2 3 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Monošter, 26. aprila 2012  Leto XXII, št. 17 ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM Izhaja vsak četrtek Glavna in odgovorna urednica Marijana Sukič Naslov uredništva: H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu ISSN 1218-7062 Tisk: TISKARNA KLAR d.o.o. Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija Časopis izhaja z denarno pomočjo Ministrstva za javno upravo in pravosodje (KIM) ter Urada RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357 0000 0000, SWIFT koda: OTPVHUHB Porabje, 26. aprila 2012 Porabje, 26. aprila 2012 NAZAJ V DVORANE Z BUČNIM OBČINSTVOM STR. 4 PROGRAM ZA PORABSKE SLOVENSKE DRUŽINE STR. 5 PRILOŽNOST ZA ŠE VEČ POMOČI PORABSKIM ŠOLAM? Kot v večini evropskih držav se tudi v Sloveniji trenutno »ne cedita med in mleko«; vendar pa vsestranska skrb matične države za slovenske skupnosti zunaj adminis-trativnih meja ostaja. Tako moralna podpora kot materialna in strokovna pomoč pri ohranjanju slovenske identitete tudi v Porabju so bile poudarjeno izpostavljene ob nedavnem obisku predstavnikov slovenskega Ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport na porabskih šolah in slovenskem generalnem konzulatu v Monoštru. Roman Gruden, vodja Službe za mednarodno sodelovanje in evropske zadeve na ministrstvu, Marko Koprivc, podsekretar, in Veronika Pirnat, svetovalka v skupini za mednarodno sodelovanje na Zavodu RS za šolstvo, so najprej obiskali DOŠ Jožefa Košiča na Gornjem Seniku. Ob ravnateljici Ildikó D. Treiber in pomočniku Adrianu Takaču jih je pričakal tudi Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, ki je obširno razložil problematiko korenitih sprememb v madžarskem, tudi narodnostnem, šolstvu in predvsem procese prevzemanja obeh šol s strani DSS. Na šoli se trenutno ukvarjajo z vpisom prvošolcev za naslednje šolsko leto in upajo, da se bo število učencev na šoli celo malo povečalo, enako tudi v Števanovcih, kamor so se gostje odpravili po pogovorih na Gornjem Seniku. Ravnateljica Agica Holec in prisotni učitelji so poudarili pomen številčno ugodnega vpisa prvošolcev kot tudi zaskrbljenost v zvezi s kadrovsko podhranjenostjo šole. Nujno namreč potrebujejo vsaj enega dvojezičnega razrednega učitelja, glede dvojezičnih predmetnih učiteljev pa imata težave obe šoli. Ob konkretni slovenski materialni pomoči v obliki različnih pobud za učence in učitelje (ekskurzije, izobraževanja, strokovna literatura, periodika…) vedno znova ugotavljamo, da bi bilo optimalno, če bi uspeli pridobiti še enega učitelja asistenta, saj so rezultati trimesečnega dela prve učiteljice asistentke zelo spodbudni. Pomembno je, da jih tako ocenjujejo neposredni uporabniki, šole. Pogovora na Generalnem konzulatu RS v Monoštru se je, ob generalnem konzulu Dušanu Snoju, udeležila tudi podpredsednica DSS Erika K. Kiss. Poudarila je skrb za poučevanje slovenskega jezika v monoštrski osnovni in srednjih šolah; potrebno bo temeljito prevetriti gimnazijski pouk slovenščine in poskrbeti, da bodo osnovnošolci, ki obiskujejo narodnostni pouk slovenskega jezika, imeli kvaliteten pouk le-tega zagotovljen tudi v višjih razredih. Generalni konzul, ki se zelo dejavno vključuje v reševanje raznolike manjšinske problematike, ves čas poudarja skrb za ohranjanje jezika in kulture kot prioriteto, ob tem pa tudi pomen ustvarjanja ekonomskih priložnosti za rabo slovenščine v Porabju. Ker je obisk bil seznanitvene narave, je Roman Gruden ob koncu poudaril, da bo slovensko šolsko ministrstvo še naprej skrbelo – po svojih finančnih in strokovnih močeh – za vsestransko pomoč porabskim šolam. Kot izredno pozitivno je ocenil tudi odločitev DSS, da prevzame narodnostni šoli, in menil, da bo matična država tako imela še večjo odgovornost in tudi možnost vsestranske pomoči šolam pri zagotavljanju pogojev za kvalitetno poučevanje, ohranjanje in razvoj slovenske materinščine. VALERIJA PERGER Slovenska delegacija na gornjeseniški šoli Občni zbor DSS se je odločil, da bo pod določenimi pogoji, za katere čaka pisno jamstvo države, prevzel dve porabski dvojezični šoli Komentiramo SLOVENIJA: KOMU STA - ZOPET - V NAPOTO NARODNOSTNA POSLANCA? Na začetku: prav nič me ne zanima, ali Madžare v Sloveniji v državnem zboru zastopa László Göncz in italjansko manjšino Roberto Batteli, marveč je moj interes usmerjen v dosežek (zdaj je fraza: presežek), da imata avtohtoni manjšini, ne glede na uradno ali neuradno število duš, izvoljena predstavnika v državnem zboru, kjer se – vsaj teoretično – razpravlja in odloči o najpomembnejših zadevah v Sloveniji, tudi tistih, ki se tičejo življenjskih intere-sov manjšin. Izogniti se želim očitku, da zavračam pisanje o ne/upravičenosti, da imata madžarska in italijanska manjšina svoja poslanca. Nikakor. Zapisal bom zgolj prepričanje, zgrajeno na ukvarjanju z manjšinskimi vprašanji v vsaj petih državah, in primerjalno med več državami in manjšinami. Kot je mogoče razbrati iz obsežnega teksta v lokalnem Vestniku: Dvakrat nepoštena, pa vendar nujna iz političnih razlogov? zopet nima nekdo kaj početi in sta mu – spet – v napoto narodnostna poslanca v Sloveniji. Ta nekdo je OVSE (Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi), iz ljubljanskih univerzitetnih kabinetov pa mu, OVSE-ju, pritrjujeta dva slovenska strokovnjaka. Ob nedavnih predčasnih volitvah v Sloveniji so v OVSE-ju namreč odkrili manjšinska poslanca in sporočili: „Dvojna volilna pravica odstopa od temeljne zaveze OVSE-ja glede enakosti volilne pravice in ni v skladu z mednarodno dobro prakso“. Kako je OVSE/ODIHR šele zdaj in več kot dvajset let po tem, ko narodnostna poslanca v državnem zboru uspešno delata, odkrila dvojno volilno pravico, niti ni tako zelo pomembno. Večina organizacij, a ne vse, ki hodijo v Slovenijo solit pamet ali zbirat različne informacije, le-te črpajo iz angleških virov ali prek prevajalcev, ker sáme jezika ne razumejo, zato je tolikšen zamik še sprejemljiv, bi dejal cinik. Seveda bi pričakovali od dveh uglednih strokovnjakov, da bi se na to temo oglasila prej in samostojno, če sta že preštudirala vso literaturo o manjšinskih pravicah, kamor Slovenija lahko s ponosom umesti zagotovljena poslanska sedeža v številčno skromnem državnem zboru, kjer so – lahko – različne kalkulacije usodne za strankarsko matematiko. Ták primer je nekdanji madžarski parlament s 386 poslanci, v katerem so strankarski politiki imeli strah pred 13 poslanskimi sedeži (beri: toliko poslanci), češ da lahko ob glasovanjih nagnejo tehtnico na neprimerno stran. Zato so obljubljali, zagotavljali in na koncu rodili formulo, ki skromni slovenski manjšini niti teoretično ne zagotavlja poslanskega sedeža v zdaj skrčenem parlamentu z 200 poslanci. Slovensko Ustavno sodišče je leta 1998 razsodilo, da zakonska določila, ki zagotavljajo pravico do dvojnega glasovanja niso v nasprotju za Ustavo glede na dejstvo, da varujejo pravice narodnih manjšin. Mnenje Beneške komisije Sveta Evrope, ki ga prav tako navajajo v poročilu, določa tri pogoje, po katerih dvojna volilna pravica predstavlja sprejemljivo izjemo glede načela enakosti volilnega glasu, in sicer, ko cilja dvojne volilne pravice ni mogoče doseči z drugimi sredstvi, ko gre za prehodno rešitev, in če zadeva maloštevilno manjšino. Ker se je v dvojno volilno pravico spotaknil tudi tednik Mladina, sta se odzvala narodnostna poslanca z obrazložitvijo, da je v veljavni Ustavi institut neposredne zastopanosti predstavnikov avtohtonih narodnih skupnosti v državnem zboru prvenstveno zaradi nespornega priznavanja državotvorne vloge italijanske in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji. „Rešitev smiselno izhaja iz slovenskega modela pravne zaščite pravic avtohtonih narodnih skupnosti, ki temelji na pozitivni diskriminaciji omenjenih subjektov, ki so se zaradi različnih političnih sprememb v 20. stoletju „znašli“ zunaj meja svoje matične države.“ In dalje: „Ob osamosvojitvi je zato postalo smiselno in zaželeno, da se v okviru demokratizacije družbe dotedanja raven narodnostnih pravic nadgradi. V ta kontekst sodi tudi določba o zagotavljanju poslanskega sedeža avtohtonim narodnim skupnostim v državnem zboru, to pa je bilo realizirano s takimenovano dvojno volilno pravico. Z njo se nikakor ni poseglo v pravice večinskega naroda niti drugih družbenih skupin, ker je ta pravica v kontekstu prej omenjenega modela dodane vrednosti zelo ranljivima, maloštevilnima skupnostima.“ Vestnik navaja mnenje stroke, ki ponuja alternativne rešitve. Docent na ljubljanski Pravni fakulteti Sašo Zagorc: „Dvojna volilna pravica gotovo ni v skladu z načelom enake volilne pravice. Pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti glasujejo kot drugi državljani, obenem pa kot pripadniki narodne skupnosti, volijo še svoja dva predstavnika... Dvojna volilna pravica pripadnikov manjšin je torej dvakrat nepoštena, tako po številu glasov kot tudi po teži glasu.“ In naprej: „Predvsem bo enkrat treba zagristi v jabolko in opredeliti kriterije, kdo je sploh pripadnik narodne manjšine. Zdaj se lahko vsak slovenski državljan opredeli za pripadnika ene od obeh manjšin. Kot kaže, bo tudi potreben razmislek, v čem se kaže posebno varstvo narodnih manjšin: v zagotavljanju posebnih političnih pravic ali raje v smeri jezikovnih, kulturnih oziroma socialnih vzpodbud.“ Petra Roter s Katedre za mednarodne odnose na Fakulteti za družbene vede meni, da so manjšine v državnem zboru lahko zastopane na več načinov: „Eden je s spodbudami političnim strankam, da med kandidate uvrstijo tudi pripadnike manjšin. Druga alternativna oblika pa bi bila enojna volilna pravica za vse volilne upravičence v Republiki Sloveniji, pri čemer bi se pripadniki narodnih skupnosti lahko odločili, ali želijo svojo volilno pravico uporabiti za volitve strankarskih kandidatov ali za volitve predstavnika svoje narodne skupnosti. Kakršna koli sprememba bi zahtevala temeljit razmislek v sodelovanju z manjšinami.“ Čeprav stališča v priporočilu OVSE-ja formalno ne zavezujejo, je Saša Zagorc prepričan, da bi jih kazalo uresničiti, „saj gre za argumentirane poglede na slabe plati volilne pravice v Sloveniji.“ Enako razmišlja Petra Roter. Vestnik je o dvojni volilni pravici dobil odgovor tudi iz Urada za narodnosti: „Pravica pripadnikov obeh avtohtonih narodnih skupnosti, da glasujejo na volitvah za poslanca narodne skupnosti in na volitvah ostalih poslancev, izhaja iz Ustave same, zato je zakonodajalec ravnal skladno z Ustavo, ki jo je vgradil v volilni sistem. Visoka stopnja zaščite avtoh-tonih narodnih skupnosti, ki jo zagotavlja Ustava, sicer res predstavlja dvakratno odstopanje od načela enakosti volilne pravice, vendar je to odstopanje predvideno in zahtevano v Ustavi sami kot oblika takoimenovane pozitivne diskriminacije.“ Vsekakor bi bilo v nasprotju s prepričanjem podpisanega, če bi OVSE-ju in strokovnjakoma odrekal pravico do premisleka o ustavni zaščiti italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Dovoliti si je mogoče pomisleke, ali je korektno, da se OVSE spotika v pozitivne rešitve za majhne in na mnogih področjih ranljive narodnostne skupnosti in ne vidi ali vsaj ne pride tudi v slovensko javnost s svjimi opozorili na številne pomanjkljive rešitve za Slovence v Avstriji in Italiji, na Hrvaškem in Madžarskem. Za ponazoritev zgolj primer: po 7. členu avstrijske državne pogodbe imajo Slovenci na Koroškem in Štajerskem popolnoma enake pravice, v konkretnem je na Koroškem v narodnostnih šolah več tisoč učencev, na Štajerskem ni niti ene ure narodnostnega pouka, ampak se učijo jezik sosedov. Vsaj kar se tiče narodnostnih medijev v Avstriji, se OVSE teh zadev – še – ni lotil. In najpreprosteje: zakaj bi spreminjali, kar je dobro za manjšini in večini ne škoduje in le-ta rešitev korektno sprejema. ERNEST RUŽIČ Slovenska veleposlanica Darja Bavdaž Kuret, poslanec László Göncz in ministrica Ljudmila Novak. Občni zbor in gledališki den drüštva v Budimpešti Pri Slovenskom drüštvi v Budimpešti smo 14. aprila imeli tradicionalni gledališki den. Na te den največkrat pozovemo skupine iz Porabja pa z Goričkega iz Slovenije. Zdaj je tudi tak bilo. Pred špilanjem pa večkrat držimo občni zbor /közgyűlés/, ka aj ljudem nej trbej dostikrat vküper priti. Občni zbor smo držali že v tretjoj vöri. Naši ludje so se lepau zbrali. Zbor je pozdravila pa vodila Agota Merkli Kállay. Predsednica Irena Pavlič je dala poročilo in ocenila delo lanskoga leta. Naštejla je, kakšne programe je imelo društvo, kakšna potovanja. Povedala je, da je društvo malo napredovalo. Ma dvej novi sodelovanji, to z Büdinčani, gde smo bili 10. Juliuša, pa s Subotico/Szabadka. Geseni smo tam bili na pevskom srečanji pri Slovenskom društvi Triglav. Najvekši napredek pa je, da smo ustanovili mali pevski zbor na začetki leta. Marciuša smo že svetili enoletni rojstni den. Nastopili smo na domači prireditvaj, v Budinci v kulturnem programi, v Subotici na pevskom srečanji slovenskih pevskih zborov iz Vojvodine pa na Veleposlaništvi v Budimpešti. Leko povejmo, da zbor pridno dela, imamo dobro pevovodkinjo Oršiko Kovač Zadori, harmonikaša Hugona Čerpnjaka. Potejn je predsednica šče dala poročilo o gospodarjenji. Od koga kelko pejnaz je dobilo društvo, na koj so to potrošili. To finančno poročilo je društvo sprejelo. Tu se zavalimo vsakšoma, sto nam je dau iz svoji porcij 1%, ka nam to tö dosti pomaga. Predsednica je naštejla, sto pomaga društvo. To so Državna slovenska samouprava - nam da mesto za delo in prireditve, potejn Zveza Slovencev na Madžarskem. Oni nas pomagajo s pejnazi. Najbola pa nas pomaga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu iz Ljubljane. Dobili smo pejnaze od sklada Wekerle za funkcioneranje pa za avtobusne stroške v Andovce (te pejnaze so nam šče nej poslali). Člani občnega zbora so spoznali programe toga leta. Imeli smo že slovenski kulturni praznik februara, zaj pa gledališki den. 23. juniuša je slovenski piknik v čast samostojnosti Republike Slovenije. Tu nastopijo Büdinčani, ansambel, pevke pa gledališče. Juliuša potujemo v Maribor in okolico, ker je Maribor letos glavno mesto kulture v Europi. Augusta demo v Sombotel k Društvi Avgust Pavel, to je že našo sodelovanje, septembra pa v Števanovce, ka Državna slovenska samouprava de tam držala srečanje Porabskih Slovencev. Oktobra imamo tradicionalni slovenski den. Letos bomo imeli slovensko mašo, spejvo bo pevski zbor z Gornjega Senika pa še nastopi v kulturnom programi ter zbor Slovenskega društva Triglav iz Subotice. Decembra je božično praznovanje. Mladi letos tö dejo v Ljubljano na Poletno šolo, gdej se včijo slovenski knjižni jezik. Tak vögleda, da dejo štirje, geseni pa eden bo išo na celoletno šolo slovenskega jezika v Ljubljano in ima v načrti študirati v Ljubljani na univerzi. Predsednica je šče povedala, od koga leko čakamo pejnaze, približno kelko bodo koštali programi pa poti. Delo za to leto so navzauči člani tudi sprejeli. Potejm se bodo mladi večkrat srečali, ka imamo Mladinski krog. Pridejo mladi k nam iz Porabja. Člani društva se bodo udeležili prireditve, stere ima Veleposlaništvo, sodelavci Veleposlaništva pa pridejo k nam na vsakši program. Slovensko društvo v Budimpešti de se tau leto tö trüdilo, da naj čim več Slovencov pride na naša srečanja, naj ohranimo slovenski materni jezik, naše porabske šege, pesmi in vse, kaj nas veže na rojstni kraj, na Porabje. Po občnom zbori smo v štrtoj vöri začnili gledališki den, špilanje. Najprven so nastopili člani KUD Rožika iz Trdkove. Oni so nam notri pokazali igro »Nevole etakše pa takše«. To igro je napisala pa notri navčila Irena Kalamar. Pokazali so, kak so prven mladi se nosili, ka so delali. Tau je dejdek prpovejdo, prej kak je tedaj lepau bilo. Zdaj pa dekle šče babe nosijo, a že s pojbi hodijo, sedijo. Pojge pa nej eno, več dekel majo. Kakšen je prej zdaj te svejt? Splo dobro so špilali, dosta smeja je bilau pa ploskanja. Samo njim leko čestitamo pa ka Irena Kalamar tak dugo vödrži. Ka so zdaj že od štrtič pri nas in je vsigdar ona pisala igre pa mlade včila. Drugi so bili Veseli pajdaši iz Števanovec. Oni so špilali igro »Dočas ka drugi ma ženo«. Igro je napiso Laci Kovač, notri je navčijo Branko Pintarič s Cankove. Lepo je, da Cankovčani pa Števanovčani vküper špilajo, ker nam tau vse pomaga zdržati slovensko identiteto. Tretjo igro je špilo Duo Fodor. Onadvej sta se spravile na plac. Klara Fodor je odavala na placi: krumče, luk, jabolke. Babi Fodor pa je prišla naküpovat, kak ena velka gospa. Mož je postau betežen pa je ona mogla küpovati, kujati. Samo ka eno nej znala. Ona so špilale igro: Nauri paver veltji krumpič ma. Avtor je bijo pa je navčijo Miki Roš. Vse tri skupine so dobile veliko ploskanje, veselje, dobro volo so prinesle nam te skupine. Na konci smo jim čestitali in želeli naj šče dogo-dugo delajo vküper in se šče naj večkrat srečamo. V imenu Slovenskega društva se jim iz srca zavalimo za te lejpi den. Tau soboto je na našom »odri« bila domanja slovenska materna rejč. Kak je gnauk Klara Fodor napisala, da je domanja rejč na odri lejpa kak püšeu rauž. Te püšeu je lepši kak cejloga svejta rauže. Tau je zdaj velalo tudi za naš oder. Te skupine, stere pridejo iz Porabja ali iz Slovenije, nam pomagajo zdržati slovensko materno rejč in smo zatau leko hvaležni. Irena Pavlič Trdkovčani so že večkart nastopili v Budimpesti Skupinam smo se zahvalili z malim darom Eden del publike. Našo prireditev je počastila veleposlanica Darja Bavdaž Kuret in sodelavci slovenskoga veleposlaništva OD SLOVENIJE… Nazaj v dvorane z bučnim občinstvom Na koncu februarja je prišlo do spremembe na trenerskem stolčku pri košarkaški ekipi Körmend. Prejšnjega strokovnjaka je zamenjal Zoran Martič iz Slovenije, ki je delo pričel s polnim elanom. Po rednem delu madžarskega košarkaškega prvenstva smo ga obiskali pred treningom v športni dvorani mesteca ob Rabi. Kot skoraj vsi trenerji, je tudi Zoran Martič (rojen v Celju) kariero začel kot košarkaš. Študiral je na takratni fakulteti za šport v Ljubljani, ko se je njegovo poklicno življenje zasukalo v drugo smer. »Približno istočasno, ko sem diplomiral, sem se tudi nekoliko poškodoval. Takrat sem dobil ponudbo, da postanem profesionalni trener. Splet okoliščin je bil tak, zato odločitev zame ni bila težka« - je povedal Zoran Martič o začetkih. Sledilo je trenersko delo pri različnih košarkaških ekipah v Sloveniji (Ljubljana, Novo mesto, Laško, Domžale), pred desetimi leti pa se je ponudila prva možnost v tujini – pri madžarski ekipi Szolnok. »Doma sem bil brez angažmana. Prišla je ponudba in to je ponavadi tako, da se moraš odločiti z danes na jutri. Prvič sem odšel v tujino na ta način, bila pa je dobra izkušnja« - se je spominjal trener. Svojo ekipo iz Szolnoka je Zoran Martič privedel do četrt-finala. Njegova pot se je nato vijugala od Cipra preko Črne gore do Ukrajine. Po desetih letih pa se je letos februarja ponovno vrnil na Madžarsko. »Glede na to, da je Körmend blizu Sloveniji, mi je bila ponudba ugodna. Mesto je le dve uri in pol vožnje do Ljubljane, to je bil tudi eden od glavnih razlogov.« V vmesnem obdobju je bil Zoran Martič tudi trener slovenske reprezentance U22 (mlajših od 22 let), s katero je na dveh evropskih prvenstvih osvojil najprej prvo in nato drugo mesto, kar je bilo med viški njegove kariere. »Določene zakonitosti v reprezentanci so nekoliko drugačne kakor v klubu. V reprezentanci sem imel odprte roke tako pri izbiri strokovnega štaba kot tudi pri izbiri igralcev. Pri klubu pa je to vedno povezano s financami in pogodbami. Marsikdaj je selekcija narejena glede na okoliščine. To lahko ima svoje prednosti in tudi slabosti.« Danes 48-letni Zoran Martič usmerja svoje igralce v angleškem jeziku. Madžarščina je zanj pretrd oreh, medtem ko se je v slovanskih deželah hitreje znašel. V primerjavi s prejšnjim bivanjem pa opaža razvoj madžarske košarke. »V desetih letih je košarka tukaj precej napredovala. Ima seveda svoje slabosti, ima pa tudi marsikatero kvaliteto. Všeč mi je, da kjer koli igramo, so dvorane polne, gledalci pa zelo bučni in temperamentni. Prvič me je to precej presenetilo, zdaj sem pa že navajen. Vsi igralci in trenerji raje igramo v takšnem kakor pa v ’gledališ-kem’ vzdušju«. Zoran Martič je še dodal, da je v Sloveniji – še posebej v državnem prvenstvu – vzdušje kakor na treningih. »Slišijo se odboji žoge in škripanje copat. Kadar se to dogaja na tekmah, je bolj žalostno za košarko.« V dveh mesecih je začel novi trener v Körmendu uveljavljati svojo taktiko in poglede. »Seveda časa ni bilo veliko in vsak trener ima svojo filozofijo, svoj način dela. In tako kot se jaz prilagajam madžarski košarki in igralcem Körmenda, se morajo tudi oni meni. Včasih je to kar precej težko, nastajajo problemi. Mislim pa, da smo stopnjevali z našo igro, da je napredek in pričakujem, da nas najboljše igre šele čakajo« - je izrazil upanje Zoran Martič in dodal, da če poskušajo igralci njegove zahteve na igrišču izpolnjevati po svojih najboljših močeh, bo to razumel, kot da so ga sprejeli. »Določene navade je težko spreminjati in v dveh mesecih se ne da narediti vsega« - je zaključil. Le nekaj dni pred našim pogovorom s trenerjem, ki se s to dejavnostjo ukvarja že 23 let, je ekipa Körmenda osvojila tretje mesto v madžarskem košarkaškem pokalu. V polfinalu v Szolnoku je moštvo premagal le kasnejši prvak. »Glede na okoliščine, mislim, da smo lahko zadovoljni. Imeli smo malo smole z žrebom: Szolnok je za mene trenutno vodilno moštvo. V polfinalu smo morali igrati z domačini, prednost domačega igrišča pa je precejšnja na Madžarskem. Vodili smo celih 30 minut, na koncu pa nam je nekoliko zmanjkalo koncentracije in morda tudi sreče. V tekmi za tretje mesto smo tesno, toda kljub vsemu zasluženo zmagali« - je podal oceno Zoran Martič. O možnostih v državnem prvenstvu pa je povedal, da je končni izid dokaj odprt. »Razlike med najboljšimi moštvi so relativno majhne, karte so še nepremešane, marsikaj se še lahko zgodi. Izrazitih favoritov ni, morda nekoliko izstopa Szolnok, čeprav ni zasedel prvega mesta po rednem delu prvenstva. Seveda si vsi želimo priti čim više.« Zoran Martič je pogodbo s klubom v Körmendu podpisal do konca sezone. Vso svojo energijo in moči usmerja k uspešnemu dokončanju obdobja, od rezultatov bo nam-reč odvisno, kje bo nadaljeval svojo poklicno pot. -dm- Vlada na Ptuju in v Ormožu Vlada je prejšnji teden začela z obiski slovenskih regij. Za prvo v novem mandatu si je izbrala ptujsko-ormoško regijo, kjer se je najprej sestala na delovnem posvetu. Premier Janez Janša in ministri so nato obiskali več kot 50 regijskih inštitucij in podjetij, za zaključek pa se srečali z gospodarstveniki, župani, poslanci in državnimi svetniki. Predsednik vlade je na posvetu na Ptuju dejal, da bo potrebno resno razmisliti o tem, da bi nekatere projekte za določen čas preložili. »Slovenija je prisiljena, da sama zdaj, ali pa čez nekaj mesecev, ko nam bo to ukazal nekdo drug, naredi nekaj korakov k prilagoditvi naših potreb z zmožnostmi. Če to naredimo sami v naslednjih tednih, to ne bo dramatično, saj smo nekje na robu, ko lahko z relativno blagimi ukrepi znižamo porabo,« je dejal Janša in dodal je, da je tudi zato realizacija nekaterih načrtovanih projektov v tej regiji omejena z danimi možnostmi. Dva poslanca na samostojni poti Izvršilni odbor DeSUS je pred dnevi sklenil, da poslanca Ivana Simčiča, na katerega letijo očitki o ponarejenem spričevalu, izključijo iz stranke, je po seji odbora pojasnil prvak DeSUS Karl Erjavec. Pričakovali so namreč, da bo Simčič pojasnil okoliščine in ponudil odstop s funkcije, vendar se je odločil, da tega ni storil, ampak je sklenil, da bo rajši odšel med samostojne poslance. Simčiča so izključili iz omenjene vladne stranke, potem ko ni podal zanesljivih dokazov, da je na začetku 90. let res obiskoval srednjo gostinsko šolo v Opatiji na Hrvaškem. Kasneje se je sicer na podlagi te diplome vpisal na Filozofsko fakulteto in uspešno diplomiral. Državni zbor ima še enega poslanca, ki se je podal po podobni poti kot Simčič. Ivan Vogrin je izstopil iz poslanske skupine Državljanske liste Gregorja Viranta in bo deloval kot samostojni poslanec. Kmalu po parlamentarnih volitvah se je v javnosti namreč razkrilo, da je podjetje poslanca Vogrina dolžno več upnikom in da tudi vsem, ki so pri podjetju naročili storitve in plačali avans, teh storitev niso nudili. Predsednik stranke Gregor Virant je takrat Vogrinu dal čas do konca marca, da stanje sanira. Ker poslancu to ni uspelo, je Virant svet stranke obvestil, da je Vogrina pozval k odstopu s poslanskega mesta, a slednji tega ni storil, ampak je rajši zapustil stranko. Novi trener v Körmendu Zoran Martič Zoran Martič daje navodila igralcem … DO MADŽARSKE Puconci: Likovna umetnost 13. majuš 2012 Program za porabske slovenske držine SLIKARSKA KOLONIJA PRIMOŽ TRUBAR Parlament bo izvolil novega predsednika 2. maja Predsedniškega kandidata Jánosa Áderja, sedanjega evropskega poslanca stranke FIDESZ, bo parlament izvolil 2. maja. Njegove izvolitve se bosta udeležili le vladni stranki, FIDESZ in Krščanski demokrati, kajti ostale stranke se ne strinjajo s kandidatom. Socialisti očitajo Viktorju Orbánu predvesem to, da se je spet odločil za kandidata, ki je strankarsko opredeljen. Po mnenju predsednika stranke bi se ugled predsedniški funkciji lahko povrnil s pomočjo neodvisnega kandidata. Tudi stranka LMP je izjavila, da se procedure ne bo udeležila, kajti predsedniški kandidat Áder je pripravil zakonski osnutek za reformo pravosodja in osnutek novega volilnega zakona, oba zakona pa sta povzročila precejšnjo negodovanje mednarodne javnosti. Desničarska stranka Jobbik je pristaš neposrednih predsedniških volitev, samega dogodka se verjetno bo udeležila, toda njeni poslanci bodo glasovali proti. Predstavniki stranke FIDESZ so prepričani, da so se odločili za pravega kandidata. Podpredsednik stranke Lajos Kósa je izjavil, da v obdobju, ko Madžarsko močno napada EU, ko jo mednarodne finančne inštitucije, na čelu z IMF, izsiljujejo predvsem iz političnih razlogov, ne more imeti predsednika »ne vino, ne voda« ali predsednika »strička«. Predsednik mora biti človek, karakter, ki bo s svojim delom ščitil Madžarsko in madžarsko demokracijo, da je ne bi ovajali z nemogočimi ovadbami, kot je sedaj v navadi. Tekmovanje v slovenščini V organizaciji Inštituta za raziskovanje in razvoj šolstva je v Slovenskem domu v Monoštru 26. aprila potekalo tekmovanje iz predmetov Slovenski jezik in Spoznavanje slovenstva. Tekmovanja so se udeležili učenci višjih razredov obeh dvojezičnih šol (Gornji Senik, Števanovci). Slovenska zveza si je za letošnje programe več nauvi tü vözbrodila, med tejmi je Srečanje porabski slovenski držin, mislimo od mali mlajšov, starišov do stari starišov. S tej dnevom želimo večfele programov poniditi mladim slovenskim držinam, zatok ka malo mladi pa v srejdnji lejtaj lüstva leko potegnemo na slovenske programe. Radi bi zadobili, da bi se ta generacija sčasoma tü s tašnim veseldjom srečevala med seov, de poštöjvala pa pomagala gora držati slovenstvo, kak tau delajo njivi stariške pa stari stariške. Pauleg asimilirani držin dobro vejmo, ka mo tau srečanje leko meli samo zvekšoma v domanjoj slovenskoj rejči, gda pa gdé de potrejbno, de v vogrskoj rejči tü ali pa samo v vogrskoj rejči. Program pripravlamo z nisternimi členi predsedstva Zveze pa z drügimi aktivisti, tau so Erika Glanz, Eržika Soós, Valika Rogan, Marijana Kovač pa Brigita Soós. Tašne programe želimo meti, s sterimi smo povezani Porabski Slovenci, s sterimi mo leko na pomauč drügim, nam leko prav prijdejo v vsakdanešnjom življenji, nam zdravdje pa veseldje slöjžijo, nas vküper držijo. Vse, ka mo delali, mora meti svojo razmenje tü. Srečanje porabski slovenski držin mo meli 13. majuša 2012 v Slovenskom daumi v Varaši, zadvečerek od 14.00 do 20.00 vöre, etak se iz cejloga Porabja z rednimi avtobusi dá nota pripelati pa domau ranč tak. Če de vrejmen dobro, mo vekši tau programov vanej meli, ovak pa znautra v daumi. Program de stau iz dvej talov. Prvi tau, na tau računamo paudrügo vöro, si vsi vküper leko poglednemo, kak leko koma pomoremo, damo prvo pomauč, če je kakšna nesreča ali je koma lagvo gratalo na potaj, doma ali gdekoli. Po tistim pa nota damo pokazati s policaji, kak se trbej ponašati pejški pa z biciklini na potaj, kakšne pravice mamo pa ka mujs moramo nota držati. V drügom tali zadvečerka pa nemo samo gledali pa poslöjšali, liki sami aktivno delali tü. Za tau, aj vsi, mlajši, stariške, stari stariške, ženske, moški leko najdemo nika zasé valaun, vam ponöjamo večfele delavnice, dela, programe. 1. Gastronomska delavnica. Ta delavnica (műhelyfoglalkozás) de mejla kompletno delo, pripravi večerdjo za vse lidi, steri se naprej zglasijo, steri do skaus delali. Želimo si, če bi več mladi mater pa očetov ved-lo küjati eno našo najbola ijrašno specialiteto, prave porabske dödöle. Zatau mo meli tašne domanje žens-tje, stere do vodile delo, do skaus tolmačile, ka pa kak trbej delati, red pa čistaučo meti med küjanjom. Ekipe (csapat) do delale s štirimi-petimi lidami, leko so tau držine, leko so pa mejšano tü. Vsakša de posaba küjala, aj vsi, steri smo töj, leko aktivno délamo tü. Če de dobro vrejmen, mo vanej meli gora postavlene bograče, če nej, té ovak pripravimo. Drügo delo de pa pico (pizza) mejsiti pa redti. Tau je tü za asek vedeti, ne prosi dosta dela, je brž gotovo, mlajši tü radi gejo pa ne košta dosta. Tau delo de se ranč tak vodilo, nota kazalo, tolmačilo. Najprvin de vsakši leko sam redo malo pico na koštavanje, velke držinske pice do se pa vküper pripravlale. Tretjo delo de fajnske zelene šalate redti z mesaum, gobami, s sirom pa vse drügim. Za štrto delo se pa leko navčimo pripraviti sto na svetke ali če dobimo lücke, goste. Leko se navčimo na lejpo formo spravlati salvejte, kak se dejva gora na sto pa kak se mora redno nöjcati essajk (pribor), kak leko sto okinčamo z rauži ali z drügim zelenim. 2. Folklorna delavnica. Zatau, ka se gnesden svejt preveč modernizira, ljudska kultura pa zdjibi svojo vrejdnost pri mladini pa vsebola dé v pozabo, se s pomočtjauv vodje, muzikanta pa redni folkloristov nota navčijo dvauji-trauji slovenski plesi pa ena karažna porabska ljudska pesem. 3. Lokostrelstvo ( íjászat) 4. Vöfarbanje obrazov mali mlajšov. 5. Družabno srečanje s pogostitvijo od pau šeste vöre. Za kulturni program nam folklorna delavnica nota pokaža plese pa pesem, kak so se leko navčili. Eni mladi igralci nam zašpilajo kratko, smejšno komedijo v doma-njoj rejči. Srečanje zapremo s plesom, aj se veselo leko napautimo domau. Prosimo lepau, sto bi rad prijšo z držinov ali ovak, aj se zglasi do 4. majuša na Slovenski zvezi, na telefon 380-208 ali 06302043398 ali po e-maili klara.fodor@mail.datanet.hu Hvala lejpa! Klara Fodor sekretarka ZSM V Domu Števana Küzmiča v Puconcih so na ogled dela s 17. slikarske kolonije Primož Trubar, ki jo je v Moravskih Toplicah pod strokovnim vodstvom akademskega slikarja Nikolaja Bee-ra organiziralo Slovensko protestantsko društvo, podružnica Murska Sobota. Kot je v strokovni predstavitvi poudaril mag. Franc Obal, sodi slikarska kolonija Primož Trubar v Moravskih Toplicah med pomembne kulturne dogodke, in kar je še zlasti pomembno, v teh letih so sodelujoči umetniki iz različnih koncev Slovenije in tujine ustvarili številna kakovostna dela, ki bogatijo likovno produkcijo v tem prostoru. Dela razstavljajo Vesna Blagotinšek, Bram D´Hont iz Nizozemske, tokrat edini tujec, Franc Golob, Andrej Pavlič, Herman Gvardjančič, Tihomir Pintar in Vladimir Potočnik. Prvič je strokovni vodja Nikolaj Beer v kolonijo povabil otroke iz vrtca. Na razstavi je njihovo delo v mešani tehniki Brez naslova. Otvoritve razstave se je udeležil tudi mag. Geza Erniša, škof evangeličanske cerkve na Slovenskem, ki je soorganizatorica kolonije Primoža Trubarja, razstavo pa sta družno odprla župan občine Puconci Ludvik Novak in predsednik murskosoboške podruž-nice Slovenskega protestantskega društva, Geza Farkaš. eR Srce mi je tu v Porabju Kak smo že pisali v časopisi Porabje, tisti mladi, šteri so iz slovenščine diplomirali, so si vsi najšli slüžbo na taum področji. Med njimi je Nikoleta Vajda Nagy iz Varaša, štera je novinarstvo pa nemški gezik študirala v Ljubljani. Zdaj pa dela pri varaškoj televiziji v okviri projekta Mura-Raba TV. Tak mislim, Porabci go že dobro poznamo, sploj pa tisti, s šterimi je že delala reportažo, pogovor ali drugi prispevek za oddajo Vpogled – Bepillantó. Vsigdar koražna, nasmejena, dapa ka je najbola značilno za njau, tau je mirnost. - Nikoleta, po gimnaziji zaka si se tak odlaučila, ka‚ š v Slovenijo üšla študirat? »Najbolj zato, ker sem se hotela še naprej učiti slovensko, da bi se bolj naučila, da bi res perfektno znala slovensko, pa tudi Slovenija me je privlačila.« - Kelko si znala slovenski tistoga reda, gda si tavö prišla? »Znala sem, imela sem že tudi jezikovni izpit na srednji ravni, znala sem veliko besed in izrazov, skoraj vse sem razumela, samo govoriti je bilo težko. Potem smo se na jezikovnem tečaju v Ljubljani res dobro naučili, recimo pravopis, besedni red, ogromno konverzacije smo imeli. Jaz sem bila prisiljena, da govorim slovensko, zato ker takrat ni bilo nobenega tam, s katerim bi se lahko pogovarjala madžarsko. Zato sem se v prvem letu ogromno naučila na tečaju.« - Zaka ranč novinarstvo pa nemščino si študirala? »Iskreno povem, sploh nisem imela pojma, kaj naj bi študirala. Jaz sem hotela najprej telovadbo, to mi je bilo všeč. Ampak vsi so mi rekli, kaj boš delala s telovadbo, če boš učiteljica. V gimnaziji smo veliko pisali pri pouku in za časopis, pa sem mislila, kaj če bi poskusila novinarstvo in postala novinarka. Še zraven sem vzela nemščino, da bi znala še en jezik in tako sem začela študirati novinarstvo in nemščino.« - Ka se mora včiti novinar, gda študira? »Ker sem imela še en predmet, je to bil dvopredmetni program in sem imela pri novinarstvu manj predmetov. Novinarstvo se je težko naučiti, recimo na fakulteti, to se lahko naučiš samo v praksi, prakse pa smo imeli bolj malo. Jaz sem bila na radiu Ljubljanski glas, ampak tudi tam smo bili samo nekaj ur na dan. Poleti sem pa malo delala pri časopisu Porabje. Kot sem že rekla, to se naučiš šele takrat, ko začneš delati.« - Po študiji nejsi zmišlavala, ka ostaneš v Sloveniji? »Jaz bi rada živela tudi v Sloveniji, sem se tam zelo dobro počutila, ampak mene je vleklo nazaj. Tu imam družino in to mi veliko pomeni, in vedno sem imela domotožje. Imela sem že fanta v času študija tu v Monoštru in nisem pomislila, da bi tam ostala.« - Kdaj si prišla nazaj domau, pa gde si začnila delati? »Leta 2008 sem prišla nazaj in začela delati pri časopisu Porabje. Jaz sem zmeraj hotela delati tu v Porabju, tu imam vse. Lahko še imam stike s Slovenijo, ampak srce mi je tu v Porabju.« - Sprvoga je nej bilau težko, gda si pri časopisi Porabje začnila delati, mislim, zavolo narečja? »Moram povedati, da sem na začetku imela težave, ampak potem sem veliko, veliko brala v narečju, narečje sem povsod slišala, sem se že začela navajati nanj, pa sem ga začela vse bolj razumeti. Zdaj že lahko povem, da skoraj vse razumem v narečju. Bolj malo govorim, ker mi je enostavneje v knjžnem jeziku, to mi pride najprej na misel, knjižna beseda, ampak če je potrebno, ‚gučim’ narečje.« - Po dvej lejtaj si mejla možnost pa si üšla delat k varaškoj televiziji v okviri projekta Mura-Raba TV, pa še zdaj tam delaš. Tau je zato malo ovakšo delo, kak si pri novinaj mejla. Naletja si se vcujvzela? »Težko je, zato ker rabiš malo več časa, da si pripraviš gradivo, prispevek. Ker najprej ti greš na teren in moraš imeti v glavi, kako bo potem izgledal ta prispevek, kako bo pripravljen. Morala sem se naučiti, da to ni delo pri časopisu, da napišeš članek, imaš nekaj fotografij zraven, pa konec. Pri televiziji se moraš navaditi, da ko napišeš gradivo, moraš imeti zmeraj v glavi, da je to treba pokriti s slikami, pa prevesti v madžarščino. Ne moreš napisati nekaj v gradivu, za kar nimaš slike. To je bilo zame težko na začetku. Zdaj mi gre že boljše, sem se že navadila.« - Štera tema je zate najbola zanimiva? »V Porabju je res veliko zanimivih osebnosti, veliko zanimivih življenjskih poti, kako se to reče, veliko je življenjskih zgodb. Veliko kulturnih skupin je, tudi zdaj vidim pri otrocih, pri osnovnošolcih, da z veseljem delajo, z veseljem nastopajo in to mi je res posebej pri srcu, pa jih res z veseljem posnamemo.« - Nimaš težav pri snemanju, ka mlajši slabo gučijo slovenski? »Imamo probleme s tem, ko želimo kakšnega otroka vprašati, kako nam odgovarja. Včasih naredimo tudi to, da mu rajši dovolimo, da odgovarja v madžarščini in ga potem prevedemo. Eni znajo več povedati slovensko, drugi manj, ampak mislim, da se vsi trudijo.« - Ka misliš, ka baude s slovenskim jezikom v Porabji za deset, dvajsti lejt? »To je težko vprašanje, kako bo s tem jezikom, ker ga zdaj že vse manj ljudi in otrok govori. Jaz mislim, da se zdaj začnejo spet bolj intenzivno ukvarjati s slovenščino, zato ker vidijo možnosti v tem.« - Pri televiziji je tak, ka človek nejma nej petka pa nej svetka. Gda maš malo prostega časa, ka delaš tašoga reda? »Včasih tudi doma delam, ker veliko prevajam. Če imam malo prostega časa, takrat berem ali sem s prijatelji pa z družino.« - Nikoleta, kakšne cilje maš v bodočnosti, mislim tak na slüžbene kak na osebne? »To, kar zdaj delam, mi je zanimivo pa všeč, v kratkem času, recimo v dveh, treh letih bi zelo rada imela otroka. To je zdaj moj prvi cilj.« Karči Holec Ne pozabite pogledniti! Vpogled - magazin Porabja Bepillantó - A Rába-vidék magazinja Na ogled je vsakši torek ob 20.00 vöri na Gotthárd TV Ponovitvi: ob petkaj ob 20. vöri, ob nedelaj v 13.30 vöri www.porabje.hu OTROŠKI KOTIČEK PRIŠLA JE POMLAD Dobrodelni večer v Monoštru Dijaki 12. B-razreda na monoštrski gimnaziji smo 13. aprila zvečer ob sedmih pripravili dobrodelni večer v monoštrskem gledališču. Kot smo na prireditvi povedali, smo se zbrali zato, da bi pomagali mladeniču iz Rábafüzesa, ki je obenem naš sošolec. Fant se imenuje Zoli in je pred nekaj meseci zvedel, da ima grozno bolezen, ki jo mora premagati. To je rak. Tako kot družini je bilo tudi nam hudo, ampak smo morali postati močnejši in poskusiti skupaj z njim se boriti proti raku. Življenje vseh nas se je spremenilo, ampak družinino se je iz enega dneva do drugega postavilo na glavo, stroški so postali večji. V razredu smo se odločili, da bomo poskusili narediti vse, s čim bi Zoliju in družini lahko pomagali. Zaradi tega smo organizirali dobrodelni večer. Imeli smo tremo, saj smo hoteli, da bi vse šlo kot po maslu. Dnevi pred prireditvijo so potekali z organizacijo, pogovori, itd. Na srečo smo dobili veliko pomoči, zato je bilo lažje izvesti program. S sošolci smo bili zelo srečni, saj so nastopajoče skupine sprejele naše povabilo in so nastopile brezplačno. To so bile: monoštrska pihalna godba (fúvószenekar), plesalci plesne skupine Enjoy, učenci Osnovne šole Istvána Széchenyija, skupina Zaporozsec ter zdravnica dr. Szecsei Nagy Klara. Hvala vsem za udeležbo! Imeli smo tudi druge sponzorje, tudi njim se zahvaljujemo. Hvala vsem, ki so se udeležili dobrodelnega večera in tistim, ki niso mogli priti, kljub temu so v neki obliki prispevali k temu, da se je prireditev tako dobro končala. Zaradi pomanjkanja časa smo se bali, da ne bo veliko obiskovalcev. Na koncu smo bili tudi sami presenečeni, saj je bila gledališka dvorana nabito polna. Po programu smo zbrani denar predali mamici našega sošolca. Moram dodati, da smo od prodaje vstopnic in prostovoljnih prispevkov dobili zelo lep znesek. Upamo, da se bo naša skupna želja čim prej uresničila, in bomo v kratkem zopet skupaj v šoli ter se bomo bali kontrolk in ne bolezni. Če se kdo ni mogel udeležiti dobrodelnega večera pa bi rad pomagal, lahko to stori s pomočjo nakazila. Številka bančnega računa, na katerega pričakujemo prostovoljne prispevke, je naslednja: 11773470-00594581-00000000. V monoštrski banki OTP pa lahko tudi osebno nakažete denar. Imetnik računa je Takács Zoltán. Martina Zakoč - Zakaj imaš rada pomlad? Patricia: Zato, ker sije sonce. Trava je zelena, rastejo cvetlice. Laura: Sije sonce, trava zeleni, rastejo rože. Vanesa: Sonce sije, zelena je trava, narava je lepa. - Kakšna je pomlad? Patricia: Cvetoča, lepa, topla. Laura: Pomlad je lepa, topla, vesela. Vanesa: Dišeča, topla, vesela. Kaj rada delaš, ko je pomlad? Patricia: Poslušam ptice, se igram, kolesarim. Laura: Delam na vrtu, nabiram cvetlice, kolesarim. Vanesa: Igram se, poslušam ptice, kako pojejo. Katero spomladansko cvetlico imaš najraje? Patricia: Tulipan. Laura: Narciso. Vanesa: Vrtnico. - Kateri spomladanski praznik imaš najraje? Patricia: Najraje imam veliko noč. Laura: Najraje imam veliko noč. Vanesa: Materinski dan. - Zakaj ti je ta praznik najbolj všeč? Patricia: Zajec prinese darilo. Barvamo jajca, jemo šunko in imamo počitnice. Laura: Ker zajec prinese darilo in vsi smo veseli. Vanesa: Ker imam zelo rada mamo. Na vprašanja o pomladi so odgovarjale: Vanesa Horvat, Laura Bedi in Patricia Dončec – učenke 5. razreda DOŠ Števanovci To sem jaz Ime mi je Vanessa, pišem se Horvat. Hodim v 5. razred. Stara sem 12 let. V družini nas je šest: mamica Katalin, oče Šandor, sestrica Viktorija, babica Marija in dedek Jožef. Stanujem v Števanovcih. Mamica je prodajalka, oče mizar. Sestrica Viktorija hodi v 4. razred. Pridna učenka sem. Hodim v pevski zborček in lončarski krožek. Rada poslušam glasbo in rišem. Vanessa Horvat Ime mi je Patricija, pišem se Dončec. Stara sem 11 let. Hodim v Dvojezično osnovno šolo v Števanovcih. Jaz sem pridna učenka. V šoli imam petice. V naši družini nas je šest: oče Attila, mama Andreja, brat Martin, babica Marija in dedek Karel. Oče je po poklicu strojni kjučavničar v Monoštru. Mama je šivilja v Monoštru. Brat Martin hodi v srednjo šolo Vép. Rada plešem. Imam dolge rjave lase in rjave oči. Patricija Dončec Ime mi je Laura, pišem se Bedi. Stara sem 11 let. Hodim v 5. razred Dvojezične osnovne šole v Števanovcih. Stanujem v Monoštru. V naši družini nas je pet: mama Andreja, oče Žolt, brat Dani in sestra Jazmin. Mama je po poklicu šivilja, dela v Monoštru. Oče je mizar. Brat Dani hodi v srednjo šolo. Sestra Jazmin hodi v 2. razred. Jaz sem pridna učenka. Sem srednje podstave, imam dolge rjave lase in zelene oči. Rada poslušam glasbo in gledam televizijo. Hodim v lončarski krožek, v krožek modernih plesov in k pevskemu zborčku. Laura Bedi Ime mi je Gina, pišem se Bartoš. Hodim v 5. razred osnovne šole v Števanov cih. Stanujem v Monoštru. V naši družini nas je pet: mama Bernadett, oče Andraž, sestrici Greta in Justina. Mama je doma. Oče je mesar. Sestra Justina hodi v 7. razred, Greta pa v otroški vrtec. Rada poslušam glasbo, plešem in gledam televizijo. Georgina Bartoš KAUT MLAŠEČI Mozaik iz krajev, ki niti niso tako daleč PETEK, 27.04.2012, I. SPORED TVS 6.05 KULTURA, 6.15 ODMEVI, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.45 DEDKOVA LJUBLJENKA, KRATKI FILM, 10.00 SEJALCI BESED: TONE SELIŠKAR, OTR. NAN., 10.20 KLARA, ŠVED. FILM, 11.45 ČUDEŽNI COPATI: 1.DEL, ŠVED. NAD., 12.15 ODDAJA ZA OTROKE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POGLEDI SLOVENIJE, 15.00 MOSTOVI – HIDAK, 15.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, ROMSKA ODDAJA, 15.50 MARČI HLAČEK: KROKODILI IN POVODNI KONJI, RIS., 16.15 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM OKRASNA ORHIDEJA, POUČNA NANIZANKA, 16.20 V BOJU S ČASOM, NEMŠ. NAD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 POSEBNA PONUDBA, 17.45 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.20 GOZDNA DRUŠČINA, RIS., 18.35 BALI, RIS., 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, VREME, ŠPORT, 20.00 NA ZDRAVJE!, 22.00 POROČILA, 22.25 POLNOČNI KLUB: S TREBUHOM ZA KRUHOM, 23.40 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 23.55 POSEBNA PONUDBA, 0.20 DNEVNIK, 0.45 DNEVNIKOV IZBOR, 1.10 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.35 INFOKANAL PETEK, 27.04.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 10.40 AMERIŠKA KRPANKA: POKRAJINA CAJUN, 12.10 DOSJE, 13.15 PRISLUHNIMO TIŠINI, 13.45 ONKRAJ OBZORJA: AVSTRALIJA, DOK. SER., 14.40 OSMI DAN, 15.10 ČRNO-BELI ČASI, 15.30 KNJIGA MENE BRIGA, 15.50 SINOVI DVEH NARODOV: MARIO SCHIAVATO - PREVZETI OD POEZIJE, DOK. ODD., 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.55 MIGAJ RAJE Z NAMI!, ODDAJA ZA RAZGIBANO ŽIVLJENJE, 17.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 17.55 NA JURIŠ IN THE MOOD! OD KORAČNIC DO SWINGA: CARMINA SLOVENICA, DIRIGENTKA KARMINA ŠILEC, POSNETEK KONCERTA, 20.00 NOGOMET EVROPSKA LIGA: POLFINALE, ATLETICO : VALENCIA, POVRATNA TEKMA, 22.00 KENNEDYJEVI, KAN. NAD., 22.55 MAX MANUS, KOPRODUKCIJSKI FILM, 0.45 ZABAVNI INFOKANAL * * * SOBOTA, 28.04.2012, I. SPORED TVS 6.30 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 ZGODBE IZ ŠKOLJKE: RIBIČ PEPE: MMM... MARIBOR, ODDAJA ZA GLUHONEME, 7.20 IZ POPOTNE TORBE: ŽIVALSKE DRUŽINE, 7.45 BINE: PLES, LUTK. NAN., 8.10 RISANKA, 8.25 STUDIO KRIŠKRAŠ: NASPROTJA, LUTK. ODD., 9.10 PALČEK DAVID: DRVAR, RIS., 9.40 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.25 ANGEL, KRATKI FILM, 10.40 2012, LETO NIČ: SPOROČILO IZ MEHIKE, NIZOZ. NAD., 11.10 MALA VOHUNKA, AM. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.20 TEDNIK, 14.25 ALPE-DONAVA-JADRAN, 15.00 MEDVEDJA DRUŽINA IN JAZ, DOK. SER., 16.00 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 16.25 NA VRTU, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 SOBOTNO POPOLDNE, 18.30 OZARE, 18.40 OLIVIJA, RIS., 19.00 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 20.00 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 21.30 SREBRNO MESTO, AM. FILM, 23.40 POROČILA, 0.15 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 0.30 PRI PEARSONOVIH, AM. NAN., 0.55 MEDVEDJA DRUŽINA IN JAZ, DOK. SER., 1.50 OZARE, 1.55 DNEVNIK, UTRIP, VREME, ŠPORT, 2.45 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.10 INFOKANAL SOBOTA, 28.04.2012, II. SPORED TVS 9.25 SKOZI ČAS, 9.45 POGLEDI SLOVENIJE, 11.20 POSEBNA PONUDBA, 11.45 SLOVENCI V ITALIJI, 12.20 UNIVERZA, 12.45 OSMI DAN, 13.15 ONKRAJ OBZORJA: GVATEMALA, DOK. SER., 14.10 POVRATNA VOZOVNICA, DOK. ODD., 15.20 BILO JE..., 16.25 NOGOMET: ODDAJA NAŠ NOGOMET, 16.55 KOŠARKA: LIGA TELEMACH - UNION OLIMPIJA : KRKA, 18.40 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 19.35 MIGAJ RAJE Z NAMI!, ŽIVLJENJE, 20.10 ROKOMET - LIGA PRVAKOV, 21.50 SOBOTNA GLASBENA NOČ, 22.50 BLEŠČICA, ODDAJA O MODI, 23.25 MED VALOVI, 23.50 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 1.25 ZABAVNI INFOKANAL * * * NEDELJA, 29.04.2012, I. SPORED TVS 6.35 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 10.15 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 10.50 SLEDI, ODDAJA TV MARIBOR, 11.15 OZARE, 11.20 OBZORJA DUHA, 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.25 NA ZDRAVJE!, 15.00 MARY IN MAX, AVSTRALSKI ANIMIRANI FILM, 16.35 PRVI IN DRUGI, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.15 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 18.40 GREGOR IN DINOZAVRI, RIS., 19.00 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 20.00 PRVA DAMSKA DETEKTIVSKA AGENCIJA, ANG.-AM. NAD., 21.05 VEČERNI GOST: HENDRIK E. KLONINGER, 22.00 VRTOVI TULLNA, DOK. SER., 22.30 POROČILA, 23.10 SINOVI ANARHIJE, AM. NAD., 23.55 ALPE-DONAVA-JADRAN, 0.25 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO?, 1.40 DNEVNIK, ZRCALO TEDNA, VREME, ŠPORT, 2.30 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 3.00 INFOKANAL NEDELJA, 29.04.2012, II. SPORED TVS 9.10 SKOZI ČAS, 9.30 GLOBUS, 10.05 SINOVI DVEH NARODOV: MARIO SCHIAVATO PREVZETI OD POEZIJE, DOK. ODD., 10.35 ALPE-DONAVA JADRAN, 11.05 TURBULENCA, 11.35 GLASBENA MATINEJA - MOZARTINE: ALEKSANDAR RANISAVLJEV, MIHAEL ŠULER, SIMFONIKI RTV SLOVENIJA IN ALPASLAN ERTÜNGEALP, 12.50 31. SREČANJE TAMBURAŠKIH IN MANDOLINSKIH SKUPIN, 13.15 ONKRAJ OBZORJA: NAMIBIJA, DEŽELA BUŠMANOV, DOK. SER., 14.10 KOŠARKA: LIGA TELEMACH - UNION OLIMPIJA : KRKA, 15.55 LONDONSKI VRTILJAK, 16.25 ŠPORTNI IZZIV, 16.55 NOGOMET: PRED EP, 17.20 NAŠ NOGOMET, 17.55 NOGOMET PRVA LIGA: HIT GORICA : KOPER, 19.55 PLAVANJE: DRŽAVNO PRVENSTVO, 20.25 ŽREBANJE LOTA, 20.40 FANT, POBRATIM SMRTI 2, DOK. FILM, 21.35 REŠEVANJE TITANIKA, DOK. ODD., 23.15 OB SVETOVNEM DNEVU PLES, PLES - BALET PARIŠKE OPERE, 0.35 ORGAZMUS, KRATKI FILM, 0.55 GOLA RESNICA, KRATKA TV-DRAMA, 1.15 ZABAVNI INFOKANAL * * * PONEDELJEK, 30.04.2012, I. SPORED TVS 6.20 UTRIP, 6.35 ZRCALO TEDNA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.10 ALI ME POZNAŠ: JAZ SEM OKRASNA ORHIDEJA, 9.20 DEDEK V MOJEM ŽEPU, AM. NAN., 9.45 SPREHODI V NARAVO: LEPOTNE LILIJE, 10.05 PRIJATELJICA, NORV. FILM, 11.20 ČUDEŽNI COPATI, ŠVED. NAD., 12.00 LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 POLNOČNI KLUB, 14.40 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 15.00 POROČILA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 BALI, RIS., 15.55 VRTNI PALČEK PRIMOŽ, RIS., 16.05 BACEK JON, RIS., 16.15 MOZART: V DEŽELI OPERE, 16.25 DEŽELICA PIMPAN, RIS., 16.35 RIBIČ PEPE: KO KOVAČ PEPE KUJE, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 DUHOVNI UTRIP, 17.40 POGLED NA …, 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 POKEC, RIS., 18.35 TIMI GRE, RIS., 18.45 TINČEK, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.00 TEDNIK, 21.00 STUDIO CITY, 22.00 POROČILA, 22.25 KULTURA, 22.30 PODOBA PODOBE: 130-LETNICA POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE, 23.05 KNJIGA MENE BRIGA, 23.25 SLOVENSKA JAZZ SCENA, 0.20 DUHOVNI UTRIP, 0.35 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.50 INFOKANAL PONEDELJEK, 30.04.2012, II. SPORED TVS 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.00 SKOZI ČAS, 11.25 NA JURIŠ IN THE MOOD! OD KORAČNIC DO SWINGA, POSNETEK KONCERTA, 13.20 ONKRAJ OBZORJA: AMERIŠKI DIVJI ZAHOD, DOK. SER., 14.10 MED VALOVI, 14.35 MEDVEDJA DRUŽINA IN JAZ, DOK. SER., 15.25 PRVI IN DRUGI, 15.45 VEČERNI GOST: HENDRIK E. KLONINGER, 16.35 KAJ GOVORIŠ? = SO VAKERES?, 16.55 DOBER DAN, KOROŠKA, 17.25 OTROCI AMAZONIJE, DOK. ODD., 18.25 PRAVA IDEJA!, 19.00 ARITMIJA, 19.50 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 20.00 NA UTRIP SRCA, 20.50 DEDIŠČINA EVROPE: BUDDENBROOKOVI, NEMŠ. SER., 22.20 DVOJNA PREISKAVA, FR. SER., 23.55 ARITMIJA, 0.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * TOREK, 01.05.2012, I. SPORED TVS 6.20 KULTURA, 6.30 PRVOMAJSKA BUDNICA: POZDRAV IZ IDRIJE: GODBENO DRUŠTVO RUDARJEV IDRIJA, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 9.55 MOZART: V DEŽELI OPERE, 10.05 VLOMILCI DELAJO POLETI, DRUŽINSKA KOMEDIJA, 11.40 ČUDEŽNI COPATI, ŠVED. NAD., 12.20 PODOBA PODOBE: 130-LETNICA POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 MOJA OVČARKA TULPA, AM. FILM, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 BARNI, RIS., 15.50 PINGU - PINGVIN, RIS., 15.55 METKA IN ZVERINKO ZVER, RIS., 16.05 ALEKS V ŽIVALSKEM KRALJESTVU, RIS., 16.05 TEO, RIS., 16.15 BINE: SKRITI SVET, LUTK. NAN., 16.35 EMA, KRATKI FILM, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 UGRIZNIMO ZNANOST: CIANOBAKTERIJE, 17.40 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.10 MINUTE ZA JEZIK, 18.20 KANOPKI, RIS., 18.25 MOJSTER MIHA - KAKO JE MIHA POSTAL MOJSTER, RIS. FILM, 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, 20.00 TITANIK, MINI-SERIJA, 21.35 SFINGA, DOK. FILM, 22.50 POROČILA, 23.15 DESET POGOJEV LJUBEZNI, DOK. ODD., 0.15 UGRIZNIMO ZNANOST, 0.35 DNEVNIK, 1.00 DNEVNIKOV IZBOR, 1.25 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.45 INFOKANAL TOREK, 01.05.2012, II. SPORED TVS 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 11.30 SKOZI ČAS, 11.55 ARITMIJA, 12.45 MOJA SLOVENIJA, DRUŽINSKI KVIZ, 14.05 STUDIO CITY, 15.00 OBZORJA DUHA, 15.35 VRTOVI TULLNA, DOK. SER., 16.05 POSEBNA PONUDBA, 16.30 GOSPA PISATELJICA, PORTRET MIMI MALENŠEK, DOK. ODD., 17.30 FOYLOVA VOJNA: RUSKA HIŠA, ANG. FILM, 19.00 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE ASTRA, 20.00 OČETJE IN SINOVI, RUS. NAD., 20.45 MUZIKAJETO: PESMI UPORA, GLASBENA ODDAJA, 21.15 VETER, KI TRESE JEČMEN, IRSKI FILM, 23.20 BRANE RONČEL IZZA ODRA, 0.55 ZABAVNI INFOKANAL * * * SREDA, 02.05.2012, I. SPORED TVS 6.40 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 BINE: SKRITI SVET, LUTK. NAN., 8.25 HIŠA EKSPERIMENTOV: TEŽIŠČELOGIJA, 8.45 ZLATKO ZAKLADKO: DEŽEVNI ČAJ, 9.05 V DOTIKU Z VODO: NEVIHTA, AVSTRAL.-NEMŠ. NAN., 9.30 ZAKLETA BAJTA, DRUŽINSKA KOMEDIJA, 11.05 ČUDEŽNI COPATI, ŠVED. NAD., 11.40 SFINGA, DOK. FILM, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 TEDNIK, 14.30 BOLŠJAK, DOK. FELJTON, 15.05 MOSTOVI – HIDAK, 15.40 ROLI POLI OLI, RIS., 15.50 POLŽJEGRAJSKE ZGODBE, RIS., 16.00 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.20 TURBULENCA, 17.50 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.20 ODDAJA ZA OTROKE IN MLADE, 19.00 DNEVNIK, 19.30 DNEVNIKOV IZBOR, 20.05 TITANIK, KOPRODUKCIJSKA MINI-SERIJA, 21.35 SREČNO POT NEDIM, KRATKI FILM, 22.00 POROČILA, 22.25 GOSPODARSKA ODDAJA, 23.00 GLASBENI VEČER, 23.55 TURBULENCA, 0.25 DNEVNIK, 0.50 DNEVNIKOV IZBOR, 1.15 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 INFOKANAL SREDA, 02.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 INFOKANAL, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 12.05 GLASBENA ODDAJA, 12.55 SOBOTNO POPOLDNE, 14.30 DUHOVNI UTRIP, 14.50 O ŽIVALIH IN LJUDEH, 15.20 NA VRTU, 15.45 ČRNO-BELI ČASI, 16.00 UGRIZNIMO ZNANOST, 16.55 MARIBOR 2012, EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE, 17.10 FOYLOVA VOJNA, ANG. FILM, 18.45 GLASBENA ODDAJA, 19.50 ŽREBANJE LOTA, 20.00 LONDONSKI VRTILJAK, 20.30 ŠPORTNI IZZIV, 21.00 SLOVENSKO OLIMPIJSKO STOLETJE, DOK. SER., 21.55 ODDAJA O MODI, 22.25 APOKALIPTO, AM. FILM, 0.40 GLASBENA ODDAJA, 1.40 ZABAVNI INFOKANAL * * * ČETRTEK, 03.05.2012, I. SPORED TVS 6.35 DNEVNIKOV IZBOR, 7.00 DOBRO JUTRO, POROČILA, 10.10 MALE SIVE CELICE, KVIZ, 10.55 POZABLJENE KNJIGE NAŠIH BABIC: TRDOGLAV IN MARJETICA, 11.10 KOT ATA IN MAMA, OTR. NAD., 11.35 EMA, KRATKI FILM, 12.00 POROČILA, 12.05 ČRNO-BELI ČASI, 12.20 PRAVA IDEJA!, 13.00 PRVI DNEVNIK, 13.30 DOSJE, 14.25 SLOVENSKI UTRINKI, 15.00 POROČILA, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 KRTJI SESTRICI, RIS., 15.50 LARINA ZVEZDICA, RIS., 16.05 STUDIO KRIŠKRAŠ: NASPROTJA, LUTK. ODD., 17.00 POROČILA OB PETIH, 17.25 SLOVENSKI VODNI KROG, DOK. NAN., 17.55 ZAČNIMO ZNOVA, SLOV. NAN., 18.25 MINUTE ZA JEZIK, 18.30 KARLI, RIS., 18.35 SVETOVALKA HANA, RIS., 19.00 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 20.05 NE ČAKAJ NA MAJ, SLOVENSKI FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.05 OSMI DAN, 23.35 SVETO IN SVET: PRIPRAVE NA ŽIVLJENJE, 0.30 DNEVNIK, SLOVENSKA KRONIKA, VREME, ŠPORT, 1.20 DNEVNIK SLOVENCEV V ITALIJI, 1.40 NFOKANAL ČETRTEK, 03.05.2012, II. SPORED TVS 7.00 OTROŠKI PROGRAM: OP!, 8.00 OTROŠKI INFOKANAL, 8.45 ZABAVNI INFOKANAL, 10.40 DOBRO JUTRO, 13.10 PESEM EVROVIZIJE 2012, 13.55 UGANI, KDO PRIDE NA VEČERJO, 15.15 MUZIKAJETO: PESMI UPORA, 15.45 TURBULENCA, 16.20 MOSTOVI – HIDAK, 16.50 UNIVERZA, 17.25 FOYLOVA VOJNA: PRIKRIVANJE, ANG. FILM, 19.00 ŽIVLJENJE IN DAN BALERINE NENE VRHOVEC STEVENS, FILM O BALERINI, 19.50 ŽREBANJE DETELJICE, 20.00 PESEM EVROVIZIJE 2012, 21.30 ZVOK ISTANBULA, DOKUMENTARNO-GLASBENI FILM, 23.00 SODOBNA DRUŽINA, AM. NAD., 23.25 ŽIVLJENJE IN DAN BALERINE NENE VRHOVEC STEVENS, FILM O BALERINI, 0.15 ZABAVNI INFOKANAL »Dvigni se jezik moj« - se je nedavno zaslišala slovenska ljudska pesem v razstavnem prostoru Slovenskega doma. Udeleženci odprtja najnovejše razstave z naslovom »Mozaik« so lahko prisluhnili triglasnemu petju Ljudskih pevcev s Tepanja, tokrat v izvedbi dveh gospa in gospoda. Z izborom likovnih del se je predstavila Likovna sekcija Kulturnega društva Loče (s slovenske Štajerske). Predsednica likovne sekcije Justina Strašek je povedala, da deluje kulturno društvo v kraju že več kot 60 let in ima bogato preteklost. V njegovih okvirih delujejo filmska, literarna, folklorna in tudi likovna sekcija. »Najbolj smo pa znani po poletnih kulturnih festivalih že 40 let, kjer smo se tudi spoznali s plesalkami iz Monoštra. Takrat smo navezali stike s Porabjem« - je povedala predsednica. Likovna sekcija društva je dokaj mlada, ljubiteljski umetniki ustvarjajo skupaj šele drugo leto. Šteje devet članov, ki se dobivajo enkrat mesečno. Na tokratno razstavo pa so povabili še ustvarjalce iz sosednjih občin Slovenske Konjice in Oplotnica, tri današnje občine so bile namreč nekoč združene. Predsednica likovne sekcije iz Slovenskih Konjic Hedi Vidmar Šalamon je povedala, da ima likovna in fotografska dejavnost v kraju bogato tradicijo. Trenutno pomaga sekciji šest pedagogov, delujejo pa tudi z mladimi in sodelujejo s humanitarnimi organizacijami. Razstava ne nosi slučajno naslova »Mozaik«. Razstavljajočih deset avtorjev ustvarja namreč v najrazličnejših tehnikah in upodablja pestre motive: od podob iz narave in naselij preko grafik s tihožitji do predstavitve starih obrti. Med ustvarjalci najdemo tudi Vojka Kumra, ki slika akte s samosvojo tehniko: »Naslikal sem ogromno realističnih aktov. Mi pa se je nekoč utrnila ideja, zakaj pa ne bi tega storil nekako drugače. In sem začel slikati akt brez dotika čopiča tako, da sem barvo nametal od daleč. To je moja posebnost, ki je nikjer ni.« Predsednica konjiške sekcije Hedi Vidmar Šalamon pa slika s pripomočki: »Pri risanju uporabljam trikotnik, ravnilo, šestilo ali pa arhitektovo spiralo. Moja roka ni toliko vešča, da bi vlekla samostojne črte. Sem pa suverena pri barvah, imam občutek za barvno lestvico.« Po odprtju je v razstavnem prostoru še večkrat zazvenela slovenska pesem. Barviti mozaik štajerskih slikarjev je v Monoštru na ogled do sredine maja. -dm- Ljudski pevci, predsednica Justina Strašek in Jože Hirnök