ROSTNINA PLAČANA v gotovini IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO? POS1MEZNA ŠTEVILKA 125 DIN ob torkih, Četrtkih in sobotah Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstvu mesečno Din 15.—, — Uredništvo in uprav si Maribor, Ruška cesta 5. poštni predal 22. telefon 2326. Čekovni račun it 14 335. — Podružnice: Ljubljana, De* lovska tbornica — Celje. Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi te ne vračajo. — Nefranktrana pisma se ne sprejemajo. — Mali oglasi trgov, značaja vsaka beseda Din 1.—, atoli oglasi. M slutijo v soeialae namene delavstvo in aam e ti e n e e m. vsaka beseda Din OM Štev. 15 • Maribor, sobota, dne 4. februarja 1939 • Leto XIV Kaj pove narodna skupščina ? ^.Verifikacijski odbor narodne skupščine je minuli teden izvršil svoje delo, o katerem bo poročal na seji v petek, P11® 3. t. m. jako obširno. Svoje poročilo je izdelala tudi manjšina verifikacijskega odbora. Zbornica bo poročilo večine nedvomno odobrila. Očividno bo vlada zahtevala čimprej odobritev proračuna, ki ga je že ob-lavnaval finančni odbor parlamenata, Pa ga sedaj nadomesti novi. Sedanji proračun poteče dne 31. marca in je zaraditega dolgo razpravljanje o proračunu 1939-40 radi reda v poslovanju državne uprave nemogoče. Narodno skupščino pa čakajo še druge naloge, o katerih naj bi čimprej iskreno in svobodoljubno razpravljali. — nied temi vprašanji je zlasti hrvaško vprašanje a \tl \ - i Hrvaško vprašanje je važno. Tudi n°va narodna skupščina ga mora srna-Jrati kot tako ter zavzeti do njega lojalno stališče, da olajša ustavnim fakirjem njega rešitev. Ne zdi se nam verjetno, da bi voditelji hrvaškega gibanja ne sprejeli lojalno bazo za razgovore, da se doseže sporazum in uki-ne neprijetna disharmonija, ki bolj ali manj slabi duha edinstvenosti, kakor mu pa koristi. Nerešeno hrvaško vprašanje razkraja duhove, ki iščejo rešitve v različnih strujah namesto, da bi jih družile v bratskem sporazumevanju, kar ni v korist ne Hrvatom in ne drugim Jugoslovanom. Namesto na demokratično ln sporazumno rešitev mislijo nekateri na neke nove forme državne uprave, \l * na' ki se izražala duhovna in v, a^tna pokrajinazacija po zgledu če-ko° t°Va republike, kar bi bilo, ka-■ r . 1 v ogromno škodo kulturnega oziru°SPi^a ega napredka. V tem nastn Venski politični katolicizem sk; r]Pa ^1 )e svobodni jugoslovan-očif fZa Jan' ne morejo odobravati. Ta Ne' n°rZa£°varia neke nove metode. — . , Zayeoa se namreč, da je med civilno v0r aiivnostjo in cerkveno dogma-skl10 hierarhijo bistvena razlika. Rim-venrl' kanske politike bi bila morala obe 9r z£odov>na izučiti, da med ve ni harmonije in da se je prvotno pri^|e P°litičnega katolicizma v vseh p.,..eyih sPreminjalo v presenečenje. — , ‘,cni katolicizem si s tem koplje nem san];. Zaraditega nam je ta politika -ndpva, posebno še, ker je v njej zd- ' m !e ali nehote namen razkroja ravih elementov. SoliH°raZUm S Hrvati je vprašanje kon-Tn 30 x n?iseln°sti in čuta edinosti nazr,IPiraSan*e ne m°rc biti svetovno-p0„ ^S. 0 V? na sme tudi ne razkrajanja Spodarska vprmšaS"'- "^h™ in % v ..vPrasan]a |e treba spraviti mezne vrlino "k-način' cla se P°sa-narave ° 'a Si° m°rcla subjektivne m ”' '“ *H>, «mkak uvedejo Zeci mjene rzave s F rancije V boju zapadnih demokracij proti fašističnim diktaturam Predsednik Roosevelt ze na priporočilo poslanika Zedinjenih držav v Parizu privolil, da more Francija nabaviti v Zedinjenih državah 600 letal najnovejšega tipa. Za ta svoj sklep je moral dobiti odo-brenje obrambnega odbora ameriškega senata. — Na seji tega odbora je imel Roosevelt govor, čigar vsebina je vzbudila senzacijo ne samo v Zedinjenih državah, ampak po vsem svetu. Roosevelt je povdaril potrebo sodelovanja med Zedinjenimi državami Severne Amerike in Francijo ter Anglijo, v obrambi pred totalitarnimi državami Rim-Berlin-Tokio. Potreba takega so- nglijo e IR enu delovanja je utemeljil s tem, da je prejel podrobna poročila o načrtih nekih držav v Evropi, ki resno ogrožajo mir in tudi interese Zedinjenih držav. Podčrtal je nekatere odlomke iz Hitlerjevega govora, iz katerega izhaja, da vodijo totalitarne demokracije ideološko vojno proti demokracijam. Ameriško javno mnenje pa je za ohranitev demokracije in tudi za pomoč ogroženi demokraciji v Evropi. Odnosi med demokratičnimi državami, t. j. Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo bodo urejeni s posebnimi zveznimi pogodbami, ki so že pripravljene. Ogromen odmev Rooseveltovih Izjav v svetu »Meje Zedinjenih držav Severne Amerike ob Renu«. VsakaVpohrajjna <^*h°Vno skupnost. — venosti in in: rzave ima svoje bist- doživlja in izži ,ae; naj vsaka Izjava Roosevelta v obrambnem odboru senata je izzvala veliko senzacijo, ne samo v Zedinjenih državah, ampak po vsem svetu. Odkrila je načrte, ki so bili napravljeni in dogovorjeni med Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo že davno poprej. Ameriška javnost ni bila o tem podučena, ker se take stvari ne pripravljajo javno. Narobe, nekateri so bili mnenja, da se Zedinjene države sploh ne nameravajo vmešavati v Evropi. — Pri tem so imeli v mislih ameriški zakon o nevtralnosti, ki zabranjuje izvoz orožja iz Zedinjenih držav vsem vojskujočim se državam. Toda razmere v svetu so se od časa, ko je bil sklenjen ta zakon, močno spremenile. Za spremembo teh razmer so odgovorne Italija, Nemčija in Japonska. Za Zedinjene države je važno, da so te države ustvarile neke načrte, ki kažejo, da gre za solidarnostno akcijo v južni Ameriki. S tem bi bile ogrožene meje Zedinjenih držav in kar je najbolj važno, njihovi gospodarski in trgovski interesi. Zgodilo bi se lahko, da bi Zedinjene države izgubile velika tržišča, kar bi pomenilo najhujši udarec. Prvi protiukrepi proti iem nameram so bili dogovorjeni med Zedinjenimi državami, Anglijo in Francijo z dogovorom o valutnem bloku. Najjačji gospodarski protiukrep proti totalitarnim državam, zlasti proti Nemčiji, pa predstavlja sklenitev trgovinske pogodbe med Zedinjenimi državami in Anglijo, kateri se lahko priključijo vse države, razen Nemčije. Take pogodbe pa imajo veljavo- samo tedaj, ako za njimi stoji tudi neka realna sila, s kakršno razpolaga protiv-nik, t. j. vojska. V obrambo interesov prizadetih držav je bilo torej nujno, da se stvori poseben vojaški pakt med takozvanimi demokracijami. Ta pakt je Roosevelt sedaj napovedal. Mnenje ameriškega tiska. Vsi večji ameriški listi se podrobno bavijo z izjavo Roosevelta. Pri tem poudarjajo potrebo, da Roosevelt obvesti javnost o najavljeni zvezni pogodbi med demokratičnimi državami. Pravijo pa, da vsako letalo, ki ga dobavijo Zedinjene države Franciji za obrambo meje na Renu, odtehta 10 letal, ki jih Zedinjene države zgrade za lastne potrebe. Onemogočiti demokraciji, da se oboroži, bi značilo podžigati totalitarne države v njih stremljenjih. Tudi bivši predsednik Hoover za pomot demokracijam v Evropi Značilno je, da je za politiko podpiranja evropskih demokracij tudi bivši predsednik Zedinjenih držav Hoover, predstavnik republikanske stranke in protivnik Roosevelta, ki je izvoljen od demokratov. Hoover je opozoril na oboroževanje totalitarnih držav in na njihovo doslednost v zasledovanju njihovih ciljev. Za obrambo svobode, je dejal, je najbolje, ako Amerika ohrani svobodo predvsem doma. V vojni, v kateri bi bile v Evropi ogrožene žene in otroci, zlasti pri napadih iz zraka, bi Zedinjene države ne mogle ostati nevtralne. Zaključil je svoj govor z opozorilom, da predsedniška doba Roosevelta poteka in da naj bila odločitev o napovedanih velikih spremembah pridržana narodu pri bodočih predsedniških volitvah. Zbližanle med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo !°">'i|«n|e protižidovskega ZB Ko n II Za,kaj je odstopil dr. Schacht? STdprei'” k°pavah kiiliV3 reakciji, ki bi izpod-'C i “T-JSospodarske i ‘■»ene temelio e ‘ 1,1 M” za svnk,, i • Sporazum mora jamčiti 'n *o^,m .s?oredn' kulturni, politični v«l|av£ Ikl naPredek, ki naj se u-v skupnosti, v duhu demokra- cije na 'ma Predvsem nova narod- °bravUPSC,aa ^na mora dobrohotno slorilanaVat’ Pr°k!cm. In če to stori, bo denml SToio d°lžnost kot predstavnica ^krat.čne Jugoslavije. 'n napredka. Inozemski tisk se zadnje čase mnogo bavi z odnošaji med Nemčijo in Rusijo. V stolpcih svetovnega tiska se podčrtava zlasti dvoje: odhod velikega števila nemških gospodarstvenikov v Rusijo, v svrho razgovorov s sovjetsko vlado glede ureditve trgovinskih od-nošajev in pa Hitlerjev govor, v katerem ni bilo niti najmanjšega izpada proti Sovjetski Rusiji, dasi so se doslej ponavljali v vsakem njegovem govoru. Kakor se zatrjuje, je predsednik narodne banke dr. Schacht odstopil prav radi tega, ker ni maral nobenega sporazuma s Sovjetsko Rusijo. Angliji je baje mnogo na tem, da pride do sporazuma med Nemčijo in Rusijo, ker bi Nemčija tu mogla dobiti surovine mirnim potom. Zlasti pa je želja Anglije, da to zbližanje med Nemčijo in SSSR uresničijo najvidnejši predstavniki nemškega fašizma, ki so se doslej najhuje borili proti vsakemu sporazumi} s sovjeti. Del svetovnega tiska zatrjuje, da je Anglija pričela v tem pogledu pritiskati na Nemčijo s sredstvi, ki v gospodarstvu nikdar ne odrečejo. V nizu sredstev, da se izvrši pritisk na Nemčijo, navaja svetovno časopisje: radio propagando iz Londona v nemškem jeziku, govor Chamberlaina v Birminghamu, razen tega pa tudi ne- katere ukrepe finančnega značaja. Propagando v radiu je omenil že Hitler dne 31. januarja kot neznosno. — Kajti v trenutku razgovorov s sovjeti bi ta propaganda ne bila v moralno oporu režimu. Razen tega pa Anglija računa s tem, da bi z zbližanjem med Nemčijo in Rusijo prišlo samo ob sebi do gotovih sprememb v nemški vladi. Kot prvi uspeh angleškega pritiska na Nemčijo se smatra odsotnost italijanskega zunanjega ministra grofa Cia-na na seji nemškega rajhstaga, dne 31. januarja. Ta seja bi morala biti manifestacija nemško-italijanskega zavezništva in italijanskih zahtev napram Franciji, kateri bi morala neposredno slediti akcija. Volitve delavskih zaupnikov odgodene Volitve obratnih zaupnikov, ki so bile deloma že razpisane, so zopet od-Kodene. Vršile se bodo morda v maju mesecu. fchftfcVr. *iVi*IUi dti Madžari si ne upajo nad Žide. »Neues Wiener Tagblatt« poroča iz Budimpešte, da so se Madžari ustrašili posledic protižidovskega zakona, ki ga bodo sedaj znatno omilili. Inozemstvo, s katerim je Madžarska v gospodarskih stikih, je baje zagrozilo z gospodarskimi protiukrepi proti Madžarski, če bo preganjala Žide in to bi lahko Madžarsko upropastilo. Radi tega je napovedal ministrski predsednik znatno omi-ljenje protižidovskega zakona, ki ga mislijo sedaj predložiti parlamentu. Sovjetska Rusija prekinila odnoša|e z Madžarsko Litvinov je izročil madžarskemu poslaniku v Moskvi potni list. Sovjetska Rusija je sklenila prekiniti diplomatske odnošaje z Madžarsko. Ta svoj sklep je Litvinov sporočil poslaniku Madžarske v Moskvi in mu obenem izročil potni list. V ustnem razgovoru s poslanikom je Litvinov navedel kot vzrok za prekinitev odnoša-jev zadržanje Madžarske pri reševanju vprašanj v srednji Evropi in njen pristop k protikomunističnemu paktu. Angleška država bo v slučaju vojne povrnila svojim državljanom vso škodo, ki « i ! . ' je danes že v Španiji. Negrin je izjavil, da je republikanska Španija pripravljena na obrambo, pa tudi na pogajanja, ako bi jih ponudili nacisti. Osnova za taka pogajanja bi bila: 1. Neodvisnost Španije se mora mednarodno zajamčiti in prenehati se mora vsako vmešavanje v španske zadeve. 2. Narod si mora sam izbrati svoj režim. 3. Oba tabora se morata obvezati, da po vojni ne bosta izvajala nobenih represalij eden nad drugim. Boji v Kataloniji trajajo. Zadnje dni so nacisti zavzeli še neke kraje, kot Berge in Vichy. Pomeb-nejši bodo boji, ki se bodo najbrž razvili za kraj Seo de Urgel, ki dominira nad železniško progo, ki vodi skozi Pireneje v Francijo. Dotok beguncev v Francijo je ponehal. Računajo, da je pribežalo na francoski teritorij 45.000 beguncev. Francoska vlada je mobilizirala okoli 50.000 vojakov v svrho zaščite meje. Silna beda španskih beguncev Po vsej Franciji se vrše nabiralne akcije za lajšanje bede španskih beguncev, katerih je okrog 45.000 pribežalo te dni v Francijo. Begunci so brez vseh sredstev, ker so morali radi hitrega prodiranja nacistov pustiti v domovini vse, kar so posedovali, da si rešijo golo življenje. Mnogo jih je prispelo v Francijo popolnoma izčrpanih, številni pa so na begu onemogli. V Švici žele, da bi bili socialisti zastopani v vladi Predlog za revizijo ustave, da se razširi vlada. Švicarska vlada ima sedem zveznih svetnikov, ki tvorijo vlado. Že 1. 1917. se je izprožila misel, da naj se razširi svet na devet svetnikov ali ministrov. Predlog je bil takrat odklonjen že v vladi, ker so trije člani glasovali za razširitev vlade, trije pa proti in je predsednik ostal nevtralen. Sedaj so ponovno pokrenili to vprašanje in ima več izgleda, da se izvede. Stranke nam- reč smatrajo, da je potrebno, da v vladi sodelujejo tudi socialisti. * *f i, • Načrt se seveda ne bo mogel uresničiti naglo, ker je treba iz-premeniti ustavo, izvesti plebiscit in doseči čim večjo soglasnost v vseh kantonih. Ni pa dvoma, da bo demokratična in svobodoljubna Švica šla po edino pravi poti s tem, da povabi socialiste v najvišjo upravo republike. Dotna Ut si/eiu Kako izgleda oborožitev takozvanih demokratičnih držav? Vojna proti Angliji, Franciji in Ameriki bi bila ne samomor, ampak je sploh nemogoča. Spričo mednarodne napetosti, ki je nastala vsled zahtev Nemčije in Italije, ne bo odveč, ako na tem mestu prikažemo stanje oborožitve posameznih držav zlasti na morju in v zraku: Skupna nosilnost angleških vojnih ladij znaša 1.35 milijonov ton, francoskih 0.55 milijonov ton, torej skupno 1.900.000 ton. Tonaža vojnih ladij nasprotnega tabora pa znaša: Japonske 0.85 milijonov ton, Italije 0.45 milijonov ton, Nemčije 0,2 milijona tone. Skupna tonaža vojnih ladij Anglije in Francije znaša 1,900.000 ton proti 1.500.000 tonam Japonske, Italije in Nemčije. Tonaža bojnih ladij Zedinjenih držav je znašala 1. 1914. samo 0.86 milijonov ton, danes pa je dosegla že 1.21 milijonov ton. Tonaža bojnih ladij Anglije, Zedinje- nih držav in Francije znaša torej 3.1 milijona ton napram 1.5 milijonov ton, s katerimi razpolagajo Japonska, Italija in Nemčija. V svojem govoru dne 30. januarja je napovedal Chamberlain, da bo Anglija spustila v morje do 31. marca t. 1. 60 novih vojnih ladij s skupno 130.000 tonami, v 1. 1939,40. pa bo zgradila še 70 novih bojnih ladij s skupno 150.000 tonami. Anglija je imela 1. 1937. 9000 vojnih letal, v 1. 1938. jih je imela že 25.000. Razen tega imajo takozvane demokratične sile v svojih rokah vso produkcijo petroleja in nafte, vse zlato in ogromno številčno nadmoč v ljudeh. Vojaški strokovnjaki pravijo, da bi, ne oziraje se na Rusijo, vojna z Anglijo, Zedinjenimi državami in Francijo pomenila ne samo samomor, ampak, da je praktično sploh nemogoča. Verifikacijski odbor narodne skupščine je dne 28. m. m. zaključil svojo »poslovanje in predloži obsežno poročilo narodni skupščini. Manjšina izdela in predloži zbornici svoje poročilo. cr*: t- * <1 • - Seja narodne skupščine se je pričela včeraj v petek, dne 3. t. m. Na dnevnem redu je razprava o poročilu verifikacijskega odbora in zaprisega poslancev. Banski svet dravske banovine sklican. Banska uprava sklicuje (banovinski svet dne 13. februarja 1939 ob 10. uri dopoldne. Na dnevnem redu bo predvsem razprava o banovinskem proračunu za leto 1939-40 in pravilnikih. Banovinski svetniki lahko stavij-j predloge in nasvete, o katerih izvedbi pa odloča ban, ker je banovinski svet samo posvetovalni organ. Imenovanih je bilo novih 21 banskih svetnikov. Po poklicu so ti novi svetniki: notarji in advokati 3, veleposestnik in advokat 1, veleposestnika 2, industrijalec 1, arhitekt 1, obrtnik 1, gostilničar 1, trgovci 4, posestnikov 6 in privatni uradnik 1. ... •• Pravilnik o podpiranju zadružništva. Minister za kmetijstvo je izdal pravi-nik o uporabi sredstev za podpiranje zadružništva. Po tem pravilniku bodo dobivale podpore zadružne zveze za stroške revizij, za pospeševanje tečajev in produktivnih zadrug itd. Stavbinski delavci T Dubrovniku so odpovedali kolektivno pogocoo, ker ne ustreza več potrebam časa in dela. Bivši šef-zdravnik zdravilišča za tuberkulozne v Topolščici dr. Savič je izvršil samomor skupno s svojo asistentko. V noči od 1. na 2. februar sta izvršila v Beogradu samomor bivši šef-zdravnik zdravilišča za tuberkulozne dr. Vasa Savič in njegova asistentka dr. Marija Kučera. Dr. Savič se je pognal skozi okno v drugem nadstrojpu in se ubil. Za njim je skočila njegova asistentka dr. Marija Kučera, ki je tudi podlegla poškodbam. Samomor sta storila vpričo Savičeve matere. O dr. Saviču trdijo, da je bil najboljši zdravnik za tuberkulozo v Jugoslaviji. Mrdžarski zunanji min'ster Csaky pride februarja meseca v Beograd, kar pomeni politično zbližavanje Madžarske in Jugoslavije. Vojaška obveznost za vse Madžare od 12. do 60. leta. Madžarska vlada je izdala nov zakon 'O vojaški obveznosti, ki predvideva: o>d 12. do 19. leta predvojaško vzgojo, -od 18. do 42. leta redno vojaško vzgojo, od 42. d,o 60. leta dodatno obvezno vzgojo. Madžarska industrija pa se mora prilagodili potrebam vojaške proizvodnje. Sprememba v runnmski vladi. V rumunski vladi je prišlo do večjih spremmeb. Dosedanji notranji minister Calinescu je postal namestnik ministrskega predsednika in vojni minister. Calinesca smatrajo za glavnega nasprotnika »Železne garde«. Pooblastilni zakon za nemško vlado sprejel v parlamentu v štirih minutah. Nemškemu parlamentu, ki se je sestal dna 31. januarja t. 1., je bil predložen tudi pocblastilni zakon za vlado za nadaljnja štiri leta. Seja parlamenta je pričela ob 8. uri in 4 minute zvečer. Parlament je moral sprejeti zapisnik zadnje seje, nato je bilo izrečenih še par posmrtnic umrlimi poslanci, ob 8. uri in 8 minut pa je bil; izglasovan pooblastilni zakon v vseh treh 6*1 tanjih. Nemška vlada je torej dobila izgiaso-: van pooblastilni zakon, ki ji daje neomejen*! moč za bodoča štiri leta v štirih minutah. Bolgarija za zbližanje z Rumunijo in Grči}0-Bolgarska vlada je načela vprašanje ureditve nerešenih problemov z Grčijo in Rumunijo i*; je pričakovati, da se bodo v kratkem pričela pogajanja z obema državama. Francoski parlament je izvolil poseben od' bor, ki se bo bavil s španskim vprašanjem, Odboru predseduje bivši ministrski predsed' nik Flandin. Podaljšanje vojaške dobe v Franciji. FraH' coski parlament je sprejel zakonski predlog o podaljšanju dveletne vojaške dobe v frafl' coski armadi. Angleška kritika Chamberlainovega govora' Liberalni »News Chronicle« prinaša ko zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri OttA Jelefi,m *Hči Drakule«. V glavni vlogi zvntr .Kl;u5er- Med dodatki tudi Paramountov cp h ^e,dnik in domač kulturni film »Od ov- o sukna«. Sledi »Neza/željeni sin«. STUDENCI PRI MARIBORU saril?6^1 P*es Priredi podružnica I. Del. kole- ^va dne 4. februarja v gostilni 19 „ «v Studencih. Pester spored; začetek ob hriviJxi Vstop Prost. Vsa bratska društva dobrodošla. — Odbor. »V7^?ino Vesel'co priredi del. kult. društvo febrn^v Studencih v soboto, dne 4. »Beli ■ olj 8- uri zvečer v gostilni pri — astavi. v obilni udeležbi vabi odbor. LJUBLJANA Pokojninsko zavarovanje obrtnikov. Dokler je še v resnici veljal pregovor »Rokodelstvo ; ima zlato dno«, se noben obrtnik ni brigal za pokojnisko zavarovanje. To je bila skrb de-1 lavcev in nameščencev. Danes tudi obrtnikova eksistenca ni več sigurna. Zato so obrtniške organizacije zahtevale, naj se tudi za obrtnike uvede pokojninsko obvezno zavarovanje. Finančni zakon za leto 1938-39 je predvidel. ! predpis take uredbe. 31. januarja so se se- j stali ljubljanski obrtniki, da se posvetujejo o tej važni zadevi. Govorili so Rebek, s. Perdan, Košak, Kunstler in drugi. Vsi so bili so- glasno mnenja, da mora biti pokojninski zavod za obrtnike popolnoma avtonomen, da mora biti to resnična samouprava. • In spet mleko! Bilo je prvega in mlekarice so svojim konsumentom računale mleko kar po stari ceni. Mlekarne torej tudi s kmetijsko zbornico niso uspele. — Uslužbenci mestnega tržnega urada so prijeli nekaj mlekaric, kii so mleku pridejale preveč vode. Gostovanje mariborskega gledališča. V torek 7. t. m. bo ansambel mariborskega gledališča igral v ljubljanski drami Cankarjevega »Kralja na Betajnovi«. MARIBOR ^ ogledalu »Slovel.. 5te že, kako rCS ?vetoven časopis. Opazili črtami tv ^e. »Slovenec« prenovil z rde-naslovi, ki 'dr črkami in senzacionalnimi Pa še mord-i ^ dru^emu nasprotujejo. Niste sebne do pisni k-or, ’ da je llas‘a«l svoje pote- Tako im, • vse*1 kontinentih tega sve-Plsnik« i/ ,i i J.e Prejšnji teden »poseben do-kai preroki i ut 6 ^anade (Ouebec) sporočil, tekoče |P(„ v° v Ka".ad’i nesrečni Evropi za izšlo resnici je pa tisto prerokovanje francoski!,1 i"° pr,e.} v nekaterih angleških In vesf n«, 1CVI . h. iz katerih so posneli Če v ifA^^ani. a »posebni« »Sloven-l-iuliliinflaipS i MPisnik’ k' redno prebiva v ročil 0 Jemcev predelano vest spo- svnipir^ k- |1nzno »ajnovejšo senzacijo s m e? anja ”v Kanadi«. Tako vidite, da se 7_. *°yenca“ res lahko zanesete, ker vse majema iz prvega vira. 67 in pol milijonov dinarjev znašajo dolgovi mariborske mestne občine. Za odplačilo anuitet je določenih v novem proračunu nad 8 milijonov din. Ti dolgovi znatno otežkočujejo zdrav razvoj občinskega gospodarstva, ker mora občinska uprava skrbeti predvsem za to, da v redu odplačuje obresti in posojila. Sto tisoč dinarjev za zadrugo »Stadion«. »Slovedski Narod« poroča, da je v mestnem proračunu postavka din 100.000 za neko stavbeno zadrugo »Stadion«, medtem, ko se je neko slično zadrugo »Stadion ISSK Maribor«, ki obstoja že nad eno leto popolnoma prezrlo. Pevsko društvo pekovskih pomočnikov v Mariboru priredi dne 4. februarja v Gambri-novi dvorani svojo tradicijonalno predpustno veselico. Igra godba glasbenega društva žel. del. in uslužbencev pod vodstvom g. Maks Schonherrja. Prijatelji društva vljudno vabljeni. Prr poglavij iz zgodovine Češkoslovaške ie naslov predavanju, ki ga bo imel prof. Teplv v sredo, dne 8. februaria s pričetkom' ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, pod okriljem »Vzajemnosti«. Pridite v čim večjem številu. Odbor. Prvo letošnje predavanje »Vzajemnosti«, ki se je vršilo dne 1. iebruarja t. 1., je bilo zelo lepo obiskano. Predavate’] prof. Stupan ie na poljuden način obrazložil zgodovino angleškega imiperija in njegove vplive v evropski politiki, zlasti tudi v dobi zadnjih let. Poslušalci so si lahko ustvarili pregledno sliko o Angliji in najbolj aktualnih mednarodnih, problemih v Evropi, pri katerih sodeluje angleška diplomacija. Praznovanje v železniški delavnici. Tudi »Slovenec« je končno povedal, da bi morali merodajni polagati več pažnje zaposlitvi osebja v železniški delavnici. Zlasti bi po njegovem mnenju morala uprava delavnice paziti, da bi zahtevala dovolj kredita za mezde. Kakor vemo, upravo delavnice ne zadene nobena krivda. Uprava delavnice točno sporoči vsako leto koliko rabi za mezde. Ker pa se v proračunu mezde in izdatki za materija! ne vodijo ločeno, porabi generalna direkcija preveč sredstev za materijal, za mezde pa potem zmanjka. Zato je vsekakor edina pomoč iz te zagate, da se za bodoče proračunsko leto poviša kredit za železniške delavnice. »Slovenec« bi moral povedati jasno in odločno kaj je potreba, m n ■»»•ti -h* t *•»*>;<»('(' * ir Zastrupljenje s klobasami. Pred mariborskim okrožnim sodiščem je tožil nek trgovec večje mesarsko podjetje na plačilo odškodnine, ker se je zastrupil z jetrnimi klobasami, katere je kupil v prodajalni dotičnega podjetja. Trgovec je klobase zavžil opoldne in šel na to na sprehod proti Kamnici, kjer pa se je vsled nenadne slabosti zgrudil na cesti. Poklicani zdravnik je ugotovil, da se je trgovec zastrupil s pokvarjenemi klobasami. Pred sodiščem je še tudi drugi zdravnik, kot sodni izvedenec potrdil ugotovitev prvega zdravnika. Posebno zanimivo v tej pravdi pa je bilo, da se je toženi mesarski podjetnik skliceval še na svojega zdravnika in predlagal, da se ga zasliši kot izvedenca o tem, da se tožeči trgovec ni zastrupil s klobasami. Sodišče je predlogu ugodilo in zaslišalo tudi tretjega zdravnika, ki je res izjavil, da je baje trgovca popadla slabost, ki je nastopila kot posledica njegovega starega črevesnega katarja. Kljub temu je sodišče obsodilo mesarskega podjetnika, da mora plačati trgovcu 6000 din odškodnine. Rudnik Stanovko prodan na dražbi. V pondeljek se je vršila v Ljubljani sodna dražba znanega rudnika Stanovsko, pri katerem ru- darjem že več let niso redno plačevali zaslužene mezde. Dražbo rudnika je predlagala Glavna bratovska skladnica v Ljubljani, kateri so lastniki rudnika dolgovali nad pol milijona dinarjev na prispevkih, čeprav so te prispevke rudarjem odtegnili od mezde. Rudnik je kupil na dražbi zagrebški podjetnik Mi-, linov, lastnik znanega hotela »Milinova«, po ! imenu sodeč Rus. Tudi dosedanji lastnik rudnika je bil Rus. Zagrebški listi poročajo, da je bil rudnik prodan za komaj 150.000 din in bo torej Glavna bratovska skladnica pri tem podjetju ogromno izgubila na škodo zavarovanja. Le kako je bilo mogoče, da je Bratovska skladnica tako dolgo čakala z izterjanjem pri-| spevkov, da je mogel dolg narasti na to vi-j šino? Vesel pravljični popoldan priredi Sreski od-i bor Rdečega križa v Mariboru otrokom v nedeljo, dne 5. febr. ob 15. uri v dvorani Ljudske univerze. Ge. Elvira Kralj. Leonida Rav-ter in Milica Stupan bodo pripovedovale pravljice, g. Aleksander Pfeifer in Fran Ramšak pa bosta zabavala deco s šalami in čarovnijami. Vstopnina 2 din, za odrasle 3 din. Umrla je 65 letna Katarina Kurbos. žena zvan. drž. žel. v pokoju, s. Franca Kiirbosa. Pogreb se bo vršil v nedeljo ob pol 16. uri izpred mrtvašnice na Pobrežju. Težko prizadeti rodbini naše sožalje. Zveza strojnikov, strojevodij in kurjačev vabi na sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 5. februarja ob 9. uri dopoldne v Delavski zbornici, Sodna utica 9-II. Na dnevnem redu je važno poročilo sekcije Ljubljana ter razdelitev Strojarskega vestnika. Vabljeni so tudi nečlani! — Odbor, Težka nezgoda kolesarja. Na praznik, v četrtek, dne 2. t, m. se je težko ponesrečil na Glavnem trgu 301etni sluga restavracije Union Oton Merc, ki se je hotel izogniti neki ženski. Pri tem je tako nesrečno padel s kolesa, da je obležal nezavesten na licu mesta. Reševalci so ga odpremili v splošno bolnico. Plesna šola I. delavskega osrednjega kolesarskega društva priredi zaključni p'esni venček v nedeljo, dne 5. februarja v Garabrinovi dvorani. Začetek ob 20. uri. Svira pomnožen orkester. K udeležbi vabi odbor. NARODNO GLEDALIŠČE V MARIBORU Matura je lahkotna zgodba, ki jo je napisal madžarski dramatik Ladislav Fodor. Delo kaže, da mu je prvi namen oblikovanje samo na sebi, a ker je v njem mnogo zdravega živ-ljenskega čuta in vedre človečnosti, pa tudi mnogo ostre in poučne časovne označbe, ne izpolni samo na prijleten način gledališkega večera, ampak zapusti v gledalcu kljub mnogim notranjim hibam prijeten občutek. Reži-| ser g. J. Kovič je igro skrbno izdelal in ji vlil mnogo svežega in naravnega poudarka. G. Na-j krst je z gladko in fino izoblikovano igro po-’ dal ravnatelja Dvornika, živahno in preprl-j čevalno je zaigrala študentko Katjo g. Ras-| bergerjeva. Plastična in resnična je bila po-j doba prof. Mate, ki jo je s finim, preizkušenim čutom izoblikovala g. Kraljeva. S krepko In j premišljeno igro je poudarila g. Gorinškova j nemikavno in nehvaležno vlogo prof Mozolje, : izrazit je bil jasno očrtan prof. Vrtač g. Go-! rinška. Živahno in sveže sta bila označena tudi oba ostala tipa iz učiteljskega zbora, telo-1 vadna učiteljica g. Starčeva in prof. Vidovič g. Crnoborija. Dobro označen in skrbno izdelan je bil sluga Anton g. Kosičav enako kot so tudi ostali manjši pisateljevi tipi našli dobre oblikovalce. — S. NaSe predavanje v Selnici ob Dravi Ob obilni udeležbi delavcev Preteklo nedeljo, dne 29, januarja se je vršilo predavanje o socialni zakonodaji in zaščiti delavstva ter njegovih pravicah v Selnici ob Dravi. Za predavanje je vladalo veliko zanimanje. Velika soba pri Liparju je bila natlačeno polna poslušalcev, med katerimi je bilo tudi nekaj žen, kar je najboljši znak, da se tudi žene prebujajo in hočejo stati možem ob strani v njihovem boju za socialne pravice, od katerih zavisi tudi bodočnost delavskih družin. Prvi je govoril s. dr. Relsinan, ki je na celi vrsti praktičnih primerov pokazal navzočim, kako težaven je boj za delavske pravice in kako potrebno je, da delavec pozna zakone. Nepoznanje zakonov povzroči, da delavec lahko izgubi še tisto, kar mu pripada. Zato pa ie najbolj potrebno delavcu, da čita svoj delavski tisk, da je naročnik »Delavske Politi-k«. v kateri dobiva vsa potrebna pojasnila, pa tudi poduk. Za njim sta govorila še s. Eržen o delavski razredni organizaciji in njihovi nalogi, o- pomenu delavskih zaupnikov in potrebi, da de- lavstvo z razumevanjem podpira delo svojih I predstavnikov. S. Jelen pa se je pečal pred , vsem z vprašanjem minimalnih mezd, katere j delodajalci le prevečkrat ignorirajo, zlasti, ako vedo, da delavstvo ničesar ne ve, niti ne o svojih zavarovalnih ustanovah. Po predavanju se je priglasilo 13 novih naročnikov na »Delavsko Politiko«, ki so na ta način pomnožili kader onih, ki so bili naročeni na njo že doslej. Evropo preplavlja azijatska kultura. Stanje evropske civilizacije je ne bo moglo prenesti. Evropska civilizacija ima svojo kulturo, ki ji nasprotujeta dve glavni kulturi, ki prihajata iz Azije iu se šopirita z raznimi orientalskimi znaki. Evropska kultura potrebuje svobodnega duha in človeka. Kdor to razume, naj se bori za človeka in njemu primerno kulturo! CELJE Predpisi za pobiranje mestnih davščin. Tukajšnji mestni svet je v svoji seji dlie 27. ja-I nuarja sklenil, da bo pobirala mestna občina ! celjska tudi v proračunskem letu 1939-40: Kanalsko naklado od strank, ki so oproščene j zgradarine; občinsko užitnino; davščino na I prenočišča; davščino na vozila; uvoznino in gradbene takse; nadalje zamudne obresti in izvršilne pristojbine. Pomladansko gramoženje cest. Mestna občina razpisuje prevoz in delno dobavo gramoza za posipanje občinskih cest v množini 1705 kub. metrov. Ponudbe je vložiti v zaprtih ovojih z označbo »ponudba za razvoz gramoza« do 13. februarja do 10. ure dopoldne v sobi št. 9. Spremembe pri mestni uvozninl. Uvoznina se ne pobira od orodja obrtnikov, ki ga obrtniki rabijo pri delu zunaj mesta in ga potem zopet uvozijo. Isto velja za gasilsko orodje in pisalne ter računske stroje, ki se uvažajo, v mesto radi popravila. Za kolesa in otroške vozičke se plača din 0.50 za kg in za eterična olja din 2 za kg. KRANJ Tekstilno delavstvo, v organizacijo! Splošna delavska strokovna zveza Jugoslavije vabi Tekstilnemu delavstvu so se tekom tedna razdelili letaki, potom katerih ga SDSZJ obvešča o poteku pogajanj za novo kolektivno pogodbo. Na letakih obenem poziva tekstilno delavstvo v organizacijo in kar je praktično je to, da je na letakih spodaj že pristopna izjava, katero je seveda treba izpolniti. Tekstilni delavci, ki bodo pristopne izjave izpolnili, jih lahko oddajo SDSZJ ob petkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od 9. do 11. ure v novem lokalu organizacije v »Cankarjevem domu« (poleg kima »Talija«), Delavstvo naj se v lastnem interesu odzove pozivu organizacije! Pred volitvami obratnih zaupnikov Volitve obratnih zaupnikov v tukajšnjih podjetjih so doslej še vsako leto pokazale zadovoljive rezultate. Delavstvo, ki je — z 1 tr.ajhno izjemo — že od početka industrije v i Kranju pasivno do strokovnega pokreta, se je ! ob volitvah obratnih zaupnikov v ogromni ve-| čini izreklo za .kandidatno , listo Razrednih | svobodnih strokovnih organizacij. Zaman so i bile vse klevete podjetniških plačancev, s katerimi so hoteli pred delavstvom diskreditirati razredni delavski strokovni pokret, predvsem pa delavce, ki so bili v ospredju tega pokreta. Za reakcionarno gospodo je bil seveda tisti čas najljubši, dokler se delavstvo za volitve obratnih zaupnikov sploh ni brigalo. Ker pa se te pobožne želje pozneje niso | dale povsod uresničiti, ni bilo drugega izho-i da, kakor, da so iskali svoje plačance med j delavci, ki so jih rinili v ospredje potom one I organizacije, v kateri so imeli količkaj svoje-| ga vpliva, Toda razvolj gre svojo pot. Reakcija kapi-| talizma zahteva od podrejenih strokovnih or-i ganizacij nove taktike in nove »rešitve« so-| cialnih vprašanj. V teh organizacijah se vpliv kapitalističnih plačancev vedno bolj zgublja; j uveljavljajo se delavcit ki spoznavajo, da ta j vsiljiva gospoda s svojim delom in nasveti nič j kaj ne koristi delavskemu razredu. Ali naj se- I daj reakcionarna gospoda, ki je izgubila svoj vpliv nad temi organizacijami, drži roke križem?! Ali naj se odpove učinkovitemu boju, I ki ga vrši z razdorom v delavskih vrstah?! To bi bila popolna kapitulacija pred razrednim bojem delavstva za socialno pravičnost! Zato je potrebna nova maska, ki bo cepila moč delavskega razreda. Pojavili so se takozvani zeleni »odrešeniki delavstva«, ki so postali zadnji čas zelo aktivni. Oni hočejo »rešiti« delavska socialna vprašanja, katera še pred kratkim za nje sploh niso obstojala. Oni, ki so včeraj še govorili o življenskem blagostanju delavstva, predvsem tekstilnega, danes že vedo povedati o neštetih krivicali, ki se temu delavstvu gode. In delavci, če hočete verjeti reakcionarni gospodi, ki govori skozi usta zelene maske, so »marksisti« krivi teh krivic. Tem demagoškim besedam je zaenkrat »nasedel« samo ravnatelj »Jugobrune«, ki je zelenin; »odrešenikom delavstva« dovolil sestanek v jedilnici tovarne. Zakaj bi nastopal proti tako originalnemu farizejstvu... Delavstvo »Jugobrune« je to farizejstvo obsodilo s tem, da je pustilo v jedilnici tovarne zelene govornike same. To se je zgodilo v petek, dne 27. januarja t. 1. Očividno vsled tega, da se zbriše slab vtis, je bil takoj naslednjo nedeljo potreben pompozen shod v »Ljudskem domu«, kjer pa so bili le redki delavski obrazi. Razume se, da so na tem shodu padali na tekstilno delavstvo očitki radi »zmote« in »drznosti« v letu 1936, ker so zahtevali večji ko^ šček kruha. Delavci' in delavke! S tem smo hoteli podčrtati nesramno vlogo, ki jo igra kapitalizem v borbi proti delavskemu razredu. Hoteli smo vam osvežiti spomin, kako brezsrčen je kapitalizem, ko brani svoj cvetoči profit. Prav '.za letošnje volitve obratnih zaupnikov so kapitalistični plačanci napeli vse sile. Delavstvo naj ohrani zdrav razum in obsodi početje, katerega račun plačuje slovensko delovno ljudstvo sploh. Voli naj povsod Jtandidatno listo svobodnih delavskih strokovnin organizacij, v prvi vrsti listo Splošne delavske strokovne zveze! ZA DEŽEVNE DNI nepremočljive jopiče in hlače stalno v zalogi pri ALBINU JAZBECU, trgovina z manufakturniin blagom In oblekami v Kranju. Zadnje vesti Rumunija in Jugoslavija Razgovori med ministrskim predsednikom dr. Stojadinovičem in rumunskim zunanjim ministrom Gafencon; v Beogradu so zaključili z izrazi medsebojnega prijateljstva. Rumunija in Jugoslavija bosta ostali zaveznici in skupno uravnavali odnošaje ds sosednjih držav. — V načrtu je zgraditev mednarodne ceste, ki bi šla od Trsta, preko Ljubljane, Zagreba in Beograda v Rumunijo, preko Bukarešte do Črnega morja. Bombni atentati v Londonu. V prtljažnem vozu londonske podzemske železnice je eksplodiral peklenski stroj. Ranjeni sta bili dve osebi. Kmalu nato je eksplodirala še ena bomba, ki pa ni napravila škode. Norveški parlament je sklenil nakloniti pol milijona kron podpore političnim beguncem, ki so se zatekli tja iz vse Evrope. Skopljanski škof dr. Gnidovec je umrl v Ljubljani. Belgijskega ministrskega predsednika dr. Spaaka je napadla neka skupina manifestan-! tov in ga lažje ranila. Praški občinski svet bo razpuščen. Občinski svet šteje 100 članov. Vlada bo imenovala 30-člansko upravno komisijo. Strojnik v borbi za nadure Po 2-letnem pravdanju zmagal s celim zahtevkom. Iz Ce$ko$low@£ke Revizijo Šolskih knjig in reform© šolstva pripravljajo v ČSR. V kakšnem smislu- bo izvršena revizija šolskih knjig, se še ne ve. 8000 Celje, dne 3. februarja. Pred okrajnim sodiščem na Vranskem je končala te dni velika in dolgotrajna pravda nekega strojnika iproti lesnemu trgovcu in lastniku velike žage v Gornjem gradu za plačilo nadurnega dela. j Ker je potek pravde in končni popolni us-I peh strojnika važen za številne druge enake j sotrpine-strojnike in ostalo delavstvo, ki mora učiteljev in učiteljic je prišlo na Češko •' '* •>' —-•-<* še vedno iz Sudetov in neprijazne Slovaške ter Podkar-1 Karati nadurno delo brez zakonitega Plačila, TTf j , . , „ podajamo obširnejše poročilo o tej pravdi za patske Ukrajine. Iz sudetskega ozemlja je bilo p0 ' • v Tunjicah pa mu menda ne daje dovolj dela. Z vso silo se je vrgel na »strokovno« organizacijo ZZD in je danes njen ideolog in voditelj. Te dni je doživel v Belem gradu nov velik diplomatski uspehi. Uredniku »Slovenca« je povedal, kaj je dosegel in kam je bil sprejet. Ugotovil je, da med ZZD in onimi tam doli ni ne načelnih, ne taktičnih razlik. Kdor bo v Sloveniji hotel delati na narodnem delavskem pokretu, se bo moral vključiti v njegovo organizacijo, ki bo tudi »prevzela v svoje roke« vse socialne ustanove v Sloveniji, »v kolikor jih še nima«. Če pride do prisilne državne delavske organizacije, prevzame tudi to funkcijo njegova organizacija ... Tako je postal g. Križman eden izmed voditeljev iti generalov v Sloveniji. V katoliških cerkvenih krogih v Jugoslaviji so mnenja o odnosu cerkve do politike in javnega udejstvovanja deljena. Sarajevski nadškof Šarič misli, da se duhovniki ne smejo izpostavljati v posvetnem javnem življenju. Cerkev da mora ostati vzvišena nad strankarsko politiko, pač pa da mora tudi v politiki vedno stati na strani ljudstva. Dosledno s tem stališčem podpira dr. Mačka, čeprav je Maček poročen — po starokatoliškem obredu. Šaričevega mnenja je menda tudi župnik v znani napredni in delavski občini na Gorenjskem. Ko so ga pri zadnjih občinskih volitvah župljani vprašali, katero kandidatno listo bo volil, jim je dejal: »Gospod je rekel: kjer je ljudstvo, tam sem jaz,« In je šel in je javno volil delavsko in napredno kandidatno listo. izvršiti velike dobave. Včasih se je delalo po cele dneve in noči.. Previden strojnik, ki je bil podučen o svojih pravicah iz »Delavske Politike«, si je vodil o teh opravljenih delovnih urah zapiske, tako, da si je sproti zapisoval delovne ure na listke in jih odtod prenesel v posebno beležnico, notes, za vsak teden ali vsaj vsakih 14 dni in je tako vodil točno evidenco o opravljenih delovnih urah in nadurah. To zapisovanje je kazal tudi svoji ženi in tudi drugim delavcem, tako da je imel za pravdo točne priče. Celo pismena naročila za nadure. Nadurno delo je opravljal strojnik ®o izrecnem naročilu tožene tvrdke, ki je dajala po-jega stališča priznavati tudi duhovni- novnokrat tudi pismena^ naročila, kaj in kako kom kot polnopravnim državljanom, da se v javnem življenju lahko opredeljujejo po svoji volji in vesti in da, če hočejo, ustanavljajo tudi svoje lastne stranke. Slučaj gospoda Križmana pa je drugačen. Delavstvo si je v Jugoslaviji v prvih letih, h >' , ‘ * ‘ * • .‘i p-s -.r-o- . - v* ^ ; priborilo nekaj socialnopolitičnih pravic in tudi samoupravo v delavskih zbornicah in drugih socialnih ustanovah. Doseglo je tudi pravico, da se sme združevati v lastnih svobodnih strokovnih organizacijah, v katere nima dostopa nihče, ki ni delavec. V kolikor se je samouprava delavcev ustvarila, je rodila prav lepe uspehe. Delavci so, čeprav so razdeljeni v socialistične, narodne in krščanskosocialne strokovne organizacije, dokazali sposobnost, da se sami upravljajo. Na zrelosti delavcev se lahko vzgleduje vsa naša razrvana javnost. Res se pa zakonito zajamčena delavska samouprava doslej še ni popolnoma izvedla. Niso se še izvršile volitve v socialno zavarovanje in v borze dela, razpisane tudi še niso volitve v delavske zbornice, volitve delavskih zaupnikov pa se odlože. Kljub jasno izraženi volji zakonov, ki veljajo v tej državi, pa sedaj prihaja g. župnik Križman in oznana, da bodo zeleni »prevzeli« vse socialne ustanove v Sloveniji in tudi vse funkcije prisilne organizacije, če se bo ustanovila. Ne vemo, kako bo g. Križman združil svoj svečeniški talar z že obstoječo uniformo tistih, s katerimi se je združil, k iv . tv. \ M il Radovedni smo, kaj bo k temu naj-novejšemu podvigu g. Križmana rekla ljubljanska škofija. večjem lesnem industrijskem podjetju v Gornjem gradu za dogovorjeno mesečno plačo 800 din in prosto kurjavo. Dogovorjeno je bilo nekatere 10 urno dnevno delo. Kljub temu pa je moral delati strojnik skoraj stalno preko 10 ur dnevno, zlasti ko je bila še vedno uslužbeni pri toženi tvrdki, a ven-' lesna sezona na višku in je moralo podjetje! dar ne izključujeta, da strojnik ne bi oprav- naj se dela, da naj se dela celo noč, samo da bo delo opravljeno. Ravnotako je tožena tvrdka naročila pismeno delo tudi ob nedeljah. Tožeči strojnik je taka pismena naročila predložit tudi sodišču v dokaz svojega nadurnega dela. Na ta način je opravil strojnik v zadnjih treh letih čez 1000 nadur, za katere je zahteval z ozirom na svojo plačo din 800 mesečno še temeljno plačo za vsako uro din 3.32 in 50% povišek za vsako naduro, še din 1.66, torej za vsako naduro še po din 4.98, kar je zneslo okrog din 5700. Plačala mu je tožena tvrdka za nadure samo enkrat din 200 za vse skupaj. Podjetnik odklanja vsako plačilo. Toženi podjetnik je odklanjal celoten strojnikov zahtevek z izgovorom, da pteko 10-urn-ega dela ni strojniku naročal ali nalagal kakega dela in da strojnik tudi ni opravljal nobenega nadurnega dela, izvzemši enkrat pomladi 1935, ko je šlo za državno dobavo parjene bukovine. Pa še za tisto nadurno delo strojnik nikdar ni zahteval plačila. Zapiski naknadno sestavljeni. Glede strojnikovih pismenih zapiskov o nadurnem delu je trdila tožena tvrdka, da so ti zapiski naknadno sestavljeni, da ne dopu ščajo nobene kontrole in da so celotno izmišljeni. Delavec se ne more odreči naduram. Sodišče je dopustilo in izvedlo obširne dokaze po pričah in listinah, ki sta jih predlagali obe stranki in je radi tega trajalo postopanje celo pred prvim sodiščem skoro dve leti, ker so se med tem priče razšle na vse strani. Nato je sodišče razsodilo, da strojniku gre plačilo za zahtevane nadure. Ugovora tožene ljal nadurnega dela ob delavnikih in da nebi delal ob nedeljah.« Priganjanje. Po predloženih dopisih tožene tvrdke je-sodišče smatralo za dokazano, da je tožena tvrdka naročala nadurno del, da je treba delati »kar naprej«, torej tudi v nedeljo, v drugem dopisu naroča tvrdka, da se ne gleda zvečer na uro in drugič zopet, da je treba delati tudi vso noč. Če pravi tožena tvrdka, da je dala taka naročila le »v svrho vzpodbude k rednemu, ne nadurnemu delu«, je pa vsakomur jasno, kaj pomenijo taka navodila in naročila, ki jih da delodajalec svojemu delojemalcu, torej socialno šibkemu. Dogovor greši zoper zakoniti predpis. H koncu navaja sodba: »Četudi bi obstoja? med strankama tak dogovor, da se je tožnik odpovedal nadaljnemu zahtevku plačila nadurnega dela, je smatrati tak dogovor za protizakonit. Tak dogovor nasprotuje določilom § 5 in 10 zakona o zaščiti delavcev in bi bil neveljaven tudi iz vidika § 879 občega državljanskega zakona, ker greši zoiper zakoniti' predpis socialne zakonodaje. Namen te 'zakonodaje je. ščititi gospodarsko šibke sloje, zlasti delavce pred izkoriščanjem po delodajalcih. Zlasti je treba upoštevati, da je bit' tožnik takrat, ko bi se naj odrekel zahtevku,-še toženčev uslužbenec, in je torej še bil V njegovi odvisnosti. Tožena tvrdka je bila vsled tega obsojena, da mora plačati strojniku za vtoževane nadure znesek din 5563.— z obrestmi vred. Strojnika je zastopal odvetnik dr. Avg. Reismatt iz Maribora. Ko je strojnik te dni: prejel svoj denar za nadure, je takoj plačal naročnino za »Delavsko Politiko« kar za štiri leta naprej iz globoke hvaležnosti, da »Delavska Politika« tako-neustrašeno brani našo delavsko zakonodajo^ Strojnik piše »Delavski Politiki«, da ji bo> ostal zvest do smrti1 In povsod, kamor bo prešel, širil »Delavsko Politiko«. Koliko stane Izdelovanje umetnega kaviuka? Za 1000 kg umetnega kavčuka je potrebno -40.000 kilovatnih ur. V »Das neue Tagebuch« je priobčena razprava o izdelovanju umetnega kavčuka, ki ga uvajajo v Nemčiji namesto naravnega kavčuka. Za 1000 kg umetnega kavčuka je potrebno 40.000 kilovatov električne struje. P.n kilovat električne struje stane elektrarno 7 pfenigov. Potrošniki na veliko, t. j. tovarne, plačujejo kilovat po 9 pfenigov. Tok, ki ga porabijo za izdelavo 1000 kg umetnega kavčuka, takozvane »Bune«, stane 3600 RM. Cena za 1000 kg naravnega kavčuka pa je franko Hamburg okroglo RM 900 (sredi leta 1938 je bila celo samo 700RM). Potem takem stane samo za proizvodnjo kavčuka potreben tok tri- do štirikrat več kot pa je kavčuk vreden. V Nemčiji se izdela sedaj okroglo 40.000 ton umetnega kavčuka, t. j. okrog 25 odst. celotne porabe, ki znaša okroglo 150.000 ton letno. Da izdelajo 40.000 ton kavčuka, -porabijo 1,6 milijard kilovatnih ur. Ako bi hoteli kriti celotno potrebo kavčuka z »Runo«, bi V Sarajevu so zaprli nekega mladeniča, ki' je na cesti napadal ženske in jih zbadal z iglos. katero je imel pritrjeno na palici. Na policiji" je izjavil, da mu je to zbadanje žensk z igla> nudilo izreden užitek. 700 jezikov govore narodi v Afriki. Delavski pravni svetovalec porabili letno 6,5 milijard kilovatnih ur. 122 največjih nemških elektrarn pa producira letno 26 milijard kilovatnih ur. Za izdelovanje umetnega kavčuka rabijo že sedaj ves tok od osmih največjih elektraren. Razen novih tovarn za izdelovanje kavčuka bi morali zgraditi tudi 30 kompletnih novih elektraren, za kar bi bile potrebne nove surovine, razen tega pa tudi premog za pogon elektraren. Ako se uvaža manj gumija iz ino zemstva pa je zato potrebno več železa, bakra, kovin, olja za mazanje itd. Razven tega je za izdelovanje umetnega kavčuka potrebnih več desettisočev delavcev, ki pa bi mogoče opravili koristnejše delo, ako bi bili zaposleni v kakšni drugi panogi gospodarstva. Za slučaj vojne bi pa te moči manjkale na fronti. V Nemčiji sedaj razmišljajo o tem ali naj nadaljujejo z izdelovanjem umetnega kavčuka ali pa začno s kupovanjem naravnega kavčuka, za kar pa so seveda potrebna) tuja plačilna sredstva ozir. zlato. Invalidnine po novi uredbi (Maribor) Vprašanje: Sem vdova po vojnem invalidu, ki ie umrl takoi po vojni. Do leta 1929. sem prejemala invalidnino, potem pa mi ie bi a ukinjena, z ozirom na to, ker moi mož ni v voini padel, ampak ie umrl le na iposledicah bolezni zadcbljene v voini. Slišala sem, da so z novo uredbo o invalidih tudi taki invalidi, odnosno njih rodbine znova pridobili pravico do invalidske podpore. Kam naj se obrnem, da dobim ipodporo? Odgovor: Po novi uredbi o invalidih ie pristojno za reševanje invalidskih zadev okrožno sodišče. Prošnjo za invalidnino napravite zato na okrožno sodišče in Vam bodlo morali invalidnino priznati, že je Vaš mož dobil bolezen na posledicah katere ie umrl, med vojno na fronti. Zastaranje terjatev in alimentacija (Sc nica) Vprašanje: Pri nekem posestniku sem bila svoičas tri leta uslužbena. Ker mi ni plačal ničesar, sem (Ja pozneje tožila, pa je sodišče mojo tožbo zavrnilo, češ, da je zahtevek že zastaran. S posestnikom sem imela tudi nezakonskega otroka in je sodišče obsodilo očeta, da plačuie za otroka alimente, priznalo pa ie zelo nizek znesek. Ker sem radi tega, ko nezakonski oče ni plačeval, predlaiža'a proti njemu rubež, je le-ta iz maščevanja prevzel od nekega trgovca večji znesek, ki sem ga jaz dolgovala trgovcu in me sedaj za ta znesek rubi, kljub temu, da je poteklo že več kot tri leta, kar je dolg nastal. Ali ta terjatev ni zastarela, ko je vendar sodišče izreklo, da je zastarala moja terjatev napram posestniku zaradi tega, ker so minila že tri leta? Ali lahko zahtevam zvišanje vzdirževalnine za otroka? Odgovor: Terjatve na mezdo zastarajo v treh letih in ie zato sodišče utemeljeno zavrnilo Vašo tožbo, če ste io vložili šele po preteku treh let, V treh letih zastaraio tudi terjatve trgovcev za dobavo blaga. Vendfeir velja vse to samo za primer, da zadevni zneski še niso iztoženi. Če so pa že iztoženi, se lahko rubi kadarkoli. Trgovčeva terjatev proti Vam ie očividno že iztožena, ker pravite, da Vas sedaj rubijo in zato seveda nc morete uveljav- ljati zastaranja. Zvišanje preživnine za otroka^ pa lahko pri sodišču vedno predlagate in utemeljite predlog s tem, da je otrok sedaj ž* starejši ter da več potrebuje. Dolg Pri mizarju (Zabukovca) Vprašanje: Že v letu 1932, sem naročil prf nekem mizarju pohištvo, ki mi ga ie dobavil naslednje leto. Ostal sem takrat dolžan manjši znesek ter me je mizar pozneje izročil neki-hranilnici, kateri sem plačal v obrokih del' zneska, en del sem pa ostal dolžan. Sedaj zahteva hranilnica od mene, da plačam še ostanek in stroške in tudi 10 odst. obresti. Ali ni terjatev že zastarela, ko me ni hranilnica v zadnjih treh letih niti opominjala, niti ji nisem jaz dolga priznal? Odgovor: Ako je dotični mizar svoio terjatev samo odstopil hranilnici in jo ona sedaj, od Vas izterjuje, ie terjatev zastarala, ako niste v zadnjih treh letih priznali dolga in tudi ne plačali ničesar na račun. Ni važno, ali Vas. je hranilnica opominjala ali ne, ker bi Vas bila morala tožiti, če naj bi bilo zastaranje prekinjeno. Tudi če bi dolg ne bil zastaran,, hranilnica ni upravičena zahtevati 10 odst* obresti, ker znašajo najvišje po zakonu dopustne obresti samo 8 odst. V ostalem pa Vi (lotovo niste nikdar obljubili mizarju p,ačatr 10 odst. obresti, tako da bi smel mizar kakor tudi hranilnica od Vas zahtevati lc zakonit©" 5 odst. obrest. Pot preko tujega sveta (Poljčane). Vprašanje: Do leta 1921. je moj sosed vozil’ preko mojega posestva do svoje hiše. I akrat pa mi je kupil še drug svet, tako da je inl«j do h:še druiSo dovozno pot in ni več vozij preko moje zemlje. Sedanji sosed, ki je kupil od prejšnjega posestvo pa zahteva, da mu dovolim zopet prejšnjo pot. Ali je k taki zahtevi upravičen? Ali lahko svoj srvet ogradim z ograjo in z bodečo žico? Odgovor: Če ie položaj tak kot ga popisujete, Vaš sedanji sosed ni upravičen zahtevati od Vas, da mu dovolite pot preko Vašega sveta. Vaš svet lahko tudi ogradite in ograjo o-premite z bodečo žico. ____________________________ _ 7.a konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. - Tiska: ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru. predstavUelj Viktor Eržen v Mariboru.