URN_NBN_SI_DOC-HGAXHVHM

V JESNIK BIUI-IOTEKARA I1R- VATiSKE. Izdaje Društvo bibliote­ kam Hrvutsike. Godina IV. 1955/57. Zagreb 1958. XII + 182 str. 4°. Skupna lastnost skoraj vseh ju­ goslovanskih knjižničarskih časo­ pisov je njihovo neredno izhajanje. Skupni pa so tudi vzroki. V prvi vrsti gre za pomanjkanje finanč­ nih sredstev, v drugi pa tudi za pomanjkanje izkušenih strokovnih sodelavcev. Starejša generacija na­ ših knjižničarskih strokovnjakov se počasi umika, mlajša pa — kot je v naši stroki neizogibno — le po­ časi zori. Ce kje, potem je zlasti v knjižničarstvu, pri nas in drugod po svetu, uspeh strokovnega na­ predka pač odvisen v prvi vršiti od večje ali manjše zavesti, tla ölovck ne živi saimo od »kruha«, ker je materialna stimulacija v naši stro­ ki, kljub pomembnemu izboljšanju, razmeroma še vedno zelo fJkromna. Take in podobne indsli se nam vsiljujejo pri prelistavanju in pre­ biranju že pred dobrim letom iz- išlega četrtega letnika Vjesnika biblioiekara Hrnatske. Kot vsi nje­ govi predhodniki, tako se tudi ta letnik, ki ima vse značilnosti zgo­ raj navedenih pogojev, odlikuje z visoko in pri nas na tem področju še nepreseženo kvaliteto. Zajetna publikacija, ki obsega 182 strani, ima obliko pravega zbornika. Gra­ divo je razdeljeno na Iri skupine: Clajici, Ocene i prikazi, Pregled. Mod članki odločno izstopa iz­ redno tehtna in dognana razprava Matka Rojniča Bibliotekarstoo i nauka. Delo, ki obsega okoli 40 strani, je nekaj najboljšega, kar je bilo do sedaj pri nas napisanega o knjižničarstvu. Skrben izbor teo­ retičnih gledišč iz vrst najzname­ nitejših klasikov in drugih pred­ stavnikov knjižničarske vede, do­ polnjen z lastnimi dognanji in kri­ tičnimi pripombami, nudi tudi naj­ zahtevnejšemu interesentu temeljit pregled osnovnih vprašanj in pro­ blemov. na katerih sloni in deluje knjižničarstvo. Vsebina razprave, ki vsebuje vse polno citatov in po­ datkov o strokovni literaturi s jkmI- ročja bibliotekarske vede, je irazde- ljena na več oddelkov, in sicer: Teoretična nasprotja, znanstvena biblioteka in ljudska knjižnica, znanstvena biblioteka, delo znan­ stvene biblioteke in njegov pomen, bibliografija kot znanstveno delo, splošna karakteristika bibliotekar­ skega dela. nesporazumi o biblio­ tekah in bibliotekarjih, bibliotekar­ ska znanost, bibliotekarjeva izo­ brazba. — Razprava zasluži naj­ večjo pozornost in skrben študdj vseh knjižničarskih in tudi drugih znanstvenih delavcev. Temeljito in vzorno obdelan ter z neštetimi podatki zgodovinskih virov podprt je člainek Eve Verone Prinosi povijesti Soeutilišne knjiž­ nice u Zagrebu i njena uredenja (l??j—1814). To delo naj bi bilo zlasti našim mlajšim bilbliotekar- 107