
binzon vzel s seboj še zabojček dragih ka-
menov, srebra in zlata. Za rabo seveda ni
bilo ni prvo ni drugo, ali škoda bi bilo
venderle, ko bi se bili ti zakladi pogreznili
v morje.

Drugo jutro ladje ni bilo več videti;
pogreznila se je. Nekaj desak in letev je
še plavalo ob bregu, in te sta skrbno po¬
lovila. Sedaj pa je bilo treba vse bogastvo
spraviti domov. To je bilo khj lahko, ker
sta dobila na ladji nekaj samokolnic in
drugih vozičkov. Ali da bi oba zajedno
prepeljavala domov, to bi bilo venderle pre¬
nevarno. Zato določi Robinzon, da mora
vselej jeden izmed njiju ostati na bregu.
Tudi nabaše topove in jih pomeri na morje.
Potem užge ogenj, da bi precej izprožil,
ako bi bilo treba.

Ob tem prevažanji jima je kaj dobro '
rabil rešeni koder. Naučil se je vleči voziček
in je mimo tega nosil zavoj v zobeh; za
prenašanje pa sta rabila krotke svoje lame.
Ker pa sta prepeljala toliko stvarij, treba
je bilo domd postaviti nekakšno skladišče,
in res, neumornemu trudu naših prijateljev
se je posrečilo tudi to, sicer nekoliko te¬
žavno delo. Dd, še več : Ko je stalo skla¬
dišče, zgradila sta si celo leseno kočico s
pravimi okni; zakaj Robinzon je bil tolikanj

87

oprezen, da je bil pri kajutah na ladji posnel
vsa okna. Utrdila sta si stanovanje, kolikor
se je sploh dalo, in pred njim nastavila vse
topove. Sedaj pridi kdorkoli, ne bojita se
nikogar!

Nekega dne, ko ima Robinzon domačih
« poslov čez glavo, pošlje Petka na breg, da
poišče želve, katerih že dolgo nista jedla.
Ne dolgo, kar priteče Petek ves zasopel,
bled in prepal nazaj ter samo zajeca: Tukaj
so, tukaj!“

„Kdo pa?“ vzklikne Robinzon v skrbeh.

„Oh! u  potoži Petek, „dva, trije, šest
čolnov!“

Robinzon hitro spleza na grič in na
veliko grozo res ugleda šest čolnov, polnih
divjakov, ki ravno pristavljajo k bregu.
Zdajci spleza z griča in se vrne k Petku,
katerega je v tem že minila prva groza.

,,Ali se hočeš braniti, Petek?“ vpraša
ga odločno.

,,Do zadnjega diha!“ odgovori Petek
srčno. Nato se brž pripravita na boj; ob¬
orožita se s sabljo, puško in pištolami, Ro¬
binzon pa se vpreže pred top na kolnik in
vzame še gorečo plamenico s seboj. Hotela
sta se namreč, kolikor mogoče, v grmovji
približati divjakom in ondu zapaliti top nad
njih glavami. Verjetno je bilo, da pobegnejo
od strahu.

88

Če bi pa vender ne zbežali, veli Robinzon
Petku, naj se kolikor moči približa divja¬
kom, da spozna, ali se dado dobro opazovati.
Petek se skoro vrne in naznani, da sede
vsi okrog ognja in se goste s pečenim člo¬
veškim mesom. Blizu njih leži na tleli zve¬
zan jetnik, ki pa ni indijanskega rodil, nego
belokožec.

Robinzonu zagori oko, ko zasliši o belo-
kožci. Najrajši bi zdajci skočil med divjake,
ali o pravem času še ukroti svojo nepo-
trpežljivost. Najprej nameri top tako, da bi
zletela krogla ravno nad njimi, potem po¬
loži dve pištoli na tl&, puško pa obdrži v
rokah. S plamenico se dotakne natresenega
smodnika na topu — strel zagrmi, in krogla
zleti visoko po zraku.

Malone vsi divjaki padejo kakor omam¬
ljeni na tla. Ko se nekoliko zavedo, po¬
begnejo nekateri proti čolnom, drugi hrabrejši
pa zgrabijo za orožje ter grozno zatulijo.
Ko ne vidijo ničesar okolo sebe, kar bi jih
utegnilo oplašiti, strahovito zavihte orožje
in zaplešejo svoj bojni ples. Robinzon čaka,
kaj bode. Ko pa vidi, da zopet sedajo okolo
ognja in da gredo nekateri po zvezanega
Evropca, ne more se več zdržati. „Ti na
levo, jaz na desno!“ šepne tovarišu, in oba
ustrelita zajedno. Pet divjakov se^frudj^
trije seveda samo od strahu, dva/Vha stav

\% Š/

89

zadeta na smrt. Vsi drugi vstanejo in po¬
begnejo. Robinzon že hoče skočiti mednje
z golim mečem v roki, k&r vidi, da se ubežniki
zopet zbirajo. Torej prime drugo puško, in
Petek stori takisto. Ko izprožita, pade zopet
nekaj divjakov, drugi pa begajo kakor brez¬
umni. ,,Nanje!“ zakriči Robinzon ter
prime tretjo nabasano puško. Oba planeta
iz grmovja, in Robinzon steče k ubogemu
jetniku. Zdajci so prerezane vezi. Divjaki
osupnejo in se bližajo Robinzonu; kar pri¬
teče Petek in ustreli. Zopet se zgrudi
j eden ; drugi postoje.

Beli jetnik je tako slab, da ne more
izpregovoriti ni besedice. Na srečo ima
Robinzon pri sebi steklenico močnega vina;
to ponudi oproščenem in močna pijača ga
toli okrepča, da vstane. Ko mu dd Robinzon
celo sabljo in dve pištoli, plane kakor
lev za svojimi sovražniki in ubije dva pri
tej priči. Velik močan divjak pa se mu
upre in pritiska nanj tako silno, da se iz
težka ogiblje njegovim udarcem. Končno ga
divjak podere, poklekne nanj, da bi mu s
kamenito sekiro razcepil glavo, ali o pra¬
vem času še priteče Robinzon ter ustreli
sovražnika. V tem podi Petek z golo sabljo
veliko tolpo divjakov proti morju. Ker se
mu sedaj pridružita še Robinzon in Evropec,
ne upajo se divjaki več braniti, nego se

90

poženo v divji beg. Skoro ni nobenega
divjaka več na otoku. Dva čolna so v obči
zmedenosti pustili ob bregu, v drugih pa
veslajo po morji, kolikor le vzmorejo roke.

o stopi sedaj Robinzon v ostavljeni

čolnič, začudi se nemalo, ker ugleda v
njem zvezanega človeka. Hitro ga oprosti
in ga hoče dvigniti, ali siromak je tako
oslabel, da mu kar ni moči stati. Meneč,
da ga zdajci odženo na morišče, stoče na
ves glas.

Ta jetnik ni bil Evropec, nego Indijanec,
in zato je poklical Robinzon Petka bliže,
naj se pomeni ž njim v svojem jeziku. Ko¬
maj pa ga Petek dobro pogleda, ostrmi,
nato ga objame, poljublja, smeje se, vpije,
skače in vije roke kakor brezumen. Zaman
ga vprašuje Robinzon, kaj mu je vender.
Naposled se tolikanj pomiri, da vzklikne:
,,Moj oče!“ Njega veselje je iz kratka ne¬
popisno. Dvajsetkrat skoči iz čolna in zopet
nazaj, položi si glavo svojega očeta na prsi,
mane mu roke in članke, ki so otrpli in
otekli od močnih vezij; sedaj zopet ga ob-
jemlje in poljublja.

=><§><><§><»

Petindvajseto poglavje.

91

Evropec je v tem legel v travo, zakaj
tudi on je bil do čista iznemogel, boleli so
tudi njega članki na rokah in nogah, da ni
mogel stati. Ko Petek svojemu očetu na
Robinzonovo povelje izmije otekline z vinom,
mora jih prav tako izmivati Evropcu. V
jednomer pa obrača glavo proti očetu, da
vidi, kako mu je. Naposled spravita oba re-
šenca v čolnič in ju prepeljeta na vzhodni
Ifreg, nasproti Robinzonovi trdnjavici. Od¬
tod steče Robinzon po nosilnico. Najprej
položita nanjo Petkovega očeta, potem tujca.
Doma jima rahlo posteljeta in se veselita,
ko jima pride dobrodejen spanec.

Ko se vzbudita in okrepčata s tečno
pečenko, prične se pripovedovanje. Tujec
je okolo pol leta živel med divjaki in se za
silo naučil njih jezika. Tako je Petek Ro¬
binzonu lahko raztolmačil tujčevo povest.
Pripovedoval pa je tujec tako-le:

,,Naša ladja je bila odločena za trgovino
s sužnji. Prišli smo od afriškega obrežja, kjer
smo za evropske malenkosti zamenjali zlato,
slonovino in zamorce. Bilo je črncev okolo
sto, in prepeljati smo jih hoteli v Barbados,
na otok v Zapadni Indiji, da bi jih prodali
za visok denar. Ali spotoma nas zasači
vihar in nas zanese na obrežje brazilijsko.
Ker se je ladja močno poškodovala, jadrali
smo ob bregu. Zdajci pa se veter zopet

92

zasuče in nas vrže ponoči blizu otoka ob
skale. Voda je vrela v ladjo, in zato smo
razvezali zamorce, da bi nam pomagali pri
sesalkah. Komaj pa so bili prosti, pri¬
svojili so si čolniče in se odpravljali na odhod.
Kaj smo hoteli? Njih je bilo okolo sto, nas
petnajst. Prosili smo jih torej, naj nas vza¬
mejo s seboj, in res, prav tisti zamorci, s ka¬
terimi smo bili ravnali tako kruto, dali so se
omečiti in so nas vzeli v čolne; samo orožje
smo morali odložiti. Tako smo se odpeljali
z razbite ladje in prišli na popolnoma ne¬
znan otok. Ondotni divjaki so nas vzprejeli
dokaj prijazno, in pri njih smo prebili ma¬
lone pol leta. Živeli smo jako ubožno, ker
nismo jedli drugega nego sadje in ribe.
Pred nekaterimi dnevi pa je sosedno pleme
napadlo otok. Vse je zgrabilo za orožje in
mi Evropei tudi. Jaz sem se boril ob tem-le
starci, ki se je kakor lev zaganjal v najgo¬
stejše tolpe, toda nesreča je hotela, da so
naju ujeli, zvezali in odgnali s seboj. Pre¬
peljali so naju na otok, da naju pojedo.
Tukaj pa je ukrenila božja previdnost, da
sta naju otela vidva, plemenita moža! Kako
vama naj povrneva vajino srčnost in dob-
rotnost?“

Tujec umolkne, in svetle solze mu teko
po obrazu. Na vprašanje, čegava je bila
ladja, pove, da sta jo obložila dva španska

93

trgovca v Kadisu, izmed katerih pa je samo
jeden naročil v Afriki zamenjati „črno
blago 11 , drugi pa je bil zadovoljen z zlatimi
zrni. Robinzon odvede tujca Španca v svoje
skladišče in mu pokaže vse zaklade, ka¬
tere je otel z ladje. Od same začudenosti
tujec ne more izpregovoriti, sosebno še, ko
mu Petek vse pove o ladji. Robinzon mu
nato pokaže zabojček z dragimi kameni in
zlatimi zrni, Španec pa pove, da je bil zaboj
svojina angleškega častnika, ki je dlje časa
bival v Aziji, spotoma pa tako obolel, da
so ga morali v Afriki pustiti na kopnini.
Ondu je umrl, ladja pa je vzela zabojček
s seboj, da ga po svoji vrnitvi v Evropo
odda častnikovi vdovi na Angleškem. Iz
listin, katere je spravil Robinzon, poišče
Španec ime dotične vdove, in nato shrani
Robinzon zabojček in listine kakor najdra¬
gocenejši zaklad.


Šestindvajseto poglavje.

s* irno so počivali naši prijatelji vso noč,

drugo jutro pa so započeli jako nujen
posel: odpraviti trupla ubitih divjakov, da
ne bi okužili zraka. Pokopali jih pa niso,

94

nego vse skupaj položili na velikansko
grmado in jih zažgali. Spotoma je Petek
svojega očeta toli dolgo poučeval, kako
grdo je jesti človeško meso, da se je starec
po mnogem ugovarjanji venderle udal in se
za vse čase slovesno odrekel v  človeškemu
mesu. Robinzon ga je krstil za Četrtka, ker
je bil vender prej na svetu nego sin.

Ko so bila trupla sežgana, zbral je Ro¬
binzon tovariše okolo sebe, češ, naj vsak na¬
svetuje, kako bi bilo možno prepeljati sem¬
kaj na otok vse one Spančeve tovariše, ki
so še ostali med Indijanci. Vsi so bili priprav¬
ljeni odjadrati ponje in so se pregovarjali
dolgo čžsa. Naposled pa odloči Robinzon,
naj se odpeljeta Spanec in Četrtek, prvi
zato, ker bi sicer njegovi rojaki ne zaupali
Robinzonovemu povabilu, drugi pa zato, ker
je vajen morja in brodarstva. Prepeljali pa
bi se Evropci na čolnih, otetih pri pogrez¬
njeni ladji.

Pred odhodom Spanec nasvetuje še nekaj
prav potrebnega in koristnega. Pravi namreč,
da so njega rojaki prav navadni, nekateri
cel6 surovi ljudje, da torej ne more biti
porok za njih dobro vedenje. Zato naj Ro¬
binzon pismeno sestavi pogoje, s katerimi
bi smeli priti na otok; vsak bi jih potem
lahko dobro premislil in se podpisal na
listino, ako bi mu ugajali. Robinzon

95

pohvali Španca za to opreznost in res
sestavi svoje pogoje. Vsak prišlec bi se
moral natančno ravnati po njega zapovedih,
živeti delavno in zmerno, nikoli se ne pre¬
pirati, v vseh dvojbenih stvareh poklicati
Robinzona za sodnika in končno, ako hi se
kdo uprl, upornika pregovoriti do pokorščine
ali pa ga za vselej pregnati z otoka.

To listino je Španec prestavil v španski
jezik, in potem sta se odpeljala s Četrtkom.
Petek je bil neizrečno potrt in je ves solzan
objemal dragega očeta. Celo ko je bil starec
že v čolnu, plaval je še nekaj časa ob
njem, kakor da nikakor ne more od njega. —
Minilo je nato teden dni j, in odposlanca
se še nista vrnila. Robinzon in Petek sta
bila že močno v skrbeh, sosebno Petku ni
bilo nikjer miru. Kolikokrat je ubogi mla¬
denič stekel na breg in napenjal oči, da bi
vender že ugledal zaželeni čolnič! Nekoč
res ugleda v dalji čoln in priteče ves za¬
sopel k Robinzonu. „Ze prihajata!“ zakriči
nepopisno vesel, ,,tukaj bodeta skoro!“

Tudi Robinzona močno razveseli ta no¬
vica. Vzame daljnogled, katerega si je
zadnjič prinesel z ladje, in grč na hrib.
Res se vidi precejšen čolnič, ali ko gleda
dlje časa, zmaje z glavo, rekoč: ,,Petek,
bojim se, da ni vse tako, kakor bi moralo
biti!“

96

Petek se kar strese, Robinzon jia se
vznemirjen ozre zopet na morje. Čudom
se začudi, ko spozna velik angleški čoln
in v njem angleške mornarje. Zdajci pohitita
oba na drugo višino, kjer se jima odpre
razgled po vsi severni strani. Toliko da
pogledata na morje, že obstojita kakor oka-
menela. Kake pol milje namreč od otoka
je zasidrana — velika ladja!

Robinzon ne ve, ali bi se veselil, čudil
ali plašil; veselil, ker je ugledal ladjo, ki
ga morda prepelje v ljubljeno domovino,
čudil in plašil, ker ne ve, česa išče ladja
tukaj! Vihar je ni mogel zanesti sem, ker
je bilo že več tednov morje popolnoma
mirno, in kaj sicer hočejo Angleži pri tem
otoku, ki je tolikanj daleč od njih posestev ?
Obide ga strah, da utegnejo biti to morski
razbojniki, ki so si osvojili angleško ladjo
in se preoblekli za angleške mornarje. V
prvih letih svojega bivanja na otoku bi jih
bil celo vesel, sedaj pa se je grozno bal
takšne sodrge.

Oba s Petkom gresta z gore in stopita
na obraslo višino, kjer lahko opazujeta vse,
kar se godi, ne da bi bila sama zapažena.
Čoln pristavi h kraju, in mornarji stopijo
na otok. Osem jih je oboroženih, trije pa
so zvezani. Jeden izmed teh treh sedaj in
sedaj proseč poklekne pred oborožence,

97

druga dva pa kakor obupana dvigata roke
proti nebu. j

Robinzon sam ne ve, kaj pomeni vse
to. Petek pa se mu nasmehoma približa in
pravi: ,,Grospod, ali vidiš, da tvoji ljudje
tudi jedo jetnike ?“ — ,,Kaj še“, odgovori
mu Robinzon nejevoljno, ,,tega že ne bodo“.

V tem se oboroženci razkrope po griči,
in Robinzon vidi ves vesel, da jili zapore¬
doma premaga neznosna vročina, tako da
poležejo na raznih krajih v travo in zaspe.
Jetniki so torej sami. Žalostni sedejo na
tla in so videti vsi obupani. Robinzon jim
sklene pomagati, ako bi bili vredni pomoči, in
veli Petku, naj prinese toliko orožja s seboj,
kolikor se le da. Ko se Petek vrne, gresta
oba k onim trem nesrečnikom, in Robinzon
jih nagovori: ,,Kdo pa ste?“

Oni ga niso precej ugledali, ker jim je
prišel za hrbtom. Ko ga sedaj zapazijo pred
seboj, ustrašijo se in hočejo pobegniti. Ro¬
binzon pa jim pravi v angleškem jeziku,
naj se ga nikar ne boje, ker jih bode otel.

Tedaj vas pošilja sam Bog“, izpregovorl
jeden in se spoštljivo odkrije, dočim pogleduje
ves začuden sedaj Robinzona sedaj Petka.
,,Jaz sem kapitan one ladje, ta-le je bil moj
krmar, ta pa je potnik. Mornarji so se mi
uprli in si prisvojili ladjo. Najprej so hoteli
ubiti mene in ta moža, ki sta se potegnila

7

98

zame; no, kesneje so si premislili in nas
sklenili izpostaviti na ta pusti otok. Ta
usmiljenost pa je izvestno hujša od smrti,
ker nam bode tukaj umreti od sile in ža¬
losti."

,,Ako mi obetate", povzame Robinzon,
,,da bodete brezpogojno ustrezali mojim za¬
povedim, dokler bodete na otoku, poskusim
vas rešiti. Zavezati se morate tudi, da pre¬
peljete mene in mojega tovariša na An¬
gleško, če vam zopet pridobim ladjo."

,,Od srca rad vam obetam vse to", meni
kapitan; ,,ladja in vse, kar je na nji, vse
je vaše, gospod".

,,Dobro torej. Evo vsakemu izmed vas
puške in meča. Rabiti ju pa ne smete,
predno ne ukažem jaz. Mogoče, da preob-
ladamo upornike, ne da bi bilo treba pre¬
livati krvi".

Vsi se odpravijo v goščo, Petek pa
mora vzeti s seboj vrvi, s katerimi so bili
zvezani jetniki. Sedaj se približajo prvemu
mornarju. Na obrazu leži v travi in spi.
Hitro ga zgrabijo in mu z robcem zamaše
usta. Nič bolje se ne zgodi drugemu, tretjemu
in še trem drugim. Ko so že vsi zvezani,
vzbudita se zdajci poslednja dva in popa¬
deta orožje. Ali Robinzon jima pokaže zve¬
zane tovariše in jima zagrozi, da ju zdajci
ustrele, ako ne odložita orožja. Onadva

99

vržeta puške od sebe, poklekneta in ga na¬
prosita milosti. Zvežejo ju in ju odženo z dru¬
gimi v Robinzonovo skladišče. Sedaj gredo
Robinzon, Petek in novi tovariši na breg, po¬
tegnejo čoln na kopno zemljo in izsekajo
v dno veliko luknjo, tako da je za sedaj
do cela neraben. Zakaj pa so ga pokvarili ?
Zato, ker je bilo prav verjetno, da odpošlje
ladja še jeden čoln na otok, če se prvi ne
vrne.

Res se zgodi tako. Ob tretji uri popol¬
dne zagrmi z ladje strel iz topa, češ, naj
se mornarji vrnejo. Ko ustrele še drugič in
tretjič, obakrat brezuspešno, odrine nov čoln
od ladje. Robinzon in njega tovariši se
umaknejo na zarasli grič, da bi videli, kaj
bode. V čolnu je bilo deset mož, dobro oboro¬
ženih. Močno se začudijo, ko ugledajo čoln
prevrtan na bregu. Ozirajo se in kličejo
tovariše, toda nihče se ne oglasi.

Kapitan je povedal Robinzonu, da so
med jetniki trije pošteni mornarji, ki so se
udeležili upora samo zato, ker so se zbali
drugih. Robinzon pošlje Petka in krmarje
k njim, naj jih precej priženo semkaj. Ko
pridejo, vpraša jih kapitan, ali mu hočejo
biti zvesti, če jim odpusti? Mornarji za
trdno obetajo, da se hotč boriti zanj do
zadnjega diha. Nato jih razvežejo, in mor¬
narji ne vedo kaj početi od veselja in

7 *

100

hvaležnosti. Kapitan jim izroči orožje in
veli, cla se morajo natančno ravnati po
nkazih skupnega načelnika Robinzona.

Mornarji, ki so prišli z drugim čolničem,
v tem še niso prestali kričati in streljati.
Ko pa se zmrači, obide jih skrb za svojo
varnost, zato odrinejo od brega in se za¬
sidrajo kakih sto stopinj od otoka. Bržkone
so hoteli še nekoliko počakati, potem pa
se vrniti na ladjo. Robinzon in kapitan sta
vsa nemirna. Kaj storiti? Napasti jih ne
morejo, ker jih je preveč. Zdajci šine Ro¬
binzonu dobra misel v glavo. Zapove nam¬
reč Petku in jednemu izmed mornarjev, naj
sjtečeta za grmovje in odgovarjata mornarjem.
Ce zapazita, da stopijo mornarji iz čolna,
naj se čimdalje bolj umikata v goščo in
vabita mornarje za seboj ; potem pa naj se
hitro vrneta po drugem poti.

Zgodi se tako. Komaj zaslišijo oni v
čolnu, da se jim odgovarja, že zopet pri¬
stavijo k bregu in stopijo na otok, pustivši
pri čolnu samo dva tovariša za stražo. Petek
in njega spremljevalec jih zvabita malone
pol milje daleč v grmovje; nato se kar naj¬
hitreje vrneta k Robinzonu. Ta je v tem
s kapitanom dogovoril daljni načrt, kako
bi bilo moči preobladati upornike brez krvi.

Tiho se približajo v nočni temi čolnu ob
bregu, ne da bi jih bila zapazila stražarja.

101

Glasno kričeč in rožljajoč z orožjem, planejo
nanja in jima zaprete, da ju precej ustrele,
če se le ganeta. Prestrašena mornarja se
zgrudita na kolena, in hitro ju povežejo,
čoln pa potegnejo na otok ter ga skrijejo
v grmovje, kamor se umaknejo tudi sami,
da pričakajo drugih mornarjev iz gozda.
Ti pa se ne vrnejo kaj hitro in tudi ne vsi
skupaj, zakaj močno jih je upehalo dolgo
brezuspešno iskanje po gošči. Kako se za¬
čudijo in vzgroze, ko ni čolna nikjer! Glasno
jamejo tožiti in vzdihati. Robinzon pošlje
k njim jednega pomiloščenih mornarje.v, da
jih vpraša, ali se podado iz lepa. Ce ne,
pa naj jim pove, da je blizu vladar tega
otoka s petdesetimi možmi, ki samo čakajo
povelja, da jih ustrele. Vsi tovariši so že
ujeti, in tudi oba čolna stav oblasti otoškega
poveljnika.

Ko mornarji zaslišijo to neprijetno no¬
vico, ne odlašajo kar nič, nego odlože orožje
in se dado radovoljno zvezati. Vsi potrti
in skesani prosijo kapitana, naj jim veliko¬
dušno prizanese. Ta obeta, da bode zanje
govoril pri vladarji tega otoka, zakaj sam
ne more ukreniti ničesar. Nato odženo vse
skupaj na Robinzonov dom.


102

Sedemindvajseto poglavje.

« soda Robinzonova se je sedaj bližala svo¬
jemu koncu. Ce bi se posrečilo kapitanu,
da s pomočjo onih mornarjev, ki so pokazali
največ kesanja in katere je zato popolnoma
oslobodil, vzame ladjo, tedaj bi bilo končano vse
trpljenje in jutri že bi nastopil pot proti daljni
domovini. Teh oproščenih mornarjev je bilo
deset. Robinzon jim žabici, da jim bode po¬
polnoma oproščeno samo tedaj, ako bi poma¬
gali kapitanu, da si zopet prisvoji ladjo;
če pa ne, izgubili bi sami življenje in
takisto vsi jetniki. Vse namreč bi ukazal
postreliti. Mornarji se zakolnejo, da bodo
brezuvetno slušali kapitana, in tako se torej
ta in krmar napotita ž njimi proti obema
čolnoma, katera je v tem ladjin tesar po¬
polnoma popravil. Kapitan stopi z oddelkom
v prvi čolnič, krmar zasede s svojimi možmi
drugega. Robinzon želi kapitanu božji, bla¬
goslov na nevarno vožnjo, in nato se čolna
odpeljeta. Dogovorili so se še, da ustrele
trikrat z ladje, če se jim namera posreči.

Zakaj pa nista odšla tudi Robinzon in
Petek s kapitanom in krmarjem? Zato, ker
bi bili venderle utegnili ujeti mornarji na
otoku poskusiti nov upor in vzeti Robinzonovo

103

stanovanje, v katerem je bilo shranjeno sploh
vse, kar je bilo potrebno za brambo in
življenje.

Nečemo popisavati, kako nemirno je
Robinzon čakal dogovorjenih treh strelov.
Polnoč se je že bližala, in še vedno nobe¬
nega glasu! Da se ni že naučil potrpežljivosti
in da ni vedno zvesto zaupal v božjo po¬
moč, obšla bi ga bila taka malodušnost,
da bi bil kar obupal.

Cuj, zdajci zagrmi prvi strel, sedaj drugi
in sedaj že tretji! Kakor brezumen steče
k Petku, kateremu se je v tem zadremalo,«
in ga pritisne nase, ne da bi mogel khj
govoriti. Petek gleda ves osupel svo¬
jega gospoda, in ko ga le-ta vedno le
objemlje in poljublja ter samo .ječa: ,,Oh,
Petek, oh, Petek!“ zazdi se mu, da se je
njega gospodu zbledlo. ,,Bog se usmili*,
reče zato, „gospod, pojdi spat, da ti odleže!“
Rekši ga prime za roko, toda Robinzon
vzklikne: ,,Spat, Petek? Sedaj, ko se mi
je izpolnila najsrčnejša želja? Sedaj, ko
se skoro vrnem v domovino ? Ali nisi slišal
treh strelov? Ali ne veš, da je ladja vzeta?“
Petku se zdani v glavi. Veseli se sicer
z gospodom vred, ali zajedno je žalosten,
da se bode moral ločiti ljubljenih svojih
krajev in iti v neznano daljo, morda celo
sam, brez očeta! Ni on ni Robinzon od

104

samega nemira ne zatisneta ocij do ranega
jutra. Sosebno Robinzon je ves iz sebe.
Sedaj spleza na grič in iskreno moleč za-
hvalja Boga za svojo rešitev, sedaj zopet gre
k Petku, ne govori drugega nego o svoji
domovini in že jame spravljati svoje reči.
Komaj čaka dne, da bi že ugledal rešilno
ladjo. Ko se dvigne jutranja megla, steče
na grič — ali strah in groza — ladje ni
nikjer! Robinzon vzklikne na ves glas in
se zgrudi kakor nezavesten. Petek, ki pri¬
teče preplašen k njemu, vprašuje zaman,
kaj se je zgodilo. ,,Tja poglej!“ šepne Ro¬
binzon s slabotnim glasom in pokaže na
morje. Petek pač spozna pri tej priči, kaj
je njega gospodu, in se trudi na vsp moč,
da bi ga pomiril. V tem začujeta z na¬
sprotne strani po griči stopinje, in kdo se
prikaže ? Kapitan in poleg njega mornar!
Robinzon poskoči in ga iskreno objame. Ko
se obrne, ugleda ladjo zasidrano na zapad-
nem obrežji. Hitro ga mine vsa žalost, in
iz prvega pogleda na ladjo se prepriča, da
jo je prepeljal kapitan zato, ker se je dala
ondu primerneje zasidrati.

Sedaj pripoveduje kapitan, kako si je
osvojil ladjo, ne da bi bilo prišlo do pravega
boja. Priveslali so v temi do nje, in ker
nihče na ladji ni mogel spoznati kapitana,
vzprejeli so jih drage volje. Kar je bilo

105

najhujših upornikov, ti so sicer pozneje
zgrabili za orožje, ali kapitan in njegovi
tovariši so jih prijeli in uklenili. — Ko ka¬
pitan sklene svoje pripovedovanje, prime
Robinzona za roko in izpregovori solznih
očij: ,,Sedaj pa dajte, da vas iz nova kar
najlepše zahvalim, plemeniti mož! Brez
vas bi nikoli ne bil dobil svoje ladje, vi
jedini ste me oteli s svojo hrabrostjo in
spretnostjo. Ondu je ladja, velujte ji, kakor
hočete. Popolnoma vaša je!“

Nato sedejo vsi k zajutreku, katerega
je prinesel kapitan z ladje. Med zajutrkom
pripoveduje Robinzon, kaj vse je prebil do
denašnjega dne, in kapitan se mu kar ne
more načuditi. Na kapitanovo vprašanje,
kaj more storiti zanj, odgovori Robinzon,
da ima tri prošnje do njega: Prvič naj
počaka v  toliko časa, da se vrne Petkov
oče s Španci, drugič, naj se odpelje ladja
najprej na Špansko, da postavi Spance na
domača tih,, in tretjič naj kapitan prizanese
najhujšim upornikom ter jih ne kaznuje s
smrtjo, nego jih pusti za kazen na otoku.
Kapitan obeta, da rad ustreže tem prošnjam.
Nato priženo upornike predenj, in kapitan
jim razglasi svojo razsodbo/ Dobro vedoč,
da jih po zakonih ne čaka za upor drugega
nego smrt, bili so celo dokaj veseli ka¬
pitanovega ukrepa. Robinzon pa jim reče,

106

da jim pusti vse svoje orodje, vso živino
in vse, kar ima. Tako bi živeli precej zložno,
in kdo ve, ali tudi k njim ne pride kdaj
ladja, ki jih vzame s seboj v Evropo!

Ko se govori, priteče Petek ves zasopel
z novico, da se bliža njegov oče s Spanci
in' da skoro pristavijo k bregu. Vsi jim
gredo naproti, da jih pozdravijo; Petek
seveda jih ne utegne čakati, nego že dolgo
objemlje očeta, predno pridejo drugi do
čolna.

V veselih razgovorih in pripravah za
'odhod mine dan. Robinzon spravi na ladjo
te-le stvari: obleko, katero si je sam

napravil od živalskih kož, solnčnik in krinko,
sulico, lok in kamenito sekiro, papigo, kodra
in dve lami, raznotero orodje, katero je iz¬
delal, ko je bil še sam, in naposled zabojček
z zlatimi zrni in dragimi kameni.

Ko je vse pripravljeno, sklenejo, da se
precej jutri odpeljejo z otoka. Približa se
čas večerje, in tukaj pokaže Robinzon toliko
kuharsko umetnost, da se mu ne morejo
načuditi. Bila je prava pojedina — zadnja
na otoku!


107

Osemindvajseto poglavje.

|Tp) o končanem obedu si izprosi Robinzon
dovolitev, da bi bil nekaj časa sam,
ker mora še opraviti nekatere važne posle.
Njegovi prošnji ustrežejo drage volje. Se
jedenkrat gre na grič, da pregleda ž njega
ves otok, in prebije v mislih še jedenkrat
vse dosedanje življenje. Jasno svetijo zvezde
na nebu, Robinzon pa pobožno moleč kleči
na hribu ter solznih očij zalivalja nebeškega
Očeta, ki ga je z dobrotno roko srečno
obvaroval vseh nevarnostij in mu končno
poslal hip, ko bode mogel oditi z otoka
in nastopiti pot v daljni dom, k ljubljenemu
očetu, mili materi . . .

Pride čas odhoda. Ginjen opominja Ro¬
binzon zaostale mornarje, naj bodo zložni,
delavni in pobožni, ozre se še jedenkrat na
svoje domovanje, katero si je zgradil po
tolikem naporu, poslovi se od vseh tako
znanih in priljubljenih krajev, zakliče vsem
skupaj iskreno slovo in odide s Petkom in
njegovim očetom na ladjo.

Ugodna sapa brije, in ladja se hitro
porniče od otoka. Dokler je sploh možno
gledati na otok, stoji Robinzon na krovu,
zatopljen v sladke in vender tudi bridke
misli. Potem odide v kajuto h kapitanu, da

108

si s prijateljskimi razgovori olajša prepolno
srce. —

Vozili so se srečno ter v 24 dneh dospeli
na Špansko, kjer so se poslovili od španskih
tovarišev. Odtod odjadrajo proti Angleški.
Spotoma zadene Petka bridka izguba: Če¬
trtek zboli in umre navzlic skrbni strežbi.
Koliko je prebil ubogi Petek, misli si lahko
vsakdo. Ali čas, ki zaceli vsako rano, bil
je tudi tukaj najboljši zdravnik. Obe lami,
kateri je vzel Robinzon s seboj, nista pre¬
bili morske vožnje in nevajenega podnebja,
nego sta poginili na vožnji.

Ladja se naposled ustavi v nekovem an¬
gleškem pristanu, v  kjer Robinzon poišče
vdovo častnikovo. Živela je v največji bedi.
Kako nepopisno veselo je prejela iz Robin¬
zonovih rok drage kamene svojega pokojnega
soproga! Solznih očij je zahvaljala z otroki
vred plemenitega moža, ki ji je podaril
novo življenje ter končal vso dosedanjo
potrebo!

Po presrčnem slovesi od vrlega kapitana
in njegovih mornarjev dospeta naposled Ro¬
binzon in Petek domov, v Hamburg. Kako
je strmel Petek, zroč tolika neznana čuda,
kako je bilo Robinzonu srce! Kakšna čustva
so ga obhajala, ko je hitel po znanih ulicah
proti rodni hiši! Kaj bode zvedel doma?

109

Ali še živita oče in mati? Ali ne ugleda
morda tujih ljudij namesto roditeljev ?

Toda Bog mu je bil milosten. Ko pride
v hišo, sreča najprej očeta, kateri ga pa ne
spozna. Sedaj pride v sobo mati in toliko
da ga dobro pogleda in začuje njegov glas,
že se ga oklene in se razjoče od veselja.
,,Robinzon! Sin moj, Robinzon!“ to je vse,
kar more izgovoriti, potem se zgrudi neza¬
vestna. Skoro pa se zave, trepetaje od brez¬
končne sreče. Robinzon poklekne pred očeta
in ga jokaje prosi oprostila za vse, kar mu
je nekoč storil zid v mladostni lahkomi¬
selnosti. Oče ga prijazno dvigne in presrčno
objame. Kako tudi ne bi oprostil sinu, ka¬
terega ni upal več videti! In Petek ? Stal
je poleg srečne družine in ihtel od ginje¬
nosti.

Novica o vrnitvi Robinzonovi se je bli¬
skoma razširila po vsem mestu. Vse je
govorilo samo o njem >  vse ga je hotelo
videti in slišati! Izdalo ni nič — pri¬
povedovati je moral od jutra do večera.
Nikoli pa ni pozabil opomina: ,,Očetje in
matere, ako res ljubite svoje otroke, nava¬
dite jih zgodaj pobožnosti, zmernosti in de¬
lavnosti !“ Otrokom pa je dejal: ,,Ljubi
otroci, slušajte roditelje in prednike; učite
se pridno, bojte se Boga, in varujte se
lenobe, ki je izvir vseh pregreh!“ —

110

Robinzon je ostal vse žive dni tako
dober sin in blag človek, da so ga povsod
imeli za vzgled. S Petkom sta si bila naj¬
zvestejša prijatelja. Oba sta pomagala očetu
pri trgovini, mimo tega pa sta se rada
bavila z različnimi rokodelstvi, zakaj ta
navada jima je ostala še z otoka. Veselje
do potovanja pa je Robinzona popolnoma
minilo.

Oba sta učakala visoko starost vesela,
srečna in zadovoljna. Nam pa sta lahko
za jasen vzgled, kako je treba ravnati, da
kdo živi srečno že tukaj na zemlji in potem
v nebesih! —

Pri

. GIONTINI-ju v Ljubljani

so na prodaj še sledeče knjige:

Spisi za narod in mladino.

(Z * označene knjige so primerne za šolarske knjižnice.)

A1 a d i n s čarobno svetilnico (s podo¬
bami) .12 kr.

AlešovecJak.:  Jama nad Dobrušo.

— Pravljica iz starodavnih časov . . 20 „

— *Kustoca in Vis,  popis vojske na

Laškem leta 1866   20 „

— V r to mirov prstan  ali zmaj v

Bistriški dolini. Ljudska pravljica . . 20 „

*Amicis-Miklavčič:  Srce,  4 zvezki a . 20 „
Berthet-Sušnik:  *D a r i n k a, mala Črno¬
gorka. — (Učenke v petih delih sveta),

I. del.24 „

— *Sita,  mala Hindostanka, II. del . 24 „

— *Izanami,  mala Japonka, III. del . 24 „
Boj tek,  v drevo vpreženi vitez. —

Pravljica .8 „

Cerkvica na skali.  — Pravljica . . 12 „

Costa  dr.: Postojnska jama . . . 20 „

Doma in na tujem.  — Povest, 1889 20 ,,

*Dominicus:  Narodne pripovedke

za mladino, II. zvezek.24 „

— *P r a v 1 j i c e in pripovedke  za

mladino, 1889 . 36 „

-— *S prestola na morišče,  — Zgo¬
dovinska povest.20 „

Dve čudapolni pravljici za slo¬
venski narod . 16  kr.

Dve igri za slovensko gledišče. —

1. Juran in Sofija, 2. Štepan Šubic . 20 „

Erazem Predjamski.  Povest . . . 16 „

Funtek A.:  Knjižnica za otroke  (s
podobami), 12 zvezkov a 6 kr.; vsi

skupaj.60 „

Genovefa, sveta grofinja.  — Mična

in ganljiva pripovedka.16 „

Hildegarda,  zveličana cesarica. —

Sveta povest.20 ,

Hirlanda,  bretanjska vojvodina. — Po-
dučna povest po Krištofu Šmidu . . 20 „

Hitri računar  z ozirom na sedanji de-
denar po avstrijski veljavi in na novo
mero in vago. — Trdo vezan . . . 40 „

*Hlctdnig Ign.:  Na valovih južnega
morja.  — Pravljica ..14 ,

* Hoffmanu- Funtek:  Kako vzgajausoda.

— Povest (s štirimi jeklorezi) ... 40 „

— Kar Bog stori, vse prav stori.

— Povest (s štirimi jeklorezi) ... 40 „

— Bog pomaga.  — Povest (s štirimi

jeklorezi).40 „

Hup fen-Funtek:  Kakojeizginilgozd.

Povest.20 „

* Hubad Fr .: Pripovedke za mla¬

dino  I. in II. zvezek a.24 „

— *P r i p o v e d k e z a m 1 a d i n o, III. zv. 20 „

Kljukec lažnjivi .20 n

Keller J. A.  dr.: Prst božji  ali izgledi

božjih kazni. I. in II. zvezek a . . .

20

COBISS eE284

NRRODHR IH UNIVERZITETNA
KNJI2NICR

00000341069