Kranj, 20. april 1968
Komunisti so se pogovorili o gospodarjenju in gospodarskih problemih v Savi
Lani 7. oktobra so člani organizacije zveze komunistov v našem podjetju sprejeli sklep o svoji reorganizaciji. Tedaj je bilo sprejeto, da so člani zveze komunistov v Savi organizirani v treh oddelkih: avtopnevmatikama, tehnična hala in obrat I.
Vodstveni organ je konferenca, ki jo sestavlja 45 članov, izvoljenih v oddelkih. Konferenca se sestaja po potrebi, najmanj pa štirikrat v dveh letih (mandatna doba).
Operativni in izvršni organ je devetčlanski sekretariat, ki ga vodi sekretar, izvoljen na prvi kon-ef renči.
4. aprila so se sestali člani konference organizacije zveze komunistov in razpravljali o gospodarjenju in gospodarskih problemih v naši tovarni.
Na konferenco, za katero je pripravila material komisija za gospodarjenje, so bili povabljeni tudi v ji vodje delovnih enot im strokovnih služb. Ce delo konference ocenjujemo po razpravi in zaključkih, je vsekakor uspela in prepričani smo, da pomeni korak naprej pri izpolnjevanju nalog in pri odgovornosti posameznikov in skupin.
V uvodnem delu konference je tov. Franc Golob dejal: »Komisija, ki je pripravila osnove za razpravo na današnji konferenci, je zabeležila le tisto, o čemer je menila, da moramo razpravljati. Gotovo pa je še marsikaj, za kar vedo člani konference in strokovni delavci in je potrebno obravnave. Zato pričakujemo, da bo razgovor potekel npr. o
— ne do kraja izpeljali organizaciji dela. Menim, da hi bila potrebna taka organizacija dela, ki bo zagotovljala najboljše izkoriščanje kapacitet, urejeno nabavo in prodajo.
— Drugo nerešeno področje
Tovariš Golob je na koncu opozoril, da bo delo konference uspešno le tedaj, če bodo razprave konkretne in utemeljene, kritika objektivna in ne drobnjakarska.
Inž. Filip Majcen, vodja službe za organizacijo proizvodnje, je navzoče izčrpno informiral o proizvodnji in 'kvaliteti v prvem četrtletju letošnjega leta. Povedal je, da smo proizvodni plan izpolnili, oziromi presegli za 1%, medtem ko finančnega plana nismo dosegli. To pa zato, ker smo morali spremeniti asortiman — povečati proizvodnjo avtopnevmatike, ki predstavlja manjšo finančno vrednost (npr. ena tona klinastih jermen predstavlja približno isto vrednost kot štiri tone avtopnevmatike).
Tov. Majcen je tudi povedal, da je kvaliteta v proizvodnji precej porasla — od leta 1966 za 5% v primerjavi z lanskim letom pa za 2,5% — v prvem kvartalu letošnjega leta. Prav tako je porasla produktivnost. Pa vendar s tem še ne moremo biti zadovoljni, kajti v Jugoslaviji je posebno letos zelo veliko zalog gumenih izdelkov — to pa pomeni hudo konkurenco. Dobro bo šlo tistim podjetjem, ki bodo imela najboljšo kvaliteto in najbolj ekonomično poslovanje.
Inž. Beravs, glavni direktor, je dejal, da se mu zdi dvoje področij trenutno najbolj pomembnih za razpravo: integracija in integracijski procesi v gumarski industriji ter kvaliteta naših izdelkov.
»Združimo pa se lahko v tovarni, komuni, v svoji republiki ali v Jugoslaviji in končno tudi s svetovnimi firmami.
Daleč najpomembnejša je integracija v podjetju. Pri nas še vedno opažamo preslabo sodelovanje med posamezniki, sploh pa med delovnimi enotami.
Dalje integracija v komuni: Vedeti moramo, da naše podjetje ni
Člani konference so s pozornostjo spremljali razprave na konferenci organizacije ZK o gospodarjenju in gospodarski problematiki v naši tovarni.
so razvojne naloge. Pri tem mislim na izboljšave tehnoloških in tehničnih postopkov dela, na uvajanje Semperitove tehnologije.
— Pregledati je treba tudi kalkulacije in jih morda spremeniti, če niso dovolj realne.
— Menim, da služba kontrole kvalitete odigrava svojo vlogo, menim da pa je ponekod še vedno preveč tolerantna. Kriterije za ocenjevanje kvalitete bi morali prilagoditi kriterijem svetovnih firm.«
edino v Kranju in gotovo bo v prihodnje prišlo med kranjskimi podjetji do združenja. Podobno je med gumarskimi proizvajalci.
V zadnjem času smo se dvakrat sestali s predstavniki Tigra in Borova. Dogovorili smo. se, da Sava pripravi razgovore med njima in Semperitom o poslovno tehničnem sodelovanju.«
Tovariš Beravs je nato opozoril tudi na odstotek slabe kvalitete v naši proizvodnji. Dejal je, da so rezultati v primerjavi z leti 1966
Franc Golob, predsednik ko- ▲ misije za gospodarjenje
in 1967 dobri, obenem pa to kaže, da s prizadevnim in vestnim delom lahko dosežemo naš cilj — odstotek dobre kvalitete, kot jo imajo svetovne firme.
Na kraju svoje razprave je tovariš Beravs dejal: »Menim, da si moramo komunisti odkrito povedati, da tisti, ki misli, da svojega dela ne more zadovoljivo opravljati, lahko gre. Gospodarsko reformo smo sicer sprejeli in tudi marsikaj naredili, žal pa za reformo naše miselnosti nismo naredili ničesar.«
Naslednji je razpravljal tov. Slavko Zalar, finančni svetnik. Navzoče je informiral o razvoju našega podjetja in posebno poudaril in opisal obdobje od začetka rekonstrukcije do danes. Govoril je tudi o predvidenem poteku rekonstrukcije v letošnjem letu in v prihodnjem letu ter navedel finančne podatke. (V eni prihodnjih številk bomo več pisali o naši rekonstrukciji — op. ured.).
Tovariš Ciril Habe, vodja oddelka za raziskavo trga, je razpravljal o delu in nalogah prodajne službe. Dejal je: »Slišali smo že o doseženih rezultatih v proizvodnji. Ob tem je nekaj vprašanj — to je, kako izdelke prodati, oziroma prodajati, da bo prodaja tekila vzporedno z realizirano proizvodnjo.
Tržne razmere so se v zadnjih nekaj letih bistveno spremenile. Trg je stabilnejši, za nekatere izdelke je ponudba celo večja od povpraševanja. Stanje na tržišču se občutno odraža tudi pri prodaji. Medtem ko smo imeli v preteklih letih v tem času večino pogodb že zaključenih, pa jih je letos dosti manj. Tudi kupci — posebno letos — zahtevajo ugodnejše pogoje nakupa, zato je naloga strokovne službe, da se tem razmeram čimbolj prilagodi.« Tovariš Habe je nato člane konference informiral, da rezultati prodaje v letošnjem prvem četrtletju niso popolnoma zadovoljivi. Čeprav je realizacija za 10 odstotkov višja kot lani v istem obdobju, pa zaostaja za planom 12 odstotkov. Izvoz in ostala prodaja sta dosegla le 92 odstotkov plana.
(nadaljevanje na 6. str.)
STUDIJSKA KNJIŽNICA
KRANJ,Titov trg
Kako smo delali v 1. četrtletju?
Iz službe za organizacijo proizvodnje so nam sporočili podatke kako smo delali v prvem četrtletju letošnjega leta ter kakšna je bila kvaliteta naših izdelkov.
• Četrtletni plan proizvodnje je znašal 4.330 ton, naredili pa smo 4.417 ton gumenih izdelkov. Plan proizvodnje smo torej presegli za 1 %, medtem ko finančnega zaradi sprememb asortimana nismo dosegli.
•	Kvaliteta izdelkov je v prvem četrtletju porasla v primerjavi z letom 1966 za 5 %, v primerjavi z letom 1967 pa za 2,5 %.
•	Povedali so nam tudi, da doslej surovin v glavnem ni primanjkovalo, kaže pa da tudi naslednje tri mesece ne bo težav s surovinami — če bomo imeli dovolj dinarjev, da bomo le-te lahko kupili.
•	V naslednjih treh mesecih bomo delali 66 delovnih dni, narediti pa moramo — po planu — 4.330 ton gumenih izdelkov.
Srečanje mladih v Hrastniku
Po dogovoru mladih iz Steklarne Hrastnik, Ferolit Žalec, Litostroj Ljubljana, Železarna iz Jesenic in Sava je bilo njihovo prvo srečanje 30. marca letos v Hrastniku.
Pred dvema mesecema so se dogovorili, da med omenjenimi pocfjetjii, oziroma mladimi delavci teh podjetij pripravijo vsaiko leto več tovarniških, športnih srečanj. To pot so se sestali v Hrastniku na kulturni prireditvi »Srečanje mladih«, junija pa se bodo pomerili v športu (prav tako v Hrastniku).
Informacijo je pripravil Tonček Bajuk, predsednik TK mladinske organizacije v naši tovarni.
Oddajo, ki nosi naslov »Srečanje mladih«, so tokrat organizirali mladinci iz Steklarne Hrastnik. Organizacija oddaje je bila zelo dobra in tudi program kultumo-zabatvne prireditve je bil pisan in pester. V 140 minutah so se na odru predstavili recitatorji, pevci in ansambli zabavne in narodne
glasbe, humoristi in folklorne Skupine. V nabito polni dvorani kulturnega doma so odmevali glasovi In besede, ki so zadovoljili in navdušili še tako zahtevne gledalce. Izvajalce so večkrat pozdravljali bučni aplavzi publike.
Mlade iz SAVE na tej prireditvi so uspešno zastopali:	recitator
Lado Mraz, folklorna skupina z gorenjskimi delovnimi in svatovskimi plesi, Savski oktet in Frenk Bobič s svojim triom.
Ob koncu oddaje je predstavnik mladinske organizacije iz Steklarne podelil nastopajočim skupinam steklene vaze, okrašene s cvetjem.
Po končani oddaji je za nastopajoč TK ZMS Steklarne priredil večerjo in zabavo s plesom, kjer je še dolgo v noč tekla beseda in pesem mladih v prisrčnem vzdušju.
Podobno prireditev, kot je bila ta, bo v jeseni organizirala naša mladinska organizacija v Kranju.
Prejšnji teden so se mudili v naši tovarni predstavniki podje- A tij Borovo in Tigar. S skupino strokovnih delavcev iz naše tovarne so se pogovarjali o možnostih sodelovanja med njimi in o možnostih sodelovanja s Semperitom.
Težnje in potrebe za medsebojnim sodelovanjem so zdaj večje kot kdajkoli doslej — tega se zavedamo tudi v Savi — zato so razgovori potekali v tovariškem razgovoru, sklenili pa so, da Sava vodi naslednji korak k povezavi.
NO , VI * CE
Ali bi vi vzdržali v takem okolju?
PROSLAVE JUBILANTOV
Že nekaj let je pri nas v navadi, da prirejamo za člane kolektiva, ki dopolnijo 50-letnico starosti ali 25 oziroma 20 let službovanja v Savi, skromno svečanost.
V letošnjem letu bo 32 delavcev izpolnilo eno od teh obletnic, zato bomo tudi za njih pripravili proslavo. Toda tokrat nekoliko drugače ...
Pred petimi meseci sem se zdravil v Begunjah. Pred zdravljenjem se skorajda nisem več zavedal samega sebe. če nisem redno užival alkohola, sem se ves tresel. Življenje mi ni nič pomenilo. Največkrat sem pozabil, da sem oče treh majhnih otrok. Na ženo sem se spomnil le takrat, kadar me je zmerjala. Resnično sem ogrožal obstoj družine. Od moje mesečne plače ni ničesar ostalo za družino. Nasprotno, še sposodil sem si velikokrat. Vedno sem imel dovolj kolegov, ki so radi na moj račun jedli in pili.
Vsega tega se sedaj dobro zavedam. Toda prej, predno sem se šel zdravit, sem bil mož na mestu, sedaj pa me imajo vsi moji kolegi — pivci za slabiča. Vsak dan me vabijo in silijo, da hi zopet začel piti, toda če pomislim, kaj sem bil, se takim vabilom odrečem.
Včasih se počutim nemočnega in me že skoraj zvabili o. Pravijo mi: »Nisi več talk, kakršen si bil, čisto so te pokvarili, nitj moški nisi več, socialnih delavcev in žene se bojiš.«
V kadrovski službi so se dogovorili, da bo proslava skupna, to je za vse jubilante naenkrat in ne kot doslej za posamezne skupine v priložnostnem času. To predvsem zato, da bodo proslave dosti bolj pripravljene in tudi za vse enake (doslej je bilo včasih več, včasih manj časa). S tem obveščamo vse, ki bodo letos praznovali eno od obletnic, da bo skupna proslava — po vsej verjetnosti — v jeseni.
SEJE V NOVI GASILSKI ORODJARNI	►
Celih 38 let so bile seje upravnega odbora gasilskega društva naše tovarne v obratu I. Prva seja je bila spomladi 1930 v mali sobici nad sedanjo kopalnico. Ker je naše društva registrirano pri oddelku za splošno-upravne zadeve občine Kranj od 1. 3. 1968. leta dalje s sedežem na škofjeloški cesti 6, je upravni odbor društva na 2. redni seji dne 12. 2. 1968 sklenil, da bodo bodoče seje odslej v obratu II v novi gasilski orodjarni.
Nova gasilska orodjarna je v obratu II za oddelkom polizdelki pnevmatike (»na Jeperci«).
Soba je zadosti velika, svetla in zračna in primerna za seje in posvete. Poleg tega je še dovolj prostora za shrambo gasilske opreme.
Janez Bitenc -16. potnik za Grenoble
Nekaj vtisov z obiska X. olimpijskih iger
Naslednji dan nas je pričakoval ogled slaloma za moške. Zjutraj smo vstali, kot da bi šli na delo, nato pa z našim avtobusom do Grenobla, kajti dalje je bila pot za ta vozila zaprta. Le nekaj 100 m pešačenja ob pametno razporejenih montažnih ograjah, brez gneče in prerivanja, pa smo že sedeli v mestnih avtobusih in se odpeljali proti kraju slaloma: Chamrousse.
Pravijo, da je bilo za prevoz gledalcev 900 avtobusov, kar sem jim prav rad verjel. Ob množici ljudi s kratkim pešačenjem do odhoda avtobusa ni minilo več kot 15 minut. Naj pripomnim še to, da so pustili v avtobus le toliko ljudi, kolikor je bilo sedežev. Torej stojišč v avtobusu ni bilo.
Po dobri poldrugi uri vožnje smo prispeli na cilj. Bilo je še mraz, a sonce je prijetno sijalo. Kratek sprehod po okolici, nekaj posnetkov in že smo šli na mesto, odkoder naj bi opazovali tekmovanje. Na žalost se je prikradla megla in postalo je strupeno mrzlo. V upanju, da bo megla izginila, smo težko pričakovali pričetek tekmovanja.
Trije predvozači in že so tekmovalci pokazali svoje znanje. Megla se je zgostila in proge skoraj ni bilo videti. Ko je napovedovalka najavila Killyja, se je megla dvignila, ko pa je pripeljal na cilj, je zopet pokrila tekmovalno progo. Videti je bilo, da je celo vreme naklonjeno francoskemu asu. Killy je res mojster belih poljan. Ob vraticah jemlje res najkrajšo pot, ne robi, v cilj pa se direktno vrže. Ko ga gledaš, misliš, da vozi počasneje od ostalih, a njegov čas je običajno najkrajši. Ni se bati, da bi padel, izpustil vratca in verjetno dobro ve, kje je možno pridobiti dragocene desetinke sekunde.
Megla je postajala gosta, da smo videli le še nekaj tekmovalcev. Pozneje pa se je tako zgostila, da smo tekmovalce le slišali (drsenje smučk po snegu). Skoraj polovico gledalcev je pričelo zapuščati prizorišče tekem, ne da bi počakali na drugi del slaloma. Po cca 15 minutah sem se že peljal v prijetno toplem avtobusu proti Grenoblu. Premra-ženost, utrujenost in toplota v avtobusu so napravili svoje. S
in vso nepotrebno navlako zmetal v koš.
Končno je le nastopil dogovorjeni čas in z našim avtobusom smo krenili proti »domu«, kolegom sva verjetno istočasno Naslednji dan, to je v nedeljo, zadremala in se zbudila šele v sm° se odpeljali v St. Niezer, da olimpijskem naselju v Grenoblu. si ogledamo našo tretjo in zadnjo Ker je pešpot do našega avto- prireditev: skoke na 90-metrski busa vodila skozi razstavišče skakalnici.
vseh mogočih reči, sva si s pivom Ker smo bili razmeroma zgod-
^ Ruska drsalka Belousova.
malo privezala dušo in si ogle- nji, smo se z našim avtobusom dala razstavljene predmete. Raz- pripeljali skoraj do skakalnice, stavljalci so ti skoraj s silo ti- Seveda je šofer moral avtobus ščali v roke vse mogoče prospek- peljat ca. 1,5 km nazaj in ga te. Ker sem za tako šaro bolj skrivaj parkirati ca. 300 m od malo navdušen, sem jih sortiral glavne ceste.
V JŠ'
>:•	•••	v
A Pogled na visoko gorovje iz doline Val’ d’Aosta.
Kljub temu, da je bila ura šele 11 in da so bile tekme najavljene šele za 13. uro, je bilo že ogromno ljudi ob skakalnici, prihajali pa so še in še.
Bil je krasen sončen dan in razmeroma toplo. Za razvedrilo je poskrbela godba na pihala, za spremembo so aeroplani natresli nekaj zastavic in spustilo se je nekaj padalcev. Le eden je srečno doskočil na iztek skakalnice, ostali so pristali izven dosega naših oči. Za enega pravijo, da je imel smolo in je pristal v krošnji drevesa.
Pred 13. uro so lepo skočili predskakalci, točno ob napovedanem času pa so tekmovalci pričeli s prvimi poizkusnimi skoki. Najlepše je skočil Japonec (imena žal ne vem več), a tudi Raška ni mnogo zaostajal za njim. Lepo in razmeroma daleč je skočil tudi naš Zajc. Vsi smo mu želeli, da bi se dobro plasiral.
Posamezni skoki so si tako hitro sledili, da sem v razgovoru s sosedom zamudil marsikaterega tekmovalca. Pred 15. uro so vsi skakalci skočili po trikrat. Ne bom našteval, kdo je bil prvi, in ne to, da bi po lepoti skokov moral zasesti prvo mesto Raška, omenil pa bi, da smo vsi Jugoslovani bili veseli Zajčevega uspeha. Ta skakalec ima še možnost, da se prerine v sam vrh. Skače res lepo, tudi »dolg« je dovolj. Za njegove lepe skoke so mu ploskali tudi ostali gledalci, da nas, Jugoslovanov, ne omenjam.
Brez posebne gneče smo se zbrali pri našem avtobusu. Vso to množico gledalcev pa /č aparat avtobusov (900) v miru zvozil domov. V dobri uri po tekmah so bili verjetno že vsi doma. Naj omenim še to, da so naši ljudje nekako 1,5 ure po tekmi že imeli v rokah časopis (francoski) z vsemi rezultati in dogodki na 90-metrski skakalnici.	S
Zvečer v našem domu še nekaj besed, večerja in spanje. Zjutraj, to je v ponedeljek, pa smo odrinili proti domu. Predno pa na kratko opišem pot domov, bi omenil še nekaj svojih ugotovitev:
Ne čudim se, da so Francozi kot smučarji izvrstni, če je le kak hrib primeren za smučanje, posekajo drevesa v primerni širini, namestijo nekaj vzpenjač in Že je teren za smučanje. Ves čas potovanja po Franciji sem videl verjetno sto žičnic oz. vlečnic. Pri tem pa nobene gneče in čakanja. Francozi so odlično organizirali olimpijske igre. Posebno vest-
Sedaj, ko vidijo, da sem trmast in vztrajen, so sicer malo odnehali, toda še vedno ne mine dan, da ne bi slišal kake pikre na moj račun.
Z ženo se zopet dobro razumeva. Šele sedaj vem, kako so me otroci potrebovali. Prve dni, ko sem se vrnil iz bolnice, so se me še vedno bali. Videli so v meni surovega pijanca, takšnega, kakršen sem bil. Sedaj pa vsak dan planejo v mene, iko se vrnem iz službe. Torej, vse se je dobro končalo, toda vedno se bojim iti na delo. Spet me bodo vabili, zmerjali in mi govorili, da sem baba.
Kar se tiče socialnih delavcev, naj povem, da sem jim nad vse hvaležen, še bolj jim je hvaležna moja družina. Ni me sram opravičiti se za vse storjene napake in izgrede. Sedaj uspešno delam in mislim, da bom s tem popravil napake, storjene v napol pri-števnem stanju.
Mislim, da nisem slabič. Zame so slabiči tisti, ki v alkoholu iščejo utehe in niso sposobni obvladati samega sebe. Priznam, da sem bil tudi jaz tak. Danes pa alkohol sovražim. Vse kaže, da bom zasovražil tudi moje delovne kolege, ki so slabiči, ker iščejo utehe v alkoholu. Zamerim jim, ker me vsak dan zvabljajo in svojo nemoč zvračajo name.
Vodje delovnih enot, izmenski delovodje in preddelavci ali poznate požarnovarnostne predpise?
O tem berite v naslednji številki glasila Sava.
no je bil organiziran prevoz in odvoz gledalcev. Nikjer nobene gneče in ne čakanja. Začetek tekem je bil točen do minute. Zamerim pa jim to, da ni bilo nikjer nobenega napisa oz. kažipota v kakem drugem jeziku, razen v francoskem. Po zvočnikih si do samih tekem slišal le francoski jezik. Le ob samem tekmovanju si poleg njihovega jezika slišal ime tekmovalca, čas in dolžino v angleškem in nemškem jeziku.
Menil sem, da bodo X. olimpijske igre ogledali mnogi tujci, a sem dobil vtis, da jih je bilo zelo malo.
Kot sem že omenil, smo v ponedeljek ob 7. uri odrinili proti domu. Nazaj grede smo si izbrali drugo pot:	mimo Chamrousse
preko 2058 m visoki prelaz Lanta-ret, pa zopet malo navzdol in ponovno skozi prelaz Montegenevre.
Francoski cariniki so nas vprašali, če imamo kaj jugoslovanskih značk. V avtobusu smo dobili dve znački tovarne »Elan« in cariniki so bili zadovoljni. Če bi to že prej vedel, bi vzel nekaj naših »Savinih«.
Za krajši čas smo se ustavili v Torinu. Mesto je veliko in lepo. Bali smo se, da se ne bi zaradi enakega videza ulic izgubili, a sem tovariše v svoji skupni potolažil: »Ni se treba bati. Ulico našega izstopa sem si zapomnil po parkiranem športnem avtomobilu.«
Tovariši v smeh, jaz pa sem si mislil: »Saj to ni res!« V resnici sem si zapomnil znak na sredini ceste in vilo z rdečimi balkoni.
Po kratkem tavanju pa mestu smo se vsi srečno dobili pri našem avtobusu.
Naslednji postanek je bil v motelu v bližini Bergama, nato ob carini in v Ljubljani (ob 5. uri zjutraj).
Še stisk rok s tovariši, zahvala vodiču in našemu šoferju in že sem sedel na avtobusu, ki je peljal proti Kranju.
Lepo je bilo potovanje, videl sem precej fepih pokrajin, temeljito sem si ogledal lepo in moderno mesto Grenoble, a reči moram, da je doma še najlepše.
Pa še dodatek: marsikdo si bo mislil, kako je kaj bilo z jezikom. Francozi govore (tudi v trgovinah) v glavnem svoj jezik, nemškega jezika ne znajo ali nočejo razumeti, še najbolj smo se pomenili z nekaj besedami naše francoščine, v glavnem pa je pel naš jezik (z naše strani), pri tem pa so roke močno trpele.
KONEC
SpriA v A 2
Predstavljamo vam kandidate za delavski svet podjetja
Ko boste prebirali tole številko doma, bo do volitev v organe upravljanja še nekaj dni. »Pa zakaj objavljate potem seznam vseh kandidatov za delavski svet podjetja?« boste rekli.
V želji, da bi vas čim popolneje seznanili z vsemi pripravami in akcijami pred volitvami, smo v nekaj številkah vašega glasila objavjili članke, komentarje in vesti o tem. Vse to naj bi — po našem mnenju — pripomoglo, da bi bil naš prihodnji delavski svet podjetja čimboljšl, aktiven, odločen — predvsem pa zelo zelo napreden.
Pred nami so težke naloge. Tako smo sicer zapisali tudi lani. Toda letošnje so gotovo še težje: nadaljnja rekonstrukcija integracije v gumarski industriji, kmalu bo pred nami odločitev o združevanju z drugimi podjetji, v teku je sodelovanje s Semperitom itn. Vse to bo zahtevalo veliko naporov — ne samo od strokovnih služb in delavcev, ampak tudi od samoupravnih organov — še posebno osrednjih.
Vsi želimo, da bi bilo naše poslovanje dobro, s tem bodo dobri tudi naši osebni dohodki, s tem bo nedvomno porastel naš življenjski standard. Od koga je to odvisno? Od vseh v Savi, še bolj pa od tistih, ki sprejemajo odločitve:	organi upravljanja, naši
predstavniki. Zato nam vsem ne sme biti vseeno, kdo bo to in kakšen je.
Pripombe gor, pripombe dol, češ, saj so v delavskem svetu kimavci. Ce so, so po naši volji. Po volji vseh, ki smo jih volili, ki jih nikoli ne povprašamo: Zakaj pa si ti to potrdil, kako pa si ti razpravljal o tem?« Pa vseeno menim, da jih skoraj ni. Zadnjič sem zapisal, da je delo zadnjega delavskega sveta potekalo letos precej drugače kot lani. In gotovo bo letos še boljše.
Prepričan sem — in veliko delavcev, s katerimi sem govoril, se strinja — da nam ni za člane delavskega sveta podjetja, ki se ne bodo ozirali na naša mnenja, na naše pripombe in predloge, član delavskega sveta podjetja naj bo odraz svojih volilcev, naj se z njimi razgovarja, posvetuje in v njihovem imenu odloča. Ni se bati, da bi delavci zahtevali nekaj, kar bi bilo vsemu kolektivu v škodo. Toda z delavci se je potrebno pogovarjati jih obvestiti in tudi upoštevati tisto, kar pomaga razreševati težke situacije. V teh pa se podjetje kot Je naše, znajde velikokrat.
Danes imate pred seboj vse kandidate za delavski svet podjetja. Predlagali In potrdili ste jih, 23. aprila pa Jih boste izvolili.
Z nekaterimi sem se pogovarjal pred zaključkom tele številke. Povprašal sem jih, če so že bili v delavskem svetu podjetja, upravnem odboru ali morda v organih družbeno političnih organizacij. Pri kandidiranju to ni bil pogoj, na političnem aktivu pa so se zmenili, da je priporočljivo, če je predlagani kandidat že kjerkoli deloval.
Odgovori so vsekakor zanimivi: zelo redki so tisti, ki doslej družbeno politično niso nikjer delali. Nekateri so bili že v organih upravljanja podjetja, drugi v enotah, nekateri pa v sindikatu, mladinski organizaciji in zvezi komunistov. Celo takšni so predlagani, ki so bili doslej v vseh naštetih. Torej, ni se bati, da bi bili novoizvoljeni člani delavskega sveta podjetja popolni novinci.
Naslednje vprašanje kandidatom se Je glasilo: »Na kakšen način meniš najbolje opravljati
funkcijo člana našega najvišjega organa upravljanja?«
Na to vprašanje pa so si odgovori zelo podobni. Menim, da to ni nič čudnega: več ali manj vsi spoznavamo, kaj in koliko prispeva delavski svet podjetja k našim uspehom, več ali manj tudi vemo, kje so še pomanjkljivosti.
Vprašani so skoraj vsi odgovorili, da bodo v tesni povezavi z delavci svoje delovne enote — obakrat: pred in po seji na svojem organu.
Upajmo, da bo to res. želimo, da to ne bi bile le fraze, da bi se vsak tega držal, kajti že s tem bo opravil precejšen del svoje naloge.
Pa še to: žal nam ni uspelo, da bi razgovor opravili z vsemi predlaganimi. Nekateri so bili prav tedaj odsotni in podobno. Vseeno pa upam, da smo »zajeli« vsaj večino.
VALJARNA
TOMPLAK IVAN
Rojen 14. 7. 1946; v Savi zaposlen od leta 1963; dela na delovnem mestu mešalec zmesi pri dvovaljč-niku pod mikserjem.
Doslej je bil predsednik mladinskega aktiva valjarne, bil je član sveta delovne enote in član TK zveze mladine v naši tovarni.
»Vem, da je moja dolžnost biti na vsakem sestanku sveta delovne enote, kamor bom prinašal stališča in sklepe s sej delavskega sveta podjetja in obratno, če bom delo razumel, bom aktivno sodeloval.«
AVTOPNEVMATIKARNA
BALANČ JANEZ
Rojen 4. 11.1933; v Savi je od leta 1956; dela na delovnem mestu pomočnik delovodje konfekcije in priprave polizdelkov pnevmatike.
Doslej je bil dve leti član sveta delovne enote, član arbitražne komisije pri delavskem svetu podjetja.
»Če bom izvoljen, bom vedno poiskal priložnost, da bom seznanil delavce z materialom pred sejo
misije pri delavskem svetu podjetja.
DINIC SLOBODAN
Rojen 12. 2. 1943; v Savi je zaposlen od leta 1964; dela na delovnem mestu konfekcioner potniških avtoplaščev.
Dvakrat je bil v tovarniškem komiteju organizacije zveze komunistov, član kadrovske komisije v delovni enoti, bil je član sveta delovne enote in namestnik predsednika, član ideološke komisije pri mladinski organizaciji, je tudi v predsedstvu sindikalne organizacije podjetja.
»želje in mnenja delavcev iz delovne enote bom prenašal na delavski svet podjetja in obratno. Pomagal bom usmerjati njihova mnenja.«
ŠIRC FRANC
Rojen 7. 2. 1935; v Savi zaposlen od leta 1959; dela na delovnem mestu konfekcioner tovornih avtoplaščev.
Bil je predsednik upravnega odbora, predsednik komisije za delitev osebnih dohodkov in član komisije za delitev sredstev sklada skupne porabe.
»Član delavskega sveta lahko dobro dela ali opravlja svoje naloge le, če je dobro obveščen v in o svoji delovni enoti in tudi o podjetju. Ne sme pa biti pristranski ali orodje kogarkoli.«
PRESANI IZDELKI II
BRLENIČ JOŽE
Rojen 1. 1. 1945; v Savi dela od leta 1963; zaposlen je na delovnem mestu vulkanizer na preša 500 X X 500.
Za boljše delovne uspehe In dobre medsebojne odnose
volimo
najboljše
sode-
lavce
Bil je član TK ZM v Savi, dvakrat je bil v svetu delovne enote, je član odbora prijateljev mladine Kranj, v taborniški organizaciji je bil starešina.
»Na sejah delavskega sveta podjetja bom zastopal stališče sveta delovne enote. Delavci naj se nanj obračajo s svojimi željami in predlogi. Kot član delavskega sveta podjetja bom to prenašal naprej. Seveda pa je udeležba na sejah delavskega sveta podjetja obvezna.«
SELINŠEK MIRKO
Rojen 31. 10. 1946; v Savi je zaposlen od leta 1963; dela na delovnem mestu vulkanizer na preši 630 X 630.
Doislej je bil predsednik mladinskega aktiva v obratu I, po pre-seilitvi pa v -tehnični hali.
V razgovoru ml je dejal, da se nekoliko boji tako odgovorne naloge, vendar bo dolžnost skušal opraviti po najboljših močeh. Predvsem bi rad ustvaril tesno povezavo med seboj in sodelavci, se z njimi pogovarjal in jih obveščal.
VIDIC MILAN
Rojen je 24. 5. 1939; v Savi je zaposlen od leta 1963; dela na delovnem mestu vulkanizer na preši 500 X 500.
Doslej ni imel funkcij.
»Ko bom pred vsako sejo delavskega sveta podjetja dobil material, ga bom dodobra preštudiral in seznanil delavce z vsebino materiala. Po seij delavskega sveta pa bom seznanjal delavce s sprejetimi sklepi.«
CEVARNA
BELEHAR FRANC
Rojen 28. 10. 1925; v Savi je zaposlen od leta 1957; dela na delovnem mestu konfekcioner tovornih
Doslej je biil dvakrat član tovarniškega komiteja organizacije ZK, bil je že v delavskem -svetu podjetja in v upravnem odboru, pred-sednik sveta delavne enote, bil je tudi v sindikalnem predsedstvu, v predsedstvu ,sindikalnega pododbora, je član komisije ZB v tovarni, je tudi član komisije za odlikovanja.
Dejal je, da bo aktivno sodeloval v razpravah na sejah delavskega sveta podjetja in da bo sodelavce sproti obveščal o njegovem delu. Po njegovem mnenju
mora član delavskega sveta podrtja živeti z enoto, jo poznati in tesno sodelovati z njenimi vodilnimi delavci. Poleg tega pa mora vedeti, da ne zastopa samo interese in koristi svoje delovne enote, ampak vse delovne skupnosti.
HLEBEC ZDRAVKO
Rojen 13. 5. 1946, v Savi je od leta 1964; dela ma delovnem mestu predgrevanje -materiala za cevi.
Doslej je bil -predsednik mladinskega aktiva tehnične hale.
»če bom izvoljen, se bom potrudil, da bom prenašal mnenja in želje delavcev v moji delovni enoti na delavski svet podjetja in obratno, seznanjal pa bom delavce tudi s sklepi delavskega sveta podjetja «
MRAVINEC JOŽE
Rojan 21. 1. 1928; v Savi je zaposlen od leta 1964; dela na delovnem mestu
Bil je dvakrat član -delavskega sveta podjetja, enkrat član upravnega odbora, bil je tudi član odbora sindikalne organizacije.
»če hočem — in to moram — pravilno zastopati mojo delovno enoto, bom moral imeti stalno povezavo s svojimi sodelavci.«
KLINASTI JERMENI
KRIŽNAR JOŽE
Rojen 15. 3. 1939; v Savi je zaposlen od leta 1961; dela na delovnem mestu konfekcioner dolgih klinastih jermen.
Doslej ni 'imel funkcij.
»Mislim, da bi bilo treba pred sejo delavskega sveta podjetja sklicati sestanek v delovni enoti in se o materialih pogovoriti in to prenesti na sejo. Pred vsako sejo bi moral dobro preštudirati material in z njim seznaniti delavce.«
STEPE FRANC
Rojen 19. 10. 1940; v Savi zaposlen od leta 1966; dela na delovnem mestu vulkanizer kratkih jermen.
Doslej je bil predsednik sveta delovne enote im v odboru sindikalne podružnice tehnična hala.
»Član delavskega sveta podjetja mora misliti logično. Material, ki ga dobi pred sejo, mora preštudirati in premisliti, ali je posamezna točka vredna obravnave.
Po seji delavskega sveta podjetja je potrebno delavce seznaniti s sklepi. Tako nastane povezava med delavci v delovni enoti z delavskim svetom podjetja.«
FINANČNA SLUŽBA
ABRAMOVIČ DRAGICA
Rojena 12. 3. 1936; v Savi je zaposlena od 1967; dela na delovnem mestu devizni referent.
Ko sem jo povprašal za njene funkcije in njeno mnenje, je dejala, da ne bo mogla biti član DS podjetja.
BRUNiSKOLE BEiBA
Rojena 26. 3. 1946; v Savi je zaposlena od leta 1964; dela na delovnem mestu -saldolkontist II.
Je član -uredniškega odbora, predsednik kulturne komisije pri tovarniškem komiteju ZMS, je član sveta delovne enote finančna služba, član kamiiseje za kadre finačne službe, član kulturne komisije sindikalne podružnice.
»Predvsem bi morala prisostvovati vsem sejam delavskega sveta in sproti obveščati sodelavce o poteku sej in o sklepih centralnega delavskega sveta.«
MRAK -MARJAN
Rojen 2. 1. 1946; -v Savi je zaposlen od leta 1963; dela pa na delovnem mestu kalkiulamt I.
Bil je blagajnik mladine, je sekretar -tovarniškega komiteja ZM, je član komisije za poklicno gumarsko šolo.
»O posameznih stvareh se bom pogovoril z delavci pred sejo in po seji delavskega sveta podjetja.«
VARNOST PODJETJA
DERLINK RAJKO
Rojen 22. 8. 1931; v Savi je zaposlen od 1957; dela na delovnem mestu vratar.
Bil je -predsednik sindikalnega pododbora, bil je dvakrat izvoljen v svet delovne enote — eno leto je bil predsednik, je tudi tajnik gasilskega društva.
»če bom izvoljen, se nameravam redno posvetovati z delavci v naši enoti. Tako bom delavski svet podjetja seznanjal z vsemi novostmi, delavce pa obveščal o sklepih delavskega sveta podjetja.«
Naš razgovor
»Želim, da bi
še
naprej delali z roko v roki.
V slogi je
moč!«
Marjan Ceferin predsednik DS podjetja
1.	Letošnje priprave na volitve v organe upravljanja so bile — v primerjavi s prejšnjimi leti — precej živahne. Tudi v sredstvih obveščanja je bil dan temu večji pomen.
Meniš, da je bilo narejenega dovolj, oziroma meniš, da smo kaj izpustili?
Mislim, da so bile letošnje priprave res temeljitejše, vendar še ni bilo narejeno vse tisto, kar smo sprejeli v lanskem letu na sindikalnem občnem zboru. Tedaj smo izvolili komisijo za samoupravljanje. Menim, da smo se te komisije premalo posluževali in premalo sodelovali z njo v vsej mandatni dobi.
2.	Lahko daš oceno dela delavskega sveta podjetja za preteklo leto?
Menim, da je bilo delo delavskega sveta v pretekli mandatni dobi zadovoljivo. Predvsem moram poudariti, da se je delo delavskega sveta že precej izboljšalo in da so člani spoznali, da je treba misliti daljnosežno ter se tako prilagoditi sodobnemu, industrijskemu načinu dela.
Mislim, da je tu naša sredica kruha in da si bomo s takšno politiko in takšnim načinom dela našega delavskega sveta ustvarili pogoje za še boljše gospodarjenje, kar je pogoj za našo lepšo prihodnost.
j. Za izboljšanje dela samoupravnih organov je bilo v zadnjih dveh letih precej narejenega (boljši predlogi strokovnih služb, prenašanje »manjših zadev« na organe upravljanja po DE ali na komisije idr.). Kaj predlagaš, oziroma meniš, da bi še lahko naredili?
Menim, da je postavljena politika našega podjetja res dobra in da je potrebno naš statut in pravilnik samo še spraviti v »življenje« in jima dati veljavo in spoštovanje. Opažam premajhno sodelovanje raznih komisij in predsednikov svetov delovnih enot z delavskim svetom podjetja in z delavci v njihovih delovnih enotah. Npr.: Ob krajšem razgovoru mi je delavec neke delovne enote povedal, da ve samo to, da je bil izvoljen v svet delovne enote, vendar ga niti o eni seji niso obvestili in da niti ne ve, kdo je predsednik sveta delovne enote. Šele po dolgem premisleku se je spomnil.
Ne predlagam in ne mislim, kaj bi bilo še potrebno narediti, ker menim, da je bilo že dosti napisanega in izgovorjenega. V kolikor se vsak izmed nas ne bo zavedal, kaj mu je dolžnost, potem je odveč vse tisto, kar smo že sprejeli.
4.	Delo predsednika delavskega sveta gotovo ni lahko. Poleg rednega dela zahteva precej časa tudi popoldan ali ob prostih dneh. Kaj ti meniš o tem?
Delo vsakega predsednika, če hoče obe nalogi — na delovnem mestu in funkcijo — izvrševati v redu, je precej zahtevno in velikokrat mora žrtvovati ves prosti čas. Delati mora z veseljem in zavestjo, da mu je zaupana velika odgovornost.
5.	Ali lahko poveš, katera seja je bila najdaljša in katera najkrajša ter katera je bila najbolj zanimiva?
Najdaljša seja je trajala štiri ure in pol, najkrajša pa eno uro in pol. Na vprašanje, katera seja je bila najbolj zanimiva, bi rekel tole: Za mene je vsaka seja zanimiva, če vem, da smo kakorkoli pripomogli k boljšemu gospodarjenju v podjetju.
6.	Tvoje pripombe?
Želim, da bi delali še naprej z roko v roki, kot pravi star slovenski pregovor: »V slogi je moč!«
MEHANIČNA DELAVNICA
AMBROŽIČ MIRO
Rojen 26. 7. 1930; v Savi zaposlen od leta 1947; dela na delovnem mestu delovodja mehanične delavnice II.
FRANTAR PRIMOŽ
Rojen 10. 7. 1946; v Savi je zaposlen od leta 1964; dela na delovnem mestu ključavničar II.
Bil je član tovarniškega komiteja ZM v Savi in član sekretariata aktiva mladine.
»Menim, da sam nalog člana delavskega sveta ne bom mogel opravljati, če mi pri tem ne bodo pomagali vsi v enoti. Vem, da sem predstavnik volilcev in da sem uolžan zastopati njihova mnenja in stališča.«
TOLAR JANEZ
Rojen 4. 12. 1937; v Savi je zaposlen od leta 1960; dela na delovnem mestu tehnolog za mazanje.
Bil je predsednik sveta delovne enote, član tovarniškega komiteja ZK in sekretar osnovne organizacije ZK.
»Član delavskega sveta podjetja mora preštudirati vse materiale, ki jih nato obravnavajo. Treba pa je biti tudi v stalnem stiku z delavci moje delovne enote, poznati njeno problematiko in seveda tudi vse o podjetju.«
GUMARSKI IZOBRAŽEVALNI
CENTER
KOCIJAN JOŽE
Rojen 10. 5. 1924; v Savi je zaposlen od leta 1958; dela na delovnem mestu predstojnik PGŠ.
MIŠMAŠ JOŽE
Rojen 28. 8. 1942; dela na delovnem mestu inštruktor za pokli-
NABAVNA SLUŽBA
BERGANT DORA Rojena 3. 2. 1913; v Savi je zaposlena od leta 1942; dela na delovnem mestu komercialist I.
POGAČNIK FRANC Rojen 12. 1. 1946; v Savi je zaposlen od leta 1966; dela na delovnem mestu skladiščnik.
TRGOVSKA MREŽA
FISTER ALOJZIJA
Rojena 12. 6. 1917; v Savi je zaposlena od leta 1965; dela na delovnem mestu namestnik poslovodje prodajalne Kranj.
KESELJ ALOJZ
Rojen 13. 2. 1917; v Savi je zaposlen od leta 1966; dela na delovnem mestu poslovodja prodajalne Maribor.
VAJDIČ FRANJO
Rojen 23. 4. 1914; v Savi je zaposlen od leta 1957; dela na delovnem mestu namestnik poslovodje prodajalne Beograd.
PREVLEKE VALJEV
GOGALA MATIJA
Rojen 30. 12. 1922; v Savi je od leta 1950; dela na delovnem mestu vodja delovne enote prevleke valjev.
Bil je eno leto predsednik UO, eno leto pa član; bil je tudi predsednik delavskega sveta podjetja, sekretar odddlka ZK, bil je v predsedstvu sindikalne organizacije zdaj pa je tudi predsednik nadzornega odbora.
»Če hoče vsakdo zadovoljivo opravljati zaupano nalogo, mora biti splošno politično in ekonomsko razgledan. Menim, da bo temu treba posvetiti precej pozornosti.«
JENKO ALOJZ
Rojen 19. 9. 1933; v Savi dela od leta 1956; dela na delovnem mestu vodja brizganja bandaž.
V tovarni doslej družbeno politično ni delal, na terenu pa je bli predsednik gasilskega društva.
»Kot član delavskega sveta podjetja se bom moral naj prvo seznaniti z našim perspektivnim razvojem in našimi načrti.«
PLASTIČNE MASE
BLATNIK NACE
Rojen 22. 5. 1937; v Savi je zaposlen od leta 1964; dela pa na delovnem mestu pri plastičnih masah.
DELAVSKA RESTAVRACIJA
GANTAR PAVLE
Rojen 24. 7. 1939; v Savi je zaposlen od leta 1962; dela na de-
lovnem mestu vodja delavske restavracije.
ARH ANICA
Rojena 22. 7. 1940; v Savi je zaposlena od leta 1961; dela na delovnem mestu prodajalka v bifeju.
ELEKTRODELAVNICA
OMAN VILI
Rojen 22. 3 1934; v Savi dela od 1955 leta; deda na delovnem mestu elektromehanik.
Bil je v izvršnem odboru sindikalne organizacije, v njenem plenumu, bil je dvakrat predsednik komisije za samopomoč, predsednik športne in tarifne komisije.
Na vprašanje, kako namerava najbolje izpolniti nalogo člana delavskega sveta podjetja, je tovariš Oman odgovoril: »Pošteno!«
TEHNIČNI IZDELKI
VIDMAR CVETO
Rojen 30. 9. 1930; v Savi je zaposlen od leta 1955; dela pa na delovnem mestu premazovaiec blaga.
MILOSAVLJEVIČ LJUBO
Rojen 5. 3. 1933; v Savi je od leta 1960; dela na delovnem mestu premazovaiec blaga.
PREšANI IZDELKI I
KOKALJ JANEZ
Rojen 3. 9. 1939; v Savi dela od leta 1961; dela na delovnem mestu preddelavec pri štirivaljčnem kadandru.
JERMAN FRANC
Rojen 30. 5. 1929; v Savi je zaposlen od leta 1948; dela na delovnem mestu pri veliki konfekcijski mizi.
VELOPNEVMATIKARNA
SUŠLEC LUDVIK
Rojen 28. 5. 1945; v Savi je zaposlen od leta 1963; dela na delovnem mestu vulkanizer velopla-ščev za žmulo.
TRAVEN ANTON
Rojen 17. 12. 1929; v Savi je zaposlen od leta 1958; dela na delovnem mestu pri diagonalnem stroju.
GERKMAN JANEZ
Rojen 16. 12. 1922; dela na delovnem mestu nočni čuvaj.
ROČNA KONFEKCIJA
VRHNIKA
ŠKORJANC JAKOB
Rojen 7. 7. 1924; v Savi je zaposlen od leta 1964; dela na delovnem mestu priprava surovcev za tehnične predmete.
Pri nas je bil doslej član sveta delovne enote, v prejšnjem podjetju pa član upravnega odbora.
VOLJČ BRANKA Rojena 9. 6. 1946; v Savi je zaposlena od leta 1963 na delovnem mestu konfekcija blazin.
RANČOV PAVLA Rojena 9. L 1936; v Savi je zaposlena od leta 1960; dela na delavnem mestu izmenskega delovodje.
Član delavskega sveta podjetja predstavlja tebe, mene, njega. V olimo tiste,
ki bodo res takšni!
V A
II. gumarske športne igre 1. in 2. maja v Borovem
Imena mesecev
Pred kratkim smo v eni naših številk glasila »Sava« pisali o tem, da je II. gumijada pred nami in da je potrebno takoj pričeti s pripravami.
Takrat nismo mogli obvestiti vse tiste, ki jih to zanima, o točnem datumu in propozicij ah II. gumarskih iger.
Pred nekaj dnevi pa smo dobili iz Borova propozicij e in vse ostalo v zvezi z II. gumijado. O tem berite v naslednjem sestavku:
Propozicije za tekmovanje se nekoliko razlikujejo od tistih, ki smo 'jih sprejeli na ustanovnem zboru v Zagrebu. Zato je naš koordinacijski odbor že takoj po tem, ko smo bili seznanjeni s spremembami, imel sestanek v zvezi s tem. Zdelo se nam je, da
brez soglasja vseh, ali vsaj večine udeležencev, ne morejo (vsaj ne enostransko) spreminjati to, za kar smo se dogovorili v Zagrebu.
Organizatorju (tovarni Borovo) smo poslali svoje pripombe in predlog, da bi bilo dobro takoj sklicati sestanek predstavnikov vseh udeležencev in se o tem dokončno' pogovoriti.
Z zadovoljstvom smo sprejeli odgovor iz Borova, da je naš predlog sprejet in da bo sestanek v soboto, 13. apnla 1968 v Borovem.
Gre pa za sledeče spremembe:
V Zagrebu smo tekmovali v nogometu, rokometu, odbojki — moški in ženski, streljanju, namiznem tenisu, kegljanju in šahu.
Organizator II. gumijade predlaga še: kegljanje — ženska ekipa,
šah — 3 moški in ena ženska, atletika — moški 1500, 400 in 100 m ter ženske 400 in 600 m, namizni tenis — moška in ženska ekipa itd.
Torej, o tem, kako in kaj, se bomo zmenili v Borovem 13. aprila, bomo takoj obvestili vse športnike preko našega glasila ali z informatorjem.
Do takrat pa še enkrat pozivamo vse športnike in športne sekcije, da se čimbolj zavzeto pripravljajo, kajti čas, ki nas loči od II. gumijade, je zelo, zelo kratek.
V zadnjem -trenutku smo zvedeli, da so na sestanku v Borovem nesporazum zgladili: kegljale bodo tudi ženske. Teki pa bodo na 600 in 100 m, ter 400 in 60 m.
VULE CTCM1L
Poročilo o šahovskem prvenstvu poklicne gumarske šole
To šahovsko prvenstvo nam je pokazalo, da se zanimanje za tovrstno tekmovanje veča. Če primerjamo jesensko prvenstvo s sedanjim, opazimo večjo udeležbo in boljše rezultate pri učencih in pri učenkah. V obeh grupah zmaguje I. letnik. Pri učencih se se je na prvo mesto uvrstil odlični Stefanovič, ki je pokazal, da je res najboljši na šoli. Drugoplasirani Čufer je dal od sebe vse moči, vendar je moral priznati premoč pr-voplasiranega. Presenetil je Lebar s III. mestom, razočaral pa je Leban, ki se je kot favorit uvrstil šele na VI. mesto.
Med dekleti pa je bila borba zelo »vroča«. To nam dokazujejo tudi končne številke, saj so na
prvem mestu kar 3 tekmovalke, med temi tremi pa kar dve iz L letnika. Pa poglejmo končni vrstni red v obeh skupinah.
UČENKE:
TOČKE: MESTO:
UČENCI:
SKUPNO
TOČK
STEFANOVIČ Peter		10	I.
CUFER Milan		9	II.
LEBAR Anton		8	III.
CEMAS Janez	7	1/2	IV.
KAJIN Jože	7	1/2	v.
LEBAN Srečko	6	1/2	VI.
BRAČIČ Mišo	6	1/2	VIL
GERBAJS		5	VIII.
RUDOLF Stanko		3	IX.
ZERNIK		2	X.
PODOBNIK Janez		1	XI.
DENAOVIC Drago		0	XII.
Dragi urednik!
Ni dolgo tega, odkar sem zamenjal plavo tovarniško obleko s sivozeleno vojaško suknjo, pa se mi že toži po tovarni in sodelavcih. Imel sem srečo, prišel sem namreč v Slovenijo — Bovec. Tu nas je precej Slovencev in nam čas kar hitro mine.
Do sedaj sem bil stalni naročnik glasila »Sava«. Prosil bi, če mi ga sedaj pošiljate tudi na moj novi naslov. Tako bi bil pri vojakih še naprej seznanjen s stanjem v tovarni.
Ob tej priložnosti pozdravljam vse delavce v elektrodelavnicd in vse ostale člane kolektiva.
Gorjanc Janez, V. P. 1098-20/E,
Bovec, Slovenija
Spoštovani urednik!
Kumanovo,
Po daljšem molku se vam zopet oglašam z nekoliko besedami. Sporočam vam, da se imam dobro in da mi dnevi v armiji kar hitro tečejo. Sedaj sem končal kurs za desetarje in se kar dobro počutim.
Namen mojega skromnega pisma je, da se vam zahvalim za redno prejemanje vašega glasila in želim, da mi ga tudi v bodoče redno pošiljate. Ob tej priliki pozdravljam vse moje nekdanje delavce in jim želim še dosti uspehov in sreče v nadaljnjem delu.
Še enkrat se vam zahvaljujem za časopis, saj imamo z njegovo pomočjo vojaki edini stik s kolektivom.
Tovariški pozdrav!
Marjan Zorc, V. P. 5887/20, Kumanovo, Makedonija
Draga vojaka!
Vajini pismi sta me še posebno razveselili, ker sta redki izjemi: v njih namreč ne tožita, da se dolgočasita v vojaški suknji. Želim, da bi vama tudi v bodoče čas hitro mineval.
»Savo« bosta redno prejemala in upam, da jo bosta z veseljem prebirala.
Lep pozdrav!
UREDNIK
MAČEK Marija	5	1. — III.
MADZAREVIČ Nika	5	1. — III.
------ MIKOLIČ Valentina 5 I. — III.
MESTO NAGLIČ Majda 2 1/2 IV.
KLEPAČ Cveta	2	V.
BERTONCELJ Marija 1	VI.
BAJŽELJ Slavka 1/2	VII.
Iz teh rezultatov je razvidno, da imamo letos neprimerno močnejši ekipi kot lansko leto in lahko upamo na morebitnih tekmovanjih na najboljše rezultate. Menim, da bi s pomočjo starejših članov šahovske sekcije pri tovarni SAVA lahko marsikateri izmed nas kasneje zastopal našo tovarno na raznih tekmovanjih. Starejši člani naj bi nas naučili igrati dober in kvaliteten šah.
Za šah pri PGŠ MILAN ČUFAR
Koliko r* je
trikotnikov
Če površno opazujete spodnjo sliko in če potem preštejete na njej trikotnike, boste presenečeni.
Več jih je kot trideset.
Pazljivo glejte, pazljivo štejte in ugotovite točno število trikotnikov!
Vsa imena v našem koledarju so latinskega izvora. Izhajajo od imen bogov in verskih običajev ali od števnikov starih Rimljanov, kot npr. imena zadnjih štirih v letu. Že poldrugo stolteje pred našim štetjem so začeli leto z januarjem, medtem ko smo mi sledili temu zgledu šele od leta 1691 po odločbi papeža Inocenca XII.
JANUAR. Numa Pompilius, ki je vladal Rimu do 1. 672 pr. n. š., naj bi imenoval ta mesec po bogu Janušu in ga priključil dotlej veljavnim desetim kot enajsti me-sev v letu. Januš, prvotno varuh in čuvaj vrat in vhodov, je imel dvojni obraz, tako da je lahko istočasno videl, kaj se je godilo znotraj in zunaj. Tudi dohodi k trgom v Rimu so vodili pod Ja-nusovimi loki, ki so nosili glavo božanstva z dvema obrazoma. Numa je posvetil Janušu tudi poseben tempelj, ki je bil odprt, dokler so se Rimljani kje vojskovali, in so ga zaprli šele, ko je bil sklenjen mir.
Pozneje je postal Januš bog vsakega začetka. Klicali so ga na začetku vsake molitve. Posvečene so mu bile prve ure dneva in prvi dnevi v mesecu, imenovani kalende. Tudi spočetje, začetek človeškega življenja, je bilo pod njegovim varstvom.
FEBRUAR. Pri Rimljanih je bil prvotno zadnji mesec, šele koledar Julija Cezarja ga je postavil na drugo mesto. Ime februarius je dobil od februare — čistiti. 17. februarja so v starem Rimu praznovali v čast Fauna Luperca, branilca volkov, tako imenovane lu-perkalije. Začele so se pod Kapitalom, kjer je po stari bajki volkulja hranila Romula in Rema, ustanovitelja Rima. Po žrtvovanju kozlov so se s krvavimi noži dotaknili čel dveh mladeničev — obred, ki je nadomestil nekdanje človeške žrtve.
Oblečeni samo v kože ubitih kozlov in z jermeni iz teh kož v rolkah so se spustili luperci v tek okoli mesta. Tem jermenom so pravila »februa«. Z njihovo posestjo ali dotikom so, tse ljudje lahko; očistili grehov proti bogovom. (Jtmona, žena najvišjega boga Jupitra, se je kot boginja spiva imenovala Feb mata.) Tekači so s temi posvečenimi jermeni tudi radi tepli mlade ženske, ki so to dovoljevale, ker so upale, da bodo tako postale plodne.
MAREC. Le malo vemo iz starega rimskega koledarja o tem mesecu. Imenoval se je martius po bogu Marsu, ki je od njega dobil ime tudi planet z mračno rdečo barvo.
APRIL. Ima svoje ime po latinski besedi aperire — odpreti. Rimski pesnik Ovid ga je opeval kot mesec, ki odpira zemljo, popke in cvetje ter človeška srca. Prvotno je bil dmg mesec v letu, Julij Cezar ga je uvrstil na četrto mesto. Po ljudski veri se začne z nesrečnim dnevom, kajti na ta dan naj bi se bil rodil Judež
Iškarijot, ali pa se je na ta dan obesil, že po starih izročilih pa je prvi april tudi dan, ko imamo drug drugega za norca.
MAJ, po latinsko maius, je dobil ime od boginje Maje. Bila je najstarejša hči Atlasa in Plejone, ki jo je Zevs pozneje z rejenimi šestimi sestrami postavil na nebo kot ozvezdje. Po rimski bajki je bila boginja zemlje in Vulkanova žena. Ob majskih kalendah so ji žrtvovali brejo svinjo. Indijci so častili Majo kot Budova mater. V njeno koprenasto oblačilo so bile vtkane podobe vseh živih stvari.
JUNIJ, po latinsko -junius, ima ime po boginji June (Juniona), ženi očeta vseh bogov Jupitra. Častili so jo kot ustanoviteljico ženitovanj skih običajev in zaščit-nico zakona. Varovala je tudi ženske pri porodu.
JULIJ. Namesto prvotnega rimskega koledarja, ki je obsegal deset mesecev in je povzročal zmedo, je Julij Cezar leta 46 pr. n. š. uvedel novega, ki mu je dodal meseca januar in februar. Julij, dotlej Kvintilij od quinque — pet, so ga imenovali Juliju Cezarju na čast, ker je imel v tem mesecu rojstni dan.
AVGUST. Prvotno se je imenoval sekstilis — šesti. Rimski cesar Avgustus pa je leta 7 pr. n. š. sledil zgledu Julija Cezarja in ga imenoval po sebi ker je iv tem mesecu dosegel največ zmag.
SEPTEMBER. S septembrom se začne vrsta mesecev, ki se imenujejo po rimskih števil nilkih: sep tem — sedem, octa — osem — oktober, novem — devet — november, decem — deset — december; vse številke, ki so imele svoj pomen do Cezarjevih sprememb.
Od leta 607 praznuje katoliška cerkev L november kot dan vseh svetih, posvečen kršanskim mučencem, 2. november pa je posvečen spominu vseh mrtvih.
DECEMBER je bil pri Rimljanih posvečen Saturnu, bogu rodovitnosti in setve. Njemu na čast so 17. v mesecu slavili praznik saturnalij, ki je trajal več dni. Z najrazličnejšimi običaji so se pri tem 'Spominjali zlatega veka, ko so pod Saturnovim žezlom vladali mir in veselje, svoboda in enakost na zemlji. V marsičem so salturnalije spominjale na božič.
Ljudje so obdarovali drug drugega z voščenkami ter majhnimi kipci iz gline, sužnji pa so sedeli z gospodarji za isto mizo. Tokrat so jim gospodarji stregli in v veseli družabnosti je žreb določil kralja praznovanja, ki mu je bil vsakdo dolžan pokorščino. Nekaj dni pozneje je sledila bruma, rojstni dan sonca, ki ga je pozneje cerkev povzdignila v rojstni dan Kristusa. V četrtem stoletju so postavili na ta dan tako začetek cerkvenega kot kdledarslkeoa leta, šele ob koncu 17. stol. je papež Inocenc XII. prestavil novo leto na 1. januar.
Misli • Misli
Po vsem, kar sem slišal o resnici, bi rekel, da je okrogla.
V vsaki opici je nekaj človeškega in v vsakem človeku nekaj opičjega.
Trije lahko obdrže stvar tajno — če sta dva mrtva.
Zakon narave veleva, da si medsebojno pomagamo.
Iz česa sestoji življenje? Iz tega, Besede, ki jih ljudje šepetajo, kar iz njega napravimo!	sežejo mnogokrat dlje, kot besede,
________ ki jih kriče.
Če bi imel človek polovico tega, kar si želi, bi se njegove skrbi podvojile.
Resnost ne izključuje smeha; resni ljudje se lahko smejejo, komur pa manjka resnobe, se nima čemu smejati.
Živali delimo v tiste s hrbtenico in brez nje. V obeh vrstah je najpopolnejši človek
So ljudje, pri katerih samo srčni infarkt dokazuje, da imajo srce in samo migrena, da imajo glavo.
Prihodnja številka našega glasila bo izšla 28. aprila. Vabimo vas k sodelovanju!
III. ŽIVILA, POTREBNA
ZA PRAVILNO PREHRANO
Kakor pove že ime, so živila potrebna za ohranitev življenja. Človek uporablja živila rastlinskega in živalskega izvora. Rastinaka hrana je človeku in živalim nujno potrebna. Človek se hrani z rastlinsko in z živalsko hrano, zato so tudi njegova prebavila temu primemo zgrajena. Živah, ki se hranijo izključno z rastlinsko hrano, imajo dolgo prebavno cev (govedo, koza, ovca), živali, ki pa se hranijo z mesom (pes), pa zelo kratko. V starih časih so se eni potegovali in trdili, da je rastlinska brana boljša in bolj zdrava od živalske, drugi pa zopet obratno. Danes pa vemo, da je najboljša mešana hrana z zadostno količino zelenjave in beljakovin (meso). Znanstveniki so sestavili sedem skupin živil, katere naj bi človek po možnosti vsak dan zaužit. To so:
1.	mleko (odrasli 1/2 litra, otroci 1 liter na dan);
2.	meso, ribe in perutnina (1 obrok na dan); jajca 3—5 krat tedensko ali še bolje 1 jajce vsak dan;
3.	kruh in močnate jedi;
4.	maslo ali margarina, vsaj 2 ali več žlic dnevno;
obnovi j o. N euporabne odpadke beljakovin izloča človek v seču kot sečnino. Pomembno je dejstvo, da se 'beljakovine, kolikor jih preveč zaužijemo, ne morejo kopičiti v telesu tako kot maščobe in ogljikovi hidrati. Kolikor jih je preveč, se iz telesa izločijo. Zato nima torej nobenega smisla, da bi prekomerno zauživali meso. Na dan moramo zaužiti 1 g beljakovin na 1 kg telesne teže. Otroci pa potrebujejo zaradi rasti in psihičnega razvoja več, in sicer 11/2—3 g na 1 kg telesne teže na dan. Velja si zapomniti tudi to, da pri pripravljanju beljakovinske hrane (meso, ribe, jajca, moka itd.) nič ne izgubimo. Živila, ki vsebujejo veliko beljakovin, so: jajce: beljak, rumenjak; mleko, meso, ribe, perutnina, želatina, oves, bela moka, soja, riž, fižol.
Ogljikovi hidrati so glavni izvor energije v telesu, zato je tudi glavni del (60—70 %) naše prehrane sestavljen iz ogljikovih hidratov. Prednost ogljikovih hidratov pred beljakovinami je ta, da so cenejši in da se odvečno zaužiti ne izločajo, temveč se nalagajo v telesu kot rezervna hrana. Nahajajo se v sledečih živilih: beli domači sladkor 100 %, med 55 %, marmelada 50—70 %, suho sadje 40—65 %, pšenična moka, kruh,
Družina Korenček gre na piknik.
5.	solata; špinača ali druga zelenjava;
6.	sadje: citrone, paradižnik, jabolka itd.;
7.	krompir, zelje, pesa in druga zelenjava.
Navadno človek že brez te sheme pravilno izbira, če le ima dovolj na razpolago. Vemo, da je vzrok slabe hranjenosti največkrat pomanjkanje. 2/3 prebivalstva na svetu nimata dovolj hrane in gladujeta. Čeprav sem prej omenil sedem osnovnih obrokov živii, vemo, da ima vsak narod ali dežela svoje posebnosti. Pri nas visoko cenimo kranjske klobase, zelje s svinjskim mesom in še mnogo drugega. Italijani zelo ljubijo špagete in mineštro, na Madžarskem golaž itd.
a) Glavne kemične spojine, ki so v različnih hranilih, so: beljakovine, ogljikovi hidrati, maščobe, mineralne snovi, vitamini in voda.
Beljakovine rabi organizem kot gradivo za nove celice. Te se stalno Obrabljajo in obnavljajo. Strokovnjaki so izračunali, da se približno v sedmih letih vse celice
fižol, krompir, mleko. Pri uživanju sladkorja, bonbonov, medu ipd. moramo vedno paziti, da ne pojemo teh snovi preveč naenkrat in ne na prazen želodec, kajti vsakdo ve iz lastne izkušnje, da zmanjšujejo apetit. Zato starši ne navajajte svojih otrok na uživanje bonbonov in drugih sladkarij! Prekomerno uživanje sladkorja in podobnih živil lahko .povzroči nastanek sladkorne bolezni, znake ter posledice pa več ali manj že vsi poznate.
Maščobe (tolšče) služijo organizmu kot gorivo. Njihova vrednost je precej višja kot ogljikovih hidratov. Naš organizem lahko izkorišča maščobe le ob prisotnosti ogljikovih hidratov. To se lepo vidi pri sladkorni bolezni, kjer je prebava in presnova ogljikovih hidratov motena in tolšče ne morejo zgorevati in se njih odpadli produkti izločajo v seču. Zato ima urin takega bolnika, značilen vonj po acetonu. Imamo maščobe rastlinskega in živalskega izvora. Rastlinske maščobe so razna olja, živalske pa masti. Človek uživa obe vrsti.
Komunisti so se pogovorili o gospodarjenju in...
Slavko Zalokar (levo), predsednike občine Kranj in glavni ▲ direktor inž. Janez Beravs na konferenci.	^
1.	Nadaljevati je treba s sistematičnim proučevanjem vseh novih dosežkov v organizaciji poslovanja. Vse sprejete predloge moramo takoj realizirati in istočasno kontrolirati, če se vsi sprejeti predpisi dosledno izvajajo.
2.	Stalno moramo izpopolnjevati sistem delitve dohodkov, ki mora na podlagi objektivnih meril postati osnovna gonilna sila naše proizvodnje in kvalitete poslovanja.
3.	V sistem planiranja je potrebno uvesti dosežke in načine, ki jih uporablja moderno razvita in organizirana industrija.
4.	Kadrovska politika podjetja mora biti vedno sestavni del poslovne politike podjetja. Pri izbiri kadrov ne sme biti nikakih odstopanj od že sprejetih načel kadrovske politike, istočasno pa je treba radikalno zamenjati tiste kadre, ki na dosedanjih delovnih mestih niso dosegli zadovoljivih rezultatov.
5.	Politika investiranja mora poleg programa perspektivnega razvoja podjetja upoštevati vsa tržna dogajanja in zagotoviti, da bo proizvodnja vedno rentabilno.
6.	Proizvodne delovne enote in strokovne službe morajo v letu 1968 osvojiti tehnologijo Semperita, istočasno pa morajo pripravljati osvojitev najmodernejših tehnologij za res kvalitetno in konkurenčno proizvodnjo tehničnih izdelkov.
Kvaliteta izdelkov se mora še izboljšati, doseči moramo kvaliteto izdelkov najmodernejših podjetij. Vse delovne enote, zlasti pa strokovne službe, morajo med seboj tesno sodelovati, komunikacije med službami morajo biti hitre in učinkovite.
Komercialne službe morajo zagotoviti redno oskrbo za proizvodnjo in realizacijo — prodajo naših izdelkov s tem, da bodo zaloge surovin in izdelkov optimalne.
ZAHVALA
Zahvaljujem se vsem vratarjem in čuvajem oddelka za varnost, ki so mi ob smrti mojega očeta izrazili svoje sožalje. Prav tako se zahvaljujem za vence in zato, ker ste ga skupaj z menoj pospremili na njegovo zadnje počivališče.
FRANC JENKO
(nadaljevanje s 1. str.)
Dobrevski Desanka, razvojni tehnolog za lepila in premaze, je opozorila na problem premazoval-nice. Povedala je, da so v tej enoti začeli s proizvodnjo, ki je lahko delavcem pri tem delu zdravju škodljiva. O tem sicer še ni natančnih podatkov, prav gotovo pa je težko delati v takih pogojih. Menila je, da rešitev poteka prepočasi.
Na opozorilo inž. Dohrevske je odgovoril tov. Maksin Svetislav, vodja razvojnega oddelka. Dejal je, da je (treba težave v prmazo-valnici takoj rešiti, da pa se s tem tudi intenzivno ukvarjajo. Prvotni predlog ni bil najboljši, zato je bilo odločeno, da se nabavi dodatna oprema iz uvoza.
»Dosedanja razprava na današnji konferenci se večidel suče okoli gospodarskih vprašanj. Prepričan sem, da je pravilno, če razpravljamo tudi o disciplini v naši tovarni,« je dejal tov. Tone Božič, vodja oddelka varnosti podjetja. »Ugotovljeno je, da imamo še vedno preveč zamudnikov, veliko izhodov in ponekod uničevanje inventarja. Za rešitev tega že tolikokrat obravnavanega problema bo (najprej pri vodjih delovnih enot potrebna večja zavzetost in resnost pni delu z ljudmi v nepo-srednji proizvodnji. Gotovo pa bi k rešitvi precej pripomogel tudi stimulativnejši način nagrajevanja dobrih in prizadevnih delavcev.«
Zadnji se je prijavil k razpravi tov. Slavko Zalokar, predsednik skupščine občine Kranj. Pritrdil je, da je bila ideja o sklicanju gospodarske konference zelo utemeljena in kot je videti, razprave dobro pripravljene. Predloženo gradivo in predlogi sklepov kažejo, da se v Savi prizadevamo uresničiti naloge — to pa potrjujejo tudi dosežem uspehi. Opozoril pa je na to, da je vsekakor nujno, da člani organizacije zveze komunistov razpravljajo o vseh važnejših vprašanjih, ki se porajajo v kolektivu in da morajo le-oni predstavljati tisto moč v podjetju, ki je najbolj napredna.
V nadaljevinju je tov. Zalokar seznani člane konference in ostale prisotne z osnovnimi nalogami občinske skupščine za letos in za prihodnje leto. Prosil je, da naj bi kolektiv v Savi tudi v naprej pomagal reševati nastale težke situacije v komuni.
Za letos in za prihodnje leto nameravajo vsaj delno urediti otroško varstvo in težave v šolah, v načrtih imajo ureditev nekaterih cest, kanalizacije, nato pa tudi trgovine in turizem.
Po triurnem razgovoru je tov. Majcen predlagaj naslednje sklepe, ki so bili v celoti sprejeti, nekateri pa še dopolnjeni:
Kadrovska komisija pri ZK je pričela s pripravami na prihodnji sestanek članov konference. Obravnavali bodo sprejeme v organizacijo ZK in interne kadrovske probleme.
Konferenca bo predvidoma v maju.
Rastlinske maščobe dobimo v: olivnem olju, bučnem olju, sončničnem olju, olju v semenih orehov in mandeljnov. Živalske maščobe ,pa dobimo v: svinjski masti, loju, ribah. Velja si zapomniti, da se maščobe (mast, olje), margarina, jajca, orehi, sojina moka zraku in na svetlobi, ali če jih preveč in predolgo segrevamo, pokvarijo. Dobe neprijeten vonj — vonj po sežgani masti. Ce uživamo take maščobe (žarke), se lahko kmalu zgodi, da bomo dobili razne prebavne motnje in obolenje želodca. Poudaril bi, da je treba zato shranjevati olja in mast v dobro zaprtih posodah, na hladnem in temnem prostoru. Zato, gospodinje, ne kupujte prevelikih zalog masti in olja naenkrat. Od-
Ze nekaj delavcev me je opozorilo na zanimiv pojav in ko sem se sama prepričala, da je res tako, sem sklenila, da ga opišem v svoji rubriki.
Gre za precej'šnje število barv halj. Ste tudi vi to že opazili? Po delovnih enotah, na dvorišču, posebno pri malici lahko opazujete halje vseh barv: od čisto črnih, zelenih, plavih, rdečih (kako se ti
prta mast ali olje se vam bosta kmalu pokvarila. V žitaricah ni tolšč, izjema je ovsena moka. Prav tako ni maščob v sadju (izjeme so olive) in zelenjavL Maščobe se, kolikor jih je preveč v organizmu, kopičijo v podkožju. Tu sodelujejo pri uravnavanju telesne temperature in so obenem kot nekakšna rezervna hrana človeku v primeru stradanja. Ce človek strada (koncentracijska taborišča), se najprej porabijo vse maščobe iz skladišč, šele potem se začne razgradnja lastnega telesa (beljakovine). Zato so debeli ljudje 'bolj odporni proti stradanju in lahko dalj zdrže brez hrane.
(Dalje prihodnjič)
imenujejo, ne vem), sivih itd. Vmes pa še odtenki. Zakaj tako?
Ali zato, da se Ibomo natančneje razlikovali med enotami, morda pa celo zato, da se je v zeleni halji laže kriti v pomladanskem zelenilu, v črni halji v temi? No, menda ni tako hudo, vendar pa bi bilo kar prav, če bi bili le dve ibarvi halj.
Če se prav spominjam, je še vedno v veljavi sklep, da morajo zaščitne obleke (to je tudi halje) nositi vsi. Opažam, da se tega precejšnje število strokovnih delavcev ne drži. Menda je tako 'bolj v>nobl« in »komod«.
Dolgolasec, ki trmasto nosi dolge lase, nas moti — ostalo pa ne.
Zdaj pa še nekaj (ne)resnega.
Na 13. seji je delavski svet podjetja potrdil predlog ekonomske organizacijske službe, da se na delovnem mestu 41 v mehanični delavnici zniža analitska ocena za 7 točk, na delovnem mestu 42 pa se poveča za eno točko.
Utemeljitev:
Pri delu komisije za analitsko oceno delovnega mesta je prišlo do pomote pri prepisovanju.
Motiti se je človeško! Toda nekaj »zmot«, ki sem si jih zabeležila lani in tudi že letos — tudi mene že rahlo moti.