izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors,slovenia, yugoslavia 4J , letnik 27, ljubljana, 1983 izdaja zveza geodetov siovenije published by the assodation of surveyors, slovenia, yugoslavia ,letnik 27,str. , ljubljana, december 1983, udk 528=863 Uredniški'odbor: - predsednik - Tomo Bizjak - glavni in odgovorni urednik - Jože Rotar - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant - urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Peter Svetik - član - Božo Demšar - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - delegati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalac, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: Franc Jenič - delegat primorskega geodetskega društva: Anton Špolar - delegati uredniškega odbora: Vlado Kolman, Jože Rotar, Peter Svetik Lektor: Božo Premrl Izhaja: 4 številke na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.000 din, za nadaljnje izvode 500 din. Letna narocnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 100 din. Naročnina za člane Zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavnega oziroma odgovornega urednika: Tiska: Republišlffi geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopisov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani 850 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov V S E B I N A Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 133 IZ ZNANOSTI IN STROKE 16. Geodetski dan - slavnostni del 134 - Vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja, posebej z vidika opredelitve prostorskih enot (Aleš Seliškar, Janez Kifnar) 138 - Podatki o lastnostih in rabi prostora z vidika osnovnih, zbirnih in preglednih evidenc (Anton Prosen) 145 - Strokovne podlage za prostorsko planiranje in njihovo vklju- čevanje v evidence geodetske službe (Marija Lukačič) 150 - Operativni načini vključevanja geodetske službe v družbeni sistem informiranja v občini (Janez Kobilica) - Nekatere potrebe prostorskega načrtovanja po prostorskih 156 enotah in evidencah (Zlatko Lavrenčič) 160 - Poskus oblikovanja izhodišč za nastavitev evidence stavbnih zemljišč (Albin Rakar) 165 - Možnosti ažurnega informiranja v občinskem merilu z avtomati- zirano kartografijo (Janko Rozman) 171 - Sodelovanje geodetske službe pri pripravi strokovnih podlag za izvajanje zakona o varstvu' kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Božena Lipej) 174 - Poskus nastavitve evidence obstoječe rabe površin v občini Nova Gorica s poudarkom na razmejitvi gozdnih zemljišč od ostale, rabe (Zalka Jereb) 177 - Razprava na 16. Geodetskem dnevu (Milan Naprudnik) 180 - Geodetska služba koroških občin pri opravljanju dejavnosti družbenega sistema informiranja (Vinko Pušnik) 182 - Zaključki 16. Geodetskega dneva 184 NOVI PREDPISI, RAZISKAVE, KNJIGE, PUBLIKACIJE 185 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 187 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENfjE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 188 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1983 PO AVTORJIH 196 IZVLEČKI 199 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TO, THE READERS FROM SCIENCE AND PROFESSION 16th geodetic day - ceremonial part - Geodetic service participation in the social inforrnation system, particularly as regards the definitiort of te- rritorial units (Aleš Seliškar, Janez Kifnar) - Land use and land property data in view of the basic, collective, and surnrnary registers (Anton Prosen) - Professional bases for physical planning and their introduction into the geodetic service registers (Marija Lukačič) - OpE!rative ways of introducing geodetic service in tire social information system in a cornrnunity (Janez Kobilica) - Some physical planning requirements concerning terri torial units and registers (Zlatko Lavrenčič) - An attempt to formulate basic points for building areas register (Albin Rakar) - The role of geodetic service in the preparation of professi- onal bases fcr implementation of law regulating the protection of agricultural land against land use alteration (Božena Lipej) - An attempt of setting the land use age register in the cornrnunity of Nova Gorica with stress on fixing the boundaries of forest land (Zalka Jereb) - Discussion at 16 th professional meeting of association of surveyors, Slovenia (Milan Naprudn~~l - Geodetic service in carinthian comrnunities and social information system (Vinko Pušnik) - Conclusions of the 16 th Geodetic dav NEW REGULATIONS, RESEARCH, BOOKS, ,PUBLICATIONS NEWS AND CURIOSITIES FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA THE OVERVIEW OF l1ATERIALS PUBLISHED IN THE YEAR 1983 (AUTHOR'S INDEX) ABSTRACTS 134 138 145 150 156 160 165 174 177 180 182 ,184 1&5 187 188 196 199 Tako, kot je že navada je letošnja četrta številka Geodetskega vestnika v celoti posvečena temam 16. geodetskegi dneva. Strokovne teme letošnje- ga geodetskega dneva so bile: Vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja in strokovne osnove za potrebe prostorskega plani- ranja . Prebrani so bili štirje referati in šest koreferatov, dneva pa se je ude- ležilo več kot 250 geodetskih strokovnjakov, ki so skoraj napolnili dvo- rano Jugoslovanske ljudske armade v Novem mestu. Organizator je bilo, skupaj z Zvezo geodetov Slovenije, Dolenjsko geo- detsko društvo. Za uspelo organizacijo,geodetskega dneva, tako strokov- nega dela kot tudi družabnega srečanja, je treba pohvaliti predvsem pri- zadevne delavce Geodetske uprave Novo mesto, ki so žrtvovali mnogo svo- jega prostega časa. Udeleženci 16. geodetskega dneva oziroma družabnega srečanja so za spo- min dobili lične majolike. Prav tako so lahko kupili tudi posebno raz- glednico s priložnostnim poštnim žigom. V dvorani doma Jugoslovanske ljudske armade je bila organizirana tudi priložnostna razstava, ki je bila na ogled občanom Novega mesta še cel teden. V soboto 15. oktobra je bila tudi redna skupščina Zveze geodetov Slove- nije, ki so se je v polnem številu udeležili delegati vseh društev. GV 27(1983)4 Urednik GV Jože Rotar 133 ZNANOSTI IN STROKE 16. GEODETSKI DAN - NOVO MESTO 14. in 15. OKTOBRA 1983 A. SLAVNOSTNI DEL že sprejeti republiški Zakon o družbenem sistemu informiranja in sklop zakonov o urejanju prostora, ki se pripravljajo in so bili pred geodet- skim dnevom.v javni razpravi, nalagajo geodetski službi nove naloge. Zveza geodetov Slovenije je želela širši krog geodetov seznaniti z no- vimi zakoni oziroma nalogami, ki jim jih daje družba. Geodetski dan je bil letos v Novem mestu v domu Jugoslovanske ljudske armade. Prvi dan in del drugega dneva je bil posvečen strokovnemu delu, to je vključevanju geodetske službe v družbeni sistem informiranja in strokovnim osnovam za potrebe prostorskega planiranja. V delovnem predsedstvu 16. geodetskega dneva so bili Janez Kobilica kot predsednik in člani Vlado Kolman, Janez Slak, Alojz Pucelj in Anton Pro- sen. Udeležence geodetskega dneva in goste je najprej pozdravil predsednik Dolenjskega geodetskega društva ~anez Slak: Spoštovane tovarišice, tovariši, kolegice in kolegi - dragi gostje! Dovolite mi, da v imenu dolenjskega geodetskega društva in v imenu Zve- ze geodetov Slovenije otvorim 16. geodetski dan, ki ga to pot organizi- ramo v Novem mestu. že šestnajstič smo se takole zbrali, da bi nadaljevali tradicijo, ki nas ves ta čas bogati in plemeniti ter povezuje tako v strokovnem kot v družabnem pogledu. Organizacijo letošnjega geodetskega dne je Zveza geodetov Slovenije za- upala dolenjskemu geodetskemu društvu, ki združuje geodete kočevske,po­ savske in dolenjske regije. Glede na dokaj dobre prometne zveze smo se odločili za Novo mesto. Vsem, ki ste v tem kraju prvič, in tistim, ki ta kraj Dolenjske dobro poznate, želim, da bi se v tej sredi dobro počutili in da bi od nas od- nesli kar se da lepe vtise. Zato izrekam vsem udeležencem današnjega geodetskega dne iskreno dob- rodošlico. Veseli nas, da so se vabilu odzvali tudi predstavniki repub- liških komitejev, občinskih družbenopolitičnih skupnosti in drugih us- tanov. Posebej pozdravljam v naši sredi člana Izvršnega sveta Skupščine SRS, predsednika Republiškega komiteja za informiranje Marjana Šiftarja, predsednika Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prosto- ra Jožeta K2včiča in ostale predstavnike republiških organov kakor tu- di predsednike občinskih družbenopolitičnih skupnosti, pozdrav pa tudi vsem vam, spoštovane tovarišice in tovariši, kolegice in kolegi, ki ste se v tako velikem številu odzvali našemu vabilu ter s tem omogočili in upravičili obstoj geodetskega dne. Hvala. V imenu Zveze geodetov Slovenije je udeležence in goste pozdravil pred- sednik predsedstva Vlado Kolman: 134 GV 27(1983)4 Spoštovane koleg~c~, kolegi - tovarišice in tovariši - dragi gostje. Pričenjamo naš 16. geodetski dan in s tem tudi tradicionalno vsakolet- no srečanje geodetskih delavcev naše republike. Geodetski dnevi so se nedvomno razvili v pomembno strokovno manifes- tacijo, ki odseva široko aktivnost geodetskih strokovnjakov iz vse Slovenije. Vsebina in kvaliteta obravnavanih strokovnih tem na geodet- skih dnevih so občuten prispevek k načrtovanju razvoja politike na pod- ročju geodezije. Tej tradiciji je sledilo tudi načrtovanje letošnjega geodetskega dne, s čimer želimo slovenski geodeti dati svoj prispevek za izpolnitev zakonskih obveznosti, ki so naložene geodetski službi kot naloge in pristojnosti. Zato ni naključje, da je bila za letošnji geodetski dan izbrana tema Vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja in stro- kovne osnove za potrebe prostorskega planiranja. - Zavedamo se, da je za nadaljnji_razvoj, ne samo geodetske službe, tem- več geodetske dejavnosti na sploh potrebno tesno medresorsko sodelo~a- nje med organi in organizacijami tako na republiški kakor tudi na ob- činski ravni in da Zveza geodetov Slovenije pri tem ne more stati ob strani. Zahtevne naloge, ki čakajo geodetsko službo in geodetsko stroko, so vsekakor spodbuda za društveno aktivnost, saj problemov ni mogoče re- ševati individualno, temveč le z aktivnim sodelovanjem, izmenjavo mnenj in izkušenj ter oblikovanjem stališč, ki jih je treba uveljaviti v na- šem samoupravnem sistemu. Pri tem pa je prav naloga Zveze geodetov Slo- venije, da ponudi določene rešitve in s tem našo stroko še uspešneje vključi v družbene tokove. Na kraju mi dovolite, da vsem skupaj zaželim uspešno delo na posveto- vanju, usmeritve in priporočila oziroma sklepi s posvetovanja pa naj dobijo plodna tla pri načrtovanju in uveljavljanju nadaljnjega razvo- ja tako geodetske službe kakor geodetske dejavnosti nasploh. Geodete in goste je pozdravil tudi predstavnik Izvršnega sveta Skupščine občine Novo mesto Karel Hace, ki je v kratkih besedah opisal in predsta- vil občino Novo mesto, gospodarske uspehe in težave te največje dolenj- ske občine. Za predstavnikom SO Novo mesto je predsednik Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora Jože Kavčič vsem geodetom zaželel veliko uspeha pri njihovem strokovnem posvetu. Jedrnato je povzel, kate- re naloge čakajo geodete na osnovi novih zakonov in kaj družba od geode- tov pričakuje. že obstoječe evidence in registre bo treba izpopolniti, dopolniti in seveda tudi ažurno vzdrževati. Tako sistem informiranja kot tudi urejanje prostora sta v zadnjem času med najpomembnejšimi nalogami naše družbe. Zato je opozoril na pripravo podzakonskih predpisov, ki jih morajo tudi geodeti pripiaviti v predvidenih rokih. Sklepi z geodetskega dneva pa naj bi pomenili tudi osnovne smernice in pomoč pri pripravi pred- pisov. S pozdravnimi brzojavkami sta 16.geodetski dan pozdravila in njegovim- u- deležencem zaželela veliko uspeha pri njihovem delu Vojaški geografski inštitut in Zveza društev urbanistov Slovenije. Tudi ob letošnjem geodetskem dnevu je bila v veži doma Jugoslovanske ljudske armade priložnostna razstava, na kateri so bili predstavljeni: predlog ureditve in financiranja osrednje geodetske zbirke na gradu Bo- genšperk, Novo mesto na kartah od leta 1828 do 1978 s tremi primerki kart iz Arhiva Slovenije, nekaj primerov avtomatizirane kartografije, primeri kart rabe zemljišča in nekatere možnosti uporabe aeroposnetkov. J. Rotar GV 27(1983)4 135 ',h v KS in z borih č tudi na sestan- s or .1aniza- tor 16. ge,.)detskega : neva NOVO MESTO - 14. in 15. oktobra bo v Novem mestu srečanje slovenskih geodetov, na katerem bodo obravnavali vklju- čevanje geodetske službe v druž- beni sistem informiranja ter strokovne osnove za potre bc prostorskega planiranja. Društvo geodetov Dolcfliske, ki vključuje krog 100 članov iz občin Novo mesto, Trebnje, Črnomelj, Metlika, Sevnica, Krško, Brežice, Ribnica in Ko- čei,je, je eno med petimi v S!ovcnijL Kot organizator lctoš• njega srečanja slovenskih geode- tov je pripravilo za okrog 250 udeležcnwv, kolikor jih pričaku­ jejo, dvodnevni program. V petek, 14, oktobra, bodo v Domu JLA ob 9.30 začeli z uradnim delom proslave v čast dnevu geodetov, med 11. in 16< uro pa bodo strokovno obravna- vali dve za letošnje obdobje najbolj aktualni, temi za geodet- sko službo. V popoldanskem času je organiziran tud.i meddru- štveni kegljaški tumiE in ogled ene novomeških delovnih organi- zacij, ogled razstave grafik v Dolenjski galeriji in ogled stalne z.birke v oddelku NOB Dolenj- skega muzeja. Zvečer bo v hotelu Metropol tovariško sreča­ flie. Drugi dan bodo ob 9. uri · posvet nadaljeval.i in sprejeli zaključke, od 11. ure pa bo skupščina Zveze geodetov Slove- nije. Lani je bilo tako srečanje v Slovenjgradcu, pred štirimi leti paje dolenjsko društvo geodetov organiziralo snidenje v ·Krškem. Omeniti velja še, da bo v času zasedanja v novomeškem Domu JLA odprta strokovna razstava. R. B. y_..,._ .... u.uv-.., • .,._...,._ • .,11;,, Y.lVJti• Tehnologija v predilnici je bila takrat za delovno organizacij o P.O- polnoma nova, zahtevala je vehko strokovnosti, odgovornosti in delov- ne discipllne, vendar 1· e delavcem in 'strokovnjakom uspe o, da danes proizvedejo let.no 1.300 ton kvali- lellle preje za najzahtevnejše vol- nene tkanine, kar je šestkrat več kot na začetku. To pa jim poleg sodol:r ne opreme, ki so jo nabavili v zadnjih petnajstih letih, uspeva zla- sti z delom v treh izmenah. Prnv nočno delo pa je za delavec najvclji problem, zato so sprejeli program postopnega ukinjanja nočnega dela žensk in invalidov, ki je na.šel pro· star tudi v sedanjem srednjeročnem razvojnem programu. · Kljub naporom, ki jih vlagajo v proizvodnjo, produktivnost in kvali- teto dela, v Novotekso\'crn tozdu Predilnica niso povsem zadovoljni z rezultati, saj< so glede na dohodek na OSREDNJA. GEODETSKA ZBIRKA NA GRADU BOGENŠPERK Na gradu Bogenšperk bomo do leta 1985 z gradivi od prvih začetkov upo- dabljanja današnjega slovenskega ozemlja do najnovejših dosežkov geo- detske stroke vzpostavili osrednjo geodetsko zbirko. Med viri finančnih sredstev za realizacijo vzpostavitve zbirke, načr­ tujemo tudi prispevke nas, članov Zveze geodetov Slovenije. Pozivamo in prosimo vse člane, da svoje prispevke v letu 1984, nakaže- jo na račun Zveze geodetov Slovenije, Ljubljana: 50100-678-45062 s sploš- no položnico z označbo "PRISPEVEK - BOGENŠPERK" Z vzpostavitvijo osrednje geodetske zbirke bomo slovenski geodeti prika- zali širši javnosti naše bogato strokovno in kulturno izročilo. Z našimi prispevki bomo dokazali svojo stanovsko pripadnost in se zavestno opre- delili do svoje lastne, geodetske strokovne in kulturne dediščine. Vsak, ki bo prispeval za osrednjo geodetsko zbirko do konca leta 1984 1.000 dinarjev bo dobil lepo priznanje. Vsi, ki bodo darovali dvakratno ali večjo vsoto pa bodo izpisani na posebni tabli ob zbirki na gradu Bo- genšperk. Seznami vseh, ki so prispevali za osrednjo geodetsko zbirko z nakazano vsoto bodo redno objavljeni v Geodetskem vestniku. ZVEZP. GEODETOV SLOVF.NIJE GV 27(1983)4 137 B. STROKOVNI DEL Aleš Seliškar* Janez Kifnar** VKLJUČEVANJE GEODETSKE SLUŽBE V DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA, POSEBEJ Z VIDIKA OPREDELITVE PROSTORSKIH ENOT l. UVOD Urejanje družbenih zadev v naJsirsem pomenu besede postaj~ z razvojem družbe vse bolj zapletena in zahtevna naloga. Za tehtne odločitve so nujne dobro pripravljene strokovne osnove (rešitve), ki. morajo temelji- ti na natančnih in točnih podatkih in informacijah o stanju, upošteva- joč težnje in družbeno verificirane usmeritve. Pogatki irr_~.i,nf:ormacije potrebni Zčl urejanje družbenih zadev, se zc;tgotavijajo V družbenem sis- temu informiranja. ,,, ____ ,_~ _ __....,.,_/-- ___ - Namen in cilj normativnega urejanja družbenega sistema informiranjal) je na novih načelih in skupnih osnovah, s postopnim uvajanjem nove teh- nologije obravnavanja podatkov in informacij, zagotoviti vsem subjektom družbenega sistema informiranja 2 ) na čimbolj racionalen način ustrezne relevantne podatke. Med novimi načeli je gotovo najpomembnejše tisto, ki zagotavlja boljšo in racionalno informiranost subjektov družbenega sistema informiranja na podlagi izmenjave podatkov in informacij med njimi. Vsak subjekt družbenega sistema informiranja zbira in vodi le tiste podatke o objektih, pojavih in procesih, za katere je pristojen (določeno z zakonom ali odlokom izdanim na podlagi zakona). Ostale po- datke in informacije, potrebne za nor~alno delo, pridobiva od drugih subjektov družbenega sistema informiranja. · Najpomembnejši podatki za urejanje družbenih zadev družbenopolitičnih skupnosti se organizirajo in vzdržujejo v skupnih registrih: - registru prebivalstva, registru organizacij in skupnosti, - registru prostorskih enot. V Zakonu o družbenem sistemu informiranja so določeni nosilci za vode- nje podatkov in pripravo metodologij ter obveznosti, da morajo vsi sub- jekti družbenega sistema informiranja uporabljati identifikacijske oz- nake za osebe, organizacije, skupnosti in prostorske enote iz registrov. Predpisi o vodenju registrov že obstajajo, vendar šele z zakonom vpelja- na novost o obvezni uporabi identifikacijskih oznak zagotavlja operativ- no izmenjavo podatkov in informacij. Od hitrosti in doslednosti uvedbe l)zakon o temeljih družbenega sistema informiranja in o informacijskem sistemu federacije (Ur.l. SFRJ, št. 68/81), Zakon o družbenem siste- mu informiranja (Ur.l. SRS, št. 10/83) 2 l 11 delavci, delovni ljudje in občani neposredno in zdru;;:eni v temeljne in druge organizacije združenega dela in njihove asociacije, organi- zirani v krajevnih skupnostih, drugih samoupravnih organizacijah in društvih" (2.člen Zakona o DSI). * 61000, YU Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., samostojni svetovalec **dipl.ing.geod., samostojni svetovalec Prispelo za objavo 1983-10-15 138 GV 27(1983)4 identifikacijskih oznak pri vseh subjektih družbenega sistema informi- ranja bo odvisna boljša oziroma racionalnejša informiranost. Tako nedo- slednost kot počasnost pri uvajanju identifikacijskih oznak lahko resno ogrozi racionalizacijske učinke v medsebojni izmenjavi podatkov in od- laga prepotrebno boljšo informiranost na novih načelih družbenega sis- tema informiranja. Zakon o družbenem sistemu informiranja ne našteva taksativno kateri sub- jekti so dolžni uvesti identifikacijske oznake skupnih registrov in tu- di ne predpisuje konkretnih rokov, pač pa predvideva pripravo programov glede izvajanja nalog v zvezi s skupnimi registri. Nekatere izkuinje go- vore, da pri subjektih oziroma informacijskih službah3 ) družbenega sis- tema informiranja, ki imajo določene izkušnje z računalniško tehnologi- jo, ne bo težav pri uvajanju enotnih identifikacijskih oznak, ker ope- rativne prednosti poznajo - pri ostalih pa je pričakovati nerazumevanje in odpor. Od organiziranosti informacijskih služb skupnega pomena za re- publiko oziroma nosilcev posameznih registrov bo v veliki meri odvisna splošna uporaba identifikacijskih oznak. Geodetska služba se pri svojem delu srečuje z vsemi tremi registri. Iden- tifikacijsko oznako o osebah, organizacijah in skupnostih je dolžna uve- sti v zemljiški kataster - torej nastopa v vlogi informacijske službe, ki je dolžna prevzemati podatke (konkretno matično številko občana ter organizacije in skupnosti). Zahtevnejšo in odgovornejšo nalogo ima kot nosil12c registra prostorskih enot, še posebno ker je ta register speci- ffčen in ima velik vpliv na obdelavo in izkazovanje podatkov ostalih dveh registrov. 2. REGISTER PROSTORSKIH ENOT Z obveznostjo vzpostavitve in vzdrževanja registra prostorskih enot v družbenopolitičnih skupnostih in predvsem z obveznostjo uporabe identi- fikacijskih oznak teh enot za subjekte družbenega sistema informiranja so dane normativne osnove za povezavo, izmenjavo in primerljivost rele- vantnih podatkov po lokacijski pripadnosti. Z uvedbo identifikacijskih oznak prostorskih enot in uporabo kartografskih prikazov z opredeljeni- mi prostorskimi enotami pri subjektih družbenega sistema informiranja bodo dani pogoji za zbiranje, povezovanje in prikazovanje podatkov in informacij v prostoru in času za potrebe upravljanja, planiranja in spremljanja dogajanja v prostoru. Poudariti je treba pomen kartografskih prikazov prostorskih enot, ki omogočajo nedvoumno identifikacijo prostorskih enot na terenu, medse- bojno hierarhijo prostorskih enot in prikaz vsebine prostorskih enot. Kot vsebina prostorskih enot so mišljeni podatki in informacije o ob- jektih, pojavih in procesih oziroma njihovih medsebojnih odnosih, lo- ciranih v prGštor z natančno lokacijo ali prek prostorske enote - to pa je največkrat že namen informiranja o prostoru. Pomembnost kartog- rafskih prikazov pa narekuje primerno izbiro kartografskih osnov glede merila, matematične osnove in vsebine za vse vrste uporabnikov regist- ra prostorskih enot. Pri uporabi kartografskih prikazov je treba upoš- tevati tako klasično kot sodobno informacijsko tehnologijo, ki omogo- ča prožnejšo obravnavo in prikazovanje podatkov in informacij. 2.1. Stanje registra prostorskih enot Pojem register prostorskih enot je bil uveden z republiškim Jakonom o družbenem sistemu informiranja. Vendar zakon ne opredeljuje vsebine - 3 )"organizacije združenega dela, delovne skupnosti, upravni organi in organizacije ter notranje organizacijske enote oziroma druge oblike organiziranja in izvajanja v organizacijah združenega dela, drugih družbenih pravnih osebah ter državnih organih" (22.člen Zakona o DSI). GV 27(1983)4 139 ta naj bi bila definirana s posebnim zakonom oziroma odlokom na podlagi zakona. Zaradi neopredeljene vsebine je težko opredeliti stanje regist- ra. Sestavni del registra prostorskih enot sta gotovo register območij teritorialnih enot (ROTE) in evidenca hišnih številk (EHIŠ), medtem ko se je za zemljiški kataster oziroma parcele že teže opredeliti. Zato sta v tem delu prikazana le stanje evidenc ROTE in EHIŠ in problemati- ka vzdrževanja obeh evidenc, kar pa je že solidna osnova za razmišlja~ nja o širjenju vsebine registra prostorskih enot. ROTE in EHIŠ, ki sta vzpostavljena le v SR Sloveniji, obsegata te teritorialne enote: - 65 občin, - 1210 krajevnih skupnosti, - 2695 katastrskih občin, - 3952 naselij, - 7808 statističnih okolišev, - 12391 popisnih okolišev, - 7389 ulic in · - približno 41.0.350 hišnih številk. Skupaj je torej v evidenci 446.858 enot, ki se stalno vzdržujejo in so povezane med seboj. Zaradi nepopolne hierarhične povezave teritorialnih enot je definiranje, predvsem pa vzdrževanje medsebojnih povezav zelo zahtevno._ Zahtevnost obeh evidenc je še večja v povezavi z ostalima re- gistroma: registrom organizacij in skupnosti ter centralnim registrom prebivalstva. Za primer vzemimo posledico nepravilno preoštevilčene stolpnice ali večjega bloka: z razmeroma majhno napako določimo napačen naslov več sto prebivalcem, kar pa ima ne le materialne, temveč tudi po- litične posledice (priprava volilnih imenikov). Obe evidenci sta vzpostavljeni v vseh slovenskih občinah, vendar s sta- njem še zdaleč ne moremo biti zadovoljni. 11edtem ko je nastavitev v vseh občinah z manjšimi ali večjimi napori uspela, pa je dosti več problemov pri vzdrževanju. Pri pripravi metodologije vzdrževanja smo morali upoš- tevati pomembnost podatkov ROTE in EHIŠ za ostale evidence. Rezultat te- ga je zahtevno dajanje sprememb v računalniško obdelavo. Treba je bilo predvideti čimbolj popolne kontrole sprememb podatkov v evidencah. Taka metodologija vzdrževanja pa zahteva precej truda, predvsem pa natančnost in odgovornost za dajanje pravilnih podatkov. Tako prihaja do vedno večje neenakosti v kvaliteti evidenc ROTE in EHIŠ med posameznimi občinami, to pa pomeni, da geodetsk~ služba ni zmožna ponuditi enakovrednih podatkov za celotno območje republike! Stanje je neprimerno boljše v občinah, v katerih se obe evidenci stalno uporablja- ta, kar pa ni vedno povezano z estetsko boljšo izdelavo - predvsem kar- tografskih prikazov. ~oseben problem pomeni avtomatska obdelava obeh evidenc. že od vsega za- četka je avtomatsko obdelavo podatkov ROTE in EHIŠ opravljal Zavod SRS za statistiko. Kljub izredno dobremu sodelovanju pa nastajajo problemi, saj se potrebne statistične in geodetske službe v marsičem razlikujejo. Rezultat tega in morda tudi subjektivnih razlogov je to, da ni bila iz- delana programska oprema za vzdrževanje ROTE in EHIŠ. Tako stanja one- mogoča boljšo kontrolo sporočenih sprememb in predvsem uporabo podatkov in širjenje vsebine. Zaradi že prej omenjenega velikega števila enot v obeh evidencah podatkov ni mogoče spremljati z "rokomatiko~, kot dela- mo od popisa naprej. Programska oprema se predvsem po trenutnih potrebah, izdeluje od popisa 1981 naprej, vendar zaradi zahtevnosti verjetno ne bo- mo prišli do želenih ciljev, dokler ne bo pri oblikovanju celotnega si- stema sodelovala skupina potrebnih strokovnjakov s polnim delovnim časom in brez dodatnih obremenitev. Nekoliko boljše je stanje kartografskih prikazov obeh evidenc, ki jih vodijo občinski geodetski organi. Kartografski prikazi ROTE in EHI~ so bili izdelani na osnovi temeljnih topografskih načrtov v merilu 1:5.000 oziroma 1:10.000 (TTN-5, TTN-10). Na kartografskih prik~zih so vrisane meje in šifre teritorialnih enot, imena ulic in hišne številke. 140 GV 27(1983)4 Kljub temu da se kartografski prikazi na občinskih geodetskih organih vodijo dokaj ažurno, pa zaradi.slabe tehnološke opremljenosti rezulta- ti niso najboljši. Zaradi pomanjkanja ustreznih kopirnih strojev, v zad- njem času pa tudi materialov za kopiranje so kartografski prikazi, ki se izdajajo uporabnikom vedno slabše kvalitete. Iz istega vzroka, pa tu- di zaradi kadrovske problematike, se kartografski prikazi vodijo na več osnovah. To pa dostikrat povzroča napake pri sporočanju sprememb v vse- bini obeh evidenc. Dosti bolj kritično je stanje kartografskih prikazov v republiškem meri- lu. Republiška geodetska uprava bi morala izdelati kartografski prikaz v merilu 1:25.000, v katerem bi morale biti prikazane vse teritorialne enote razen popisnih okolišev. Ker pa nima dovolj močne operativne sku- pine, ta prikaz še ni izdelan v celoti. Vzporedno s poskusi avtomatizacije pisnega dela ROTE in EHIŠ so bili op- ravljeni testi in za nekaj občin tudi operativna digitalizacija mej te- ritorialnih enot ter centroidov ter~torialnih enot in stavb s hišno šte- vilko. Avtomatizacija kartografskih prikazov ne pomeni popolne nadome- sti~ve klasičnega risanja; če ne drugače, je to potrebno kot vhodni po- datek. Bistvo digitalnih podatkov je združitev lokacije s podatki, veza- nimi na teritorialne.enote oziroma stavbe v računalniku, kar omogoča naj- različnejše obdelave in prikaze po območjih. 2.2. Normativne osnove registra prostorskih enot Register prostorskih enot uvaja Zakon o družbenem sistemu informiranja. Kot rečeno, je v njem predvideno, da se bo ta register določil s poseb- nim zakonom ali odlokom na osnovi zakona. Obstoječa vsebina registra prostorskih enot - evidenci ROTE in EHIŠ - sta definirani z Zakonom o imenovanju in evidentiranju naselij, ulic in stavb (Ur.list SRS, št. 5/80), Pravilnikom o določanju imen naselij in ulic ter o označevanju naselij, ulic in stavb (Ur.li~t SRS, št. 11/80) in Navodilom o evidentiranju območij teritorialnih enot in hišnih šte- vilk (Ur.list SRS, št. 11/80). Zvezni zavod za statistiko je pobudnik in tudi pripravlja zvezni Zakon. o enotni evidenci teritorialnih enot. Po tem zakonu naj bi se obvezno vodila enotna evidenca teritorialnih enot za območje cele Jugoslavije. Z njim se v bistvu želijo osnovne ideje ROTE in EHIŠ postaviti kot mo- ·· del za celo SFR Jugoslavijo. Republiška geodetska uprav~ in Zavod SR Slovenije za statistiko spremljata pripravo zakona predvsem zato, da zvezni zakon ne bi porušil že uvedenega sistema v SR Sloveniji. Zaradi širše vsebine registra prostorskih enot bo vsekakor potrebna vsaj sprememba normativnih aktov, če že ne novi predpisi. Vendar zaradi prip- rave zveznega zakona, ki bo neposredno vplival na register prostorskih enot in zarad)- nepopolne metodologije vzdrževanja in avtomatske obdela- ve ni smotrno pripraviti nov predpis, ki bi bil bolj rezultat teoretskih raziskav kot praktičnega dela. Menim, da je normativnih predpisov kljub njihovi nepopolnosti dovolj za uspešno razvijanje in tudi za uporabo re- gistra prostorskih enot. 3. PREDLOG RAZVOJA REGISTRA PROSTORSKIH ENOT Skupni registri - register prebivalcev, register organizacij in skupno- sti ter register prostorskih enot - morajo postati glavni vir podatkov za subjekte družbenega sistema informiranja, ki morajo uporabljati enot- ~e identifikacijske oznake iz teh registrov. Ta določila Zakona o siste- mu družbenega sistema informiranja dobijo še večji pomen ob dejstvu, da se morajo podatki pridobivati predvsem iz registrov in le izjemoma na drug način. Taka formulacija zakonskih določil pa nas zavezuje, da vre- gistrih vodimo vse tiste podatke, ki jih potrebujejo subjekti družbenega GV 27(1983)4 141 sistema informiranja. Register prostorskih enot ima izmed vseh treh registrov specifičen po- men. Jl.1orda sta z imenom "register" celo premalo poudarjena namen in vse- bina. Medtem ko ostala dva registra predvsem registrirata določene po- datke, pa vsebina registra prostorskih enot ni le gola registracija te- ritorialnih enot in definicija enotnih identifikacijskih oznak. Njego- va bistvena kvaliteta je v uvajanju lokacije. Tako definiran register prostorskih enot pa pomeni osnovo prostorskega informacijskega sistema in eno izmed osnov družbenega sistema informiranja v celoti. 3.1. Vsebina registra prostorskih enot Register prostorskih enot bi moral vsebovati med seboj hierarhično pove- zane enote, ki bi zadoščale za zbiranje, obdelavo in prikazovanje podat- kov na vseh ravneh. Večina teritorialnih enot je že določenih po politič­ nih, gospodarskih, administrativnih ali tehničnih načelih. Te teritorial- ne enote so že uvedene kot vsebina registra območij teritorialnih enot v katerem so glede n:a pomen, uporabo in prostorsko hierarhijo deljene na osnovnB in dopolnilne teritorialne enote 4 ). Kot prostorsko enoto je treba dodati še stavbo. Deloma se stavbe - s hišno številko - evidenti- rajo v evidenci hišnih številk. Prostorske enote, ki se evidentirajo v ROTE in EHIŠ, v celoti zadovolju- jejo potrebe republike in v večji meri tudi potrebe občin za zbiranje, obdelavo in prikazovanje podatkov in informacij. Vsebina registra prostorskih enot pa je nezadostna za zbiranje, obdela- vo in prikazovanje podatkov in informacij za območja, manjša od občin. Z uvedbo vseh stavb v vsebino registra prostorskih enot zagotovimo po- polnoma natančno lokacijo podatkov, ki so vezani na stavbo (ekonomski, socialni). Nerešeno pa ostane loc~ranje prostorskih podatkov. Možno je sicer vse prostorske podatke natančno locirati, vendar kljub temu pG- trebujemo prostorsko enoto, v kateri bo možno prostorske podatke primer- jati z ekonomskimi, socialnimi ... Prvi približek taki enoti je prav go- tovo popisni okoliš, ki je razmeroma majhen, vendar še vseeno prevelik in preveč heterogen po vsebini, da bi omogočal dobre primerjave podat- kov. Kaže se več možnosti za uvedbo primerne teritorialne enote: l. Prilagojen popisni okoliš - uvedemo dodatni kriterij, da mora obse- gati območje pretežno ene vrste dejanske rabe prostora (zemljišč). To pomeni verjetno dvakratno povečanje števila popisnih okolišev. Bistvena prednost te variante je ohranitev dosedanje hierarhije pro- storskih enot. 2. Uvedba parcele kot najmanjše prostorske enote. Ta varianta je na pr- vi pogled razmeroma enostavna - v bistvu gre za povezavo ROTE z zem- ljiškim katastrom. Vendar je, tudi na osnovi tujih izkušenj, težko (nemogoče) voditi vrsto podatkov, pa čeprav samo o prostoru, na 5 mi- lijonih parcel. Predvsem pa glede na potrebe uporabnikov, ki želijo čimbolj ažurne in realne podatke, še nekaj časa ni mogoče priti do teh podatkov prek vsebine zemljiškega katastra. 3. Posestni kos - enot je manj kot parcel, vendar je problem vzdrževa- nja enak, če ne še zahtevnejši kot pri parcelah. 4 )osnovne teritorialne enote: popisni okoliš, statistični okoliš, nase- lje, krajevna skupnost, katastrska občina, občina, katastrski okraj, se obvezno vodijo. Dopolnilne teritorialne enote: PTT območja, ob~očja volišč, qozdno gospodarska območja in podobno, se vodijo po potrebi družbenopolitič­ ne skupnosti. 142 GV 27(1983)4 4. Uvedba blokov (karejev) med ulicami, kar pa je lahko rešitev le v naseljih, izven njih pa je treba uvesti eno od drugih variant. 5. Pravilna mreža ploskovnih elementov je najenostavnejša osnova za ra- čunalniško obdelavo, vendar so potrebni dovolj majhni elementi, da ne prihaja do prevelikih spačenj podatkov. Verjetno se ne bo mogoče opredeliti le za eno izmed variant, ampak bo treba uporabljati kombinacije. To pa bo možno le, če vzpostavimo med variantami nedvoumne povezave, tako da bo možen prehod iz ene v drugo. Predvsem pa je pomembno to, da pri zbiranju podatkov zagotovimo minimal- no natančnost lokacije teh podatkov, ki bo omogočila teritorialno opre- delitev na katerokoli izmed prostorskih enot. 3.2. Načini prikazovanja prostorskih enot Že v uvodu so bili posebej poudarjeni kartografski prikazi prostorskih enot. Nujno bo zagotoviti klasične kartografske prikaze prostorskih enot v vseh mer.ilih, ki se bodo uporabljali kot osnova za zbiranje, obdelavo in prikazovanje podatkov in informacij. Poleg enotnih meril je treba za- gotoviti tudi obvezno uporabo geodetskih načrtov in kart v enotnem mate- matičnem sistemu (projekcija), kar bo omogočilo lažji prehod v avtomati- zacijo. Zaradi priročnosti, lažje dostopnosti in izmenjave podatkov in informa- cij se bo moral uveljaviti tudi mikrofilm. Prvi testi so pokazali, da bo treba kartografske prikaze za mikrofilmanje nekoliko prilagoditi. Vendar ni dvoma, da lahko mifiofilmani kartografski prikazi in seznami prostor- skih enot zadovoljijo veliko večino uporabnikov. Marsikdaj lahko v celo- ti nadomestijo iskanje podatkov prek terminalov oziroma dajo celo kom- pletnejšo informacijo, ker vsebujejo tudi grafično predstavitev. Omenjeni so že bili digitalni podatki ROTE in EHIŠ. Prihodnji register prostorskih enot se bo moral razvijati tudi v tej smeri, in sicer tako pri zajemanju podatkov kot tudi pri njihovi obdelavi in izkazovanju.Naj- večja zavora za širšo uporabo digitalnih podatkov je pomanjkanje strojne opreme, zaradi tega bo treba čimbolj izkoristiti tiste centra, ki imajo ustrezno opremo. 3.3. Računalniška obdelava registra prostorskih enot Zaradi zahtevnih mesebojnih povezav je nujna računalniška nastavitev re- gistra. Sistem za avtomatsko obdelavo ROTE in EHIŠ mora vsekakor biti osnova za oblikovanje računalniškega ~istema registra prostorskih enot. Treba bo zagotoviti vsaj minimalno enotnost programske opreme, če bo ob- delava potekala na več mestih. 3.4. Enotne identifikacijske oznake Posebno pozornost je treba posvetiti enotnim identifikacijskim oznakam enot v registru. 7,akon obvezuje vse uporabnike, da te oznake uporablja- jo. To pa pomeni, da jih je treba na ustrezen način informirati o teh oz- nakah, predvsem pa o njihovih spremembah oziroma dopolnitvah. V okv~ru vzdrževanja registra prostorskih enot je treba posebno skrbno kontrolirati pravilnost identifikacijskih oznak. Poenotiti bo treba me- todologijo in standarde za njihovo določanje. Zaradi pomembnosti bo tre- ba uvesti centralno kontrolo, da ne bi prišlo do podvajanja. Identifikacijsko oznako v registru prostorskih enot pomeni šifra prostor- ske enote, lahko pa tudi lokacija - centroid prostorske enote. Verjetno je najboljša rešitev - predvsem za majhne prostorske enote - združitev obeh oznak, saj se v teh primerih šifre z več mesti tako ne moremo izog- niti. GV 27(1983)4 143 4. POVEZAVA REGISTRA PROSTORSKIH ENOT Z EVIDENCAMI PODATKOV O PROSTORU S paketom zakonov s področja urejanja prostora se geodetski službi na- laga vodenje evidenc o prostoru. Te evidence bo treba oblikovati na osnovi registra prostorskih enot. Le tako bomo dobili podatke o prosto- ru, ki bodo primerljivi s podatki ostalih služb - predvsem ekonomskih in socialnih. V podzakonskih predpisih bo treba register prostorskih enot uvesti tudi kot osnovo za vodenje osnovnih evidenc. Ker se neka- teri podatki, ki naj bi se zbirali v evidencah o prostoru, hitro spre- minjajo, je treba izbrati tako osnovno enoto, za katero z obstoječo tehnologijo in kadri še zmoremo ažurno spremljati dogajanja v pr9storu. To še posebno poudarjam zaradi tega, ker ne zmoremo voditi vrste podat- kov po parcelah. 5. NALOGE GEODETSKE SLUŽBE Poleg splošnih nalog, ki jih nalaga Zakon o družbenem sistemu informira- nja vsem lnformacijskim službam, ima geodetska služba posebne naloge kot nosilec registra prostorskih enot. Na podlagi dosedanjih izkušenj pri nastavitvi in vzdrževanju ROTE in EHIŠ mora geodetska služba zagotoviti: l. ažuren (dneven) pretok podatkov od občinskih geodetskih organov do republiške geodetske uprave, zagotoviti je treba čim boljšo kontro- lo za resničnost in točnost podatkov; 2. kartografske prikaze prostorskih enot v enotnem matematičnem siste- mu in v vseh merilih, ki jih uporabljajo uporabniki; 3. poenotenje standardov, predvsem za identifikacijske znake ne le na območju SR Slovenije, ampak na območju cele SFR Jugoslavije; 4. povezavo z registrom prebivalstva ter registrom organizacij in skup- nosti; 5. pospešiti avtomatsko obdelavo registra prostorskih enot, digitaliza- cijo in avtomatizirano kartografijo; 6. pospešiti mikrofilrnanje registra prostorskih enot in uporabo mikro- filmskega materiala; 7. definirati končno vsebino in metodologijo registra prostorskih enot. 144 GV 27 (1983)4 Anton Prosen* PODATKI O LASTNOSTIH IN RABI PROSTORA. Z VIDIKA OSNOVNIH, ZBIRNIH IN PREGLEDNIH EVIDENC UVOD Stališča republiškega izvršnega sveta in ustreznih odborov republiške skupščine leta 1979, da je geodetska služba nosilec organizacije, koor- dinacije in izvedbe teritorialno opredeljenih evidenc ter pri zagotovit- vi podatkov o prostoru potrebnih za njegovo racionalno urejanje, tako pri načrtovanju, gradnji in upravljanju, pomeni priznanje za dosedanji prispevek geodetske službe na tem področju, istočasno pa nam nalaga no- ve zadolžitve in širša družba pričakuje, da jih bosta geodetska služba in stroka sposobna speljati; Dosedanje raziskovalne naloge in posamezni poizkusi po občinah kažejo določen uspeh stroke kot uporabnost posameznih evidenc in podatkov, ki koristno služijo uporabnikom. Zakon o družbenem sistemu informiranja končno daje tudi pravno podlago za določitev skupnih osnov družbenega sistema informiranja, ki zagotav- ljajo racionalno, usklajeno i· povezano delovanje informacijskih služb, odpravo večkratnega zbiranja ~n nepotrebne dvojne obdelave ter prenos podatkov; primerljivost poda~kov po vsebini, v prostoru in času, upora- bo istih programskih rešitev pri obdelavi podatkov, usklajen razvoj ter racionalno uporabo tehnične in tehnološke osnove družbenega sistema in- formiranja. Nastavitev prostorsko informacijskega podsistema kot dela celotnega in- formacijskega sistema naj bi izhajala predvsem iz Zakona o sistemu druž- benega planiranja in o družbenem planu. Ta zakon na.m zaradi nedorečene­ ga prostorskega vidika družbenega planiranja (tako dolgoročnega kot tu- di srednjeročnega) ni omogočil, da bi že na začetku izdelave družbenega plana 81-85 dobili ustrezne evidence. Sočasna novelacija zakonodaje, ki zadeva urejanje prostora, predvsem Zakona o urbanističnem planiranju iz leta 1967, bi v tem oziru verjetno prinesla že takrat nekaj novosti in omogočila prihranek sredstev, ki smo jih vlagali v evidence za prostor- ske plane, ki pa trenutno še niso uporabni za občine. Uporabnost bomo lahko ocenjevali šele pri izdelavi dolgoročnega plana, če borno evidence ustrezno ažurirali. To jesen se v Sloveniji pripravljata dva zakona, ki naj bi jih spreje- la republiška skupščina konec tega leta. Prvi zakon "o urejanju prosto- ra" predvsem dopolnjuje omenjeni Zakon o sistemu družbenega planiranja in povezuje politiko urejanja prostora s politiko družbenoekonomskega razvoja v celoti. Drugi zakon "o urejanju naselij in druqih posegov v prostor" obravnava izvedbo planskih odločitev v prostoru. Za nas je v paketu zakonodaje, ki ureja prostor pomemben tudi Zakon o stavbnih zemljiščih, ki ureja materijo treh dosedanjih zakonov, in si- cer: Zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenje- nih za kompleksno graditev, in Zakon o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem. Vsi na novo predlagani zakoni nalagajo geodetski službi nove zadolžitve, predvsem pa Zakon o urejanju prostora in Zakon o stavbnih zemljiščih. -:;;--- 65000 YU Nova Gorica, Zavod za družbeno planiranje Nova Gorica dipl.ing.geod. Prispelo za objavo 1983-10-15 GV 27 (1983) 4 145 o stavbnih zemljiščih. V skladu z že veljavnimi predpisi naj bi ustrezne službe vodile eviden- ce, katastre in registre s tehničnimi in drugimi podatki o cestah, evi- denco gozdnih zemljišč, evidenco in kataster raziskovalnih in pridobi- valnih prostorov v rudarstvu, register kulturnih in zgodovinskih spome- nikov in naravnih znamenitosti. Podrobnejša analiza bi pokazala, da se našteti registri morda tu pa tam vodijo, prepričan sem, da ne dovolj metodološko enotno in seveda po raz- ličnih službah v občini oziroma republiki; zbirnih evidenc, žal, ne vo- dimo. Za planiranje oziroma usmerjanje družbenih, ekonomskih, ekoloških in drugih komponent in njihovo racionalno prostorsko organiziranost je po- trebno veliko število podatkov - lahko bi jih imenovali banka podatkov. Banka podatkov bi morala biti tako urejena, da bi se lahko uporabljala ročno ali z računalnikom, morali pa bi jo tudi ažurno vzdrževati. šele s tako banko podatkov bi premagali težave: prihranek časa, denarja in ogromno truda planerjev, ki je danes potre- ben, da vsakokrat znova zberejo in uredijo podatke o dogodkih in pro- cesih v prostoru; - obvladali bi številne časovne omejitve in ovire na katere sicer zade- vamo pri zbiranju in obdelavi podatkov; - na podlagi banke podatkov bi bilo mogoče vpeljati enotne kriterije in standarde za zbiranje in urejanje podatkov vertikalno in horizontalno; - banka podatkov bi omogočila planerju, da bi dosti več časa posvetil strokovnemu in raziskovalnemu delu, namesto da bi ga tratil za zbira- nje in urejanje podatkov. Po oceni nekaterih ustanov planer porabi zgolj 20 % časa za strokovni del, 80 % časa pa za zbiranje podatkov. Ti podatki se ponavljajo na ravni družbenega plana, urbanističnega načrta in izvedbene dokumentacije. Da bi premagali ponavljajoče se težave, naj bi po sprejetju nove zako- nodaje o planiranju v prostoru ustrezno informacijskemu sistemu uredili tudi banko podatkov oziroma ustrezne evidence. Prostorski informacijski sistem in nova zakonodaja Prihodnja zakonodaja tako prinaša nove naloge in obveznosti tudi na pod- ročju družbenega sistema informiranja. Osnutek zakona o urejanju prosto- ra predvideva, da bi v skladu s sistemom družbenega informiranja vodili evidence podatkov, ki se nanašajo na naravne lastnosti prostora ter na njegovo sedanjo in predvideno rabo. Zakon dalje pravi, da podatke o na- ravnih lastnosti prostora in sedanji rabi prostora vodijo geodetski up- ravni organi ter samoupravne organizacije in skupnosti v svojih osnovnih evidencah in izvedenih pregledih. Na podlagi izvedenih pregledov vodijo geodetski upravni organi zbirne evidence teh podatkov. Evidenco podatkov o predvideni rabi prostora naj bi vodile službe za družbeno planiranje v družbenopolitični skupnosti. Iz osnutka zakona sledi, da prevzema geodetska služba izredno obširno in zahtevno nalogo, zato bi bilo morda sm6trno, delo razmejiti, saj so po- samezni subjekti dolžni voditi svoje osnovne evidence (to urejajo že po- samezni zakoni). Zato predlagam, naj bi v nov zakon vnesli takšno spre- menjeno dikcijo 2.odstavka 23.člena: "Podatke o naravnih lastnostih pro- stora in o obstoječi rabi prostora vodijo v skladu z zakoni s svojih področij upravni organi in organizacije družbenopolitičnih skupnosti ter samoupravne organizacije in skupnosti v svojih osnovnih evidencah. Geodet- ski upravni organi vodijo zbirne evidence teh podatkov". že za vodenje zbirnih evidenc~ občinskem in republiškem merilu bo nujna kadrovska ok- repitev, predvsem glede strukture in kvalitete kadrov ob postopni moder~ nizaciji teh služb. 146 GV 27(1983)4 Naravne lastnosti prostora se analizirajo pri izdelavi planskih aktov zato, da se dobijo podatki o omejitvah in ugodnostih za gradnjo in ure- janje naselij kot tudi o obremenitvi zdravega okolja za bivanje in vse ostale človekove aktivnosti. Odločiti se moramo za sintetično proučeva­ nje medsebojnih razmerij vseh naravnih danosti prostora kot enotnega, usklajenega sistema človekovega okolja. Analiza naravnih lastnosti pro- stora vsebuje predvsem: geolo,ške, geomorfološke, pedolo.ške, klimatske, hidrološke in vegetativne lastnosti kot osnovo za razvoj in omejitve razvoja kmetijstva, gozdarstva, rudarstva, industrije, energetike in tu- rizma kot tudi za bivanje, gradnjo, promet, oskrbo z vodo in drugo. Ker planiranje v prostoru loči odprti in urbani prostor, je nujno temu prilagoditi tudi ustrezn~ evidence. Novi Zakon o urejanju prostora pred- videva, da se za prostor v katerem obstaja poseben družbeni interes za ohranitev in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot človeko­ vega okolja, izdela krajinski plan. Za ureditvena območja mest in nase- lij mestnega značaja ter druga iazmejna središča se izdela urbanistični plan. Za urbanistični plan in krajinski plan je nujno podrobneje razčleniti naravne danosti, in sicer: geomorfološki podatki terena, nagibi in osončenost terena; - inženirskogeološke lastnosti zemljišča kot nosilnost, stabilnost, seizmičnost in novi podzemni vodi; - pedološke lastnosti tal, pomembno rastlinje; - mineralna ležišča; - hidrogeografske in hidrološke lastnosti površinskih voda, poplavne po- vršine itd.; - mikroklimatske lastnosti prostora, prevladujoči vetrovi - razporedi- tev, jakost in pogostnost; razporeditev in količina padavin, pogost- nost megle itd. · Obstoječo rabo prostora sestavljajo poleg osnovne rabe (gozdarstva, kme- tijstva, infrastrukturni objekti itd.) tudi vse visoke in nizke gradnje in pripadajoče urejene površine. Položaj, obliko in še nekatere osnovne podatke teh kazalcev je mogoče prikazati v obliki registrov in katastra objektov ter s površinskimi pri- kazi. Tu gre za izredno zahtevno nalogo. Podatki naj se vodijo predvsem v osnovnih evidencah. Planiranje v prostoru se opira na informacije, ki sestojijo iz naziva, številke, oblike, kvalitete parcele (v naselju ali kmetijske), in in- formacije o vsebini na teh parcelah, kot je npr. fizična infra- in su- perstruktura, aktivnosti, ki so na parcelah - stanovanje, poslovanje, industrijska proizvodnja, šolstvo, zdravstvo, rekreacija itd. Informa- cije o dogajanju v prostoru morajo biti kompatibilne, kar pomeni, damo- rajo biti definirane glede na predmet opazovanja, mesto in čas nastaja- nja ter trajanje pojava. Če na kratko povzamemo, pomenijo obstoječo rabo tudi vse komunalne ins- talacije, nadzemne in podzemne zgradbe in objekti, funkcije v zgradbah in objektih. Nujna je povezava prostorskih evidenc s celotno bazo podat- kov o prebivalstvu, o zaposlenih 1 o tem, katere funkcije opravljajo in kakšni so njihovi učinki. Iz naštetega sledi, da je zemljiški kataster osnovna evidenca ozemljiš- ču in objektih na njem, kar zadeva njihov položaj, obliko, površino, na- cin izrabe, katastrski razredi itd., kar je osnova za ustrezno dopolni- tev teh osnovnih podatkov s prej naštetimi. Predvidena raba prostora opredeljuje namen in obseg območij za posamez- ne dejavnosti v skladu z zakonom o sistemu družbenega planiranja, po 141. in 142. členu zlasti: poselitvena območja, kmetijska območja, območja GV 27(1983)4 147 gozdov, območja za pridobivanje rudnin in mineralnih surovin, predvide- ne industrijske cone, območja za rekreacijo na prostem, območja varstva vodnih virov, naravne in kulturne dediščine, nevarna in degradir&na ob- močja, potrebna sanacije, in območja za druge pomembnejše dejavnosti. Iz evidence naj bi med drugim bilo razvidno, kakšne so nadaljnje naloge pro- storskega in urbanističnega urejanja ter izkoriščanja zemljišč in dobrin v splošni rabi (režim). Zavedam se, da je nujna detajlna vsebinska razčlenitev posameznih evi- denc, žal pa nam zdaj čas in tudi vsebina posveta tega ne dopuščata; mislim, da je to predvsem naloga prihodnjih podzakonskih aktov. "Zakon o urejanju prostora", ki ureja dolgoročno in srednjeročno planiranje, namreč zahteva, naj se izdelajo metodološka navodila za vodenje evidenc podatkov za delovno področje urejanja prostora. "Zakon o urejanju nase- lij in drugih posegov v prostor", ki ureja vprašanje izvedbene urbani- stične dokumentacije in lokacijskega postopka prepušča vprašanje vode- nja evidenc za to drugo delovno področje urejanja prostora ,vesti, odgo- vornosti, volji in znanju organizacije, ki bo v občini odgovorna za ta opravila. še je čas, da vsebino prihodnjih evidenc prilagodimo tudi po- trebam izvedbene urbanistične dokumentacije. Izhajajoč iz l.odstavka 8.člena osnutka Zakona o stavbnih zemljiščih,ki pravi, da se o stavbnih zemljiščih vodi evidenca, ki jo vodi občinski upravni organ pristojen za geodetske zadeve, in sicer o vseh bistvenih podatkih, pomembnih za graditev in uporabo stavbnega zemljišča, kot so površina, kakovost in stabilnost tal, seizmičnost, komunalna opremlje- nost, prometna dostopnost, kakovost lokacije in podobno. če hočemo dobro gospodariti s fondom stavbnih zemljišč, moramo imeti us- trezno evidenco stavbnih zemljišč. Tudi Zakon o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem iz leta 1972 je predvidel, naj se za nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ima ob- čina pravico uporabe, uvede evidenca nezazidanega stavbnega zemljišča. Ta evidenca bi morala biti nastavljena v enem letu po uveljavitvi tega zakona, to je dol.julija 1973. Republiški sekretar za urbanizem je bil dolžan v treh mesecih po uveljavitvi tega zakona izdati navodilo o tem, kaj obsega evidenca nezazidanega stavbnega zemljišča ter kako se vodi in vzdržuje. Ker to navodilo ni bilo izdano, občine te evidence niso nasta- vile. Za zajemanje podatkov o dohodku od stavbnih zemljišč je treba evidenco stavbnih zemljišč še dopolniti vsaj z evidenco stro.škov za nakup zem- ljišča (pravična odškodnina, stroški izkoriščanja, cene zemljišč v pro- stem prometu itd.), evidenco podatkov o dohodku (ekstra dohodku), ki je rezultat lokacije oziroma posebnih ugodnosti, evidenco zgradb (kataster komunalnih naprav ter kataster zgradb s tehnično evidenco in možnostjo za vrednotenje teh naprav oziroma objektov). Te na.loge vsebuje tudi dol- goročni program ekonomske stabilizacije stanovanjskega in komunalnega gospodarstva·. Citiranemu zakonskemu določilu naj bi sledilo navodilo o tem, kaj obse- ga evidenca stavbnega zemljišča. Tu moramo biti dosledni, saj gre za iz- redno interdisciplinarno nalogo. Obstoječe parcele po zemljiškem katast- ru nimajo vsebinske povezave z opredeljevanjem stavbnega zemljišča. Zem- ljiški kataster je po svojem prvotnem namenu zasnovan kot geodetski teh- nični elaborat, izhajajoč iz kmetijske uporabe, za katere so poleg veli- kosti pomembni kultura, bonitetni razred in podobno. Zemljišče se tu ob- ravnava z vidika gradnje oziroma stavbe, ki je predvidena na zemljišču. Kvalitetno zasnovana evidenca stavbnega zemljišča omogoča uporabo za pridobivanje stavbnega zemljišča, urejanje stavbnega zemljišča, oddaja- nje stavbnega zemljišča, valorizacijo stavbnega zemljišča za ugotavlja- nje in za zajemanje gradbene oziroma mestne rente. To evidenco bi bilo smotrno prilagoditi in jo uporabiti tudi za ugotav~ ljanje absolutnih in relativnih oziroma specifičnih urbanskih stroškov (glede na enoto površine, prebivalca, stanovanjsko površino in podobno). 148 GV 27(1983)4 Ti podatki bi služili za izdelavo analiz za racionalno rabo stavbnega zemljišča. SKLEP V sklepnih mislih želim na prvem mestu poudariti, da bo morala tudi geo- detska stroka dobiti vidno mesto, ki ji pripada, v predlagani zakonodaji in da bo moralo biti natančno določeno, kaj kdo sme, kaj mora opraviti in za kaj ni pristojen pri svojem delu. Zato je nujno dati velik pomen vzgoji in izobraževanju kadrov, saj bodo morali tisti, ki bodo zakone izvajali, imeti ustrezno znanje za interdisciplinarno strokovno delo. Zavedati se moramo, da je organiziran in redno vzdrževan informacijski sistem pogoj za racionalno organizacijo in rabo prostora v naseljih ter v ostalem širšem prostoru. Torej gre za nastavitev in vzdrževanje infor- macijskega sistema. Ob nastavitvi ustreznih prostorskih evidenc kot dela celovitega informacijskega sistema moramo poiskati medsebojne zveze in odnose med vrednostnimi in prostorskimi elementi. Želja nas.vseh je, da bi ob nastavitvi zbirnih evidenc iz posamezne ob- čine prešli postopoma na sodoben računalniški sistem vodenja podatkov, to pa ostaja le dolgoletna želja, zato predlagam, da se lotimo metodološ- kih in vsebinskih pristopov za nastavitev evidenc in katastrov. Prva fa- za zahteva klasično oziroma ročno registriranje podatkov. Dogovoriti se moramo za ustrezna merila. kart in podlag, na katerih lahko identificira- mo vse potrebne elemente, ter kakšne bilance, skice in tabele z opisom vseh podatkov, ki se nanašajo na stanje, bomo vodili in kako bomo regi- strirali spremembe v prostoru. Seveda mora biti prva faza vsebinsko in metodološko izdelana tako, da jo je možno vsak trenutek postaviti in vz- drževati v sodobni tehniki. Nujno se moramo dogovoriti o minimalni vsebini evidenc, o enotnem metodo- loškem in časovnem pristopu k nalogi itd. O tem ima geodetska služba že pozitivne izkušnje (ROTE). Ne nazadnje se moramo zavedati, da se mora delo racionalizirati, zato je nujno dogovoriti se za minimalno vsebino evidenc, ki bo omogočala primer- ljivost med občinami in bo možna nastavitev zbirne evidence ter primerja- vo podatkov na ravni republike. Uporabljena literatura: l. Katja Benedik-Kreitmayer: Poenostavitev lokacijskega postopka in in- formacijski sistem (posvet Lokacija -83) 2. Komunalna zemljiška politika (Inštitut za komunalno gospodarstvo FAGG, Ljubljana 1982) 3. Dr. Hiodrag JRnic: Sistemi i informacije u samoupravnom planiranju prostora (Beograd) 4. Planiranje in uredjenje prostora (Beograd 1977). GV 27(1983)4 149 Marija Lukačič* STROKOVNE PODLAGE ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V EVIDENCE GEODETSKE SLUŽBE Za usklajeno uporabo prostora kot poglavitnega smotra prostorskega vi- dika planiranja so posebno aktualne te ugotovitve: - Neracionalno gospodarjenje s prostorom in neobvladovanje stihijskega delovanja materialnega razvoja družbe sta poglavitna vzroka za prema- lo premišljeno in z družbenega vidika škodljivo poseganje v prostor. - Za načrtno urbanizacijo in varstvo najboljših kmetijskih zemljišč je pogoj, da se družbeno verificira namenska raba razpoložljivih površin za proizvodnjo hrane in površin, namenjenih drugim uporabnikom pros- tora. - Odločanje o takih posegih v prostor ne sme temeljiti na premalo pre- tehtanih strokovnih predlogih in stihiji. Vsakršno poseganje v prostor je torej treba vsestransko ovrednotiti, za to pa potrebujemo ustrezne podlage. V dosedanji planski dokumentaciji so se uporabljale večinoma le karte inventarizacije prostora, ki karakterizirajo posamezne elemente narav- nih ali ustvarjenih danosti, katerih vsebina je dajala le splošne, po- gosto za ožji team planerjev nerazumljive informacije. Vsebina takih kart pogosto ni imela zadovoljivega učinka pri opredeljevanju uporabe prostora v procesu planiranja. Pri tem mislim na karte, kot so npr.: vegetacijska karta, osnovna geološka karta, klimatska karta, pregled t.i. reliefnih nivojev itd. · Primarne strokovne podlage, potrebne za opredeljevanje uporabe prosto- ra, morajo biti pripravljene tako, da direktno dokumentirajo pozitivne ali negativne lokacijske možnosti za posamezne rabe prostora (npr. geo- logija - stabilnost, nosilnost, tektonska aktivnost, plazovitost, ero- dibilnost, konsolidacija, podtalnica, poplavnost itd.). Iz takih kart je torej razvidna njihova primernost za gospodarske, os- krbovalne in varstvene namene kot tudi njihova neprimernost, ki pogoju- je tveganje ali nevarnost pri določeni rabi prostora. Ustrezno priprav- ljene karte inventarizacije prostora so torej osnova kart vrednotenja naravne primernosti prostcira, ki direktno prikazujejo, kakšne možnosti ponujajo naravne danosti za razvoj posameznih rab v prostoru. Geodetska služba, z njo pa tudi Geodetski zavod SRS kot pomemben nosi- lec prostorskih informacij, je že od začetka sodelovala pri prostorskem urejanju in inventarizaciji v občinskem merilu. Z obvladano tehnologijo je GZ SRS izdelal primerne strokovne podlage v merilu 1:25.000 za sko- raj polovico slovenskih občin. Po svoji opredelitvi prikazujejo te strokovne podlage naravne razmere in naravna bogastva, ki pomenijo izhodišča za prostorsko, krajinsko in ur- banistično planiranje v občinskem merilu. Vsebujejo osnovne prikaze na- ravnih razmer, potrebnih za določitev primernih območij za razne dejav- nosti v prostoru: za kmetijstvo, gozdarstvo, gradbeništvo in industrijo. Po sprejeti metodologiji Prostorskoinformacijskega centra Geodetskega zavoda SRS obsega evidenca digitalni model reliefa z aplikacijami, hid- rogeološke in inženirskogeološke razmere, klimatske razmere in prikaz biopotenciala, katerih podrobnejšo vsebinsko oprede- * 61000, YU Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl.inž.geol. vodja Prostorskoinformacijskega centra Prispelo za objavo 1983-10-15. 150 GV 27(1983)4 litev navajam v prilogi referata. Skrbno pripravljene strokovne podlage v merilu 1:25.000 omogocaJo v pro- storskem delu dolgoročnega plana občine oblikovanje usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru, ki se nanašajo na opredelitev namenske rabe pro- stora zlasti za kmetijstvo, gozdarstvo in pozidavo. Delo v Geodetskem zavodu SRS pa je doseglo vrhunec pri pripravi strokov- nih podlag za prostorsko načrtovanje v letu 1983 z Zakonom o varstvu kme- tijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, in sicer z izdelavo te- matskih prikazov na načrtih v velikih merilih. Tako smo pridobili novo, strokovno popolnejšo evidenco, prikazano na PKN v merilu 1:5000, za 20 slovenskih občin. Glede na aktualnost problematike bom navedla nekaj osnovnih ugotovitev, ki nam bodo koristile pri nadaljnjem procesu planiranja. Navodila o strokovnih merilih za razvrstitev zemljišč v kategorije, ki jih je izdal Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,so zahtevala, naj se kategorizacija izdela na podlagi proučitve naravnih danosti, ki obsega analizo geolitoloških in klimatskih razmer, reliefnih značilnosti (naklon, višina, osončenje), kot kriterij pa se upošteva tudi trenutna raba zemljišč kot odsev delovanja človeka v agrarnozgodovinskem razvoju. Tako izdelana pedoekološka karta s kategorijami kmetijskih zemljišč kot rezultanta predpisanega ''navodila" je strokovna podlaga za razdelitev prostora glede namembnosti, to je za opredelitev območij za urbanizaci- jo, industrijo, kmetijstvo in gozdarstvo. Prostorskoinformacijski center Geodetskega zavoda SRS se je tako znašel pred težavno in zelo odgovorno nalogo, naj na podlagi razpoložljivih evidenc opremi inventarizacijo pro- stora tako, da jo bo mogoče prikazati na preglednih katastrskih načrtih. Nedvomno je, da je delo v Geodetskem zavodu SRS steklo laže, saj ima raz- polagali s celo vrsto evidenc, ki jih je bilo treba ustrezno dopolniti in prilagoditi zahtevanemu merilu. Inventarizacija rabe površin je eden izmed osnovnih kriterijev za razvr- stitev zemljišč v kategorije, ki se s primerno uporabo aeroposnetkov lah- ko evidentira dovolj zanesljivo in natančno. Pri oblikovanju tako zastav- ljenega cilja pa je nujno treba upoštevati lastnosti uporabljenega aero- snemanja, merilo in zahtevano detajlnost prikaza ter ne nazadanje tudi lokalne razmere na obravnavanem območju. V Sloveniji je že ustaljena upo- raba.posnetkov cikličnega aerosnemanja, zato so le redko na razpolago po- sebna snemanja. Glede na to, da so navodila zahtevala naj se registrira ažurno stanje v prostoru (VIII.kat.) smo morali uporabljati posnetke cikličnega aerosne- manja iz leta 1980/81 v približnem merilu 1:30.000. Tako merilo omogoča izdelavo tematskih prikazov v merilu 1:25.000 in ne zadošča zahtevam me- rila 1:5.000. V takih okoliščinah so se torej znašli izvajalci kategori- zacije kmetijskih zemljišč pred odločitvijo: - ali uporabiti posnetke cikličnega aerosnemanja iz leta 1975 ali - izdelati povečave aeroposnetkov v približno merilo 1:5.000. Pri odločitvi za uporabo starejših posnetkov je treba upoštevati vse na- stale spremembe na urbanih in gozdnih zemljiščih za obdobje 8 let, pri- tem pa tudi dejstvo, da je določitev ostalih kategorij kmetijskih zem- ljišč zanesljiva in točna (I. - V. kat.). V drugem primeru pa želim opozoriti na te ugotovitve: posnetek pri taki povečavi izgubi kontrastnost,še posebno,če je posnet v aktivni fazi vegetacije, ko se pogosto zliva sivi ton njivskih in travniških površin. Tedaj prihaja do zmotne interpretacije med II., III. in V. kategorijo. Nedvomno je, da je bila potrebna kombinirana uporaba vseh razpoložljivih posnetkov. Prostorski načrtovalci in uporabniki aeroposnetkov nasploh želimo in hkra- ti upamo, da nam bo družba v prihodnosti omogočila snemanja v takšnem me- GV 27(1983)4 151 rilu, ki bo zadovoljevala vse potrebe uporabnikov v prostoru (vsaj za intenzivna območja v merilu 1:17.000). Pri kategorizaciji kmetijskih zemljišč je bilo dalje treba opredeliti površine v zaraščanju. Tudi v te namene sta na razpolago dve evidenci: aeroposnetek in gozdnogospodarski načrti. Zaradi usklajene uporabe kme- tijskih in gozdnih zemljišč je tudi tu nujna uporaba obeh. Razlogi za to so: Gozdnogospodarski načrti so v vecini primerov ažurni in dobro vzdr?.eva- ni. Opredelitev površin za gozdno zemljišče temelji na točno določenih kriterijih, ki jih predpisuje Zakon o ~ozdovih in, kar je za prostorske- ga načrtovalca najpomembnejše, prikazane so na preglednih katastrskih načrtih. Črno-beli aeroposnetek kaže zvesto sliko gozdne vegetacije, iz njega pa se ne da vedno ugotoviti, ali gre za gozdno zemljišče ali za površine v zaraščanju. S prekrivanjem obeh prikazov je torej možno izločiti kmetij- ske površine, ki se bolj zaraščajo, vendar jih gozdnogospodarski načrti zaradi slabe produktivnosti še ne obravnavajo. Tako smo pri kategoriza- ciji kmetijskih zemljišč določili posebno kategorijo in ob tem opozori- li nosilce planiranja na potrebo po uskladitvi teh površin produktivnej- ši izrabi. Želela bi tudi opozoriti na veliko uporabnost infrardečih posnetkov pri določitvi IV. kategorije kmetijskih zemljišč, ki obsega zemljišča, kate- rih prevelika vlaga v tleh ovira obdelovanje. Zemljišča je možno izbolj- šati z melioracijami. Poleg snemanja v vidnem delu svetlobnega spektra dosežemo s snemanjem v bližnjem infrardečem delu spektra (700 do 900 na- nometrov) boljšo interpretacijo v kmetijstvu, predvsem pa v hidrologiji, ki ponazarja talne vodne razmere. Tako pripravljena strokovna podlaga, ki je prostorsko vsestransko uskla- jena s točno določenim prostorskim podatkom, lociranim na parcelo, je lahko primerna osnova za enotno nadaljnje vzdrževanje evidence, hkrati pa tudi prvi korak v razmišljanje za uskladitev teh podatkov v zemlji~- kem katastru, ki bi z ustrezno obnovo lahko postal osnova za regulativo prostorske politike. PRILOGA VSEBINSKA OPREDELITEV TEMATSKIH PRIKAZOV V MERILU 1:25.000 DIGITALNI MODEL RELIEFA Prikazuje relief v digitalni obliki. Razumemo ga lahko kot prikaz fizič­ ne zemeljske površine v matematično-numerični obliki. Prikazan je s pra- vilno, kvadratno mrežo točk, katerih lega je določena z Gauss-Krugerjevi- mi koordinatami. Najprimernejšo gostoto ima mreža s stranicama 50 x 50 m, zaradi zmanjšanja stroškov pa je optimalna gostota mreže 100 x 100 m. Po- datki za zgraditev so čitani iz razpoložljivega kartnega gradiva, to je temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5000, kjer ga ni bilo, pa v merilu 1:10.000. DIGITALNA KARTA NAKLONOV TERENA DMR je sestavljen iz kvadratov v tlorisu. Ogljišča celice oziroma elemen- tarnega polja DMR imajo (običajno) različne višine. Takemu polju je tre- ba določiti nagnjenost in smer nagnjenosti. Za določitev teh dveh elemen- tov je treba poiskati ravnino, ki se danim ogljiščem celice najbolj pri- lega. Naklon padnice te ravnine nam aproksimativno prikazuje naklon te- rena. Tako izračunan naklon je izražen v odstotkih in prikazan v tehniki Symap v poljubnih kategorijah. DIGITALNA KARTA OSONČENJA. TERENA Osvetljenost (sončenost) terena je posredna aplikacija na digitalnem mo- 152 GV 27 ( 19 8 3 ) 4 delu reliefa, odvisna od nagiba in orientacije terena. Osončenje tere- na je odvisno tudi od položaja sonca, ki ga definirata azimut in viši- na sonca. Ta parametra sta odvisna od geografskega položaja nekega kra- ja oziroma območja in od letnega časa, za katerega obdelujemo osonče­ nje v mm. INŽENIRSKOGEOLOŠKA KARTA Vsebuje podrobno litološko členitev tal, tektonske značilnosti, območja pridobivanja mineralnih surovin, opredelitev plazovitih območij, žarišča erozije. Stabilitetna in inženirskogeološka presoja oziroma ocena grad- bene primernosti zemljišč se izdela na podlagi podatkov o stabilnosti območij, opisa sestave tal in fotogeološke obdelave terena. PEDOEKOLOŠKA KARTA Prikazuje združbe tal na enaki ali podobni litološki osnovi. Ti materia- li omogočajo; da se pri prostorskem načrtovanju na strokovni podlagi upo- števajo prvine okolja: voda, zrak, zemlja, obenem pa opozarjajo na ran- ljivost posameznih delov prostora glede na možnost onesnaževanja podtal- nice in ozračja. KARTA IZBRANIH KLIMATSKIH ELEMENTOV Vsebuje kazalce, pomembne za opredelitev območij s prednostno usmeritvi- jo v kmetijsko proizvodnjo: - razporeditev povprečne dolžine obdobja s srednjimi dnevnimi tempera- turami nad 100c, - razporeditev povprečne dolžine obdobja s srednjimi dnevnimi tempera- turami nad 5Oc, - razporeditev povprečne temperature vegetacijskega obdobja april-sep~ tember, - razporeditev povprečne količine padavin v vegetacijskem obdobju, - letna količina padavin. OBSTOJEČA RABA ZEMLJIŠČ Prikazuje dejansko stanje rabe zemljišč in se izdeluje po metodah foto- interpretacije. Pri izdelavi klasifikacije rabe zemljišč se poleg pla- nerskih potreb na ravni občine upoštevajo še obstoječe klasifikacije in terminologija (Urbanisti~ni terminološki slovar 1975, Zakon o zemljiškem katastru, Zakon o kmetijskih zemljiščih, Zakon o gozdovih). Vsebina te- matike je prikazana v nadaljevanju. Pozidana zemljišča: pretežno stanovanjske, poslovne in kmetijske gospodarske stavbe s pri- kazom strukturnih značilnosti (razpršena gradnja, strnjena gradnja); - pretežno industrijski in infrastrukturni objekti. Kmetijska zemljišča: - njive, vrtovi in travniki na najboljših tleh, - sadovnjaki, - vinogradi, - hmeljišča, - nasadi gozdnega drevja, - travniki, - pašniki, - močvirni in barjanski travniki, kmetijske površine v zaraščanju. Gozdovi: - gozdovi, - grmišča, - jase, - preseke, - poseke. GV 27 (1983)4 153 Zelene in športno-rekreacijske površine: - javni parki, nasadi, drevoredi itd. - športni in rekreacijski objekti. Vode: stoječe vode (morje, jezera, ribniki), - tekoče vode (reke, potoki), - melioracijski kanali. KMETIJSKA ZEMLJIŠČA Podajajo družbeno vrednotenje zemljišč za potrebe kmetijstva. Pravna os- nova sta Navodilo o razvrstitvi kmetijskih zemljišč v družbenem planu občine (1981) in Navodilo za razvrstitev zemljišč za potrebe kmetijstva. Vsebina tematike tvori: - kategorije kmetijskih zemljišč, osem kategorij (na podlagi Navodila o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije, Ur.l. SRS, št. 45/82); - območja, opredeljena po Zakonu o varstvu kmetijskih zemljišč pred spre- minjanjem namembnosti; - prvo območje (kmetijska zemljišča, ki so po naravnih danostih primer- na za intenzivno kmetijsko proizvodnjo) v skladu s prvo alinejo druge- ga odstavka 10. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur.l. SRS, št. 1/79 in 11/81); - drugo območje (vsa druga kmetijska zemljišča); - kmetijska zemljišča, ki se zaraščajo z gozdnim drevjem; - meje gozda; - nerodovitna zemljišča (melišča, prodišča, kamnolomi, glinokopi, gra- moznice, jalovišča, smetišča, urbani prostor, infrastruktura itd.). GOZDOVI je tamatska karta, ki prikazuje družbeno vrednotenje gozdov. Razvršča jih v lesnoproizvodne, varovalne gozdove in gozdove s posebnim pomenom. Pravna osnova je Zakon o gozdovih. RUDNA IN MINERALNA NAHAJALIŠČA Karta prikazuje pridobivalne prostore rudnin. Pravna osnova je Zakon o rudarstvu. VODNI VIRI vsebujejo izvire in objekte za preskrbo s pitno vodo. OBMOČJA NA.RAVNE DEDIŠČINE IN OBMOČJA ZA REKREACIJO NA PROSTEM se prikazujejo v skladu z zahtevami Zakona o varstvu naravne in kultur- ne dediščine in s planersko metodiko. Vsebina prikaza: narodni parki, krajinski parki, naravni rezervati, območja za rekreacijo na prostem. VARSTVO NARAVE prikazuje dejavnike, ki rušijo obstoječe ekosisteme, in ukrepe za varst- vo naravnega okolja. Prikazana so: - območja s poškodbami, poplavna območja, žarisca erozije, degradirana območja, območja onesnaženosti vodnih tokov in zraka; - regulacije vodnih tokov, melioracije zemljišč. Tako izdelana inventarizacija prostora v merilu 1:25.000 v popolnem ob- segu je na razpolago le v nekaj občinah. za urejeno izdelavo, posodab- ljanje in uporabo evidence bi bilo treba izdati ustrezen zakonski pred- 154 GV 27(1983)4 pis o evidentiranju območij naravnih danosti in pravilnik, ki bi pred- pisoval tehnično-oblikovne standarde posameznih tematik. Izdelavo evidence naj bi prevzela ustanova, ki izpolnjuje te pogoje: - da ima ustrezne organizacijske sposobnosti, - da je strokovno sposobna izpeljati delo, ki je izrazito multiinterdis- ciplinarne narave. Glede na dosedanje delo in pri njem pridobljene izkušnje menim, da je Geodetski zavod SRS sposoben prevzeti del odgovornih nalog pri pripravi evidence naravnih danosti in s tem strokovnih podlag prostorskim načrto­ valcem. S svojo snemalno službo in z usposobljenimi strokovnjaki za da- ljinsko zaznavanje in fotointerpretacijo lahko Geodetski zavod SRS v veliki meri prevzame izvajalska dela. Posodabljanje evidence Raziskave naravnih danosti so v velikem številu primerov trajne narave zato posodabljanje ni potrebno. To so: digitalni model reliefa z aplika- cijami, inženirskogeološke, hidrogeološke in klimatske razmere, pedoeko- loške značilnosti in prikaz potenciala kmetijskih zemljišč. Ostale temat- ske prikaze, naštete v referatu, posodobi ustanova, ki je strokovno us- posobljena za to. Arhiviranje evidence Evidenca se lahko arhivira pri upravnem občinskem organu. Nobenega dvo- ma ni, da je najprimernejši organ v občini občinska Geodetska uprava, ki vodi evidenco zemlji.škega katastra in ima za to že ustrezno usposoblje- ne kadre. zaradi lažjega dostopa do materiala uporabnikom prostora predlagam, naj se vodi tudi centralna evidenca na republški ravni. Možnosti evidentiranja, organizacija izdelave in pravna osnova nastavit- ve evidence naravnih danosti so obravnavane v raziskovalni nalogi Evi- denca naravnih virov, ki jo je izdelal In~titut Geodetskega zavoda SRS v sodelovanju s Prostorskoinformacijskim centrom. GV 27(1983)4 155 Janez Kobilica* OPERATIVNI NAČINI VKLJUČEVANJA GEODETSKE SLUŽBE V DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA V OBČINI l. OCENA PODATKOVNIH BAZ GEODETSKE SLUŽBE Zakon o temeljih družbenega sistema informiranja opredeljuje cilje in način dela družbenega sistema informiranja takole: Delavci in drugi delovni ljudje in občani zagotavljajo v družbenem si- stemu informiranja podatke in informacije, nujne za življenje, delo in samoupravljanje, za sprejemanje, usmerjanje in planiranje družbenega razvoja, usklajevanje odnosov v družbeni reprodukciji, opravljanje funk- cij oblasti in upravljanje drugih družbenih zadev. · V družbenem sistemu informiranja se podatki in informacije zagotavljajo z organiziranjem usklajenega in povezanega sistema evidentiranja, zbira- nja, obdelave, prenosa in dosegljivosii teh podatkov in informacij na podlagi zakona ali samoupravnega splošnega akta v skladu z zakonom. Kakšna je vloga geodetske službe v tem sistemu in na kakšen način naj sodeluje v njem? že zakon sam navaja, da je družbeni sistem informiranja možen le kot povezava med različnimi sistemi evidentiranja. Geodetska služba le po naravi svoje stroke evidentira predvsem prosl..or. Potrebne družbe po pc datkih in informacijah o prostoru so trenutno predvs?m naslednje: l. pregled prostora in objektov v prostoru za razne družbenopolitične enote ter za druga ekonomsko in geografsko zaokrožena območja; 2. definicije lokacij v drugih bazah podatkov izven geodetske službe; 3. osnovne informacije o prostoru za različne odločitve o njem; 4. dopolnilne informacije o prostoru pri različnih odločitvah,pri kate- rih je prostor postranskega pomeha; Pri vsakem od teh primerov lahko geodetska služba različno sodeluje v družbenem sistemu informiranja. Pregled prostora in objektov v prostoru je seveda osnovna naloga geodet- ske službe. Na tem področju je naša geodetska služba s fondom razpoložlji- vih kart, katastrov in evidenc v glavnem dovolj dobra podatkovna baza. Izjema je predvsem kataster komunalnih naprav, v katerem za večino obmo- čij ni dovolj osnovnih podatkov. Teže pa daje geodetska služba komplek- snejše informacije o prostoru. Razen podatkov zemljiškega katastra geo- / detske baze podatkov večinoma niso sestavljene tako, da bi bilo mogoče hitro sestaviti kompleksnejšo informacijo o prostoru, zato geodetska služ- ba na mnoga vprašanja le težko odgovarja. Nalogo definiranja lokacije v drugih bazah podatkov lahko geodetska služ- ba že zdaj definira na podlagi ROTE in EHIŠ. Vendar so te možnosti veči­ noma še premalo izkoriščene. Potrebni bi bili širši standardi in predpi- si vsaj v republiškem merilu. Dopolnilne informacije o prostoru za različne odločitve lahko daje geo- detska služba predvsem v obliki preglednih in tematskih kart, teže pa s statistčnimi podatki. * 62000, YU Maribor, Geodetska uprava Maribor dipl.ing.geodezije, direktor GU Prispelo za objavo 1983-10-15. GV 27(1983)4 156 To bi bila le kratka ocena podatkovnih baz, s ~aterimi se trenutno geo- detska služba vključuje v družbeni sistem informiranja v občini. 2 . .MOŽNI OPERA.TIVNI NJ>_ČINI VKLJUČEVANJA GEODETSKE SLUŽBE V DRUŽBENI SISTEM INFORHIRANJA V OBČINI Družbenega sistema informiranja v občinah, kakršnega predvideva zakon, seveda še ni. Zato mora geodetska služba neposredno sodelovati pri na- stajanju družbenega sistema informiranja. V občinah obstajajo mnoge evidence različnih služb in organizacij, ki pa v glavnem niso povezane in delujejo vsaka le za določen, strogo ome- jen namen. Zato jih je večina v istem ali še slabšem položaju kot geodet- ske evidence: iz njih je možno dobiti posamezne podatke, le težko pa kompleksnejše informacije. Pri povezovanju posameznih evidenc v širše informacijske sisteme je ob- čina zelo odvisna od republike, saj večina evidenc deluje na podlagi re- publiških ali celo zveznih predpisov. Vendar pa vseeno obstajajo možno- sti za povezave tudi v občinah, vsaj na nekaterih področjih dela. če torej želimo ustvariti širše dru~bene sisteme informiranja v občini, se morajo posamezne baze podatkov povezovati med seboj v širše sisteme. Geodetska služba mora torej povezovati svoje baze podatkov z bazami po- datkov drugih služb in organizacij. Pri tem povezovanju se zastavlja več vprašanj, predvsem kdaj se povezo- vati, s kom in kako. Povezovanje baz podatkov je smotrno takrat, ko taka povezava daje bist- veno več nujnih družbenih informacij kakor obe evidenci vsaka zasebe. Treba je namreč upoštevati, da je vzdrževanje povezanih evidenc večino­ ma zahtevnejše kakor vzdrževanje vsake evidence posebej, saj povezava pomeni, da postavljata evidenci medsebojne pogoje. Naj navedem primer: če povežemo evidenco hišnih številk in register prebivalstva, ne moremo več porušene zgradbe kratko malo črtati iz EHIŠ, ampak jo lahko črtamo šele, ko nima več prebivalcev v registru. Do takrat dobi le posebno ozna- ko. Prav tako ne moremo izvesti novega bivališča občana v register pre-: bivalstva, če zgradba še ni vnešena v EHIŠ. Če se teh pravil ne držimo, prekinemo povezavo med evidencami, in skupni sistem ne deluje več. Povezava dveh baz podatkov je smotrna tudi če je razmeroma velik del po- datkov v obeh bazah isti. Tedaj pomeni povezava racionalizacij o dela, saj se večina podatkov tako lahko vnaša samo enkrat, na razpolago pa so po- datki v obeh bazah. Smotrno je povezovati baze podatkov zlasti takrat, ko se nastavlja nova baza podatkov, ali ko se neka baza reorganizira, spreminja vsebino, pre- haja na računalniško obdelavo ali pri raznih drugih spremembah. Povezava večjega števila različnih evidenc hkrati v skupni siste~ po do- sedanjih izkušnjah ni preveč priporočljiva. Prvič to le težko organizacij- sko obvladamo, predvsem pa so težave pri nadaljnjem vzdrževanju evidenc in delu sl~žb, ki morajo upoštevati večje število dodatnih pogojev pri vodenju svoje evidence. Šele daljše obdobje skupnega dela dveh služb pri dveh povezanih evidencah namreč pokaže optimalne pogoje, ki jih morata upoštevati obe službi. Zato je primernejše postopoma povezovati različ­ ne baze podatkov v širše sisteme. Na katerih področjih je trenutno stanje že primerno za povezave med evi- dencami ali drugačnimi bazami podatkov, je seveda stvar širše ocene več različnih služb in širše družbe. Gotovo je dozorela družbena potreba in možnost povezovati ROTE in EHIŠ z registrom prebivalstva in postopoma vezati na ta sistBm druge eviden- ce prebivalstva, od davčnih in zdravstvenih, stanovanjskih in komunal- nih. Taka povezava bi olajšala vzdrževanje teh evidenc, poenostavila delo služb in prihranila tudi občanom ob selitvi precej časa. Seveda je taka povezava zahtevna predvsem z vidika služb za notranje zadeve, za GV 27(1983)4 157 geodetsko službo pa je nekoliko lažja, ker je potrebna le ena dobro or- ganizirana povezava. Tehnične in organizacijske izkušnje s tega področja imata deloma že Maribor in Republiški zavod za statistiko. Drugo področje povezav med bazami podatkov pomenijo zemljiški kataster in baze podatkov gozdarjev, kmetijcev, uprav za družhene prihodke, urba- nističnih in planerskih služb. Povezava je nujna zaradi enotnosti pros- torskih podatkov, ažurnosti pri usklajevanju evidenc z dejanskim stanjem na terenu, predvsem pa za normalno delo na področju urbanizma in prostor- skega planiranja. Vendar pa je ta povezava tehnično zelo zahtevna celo pri enostavnejših grafičnih rešitvah. V Mariboru imamo sicer nekaj izku- šenj s temi povezavami, vendar so povezave občasne in jih zato ne moremo šteti za normalni širši sistem baz podatkov, kakršnega predvideva druž- beni sistem informiranja. Lažje in že deloma utežene so povezave med sistemi kart in načrtov v manjših merilih, ki jih vodi geodetska služba, ter med grafičnimi baza- mi podatkov urbanistične in planske službe. Vendar tudi tu ni dovolj po- gostne medsebojne izmenjave podatkov, da bi lahko govorili o operativnem sistemu baz podatkov. Najtežje vprašanje pri povezavah posameznih baz podatkov v širše siste- me informiranja je trenutno način povezovanja. Prvi, čeprav običajno najlaže rešljiv problem je že ključ za povezavo med evidencami, to so skupni podatki v obeh evidencah, ki služijo za po- vezavo med njima. Zanje mora obstajati dogovorjen standard, ki ga vsi spoštujejo, ena izmed služb pa mora biti zadolžena za njihovo vodenje. Pri prebivalstvu je ključ enotna matična številka občana. Teže je dolo- čiti ključ pri prostoru. Običajno je to lega v prostoru, torej je lahko koordinata, določena dovolj majhna prostorska enota, definirana točka (na primer centroid zgradbe) in podobno. Za ključ pri prostorskih evi- dencah mora biti zadolžena geodetska služba. še težji problem je tehnologija povezave med različnimi bazami podatkov. Običajno si danes predstavljamo velike računalnike, povezane s posamezni- mi službami s sistemi terminalov. Seveda danes v večini slovenskih občin takih možnosti še ni, vendar pa si kompleksnega in operativnega družbe- nega sistema informiranja brez tega skoraj ne moremo več predstavljati. Vendar pa postopnost ponuja tudi druge možnosti. Najenostavnejši je oleatni sistem kart ali načrtov. Kot ključ za poveza- vo služita isto merilo in enak način generalizacije, včasih tudi nekate- ri elementi vsebine karte. S takšno tehniko je možna povezava med podat- ki geodetske službe ter podatki gozdarjev, kmetijcev, urbanistov in pla- nerjev v vsaki občini. Za ažurnost sistema je nujno le dovolj pogosto usklajevanje podatkov. Potrebna pa je izdelava vseh evidenc na plastič­ nih folijah. Možna je računalniška obdelava evidenc brez povezave prek terminalov. Tudi tu so potrebni dovolj pogosto usklajevanje in seveda dobro organizi- rane evidence z računalniško obdelavo podat~ov ter skrbno izbrani ključi za povezavo. V tem primeru morajo biti ključi za povezavo podatki, ki se čim manj spreminjajo. Pri taki povezavi je na primer za zvezo med davč­ no evidenco in zemljiškim katastrom primernejša številka posestnega lis- ta kot pa parcele ali lastniki. Najpopolnejša je seveda kompletna računalniška tehnologija z razvito ter- minalno mrežo pri vseh službah, ki so nosilke ali uporabn_ice p6sameznih evidenc. Vendar pa bo treba tak sistem razvijati postopoma in glede na aktualnost družbenih potreb. V določenih centrih, kjer so možnosti za to moramo razvijati poizkusne sisteme povezav in potem prenašati izkušnje na vso republiko. Vzporedno s tem bo seveda treba standardizirati tudi ključe za povezavo. Zaradi velike vloge republike pri zakonodaji si ta- kega dela ni mogoče zamisliti brez podpore in usmerjanja v republiškem merilu. Poleg tehnologije so osnovni problemi pri povezovanju evidenc organiza- cijski. Večina občin nima organa, ki bi bil organizacijski nosilec pove- 158 GV 27(1983)4 zav posameznih baz podatkov v družbeni sistem informiranja. Izvršni sve- ti občin ali skupnosti občin se pri širini svojih obveznosti le težko intenzivneje ukvarjajo s to problematiko. Službe se iz mnogo vzrokov le težko samoiniciativno povezujejo med seboj, pa tudi ustreznih strokov- njakov jim manjka. Zavodi za informatiko in druge računalniške skupine so običajno povože- ne od problemov avtomatizacije posameznih evidenc in njihovega rednega vzdrževanja, pa tudi nimajo dovolj avtoritete v odnosu do posameznih služb. Morda bi bilo primerno ustanavljanje občinskih ali medobčinskih komite- jev za informatiko, v katerih bi bili poleg strokovnjakov za informatiko še predstavniki služb, ki so nosilke osnovnih evidenc, pomembni za druž- beni informacijski sistem. Zadnji problem, ki postaja čedalje hujši, pa je cena informacij. Ob se- danjih zaostrenih zahtevah po racionalnem poslovanju si težko predstav- ljamo, da bi razvijali razmeroma drage tehnologije družbenega informacij- skega sist,ema samo s sredstvi iz razmeroma vedno manjših proračunov. Po- leg tega lahko postanejo zahteve po informacijah močno pretirane, če jih je možno vse dobiti zastonj. Zato bi bilo ekonomsko in družbeno upravi- čeno, da bi se vsaj del informacij in podatkov zaračunaval po realni stroškovni ceni, pri čemer bi s plačilom stroškov vsaj deloma razbremenili proračune, sofinancirali vzdrževanje sistema in z realnim povpraševanjem po informacijah usmerjali nadaljnji razvoj informacijskega sistema. To je še zlasti pomembno za geodetsko službo, saj velik del njenih podatkov in informacij služi le za gospodarske potrebe. SKLEP Družbeni sistem informiranja v občinah lahko torej nastaja le kot pos- topna povezava med različnimi evidencami in bazami podatkov. Pri tem mora geodetska služba sodelovati kot osnovni nosilec prostorskega dela, in sicer predvsem z definicijami prostora v drugih evidencah ter s po- datki in informacijami iz lastnih evidenc. Končni cilj je sicer razno- vrstna povezava različnih baz podatkov v zmogljivih računalniških sis- temih s terminalskim omrežjem pri nosilcih evidenc in pri uporabnikih. Vendar pa je možno in nujno že pred tem povezovati geodetske baze podat- kov z drugimi bazami podatkov grafično prek oleatnega sistema in tudi v okviru enostavnejših računalniških obdelav. Geodetska služba si mora skupaj z drugimi osnovnimi nosilci baz podatkov prizadevati za boljšo organiziranost in mesebojno povezavo. Urediti in izboljšati mora lastne baze podatkov in povečati njene možnosti. Pri tem bi bilo kot instrument za usmerjanje nadaljnjega razvoja in za lažje financiranje vzdrževanja treba uveljaviti tudi zaračunavanje informacij in direktno vlaganje teh sredstev nazaj v informacijski sistem. GV 27(1983)4 159 Zlatko LAVRENČIČ* NEKATERE POTREBE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA PO PROSTORSKIH ENOTAH IN EVIDENCAH Uvod Zahvaljujem se redakcijskemu odboru, da me je povabil, naj se udeležim s koreferatom 16. geodetskega dneva v Novem mestu. Prvotno pripravlje- ni prispevek je dopolnjen in spremenjen tako, da' poskuša dati nekatere odgovore na dosegljive osnovne referate zlasti s stališča uporabnika na republiški ravni in potreb prostorskega načrtovanja. V zadnjih mesecih greh koncu strokovno delo pri analizi dolgoročnih razvojnih možnosti v SR Sloveniji, zato vas želim najprej seznaniti z našim delom, da bi lažje razumerli vsebino planskih potreb na področju evidenc o prostoru in prostorskih .enot v prostoru. Izkušnje pri pripravi strokovnih osnov za dol~oročni plan SR Slovenije Priprava dolgoročnega plana poteka že več let na raziskovalnem, stro~ kovnem, metodološkem in informacijskem področju. Na področju dolgoroč­ nega planiranja in znotraj njega prostorskega načrtovanja poteka delo v tehle sklopih: l. ugotavljanje naravnih danosti in njihove primernosti za možne rabe - naravni potencial; stopnje izkoriščenosti naravnega potenciala; 2. ugotavljanje stanja tehničnih sistemov; stopnje oskrbljenosti in dostopnosti posameznih funkcij v prostoru; 3. opredelitev razvojnih problemov; 4. priprava konceptov in strategije možnega družbenega razvoja z vidika prednosti in omejitev prostora ter oskrbljenu- sti in dostopnosti v prostoru. Glede na metodološko nezadostno povezanost obstoječih evidenc in regi- strov služb družbenega sistema informiranja ter pomanjkanju evidenc zla- sti o rabi prostora smo bili prisiljeni iskati rešitev v mejah možnosti. Zato je bila zavestno dana prednost razporeditvi in lokaciji funkcij v prostoru pred rabo zemljišč. Pri tem smo uporabljali evidence služb dru~- benega sistema informiranja (finančne evidence - služba družbenega knji- govodstva, socialne evidence - statistika, prostorske evidence ZDP - mi- nimum kazalcev razvoja). Za prostorske enote so bile uporabljene enote iz registra teritorialnih enot in lokacijske točke. V nadaljevanju dela bomo nujno potrebovali ažurirano evidenco registra območij teritorialnih enot. Težišče dela je bilo na pri·pravi potrebnih metodologij, testiranju in izračunu ocen stanja za posamezna področja. Konkretne zanimive rešitve, pri katerih smo uporabili prostorske enote in evidence: * Za štiri ravni naselij je bil za ugotavljanje, spremljanje in načrto­ vanje proizvodnih, oskrbovalnih in drugih funkcij ter dostopnosti iz- delan razdaljnik za naselja, opredeljena so bila območja aglomeracij 61000, YU, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje dipl.inž.geod., direktor Sektorja za prostorsko planiranje Prispelo za objavo 1983-10-15. GV 27 (1983) 4 160 in gravitacijska območja. Za opredelitev območij aglomeracij in gra- vitacijskih območij so bile s pridom uporabljene prostorske enote iz RTE (ROTE bomo uporabili pozneje, ko bodo ažurirane in dosegljive) v povezavi z registrom prebivalstva in z uporabo drugih kriterijev. Razdalje med naselji na najnižji ravni so bile izračunane iz centro- idov, ki smo jih imeli v zavodu. Na pod~agi testov za· štiri občine z različnimi reliefi smo ugotov~li, da relief ne vpliva na natančnost razdalje, izračunane iz centroidov in korigirane z dobljenim faktor- jem. Po pripravljeni metodologiji je bilo izdelano v matrični obliki cest- no (magistralno, regionalno) in železniško omrežje na osnovi vozlišč (razdalje med vozli~či so realne), ki so lokacijsko opredeljena s toč­ kami. Model omogoča prostorsko simulacijo prometnih tokov v različnih razmerah (najkrajše razdalje, najhitrejše poti, najmanjši prometni stroški itd.). - Za območje pomembnejših naselij (ob uporabi RTE} so bili izračunani ekonomski, socialni in ekološki kazalci (povezani so z uporabo dohod- ka, štev·ilom delavcev, številom prebivalstva, količino onesnaženosti zraka, voda, količino odpadkov in s površino zemljišč). Težave imamo zaradi neYvalitetnih podatkov, vendar upamo, da bomo s stro- kovno in metodološko pomočjo občinam dosegli obojestransko zainteresi- ranost tudi za kvaliteto podatkov. Pri teh in drugih opravljenih nalogah želim poudariti izredno pomembnost minimalne standardizacije in izdelave še manjkajočih evidenc o lokacij- skih enotah. Za medsebojno povezanost različnih evidenc za potrebe planerjev se test- no izdeluje banka podatkov v pisni obliki, v grafični (na kartah v meri- lu 1:25.000) pa se bo, ko bo zagotovljen sistem vzdrževanja. Banka je vsebinsko odprtega tipa na računalniškem mediju in je dosegljiva prek računalniškega omrežja (8 terminalov). V pristopu smo izhajali iz tega: l. Banka se bo dograjevala postopoma z minimalnim številom podatkov. 2. Defin1cije pojavov in aktivnosti borno prevzeli iz že veljavnih nomen- klatur. 3. Identifikacije praviloma opravljajo nosilci podatkov. 4. Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje ni informacijska služba, zato pa uporablja podatke služb družbenega sistema informiranja. 5. Banka bo uporabna tudi za občine. 6. V banki je treba ločevati in upoštevati tudi vrste evidenc glede na status evidence (evidenca dejanskega, pravnega, planskega stanja). 7. Priznati in upoštevati je treba razlike v nastavitvi, vzdrževanju, točnosti in obveznosti posameznih evidenc kot osnov za banko podat- kov. GV 27(1983)4 161 Shema organiziranosti banke: Identifikacija nosilca podatkov Identifikacija nosilca podatkov I I~koriščenost virov IPrsi~t vvv i i i * * * Q Q q q v v ~ ~ ® ® ~ ~ \ 11 ,11 vvv vvv i i * ~ 13 RHSTRI !GF 1 13 IGF 7' OJ 7 rt o lO 7 OJ ""-h (/) "F N :::J OJ 'F :::J 7 OJ (/) rt 7 Božena LIPEJ* SODELOVANJE GEODETSKE SLUŽBE PRI PRIPRAVI STROKOVNIH PODLAG ZA IZVAJA- NJE ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ PRED SPREMINJANJEl\1 NN1EMBNOSTI Pri izvajanju Zakona o varstvu kmetijskih zemljifč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. l. SRS št. 44 /82) in Navodil o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije (Ur.l. SRS, št. 45/82) sta na velikem delu slovenskega prostora sodelovala tudi Geodetski zavod SRS in Pro- storskoinformacijski center GZ SRS s strokovnim delom pri kategorizaciji kmetijskih zemljišč. Glede na raznoličnost obravnavanega prostora in glede na specifičnosti posameznih obdelanih območij smo si pridobili bogate izkušnje, ki nam bodo koristile pri nadaljnjem postopku planiranja v posameznih občinah, nekatere naše izkušnje pa bi želeli sporočiti uporabnikom izdelanih evi- denc. Takoj na začetku se zastav{ vprašanje izdelave preglednih katastrskih načrtov (PKN), ki nam služijo kot kartna osnova za izdelavo evidence kmetijskih zemljišč po kategorijah. PKN se izdeluje na prozorni foliji v formatu in merilu TTN 1:5000, saj le-ta zadovljivo približa parcelno stanje topografiji. Metodologija izdelave PKN je odvisna predvsem od razpoložljivih finančnih sredstev, kar pomeni v končni fazi kvaliteto izdelanih načrtov, njihovo natančnost in kompatibilnost s TTN 5. V SR Sloveniji se uporabljata dva načina izdelave PKN, in sicer: - po enostavnejši metodi, ki pomeni pomanjšavo in delno vklapljanje več­ jih grup parcel na situacijo predvsem po mejah katastrskih občin(k.o.); - po zahtevnejši metodi, ki pomeni prerisovanje parcelnega stanja, uskla- jenega s situacijo. Pri tehnologiji enostavnejše izvedbe PKN z reza- njem in sestavljanjem grup parcel ter s potrebnim dorisovanjem priha- ja do odstopanj (predvsem na mejah k.o.) med parcelnim stanjem in med situacijo na TTN 5, ki jih sproti odpravljamo z lokalnim vklapljanjem obeh načrtov. Kot delovni original za izris strokovnih podlag nam služijo ozalidne kopije TTN 5, na katerem se opredeljuje tip krajine. Le-ta vsebuje: l. pedosekvence (1-5), ki pomenijo enako ali podobno litološko. osnovo, 2. razvrstitve kmetijskih zemljišč v posamezne kategorije (I-VIII). Upoštevani so elementi naravnih danosti, in sicer - nadmorska višina, - nagib zemljišča in osončenje, - pedološke lastnosti tal, - klimatske razmere. Pri izdelavi uporabljamo TTN ali topografske karte v večjem merilu ozi- roma DMR in njegove aplikacije, pedološke, geolitološke in klimatske karte ter v veliki meri aeroposnetke (za določanje dejanske izrabe zem- ljišč je primernejše večje merilo). Naslednja faza dela je prenos kategorij kmetijskih zemljišč v PKN. Parcela kot osnovna prostorsko locirana ter hkrati tudi pravna enota je osnova zemljiškega katastra, zato smo se tudi mi odločili v skladu z *61000, YU Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl.inž .geod. Prostorskoinformacijski center Prispelo za objavo 1983-10-15. 174 GV 27(1983)4 navodili, da bomo skušali prikazane podatke čimbolj vezati na to celi- co. Na PKN najprej razmejimo gozdove od kmetijskih zemljišč na podlagi ae- roposnetkov in gozdnogospodarskih načrtov, ki so osnova za gospodarje- nje z gozdovi. V kmetijski prostor prenašamo kategorije kmetijskih zem- ljišč smotrno in jih lokalno vklapljamo v situacijo tako, da se pravi- loma prilagajamo parcelnemu stanju. Na PKN se pren·esejo v končni fazi še pedosekvence iz delovnih origina- lov in s tem je prenos v PKN oziroma grafična obdelava končana. Navodilo zahteva še izdelavo opisnega in numeričnega dela elaborata. V enem od poglavij so numerične analize kategorij kmetijskih zemljišč in med temi bilancami površin je tudi delež I. in II. kategorije najbolj- ših kmetijskih zemljišč v občini ter delež zemljišč, na katerih so na podlagi proučitve naravnih danosti predvidene melioracije. Ta zemljišča se v družbenem planu občine trajno namenijo za kmetijsko proizvodnjo (10. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih - Ur.l. SRS, št. 1/79, 11/81). Sodijo v prvo območje kmetijskih zemljišč (Navodila o razvrstitvi kme- tijskih zemljišč v družbenem planu občine - Ur.l. SRS 22/81), v katero se v skladu z navodilom razvrstijo še ostala kvalitetna proizvodna zem- ljišča. V drugo območje kmetijskih zemljišč se razvrstijo vsa druga kmetijska zemljišča. Razvrstitev kmetijskih zemljišč je sestavni del prostorskega dela družbenega plana občine, s katerim se namenijo zemljišča za potre- be kmetijstva in gozdarstva. Prav _tako je razvrstitev kmetijskih zemljišč podlaga za razvojne usme- ritve kmetijske proizvodnje z dolgoročno opredelitvijo planske rabe kme- tijskih zemljišč, na katerih naj se po ožjih kmetijskih kompleksih pred- vidijo kulture, način proizvodnje, intenziteta rabe ... Hkrati naj ta na- čin predvidi tudi ukrepe, ki so potrebni za izvajanje takšne dolgoročne usmeritve. Grafični prikaz teh razvojnih usmeritev bo agrokarta; s tem bo ustvarje- na dolgoročna podlaga za kontinuirano planiranje kmetijske proizvodnje v občini. še enkrat bi opozorila na razhajanje, ki smo ga zasledili med zemljišči, ki se v zemljiškem katastru vodijo kot katastrska kultura gozd in jih je povprečno vedno manj kot tistih, s katerimi gospodarijo gozdna gospodar- stva. Vzrok je v tem, da se po Zakonu o gozdovih (Ur.l. SRS, št. 16/74) šteje- jo h gozdovom zemljišča, ki so porasla z godnim drevjem (ne glede na vrsto rabe, ki je evidentirana v zemljiškem katastru). Glede na to da se nedosledno izvaja revizija zemljiškega katastra (Zakon o zemljiškem ka- tastru, Ur.l. SRS, št. 16/74), ostajajo v zemljiškem katastrskem opera- tu še vedno kmetijske, in ne gozdne površine. Tu bi bila potrebna večja prožnost in usklajenost gozdnih gospodarstev z občinskimi geodetskimi upravami, kar bi prispevalo k ažuriranju katastrskega stanja. Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti je v zadnjem trenutku posegel v dogajanje v prostoru in s tem zavaroval naj- boljša kmetijska zemljišča za proizvodnjo hrane. Toda te ugotovitve so za nekatere sfere interesentov prostora nerazumljive ali pa jih zavest- no odklanjajo. Gre predvsem za razmerje med interesi kmetijstva in inte- resi urbanizma v prostoru, ki še vedno obravnava ves še nepozidani prostor enakovredno, ne glede na kvaliteto zemljišč. V mnogih primerih opažamo širjenje urbanih centrov na najboljša kmetij- ska zemljišča I. in II. kategorije, kar pomeni ugodno rešitev za urbani- stične posege in kratkoročno planiranje namena kmetijskega prostora. V preteklosti je bilo storjenih že dovolj napak v škodo kmetijskemu prosto- ru, zato je nujno spremeniti miselnost uporabnikov prostora. GV 27(1983)4 175 Vloga kmetijske zemljiške skupnosti kot nosilca kmetijskozemljiške po- litike v občini se je z intervencijskim zakonom povečala in prispevala k njegovemu uresničevanju. Z novo zakonodajo (osnutku treh zakonov s področja poseganja v prostor), ki je sedaj ·v razpravi, je treba dosledno opredeli ti varovanje kmetij- skih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti, ki je bilo sproženo z in- tervencj_jskim zakonom. Režim omenjenega zakona je treba v okviru širše družbene odgovornosti do gospodarjenja s prostor,om ohraniti do sprejet- ja dolgoročnih planov v občinah. Kategorizacija kmetijskih zemljišč na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000 pomeni novo evidenco, ki bo v doglednem času izdelana za celotno območje SR Slovenije. Zastavlja se vprašanje vzdrževanja evidence, kar je povezano tudi z vz- drževanjem samega PKN. Samo ažurna evidenca je evidenca v pravem pomenu besede, zato se bo treba dogovoriti o (npr. vsakoletnem) evidentiranju spremenjenih podatkov. V te namene bo treba določiti izvajalca, ki bi lahko bila Geodetska uprava občine, saj ima na tem področju dovolj stro- kovnih izkušenj. Koncepcija razvoja zemljiškega katastra, predvidena v ZaY.onu ozemljiš- kem katastru, predvideva poleg osnovne evidence zemljiškega katastra z lastninsko-davčno funkcijo še evidenco zemljiškeoa katastra s prostor- sko funkcijo. Nastavitev prostorskega katastrskega operata (PKO) bi morala biti v SR Sloveniji že v celoti izvedena, vendar je vse ostalo le pri zasnovi. Na- stavitev PKO obsega grafični del in spremno dokumentacijo. Z izdelavo PKN v merilu 1:5000 -so občine pridobile kompatibilno podlago za ustrezno natančnost uporabe v občinskem merilu. PKN lahko imamo za prvo oleata osnovi TTN _5, na njej pa dograjujemo nove oleate z novimi vsebinami. Zaradi pravnega pomena, ki ga ima podatek, vezan na parcelo, je treba v PKO prevzemati podatke, ki so prostorsko točno definirani. To so predvsem podatki o režimu uporabe oziroma o namembnosti zemljišč, določeni s predpisi in drugimi pravnimi akti, ter podatki o teritorialni pripadnosti upravnim, statističnim in drugim teritorialnim enotam glede na lokacijo nepremičnine. Nedvomno sodi v PKO kategorizacija kmetijskih zemljišč, v naslednji fazi pa območja kmetijskih zemljišč kot sestavni del prostorskega dela druž- benega plana občine. V začetni fazi bi bilo vodenje in prikazovanje podatkov PKO grafično, v naslednji fazi pa bi postopoma prehajalo na računalniško vodenje. Seveda se ob nastavitvi PKO zastavlja še kopica vprašanj, morali pa bi začeti graditi PKO postopoma. Evidence o kmetijskih zemljiščih, ki na- stajajo, bi že bile naslednji korak za pridobitev nove bistvene funkci- je zemljiškega katastra na področju planiranja in urejanja prostora. 176 GV 27(1983)4 Zalka JEREB* POSKUS NASTAVITVE EVIDENCE OBSTOJEČE RABE POVRŠIN V OBČINI NOVA GORICA S POUDARKOM NA RAZMEJITVI GOZDNIH ZEMLJIŠČ OD OSTALE RABE l. UVOD Zakon o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti (Ur. l. SRS, št. 44/82), ki je začel veljati 1.1.1983, je obvezal vse občine v Sloveniji, da se lotijo sprememb in dopolnitev družbenega plana v skla- du z njim in v skladu z Navodilom o strokovnih merilih za določitev zem- ljišč v kategorije (Ur.l. SRS, št. 45/82). Kmetijska zemljišča se po omenjenem zakonu opredelijo in prikažejo numerično in grafično na pre- glednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000, če teh načrtov ni, pa na temeljnih tppografskih načrtih v merilu 1:5000. Planske in geodetske službe po občinah so dobile težavno nalogo, naj z razpoložljivimi geodetskimi evidencami in kartografskimi podlogami op- remijo inventarizacijo prostora tako natančno, da jo bo mogoče prikaza- ti na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000. V tem referatu bi radi na kratko prikazali uporabo različnih evidenc o izrabi prostora predvsem o površinah, poraščenih z gozdom, ki smo jih v naši občini uporabili pri izdelavi spremembe družbenega plana občine. Najprej je bilo namreč treba na temeljnih topografskih načrtih in pre- glednih katastrskih načrtih prikazati gozdne površine. Šele z izločit­ vijo le teh smo dobili "ostale" površine, ki so bile nato v skladu z na- vodilom razvrščene v posamezne kategorije od Ido VIII. 2. KRITERIJI ZA IZBIRO EVIDENCE Pri določanju površin, poraščenih z gozdom, smo kot kriterij za izbiro ustrezne evidence upoštevali: 2.1. ažurnost podatkov evidence, 2.2. natančnost in grafičen prikaz podatkov evidence. Uporabili naj bi tako obdelane podatke, da bi bil prikaz na PKN dovolj - natančen in obenem d.ovolj enostaven oziroma hiter. Roki, ki so bili v naši občini postavljeni za izdelavo in sprejem spremembe družbenega pla- na, so bili namreč zelo kratki, saj smo morali v šestih mesecih izdelati vse strokovne osnove, vštevši PKN. Občina pa meri 60526 ha in to pomeni 120 listov TTN oz. PKN. 2.3. Opredelitev in prikaz kmetijskin zemljišč v zaraščanju v evidenci Navodilo o strokovnih merilih za določitev zemljišč v kategorije namreč narekuje, da se ta zemljišča opredelijo v posebni VI. kategoriji. Opre- delitvi teh površin smo posvetili še posebno pozornost predvsem zaradi tega: a) Numerična obdelava teh površin po teritorialnih enotah bo eden glav- nih kazalcev deagrarizacije na posameznih območjih občine. b) Na agrokarti kot sestavnem delu dolgoročnega plana občine bo vsaj za večino teh območij določena namembnost za kmetijstvo oziroma za gozdar- stvo. Prednost naj bi imelo kmetijstvo, zato pomenijo te površine po- tencial za širitev kmetijske proizvodnje (na flišnih tleh predvsem za * 65000, YU Nova Gorica, Zavod za družbeno planiranje občine Nova gorica dipl.ing.geodezije Prispelo za objavo 1983-10-15. GV 27(1983)4 177 vinogradništvo in sadjarstvo, na kraških plitvejših tleh pa za paš- ništvo). c) Na ta območja se vsaj v bližini naselij lahko širi urbanizacija, saj so bile ravno nove povr.sine za poselitev z novim Zakonom o kmetijskih zemljiščih najbolj okrnjene. 3. IZBIRA EVIDENCE Za prikaz gozdnih površin srno imeli na razpolago te evidence: 3.1. strokovne osnove prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine, 3.2. zemljiški kataster, 3.3. gozdnogospodarske načrte, 3.4. temeljne topografske načrte z neredresiranimi aerofotoposnetki,po- večanirni v približno merilo 1:5000. 3.1. Najprej srno izločili kot neuporabne za te potrebe strokovne osno- ve prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana občine. Izde- lane so bile namreč v skladu z Odlokom o obvezni enotni metodolo- giji in minimumu obveznih enotnih kazalcev, ki so potrebni za pri- pravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov (Ur.list SFRJ, št. 27/79) ter v skladu z navodili za uporabo obveznih enotnih kazal- cev. Le-ta pa so narekovala opredelitev in grafični prikaz kazal- cev prostorskega razvoja v večini primerov na topografskih kartah v merilu 1~25.000. Prenos podatkov s topografskih kart v merilu 1:25.000 na temeljne topografske načrte v merilu 1:5000 seveda hi mogoč, in srno bili pri- siljeni kazalce 9010 do 9012, to je gozdno zemljišče, ponovno op- redeliti. Zaradi tako neusklajene oziroma kratkoročno zastavljene zakonodaje so bile komaj tri leta stare evidence, ki so bile izde- lane za pripravo, uskladitev in sprejem srednjeročnega družbenega plana in v katere je bilo vloženo veliko dela in sredstev, že pri spremembi plana neuporabne. 3.2. Zemljiški kataster ni bil najbolj primeren za prikaz in izločitev gozdnih povr.šin predvsem iz dveh razlogov: l. podatki niso najbolj ažurni; 2. grafični prikaz gozdnih površin na PKN bi bil zelo zarnuden,saj bi bilo treba za vsako parcelo preveriti izrabo oziroma kulturo v parcelnem seznamu in nato vse gozdne parcele na načrtu ustrez- no grafično prikazati (npr. pobarvati). 3.3. Tretja evidenca, ki nam je bila na razpolago, so bili gozdnogospo- darski načrti, vendar pa ti niso izdelani za celotno območje naše občine. Z gozdovi na večjem delu občine gospodari Soško gozdno gos- podarstvo Tolmin, ki ima v skladu z Zakonom o gozdovih izdelane gozdnogospodarske načrte. 178 Za gozdove na območju Krasa in v delu Vipavske doline, s katerimi gospodari Zavod za pogozdovanje in melioracije Krasa Se?ana, pa ti načrti še niso izdelani. Neenotnost evidence za celotno območje ob- čine je bila glavna pomanjkljivost in odločilni razlog, da teh po- datkov nismo uporabili, čeprav je grafični prikaz gozdnih površin v teh evidencah razmeroma ustrezen. Gozdovi so v gozdnogospodarskih načrtih prikazani na pomanjšanih katastrskih načrtih v merilu 11:10.000 in je prenos na PKN še vedno dovolj natančen in tudi hiter. Pomemben razlog, zaradi katerega sta bili izločeni evidenci zemljiš- kega katastra in gozdnogospodarskih načrtov, pa je neustrezna opre- delitev kmetijskih zemljišč v zaraščanju v teh evidencah. GV 27(1983)4 Kmetijska zemljišča v zarascanju so v elaboratu zemljiškega kata- stra v večini primerov še vedno operdeljena kot kmetijska zemljiš- ča, gozdarji pa so jih v skladu z zakonom o gozdovih že prišteli med gozdne površine. Opravili smo primerjavo številčnih podatkov za gozdnogospodarsko enoto Brda, ki obsega 14726,20 ha površine, s podatki zemljiškega katastra in ugotovili, da je v gozdnogospodarskih načrtih opredelje- nih kot gozd 225 ha ali 1,5 % več površin kot v zemljiškem katastru. 3.4. Po takšni nestrokovni presoji in izločitvi različnih evidenc so nam ostali kot najprimeinejši za opredelitev in prikaz gozdnih površin in površin v zaraščanju temeljni topografski načrti v me- rilu 1:5000. Le-ti imajo kot edina izmed razpoložljivih evidenc ločeno prikazani z različnimi topografskimi znaki dve "vrsti" goz- dov - strnjene gozdne površine, na katerih se redkejši gozd pre- pleta z grmičevjem. Slednje smo uvrstili po primerjavi z aerofoto- posnetki v VI. kategorijo. Ažurnost podatkov smo na "starejših" topografskih načrtih izbolj- šali s primerjavo z novejšimi aerofotografskimi posnetki, ki so bi- li povečani v približno merilo 1:5000. Vse načrte so tudi pregle- dali gozdarji, ki delajo na terenu, in pospeševalci kmetijske služ- be. Tako so bile vrisane tudi vse novejše krčitve gozdov oziroma nova pogozdena zemljišča. Načrti so bili v fazi razgrnitve in us- klajevanja spremembe družbenega plana predani tudi krajevnim skup- nostim. Njihove pripombe, ki so se večkrat nanašale tudi na površi- ne, označene kot gozd in VI. kategorija, so bile obravnavane v po- sebni strokovni komisiji. Vse sprejete pripombe so bile dodatno vnesene na načrte. Tako opredeljene ter večkrat kontrolirane in popravljene površine gozdov in VI.kategorije so bile prenesene na predlagane katastrske načrte. Prenos TTN na PKN je doyolj točen in hiter s parcialnim vklapljanjem obeh načrtov. 4. SKLEP že ob nastajanju strokovnih osnov sprememb družbenega plana občine, ko smo tesno sodelovali z nosilci osnovnih evidenc o izrabi prostora, to je z Geodetsko upravo, gozdnogospodarskimi ter kmetijskimi organizacijami in skupnostmi, je bil sklenjen dogovor, naj se po sprejetju kategoriza- cije in spremembe družbenega plana občine evidence pri različnih nosil- cih uskladijo. Po prvih dogovorih s predstavniki gozdnogospodarskih organizacij bo us- kladitev njihovega elaborata s strokovnimi osnovami družbenega plana raz- meroma lahko izvesti,razne manjše korekcije po terenskih ogledih pa bodo še vedno mogoče in potrebne. Dogovorjeno bo tudi enotno nadaljnje vzdr- ževanje evidenc. Teže bo pri uskladitvi podatkov zemljiškega katastra, saj Zakon o zemljiškem katastru zahteva, naj se spremembe kulture parcel izpeljejo samo po terenskem ogledu. Vseeno bomo poskusili neskladje v katastrskem elaboratu in elaboratu družbenega plana postopoma v čim več­ ji meri odpraviti. Poudariti moramo zelo veliko uporabnost aerofotoposnetkov v merilu 1:5000. Dogovor o uskladitvi evidenc z gozdarji je bil dosežen prav zato, ker smo pri našem delu uporabljali skupno s TTN tudi te posnetke. Nepogrešljivi so bili tudi pri določanju kategorij kmetijskih zemljišč, pri čemer je obstoječa kmetijska izraba površin odločilnega pomena, ter pri določanju že pozidanih območij (stavbe in funkcionalna zemljišča stavb). Za naše nadaljnje vzdrževanje in dopolnjevanje stavbnih osnov bi nove, čeprav ne- redresirane aerofotoposnetke potrebovali vsaj vsakih 5 do 10 let. Zato menimo, da bi bilo treba nadaljevati ciklično aerosnemanje v takšnem me- rilu, ki bi povečavo posnetkov do merila 1:5000 še omogočalo. Usklajenost evidenc pri različnih nosilcih in ustrezna izbira kartograf- ske podloge za prikaz podatkov evidence, ki je dovolj natančna in uskla- GV 27(1983)4 179 jena z ostalimi prostorskimi evidencami (ROTE, EHIŠ, pregledni kataster komunalnih naprav), nam jamčita, da bodo strokovne osnove prostorskega dela družbenega plana občine tudi sestavni del katastrskega prostorske- ga elaborata in računalniško obdelanega prostorskega informacijskega si- stema občine. s tem bodo zagotovljeni njihov~ stalno vzdrževanje, nadaljnja, predvsem numerična obdelava ter vsestranska uporabnost za različne ravni urbani- stičnega in prostorskega načrtovanja in planiranja. Milan NAPRUDNIK* RAZPRAVA NA 16. GEODETSKEM DNEVU Če smo proglasili 15. geodetski dan o sicer pomembni temi evidenca ne- premičnin za jubilejnega, je značilnost današnjega srečanja vključevan­ je geodetske službe in dejavnosti v uresničevanje politike na področju družbenega sistema informiranja in urejanja prostora, kar smo letos ve- rificirali v Skupščini SR Slovenije. · Lahko tudi zatrdimo, da je kvaliteta današnje in včerajšnje razprave v medsebojnih konfrontacijah, ki lahko samo pripomorejo k razjasnjevanju v polemikah, s katerimi se že nekaj časa soočamo. Znane so polemike med geodetsko upravno vejo in geodetskimi organizacijami združenega dela, v upravni sferi razčiščevanja med organi družbenega planiranja, statisti- ke in geode~ije ter končno že precej časa trajajo konfrontacije med "proizvajalci" podatkov in uporabniki. Razprava o teh vprašanjih ni bila obsežna, bila pa je kvalitetna in kon- struktivna, predvsem pa v času, ko prevzemamo pomembne odgovornosti za uresničevanje Zakona o družbenem sistemu informiranja in zakonov s pod- ročja urejanja prostora. Na Republiško geodetsko upravo je bilo naslovljenih več pozivov glede na njene naloge in odgovornosti. Prav gotovo prevzema Republiška geodet- ska uprava pomembne odgovornosti, naredili pa bi neodpustljivn napako, če ne bi znali te odgovornosti deliti z drugimi nosilci v sistemu infor- miranja in končno tudi s subjekti v procesu planiranja - z uporabniki. Mislim, da je treba poziv, naj Republiška geodetska uprava predloži Ana- lizo dolgoročnih razvojnih možnosti v razpravo tudi Zvezi geodetov Slo- venije, komentirati takole: - Dejstvo je, da je Republiška geodetska uprava v letu 1980 predložila Izvršnemu svetu podrobno analizo o razvojnem obdobju 1965-1980 s pred- logi za nadaljnji dolgoročni razvoj. Predložitev tega gradiva ni bila vezana na formalno obveznost in rok, pripravili smo ga zaradi spozna- nja, da to potrebujemo. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je sprejel usmeritve, njihovo verifikacijo pa smo dobili tudi v pristojnih odbo- rih Skupščine SR Slovenije. * 61000, YU Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl.ing.geod., direktor RGU Prispelo za objavo 1983-10-20. 180 GV 27(1983)4 Pomembno je, da v tem obdobju pripraviJo to tudi drugi subjekti, da lahko pride do kvalitetne konfrontacije z argumenti. Republiška geo- detska uprava bo seveda aktualizirala svojo analizo, pričakujemo pa, da bodo takšne analize pripravili tudi organi, zadolženi za področje družbenega in prostorskega planiranja. - Tako pripravljeni bomo lahko kvalitetno razpravljali in se odzvali po- budi Zveze društev urbanistov Slovenije, naj bi z Zvezo geodetov Slo- venije organizirali razpravo o nalogah pri vodenju podatkov in evi- denc za urejanje prostora. Republiška geodetska uprava bo proučila vse pobude, ki so jih dali raz- pravljavci, hkrati pa predlagamo, naj bi Zveza geodetov: l. organizirala do konca leta okroglo mizo za pripravo programa izvedbe današnjih sklepov, za katero bi morali sesti vsi, ki prevzemajo ob- veznosti za izvajanje obravnavanih zakonov; 2. organizirala v letu 1984 okroglo mizo o tem, kako se uresničujejo stališča in sklepi, sprejeti na 16. geodetskem dnevu. GV 27(1983)4 181 Vinko PUŠNIK* GEODETSKA SLUŽBA KOROŠKIH OBČIN PRI OPRAVLJJ\NJU DEJAVNOSTI DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA K temi letošnjega geodetskega dneva, ki je aktualna kot vse doslej, bi želel prispevati nekaj spoznanj in novosti pa tudi nekaj dejstev in pro- blemov, ki geodetsko službo treh koroških občin vključujejoin povezuje- jo v dejavnost družbenega sistema informiranja. Tako kot v celotnem slovenskem prostoru so tudi občine koroške reg1Je vsa leta doslej doživljale dinamičen družbenoekonomski in prostorski razvoj. Vse bolj aktualna postajajo vprašanja smotrnega urejanja kraji- ne in zaščite kmetijskih površin ter drugih naravnih danosti. Breme ur- banizacije nosijo tri doline: Mežiška, Dravska in Mislinjska, v katerih pa so tudi najbolj dragocena _zemljišča. Zaradi tega postajajo podatki - vsestranske informacije o prostoru vse pomembnejši element njegovega urejanja, posebno v zadnjem ob- dobju, ko v občinah na različnih. ravneh potekajo aktivnosti za izdelavo in sprejemanje občinskih prostorskih planov, ki naj bi na podlagi obsto- ječega stanja in predvidene smeri razvoja dolgoročno in celovito usmerja- li prostorski razvoj v posamezni občini in regiji kot. celoti. V teh dejavnostih skuša aktivno sodelovati tudi geodetska služba kot no- silka dejavnosti DSI s področja zemljiške politike in urejanja prostora. Pri tem se zaveda svoje vloge pri izdelavi in izvajanju ustreznih pro- storskih evidenc, zbiranju in obdelavi podatkov o prostoru za njegovo urejanje, načrtovanje, gradnjo in upravljanje. V te namene je medobčin­ ska geodetska služba v Slovenj Gradcu v sodelovanju z Inštitutom za geo- dezijo in fotogrametrijo v Ljubljani v zadnjem obdobju izdelala in izdala številna tematska kartografska gradiva i vsestranskimi informacijami o prostoru. Ob tem je navezala sodelovanje in pridobila številne uporabnike, katerih dejavnost obsega upravljanje prostora. Zbrane in kartografsko obdelane informacije so v mnogočem prispevale in prispevajo k doslednejšem ureja- nju zadev na različnih področjih pravnega in fizičnega urejanja odnosov v prostoru. Pri tem naj omenim le nekatere obdelave, ki so imele med uporabniki v koroškem prostoru poseben odziv in s katerimi si je geodet- ska služba utrdila vlogo informacijske službe v DSI. Gre za tri publikacije vezanih občinskih tematik, PUBLIKACIJE OBČIN DRAVOGRAD, RADLJE OB DRAVI IN SLOVENJ GRADEC V PROSTORU. V njih je sis- tematično obdelana in prikazana vrsta aktualnih informacij o tem prosto- ru, od prostorskih teritorialnih enot, obstoječe infrastrukture, poselit- ve prebivalstva do kmetijskih in gozdarskih tematik z elementi urejanja prostora v zvezi z zakoni, ki posegajo v prostor. Strokovna in materialna naložba se je izkazala v vseh pogledih upraviče­ na in koristna, utrdila je spoznanje in potrebo po nadaljnjem dopolnje- vanju zbranih informacij. S posebnim zanimanjem in .interesom pa je bila sprejeta med uporabniki v regiji publikacija ROTE in EHIŠ občine Slovenj Gradec kot dopolnitev ne- davna osnovane nove evidence ROTB in EHif, ki smo jo v Sloveniji uspešno uveljavili ob zadnjem popisu prebivalstva. Tudi to publikacijsko gradivo je vir številnih in kvalitetnih prostorskih informacij. Namenjeno je ši- rokemu krogu uporabnikov in je dragocen pripomoček za SLO in DS v obči­ ni in v krajevnih skupnostih, za organe državne uprave, šole, zdravstve- * 62380, YU Slovenj Gradec, Medobčinska geodetska uprava ing.geodezije, načelnik MGU Prispelo za objavo 1983-10-20. 182 GV 27(1983)4 L no službo in druge službe pri opravljanju njihovega dela. Uporabno ši- rino publikacije deloma omejuje le stopnja zaupnosti kartografskega gradiva. Vsi ti in drugi rezultati dela, s katerimi se vključuje gsodetska služ- ba koroških občin v DSI, pa ne pomenijo, da smo zadovoljni s storjeni- mi koraki, premiki, prilagajanji družbenim potrebam; soočamo se tudi s problemi. Tako kot na številnih drugih področjih tudi v geodetski službi ugotav- ljamo, da sistem zbiranja, obdelave, vodenja, izkazovanja in posredova- nja podatkov - informacij še vedno ni tako organiziran, izoblikovan in tudi usposobljen, da bi lahko povsem zadovoljil družbene potrebe. še vedno nam manjka kvalitetnih podatkov ob pravam času in na pravem mestu, pa tudi_ informacij o zemljišču, parceli, njeni površini, vrsti rabe, bo- nitetnem razredu in njihovi verodostojnosti glede na stanje v naravi. V vrsti vodenih podatkov s področja zemljiškega katastra še vedno ne moremo dati družbi realnih informacij, s koliko kmetijskimi površinami resnično razpolagamo v danem trenutku, koliko jih je neobdelanjh, koli- ko je poraščenih z gozdovi, kakšen je realni katastrski dohodek in tako dalje. Zakoni s področja zemljiške in prost0rske politike čedal:ie bolj aktualizirajo to problematiko tudi na območju koroške krajine. V zadnjem obdobju smo v zakonu določili, da je treba vključiti matično številko občanov v evidence zemljiškega katastra, da bi s tem razširili njihovo uporabnost glede na druge informacije, ki se navezujejo na te evidence. Ob tem pa že nastajajo problemi s tekočim vzdrževanjem in po- vezovanjem z drugimi uporabniki, ki jih zakon ne zavezuje k sodelovanju. Po drugi strani imamo izdelane evidence in zbrane informacije, ki jih nismo mogli dovolj kvalitetno plasirati uporabnikom in ostajajo vse bolj same sebi namen. Gre za evidenco zbirnega katastra komunalnih naprav, ki v Koroški zajema vsa občinska središča, in novejšo evidenco DMR. Dalje menim, da v geodetski službi kljub relativni odprtosti informa- cij še vedno nismo storili vsega pri podružbljanju vodenih evidenc. Na- čelo javnosti in dosegljivost nekaterih informacij oziroma kartnih gra- div sta zaradi določene zaupnosti morda še vedno preveč omejena. Z vsemi temi in še drugimi vprašanji se bomo morali v geodetski službi v prihodnosti spoprijeti, da bi lahko povsem zadovoljili družbene potre- be po vključevanju v DSI. Pravkar sprejeti Zakon o družbenem sistemu in- formiranja nalaga republiški in občinskim geodetskim službam v tem ozi- ru posebne odgovornosti in dolžnosti. Pravočasna in ustrezna izvedba naših nalog je pogoj za uresničitev obveznosti drugih nosilcev informa- cijskega sistema. Tega se v koroških občinah zavedamo. V danih okoliščinah načrtujemo na- daljnji razvoj geodetske informacijske službe kot sestavine DSI s hit- rejšim uvajanjem računalniške tehnologije na področja dela, ki jih ~e ni zajela. Razširiti bo treba sodelovanje z vsemi potencialnimi uporab- niki in soustvarjalci evidenc zemljiškega katastra kot tudi evidenc os- tale geodetske vsebine. To so predvsem: zemljiška knjiga, davčne službe, koroški gozdarji in kmetijci. Računalniška oprema firme PACKARD, s katero se je medobčinska geodetska uprava v Slovenj Gradcu opremila letos omogoča geodetski službi v regi- ji vključevanje v družbene tokove na tem področju. Zavedamo se prehod- nih težav z uvajanjem kadra, s pripravo programskih osnov in z materi- alnimi potrebami v zvezi s tem. Prepričani pa smo, da bomo z nadaljnjim uspešnim sodelovanjem z Republiško geodetsko upravo, geodetskimi delov- nimi organizacijami in geodetskimi upravami v Sloveniji, ki so računal­ niško tehnologijo obdelave evidenc že uvedle ali pa jo uvajajo1 v dolo- čenem časovnem obdobju bistveno prispevali h gradnji OSI v koroški re- giji, s tem pa k nadaljnjemu uveljavljanju vloge geodetske službe v tem prostoru. GV 27(1983)4 183 ZAKLJUČKI 16. GEODETSKEGA DNEVA Na 16. geodetskem dnevu dne 14-15/10-1983 v Novem mestu so na podlagi referatov in javne razprave sprejeta tale priporočila: l. Po Zakonu o družbenem sistemu informiranja je geodetska služba opre- deljena kot informacijska služba. Izhajajoč iz zakona, je nujno do- seči standardizacijo obstoječih in novih evidenc, opredeliti se o nosilcih osnovnih evidenc, določiti minimalne vsebine ter mesto in vlogo zbirnih evidenc. Priporočamo geodetski službi in drugim službam, naj pospešijo delo in ga dokončajo v roku, ki je določen z zakonom. 2. Preveriti je treba cilje in vsebino geodetskih evidenc, jih uskladi- ti s potrebami uporabnika in oceniti stanje na kadrovskem, organiza- cijskem, tehničnem in tehnološkem področju. Pri tem je zlasti treba posvetiti večjo pozornost strukturi kadrov, opremi itd. 3. Priporočamo, naj geodetska služba tako na republiški kot na občinski ravni sodeluje v posameznih fazah procesa družbenega sistema infor- miranja. 4. Večjo pozornost je treba posvetiti raziskovalnemu delu za nova pod- ročja dela, vzgoji in izobraževanju novih kadrov ter permanentnemu izobraževanju obstoječega kadra. 5. Skupno z uporabniki naj se opredelijo obvezni standardi za različne ravni definicije lokacije, kar je osnovna naloga geodetske službe in obvezna osnova za druge nosilce osnovnih evidenc. PREDSEDSTVO ZGS 184 GV 27(1983)4 NOVI PREDPISl11 RAZISKAVE11 KNJIGE11 PUBLIKACIJE POVRŠINE OBČIN IN KATASTRSKIH OBČIN V SR SLOVENIJI po podatkih zemljiš- kega katastra, stanje 31.12.1982; rezultati raziskovanj, izdala Repub- liška geodetska uprava in Zavod SR Slovenije za statistiko, oktober 1983. Publikacijo so pripravili delavci Republiške geodetske uprave in Zavoda SR Slovenije za statistiko po podatkih občinskih upravnih organov, pri- stojnih za geodetske zadeve. Publikacija ima tole vsebino: uvod, pojasnila, površine upravnih občin in število katastrskih občin v SR Sloveniji, površine upravnih občin in katastrskih občin SR Slovenije, abecedni seznam katastrskih občin SR Slovenije in seznam katastrskih občin SR Slovenije po naraščajoči šifri. Koristna in uporabna publikacija je bila tiskana v 500 izvodih in jo lahko kupite v Republiškem arhivu geodetske dokumentacije šaranovičeva 12, Ljubljana Cena za en izvod je 300 dinarjev. J. Rotar TOPOGRAFIJA S TEMELJI KARTOGRAFIJE, avtor Zvonimir GORJUP, ing.geodezi- je. Založba Univerzum, Ljubljana 1983, 153 strani. Učbenik za študente na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo - katedra za splošno ljudsko obrambo. Avtor že v uvodu k učbeniku ugotavlja, da karta v sedanjem času ni več samo pripomoček za orientacijo, temveč je informativno-komunikativno sredstvo tako za vojaške kot tHdi za civilne potrebe. Zato učbenik ni namenjen samo študentom SLO, temveč vsem tistim, ki se ukvarjajo z ob- rambnimi pripravami, in tudi tistim, ki uporabljajo karte pri svojem delu. Razdeljen je na pet osnovnih poglavij: osnove kartografije, uporabna topografija, fotogrametrija, vodenje delovne karte in organizacija geo- detske službe v SFRJ.Opremljen je s skicami, fotografijami in nekaj barvnimi kartami. Posebne pozornosti je vredno poglavje Vodenje delovne karte, saj je to področje prvič predstavljeno v slovenščini. Učbenik je koristen pripomoček tudi za geodete, predvsem tiste, ki so vključeni v priprave za SLO in družbeno samozaščito. Knjiga je na razpolago tudi v Republiškem arhivu geodetske dokumentaci- je, Šaranovičeva 12, Ljubljana, po ceni 900 dinarjev za izvod. J. Rotar KARTE OBČIN V MERILU 1:50.000 V letu 1983 je Geodetski zavod SRS izdelal več kart občin. Izšle ozi- roma v tisku so karte občin: Laško, Lendava, Nova Gorica, Brežice, Vrh- nika, Krško (2. popravljena izdaja) in Celje. Vse karte je tiskala tis- karna ČGP Delo; imajo tudi ovitek in kratek opis občine. Vsebina kart je podobna dosedanjim kartam občin, ki jih je izdelal Geodetski zavod SRS. Standardna topografska vsebina je dopolnjena z mejami občin, kra- jevnih skupnosti in katastrskih občin. Verietno bi bilo smotrno, da hi GV 27(1983)4 185 karte občin uporabljali poleg občanov, turistov in planincev, upravnih delavcev in drugih tudi kot obvezen učni pripomoček v šolah. J. Rotar ISTRA-KVARNER: avtokarta-turistična karta v merilu 1:300.000. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je skupaj s Suvenir-dizajnom iz Pule izdal leta 1983 že tretjo popravljeno izdajo avtokarte in turistične karte Istre-Kvarnerja z otoki in Gorskega kotarja. Tiskana je oboje- stransko; na eni strani je avtokarta, na drugi turistična karta. Pojas- nila v legendi so v šestih jezikih. Karta je odlično dopolnilo k turističnopropagandnim gradivom za to ob- močje. Žal se zaradi nezainteresiranosti turističnih delavcev v Slove- niji ne prodaja, je pa po vsebini, kvaliteti izdelave, grafični in li- kovni podobi nov prispevek k razvoju turistične kartografije v Sloveni- ji. J. Rotar JUGOSLAVIJA - turistična karta v merilu 1:550.000 S podobno vsebino in v podobni tehniki kot je izdelana karta Istre, je Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo izdelal in s Suvenir-Dizajnom v letu 1983 izdal turistično karto Jugoslavije. Tudi ta karta je tiska- na na obeh straneh. Posebne pozornosti je vredna turistična karta, saj so poleg drugih zanimivosti posebej poudarjeni in prikazani vsi narod- ni parki in spomeniki, ki so vpisani v svetovni register UNESCA. Pojas- nila v legendi so v devetih jezikih. Žal tudi ta karta zaenkrat ni na prodaj v Sloveniji. J. Rotar TOLMIN - karta mesta z okolico v merilu 1:7500 Geodetski zavod SRS je v letu 1983 izdelal načrt Tolmina v merilu 1:7500. Na karti je prikazan Tolmin z bližnjimi naselji Zatolmin, Poljubinj, Žab- če in Prapretno. S posebnimi barv~mi so ločeno prikazane stanovanjske, javne in industrijske stavbe ter hoteli. Vsebina je dopolnjena s prika- zom pošt, gostiln, spomenikov, turističnih poslovalnic, mehaničnih de- lavnic in bencinskih črpalk. Opis v legendi je v štirih jezikih. V istih jezikih pa je na hrbtni strani karte tudi opis mesta Tolmin. Karto je iz- dala Geodetska uprava Tolmin, tiskalo pa ČGP Delo. J. Rotar TRIGLAVSKI NARODNI PARK - karta v merilu 1:50.000 Planinska založba Planinske zveze Slovenije je izdala novo karto Trig- lavskega narodnega parka v merilu 1:50.000. Izdelal joj~ Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, tiskalo pa ČGP Delo. Na karti so poleg to- pografskih podatkov vrisane meje ožjega in širšega območja Triglavskega narodnega parka, kulturni in naravni spomeniki ter območja. Na hrbtni strani je opis pomembnejših točk v slovenskem, angleškem, italijanskem in nemškem jeziku. Dodan je opis Triglavskega narodnega parka s sezna- mom zavarovanih živalskih in rastlinskih vrst ter kodeks obnašanja v parku. J. Rotar 186 GV 27(1983)4 L 30 LET INŠTITUTA ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je .ustanovil Izvršni svet Skup- ščine SR Slovenije decembra 1953. kot samostojni raziskovalni inštitut pri takratni Tehnični visoki šoli v-Ljubljani. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo je kot soustanovileljic~ pristopila leta 1962. Glavn~ ~aloga inštitua je znanstvenoraziskovalno delo na področju geo- dezije, fotogrametrije, kartografije in poligrafije. Raziskovalno delo pa se stalno prepleta z operativnimi deli. Velik del raziskav poteka obenem s konkretnimi nalogami· in problemi. Inštitut sodeluje z domačimi in tujimi univerzami ter raziskovalnimi us- tanovami, s katerimi izmenjuje izkušnje .. Prav tako je delovanje Inštitu- ta tesno povezano z geodetskim oddelkom FAGG; z njim sodeluje na vseh področjih svoje dejavnosti, zlasti pri vzgoji strokovnih kadrov. Med študijem imajo študenti na inštitutu praktične vaje iz fotogrametrije in kartografije, obenem pa se seznanjajo tudi s praktičnim delom. Inštitut je zaradi različnih dejavnosti, ki jih opravlja, razdeljen na več oddelkov. Fotogrametrični, kartografski, geodetski, fotografski in poligrafski oddelek so med seboj tesno povezani. Verjetno je inštitut širši javnosti najbolj znan po svojih kartah. Že pred dvajsetimi leti je izdelal avtokarto Jugoslavije, ki se dopolnjuje in izdaja še sedaj. Predvsem s turistično kartografijo je dosegel ev- ropsko raven. Pri tem pa seveda ne smemo pozabiti tudi druge izdelke, kot so pregledne karte SR Slovenije v merilih 1:750.000, 1:400.000 in 1:250.000 ter različne planinskoturistične karte. Prav tako ne smemo zanemariti izdelke drugih oddelkov, ki so širši jav- nosti morda manj znani, so pa nujni tudi v procesu izdelave kart. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo je dal v teh letih pomemben pri- spevek k razvoju geodetske stroke v Sloveniji in Jugoslaviji. Celotnemu kolektivu inštituta iskrene čestitke ob visokem jubileju z željo, da bi še dalje tako uspešno deloval. J. Rotar IMENOVANJA NA VTOZD GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJA Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji S.redni seji dne 22.6. 1983 imenoval za namestnika predstojnika VTOZD gradbeništvo in geodezi- ja tov. doc.dr. Jureta Beseničarja, dipl.ing.geod. Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji 5. redni seji dne 22.6. 1983 sprejel sklep o·izvolitvi Radoša ~umrada, dipl.ing. geod. v naziv asistenta za področje Avtomatske obdelave podatkov, geodetskih računov in informatike. Svet VTOZD Gradbeništvo in geodezija je na svoji 6.redni seji dne 3.11. 1983 sprejel sklep o izvolitvi Antona Prosena, dipl.geod.kom.ing. v na- ziv asistenta za področje Prostorskega planiranja. GV 27(1983)4 187 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE Z A P I S N I K skupščine Zveze geodetov Slovenije, ki je bila dne 15.10.1983 ob 11.uri v domu JNA v Novem mestu Skupščino je otvoril predsednik predsedstva ZGS tov. Vlado Kolman ter predlagal delovno predsedstvo, verifikacijsko komisijo in dnevni red. Delovno predsedstvo: predsednik - Vlado Kolman in člani - Vinko Pušnik, Janez Slak, Franc Vilfan Verifikacijska komisija: predsednik - Jože Rotar DNEVNI RED: l. Poročila 2. Razprava o poročilih in člani - Aleš Seliškar, Jana Gartner 3. Imenovanje častnih in zaslužnih članov 4. Sprejem statutarnih sklepov 5. Izvolitev novih organov in komisij ZGS ter razrešnica starim orga- nom in komisijam 6. Razno Predlogi so bili soglasno sprejeti. l,d 1) Poročila Tov. Vlado Kolman je podal obširno poročilo o delu predsedstva in izvr- šilnega odbora ZGS za preteklo štiriletno mandatno obdobje. Poročilo o delu predsedstva in Izvršnega odbora Zveze geodetov Sloveni- je zajema obdobje od redne Skupščine Zveze geodetov Slovenije, ki je bila 13.oktobra 1979 na Bledu do današnje Skupščine. V tem času je imelo Predsedstvo skupaj z Izvršnim odborom Zveze geode- tov Slovenije 12 sej medtem, ko je imel Izvršni odbor še posebej 3 seje. Samo število sej pa še ne pove vse aktivnosti, ki jih je Predsedstvo oziroma Izvršni odbor opravil v svojem mandatnem obdobju, zato želim izpostaviti zlasti naslednje: Kot stalno aktivnost je treba brez dvoma poudariti vsakoletno skrb in organizacijo geodetskih dnevov, na katerih so obravnavane razne stro- kovne teme, ki so za geodetsko službo ali geodetsko dejavnost trenutno aktualne ali pa se na osnovi takih posvetovanj želi pridobiti mnenja in stališča širše geodetske javnosti. Organizirani so bili naslednji geodetski dnevi: - 13. geodetski dan v Novi Gorici, ki je bil posv,ečen zemlj i.škemu kata- stru in je imel skupen naslov Današnji pogledi na vlogo zemljiškega katastra. - 14. geodetski dan v Celju, na temo Kartografija v SR Sloveniji - sta- nje in razvoj. - 15. geodetski dan v Slovenj Gradcu na temo Evidenca nepremičnin. - 16. geodetski dan, ki smo ga pravkar zaključili v Novem mestu s tema- ma Vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja in strokovne osnove za potrebe prostorskega planiranja. Na geodetskih dnevih so bile organizirane tudi razstave'. ki so s svoji- mi zanimivimi eksponati še dopolnjevale teme posvetovanJa. Vsem organi- 188 GV 2 7 ( 19 8 3 ) 4 zatorjem razstav želim ob tej priliki izraziti posebno zahvalo, za po- žrtvovalnost in nesebično delo, saj jim ni bilo nikdar žal žrtvovati prostega časa. Lahko ugotovimo, da so geodetski dnevi v splošnem mnogo pripomogli k utrjevanju vloge geodezije ne samo v okolju, kjer so bili organizirani, temveč tudi širše. K temu je pripomogla tudi širina posameznih tem, ki so bile obravnavane na geodetskih dnevih, saj smo k sodelovanju povabi- li tudi strokovnjake izven geodezije ter o rezultatih posvetovanj, sta- liščih in priporočilih seznanili vodilne strukture našega družbenopoli- tičnega življenja. Lahko ugotovimo, da smo zlasti pri predsedniku Skup- ščine SR Slovenije tov. Vinku Hafnerju dobili vso podporo glede akcije enotne evidence nepremičnin in s tem tudi dokaz, da so naše usmeritve in napori pravilni. Prepričan sem, da bodo smernice in priporočila 16. geodetskega dne med neposrednimi uporabniki geodetskih evidenc upošte- vane, vsaj v tolikšni meri kot ostale. V okviru vsakoletnega geodetskega dne je organizirano tudi družabno sre- čanje, namenjeno neformalnemu izmenjavanju informacij, izkušenj in prob- lemov ter navezovanju in utrjevanju prijateljskih vezi. Kot naslednja stalna aktivnost ZGS je izdajanje našega glasila ''Geodet- ski vestnik", ki praznuje letos že 27 leto neprekinjenega izhajanja. U- redniški odbor si prizadeva, da bi naše glasilo redno izhajalo, saj je doseglo zavidljivo raven, tako po vsebini kakor tudi glede oblike. Ne glede na finančne težave, zlasti sofinanciranja Raziskovalne skupnosti pa moramo še naprej vztrajati in si prizadevati, da ne bi izgubili naše- ga glasila, saj je prav Geodetski vestnik ena med pomembnimi vezmi med vsemi člani Zveze geodetov Slovenije. Ob tej priliki se želim zahvaliti Republiški geodetski upravi ter geo- detskim delovnim organizacijam in vsem drugim, ki so finančno pomagali Zvezi geodetov Slovenije, da je lahko uresničevala svoj program. Predsedstvo je po svojih delegatih aktivno sodelovalo tudi pri delu pred- sedstva Zveze geodetskih inženirjev in geometrov Jugoslavije zlasti pri pripravah na zvezna strokovna posvetovanja. Bili pa smo tudi domačini in s tem organizatorji zveznega posvetovanja letos na Bledu, ki je ob- ravnaval temo Avtomatizacija v geodeziji. Za uspelo organizacijo posve- tovanja gre zlasti zahvala predsedniku organizacijskega odbora tov. Go- loreju. Naši člani so aktivno sodelovali na vseh zveznih posvetovanjih z mnogi- mi prispevki ter z njimi posredovali naša spoznanja in izkušnje, ki so v celoti naletele na odobravanje in pozitiven.odmev. Lahko rečemo, da so dali naši strokovnjaki na zveznih posvetovanjih s svojimi prispevki pomemben delež in s tem tudi prisFevali k uspehu teh posvetovanj. Kot posebno akcijo Zveze geodetov Slovenije kaže tudi omeniti napore,da bi se zadeve geodetske službe, ki so skupnega pomena za vso državo bolj učinkovito reševale. Gre za stališče Zveze geodetov Slovenije, da je treba najti primernejšo obliko organiziranosti in sodelovanja med repu- blikami in pokrajinama glede vprašanj skupnega pomena, saj se ta vpraša- nja v okviru medrepubliško-pokrajinskega kolegija ne morejo učinkovito reševati. Od posebnih akcij velja omeniti še zlasti naslednje: Zveza geodetov Slovenije je tesno sodelovala s komisijo za izobraževa- nje splošnega združenja gradbeništva pri pripravi osnutka nomenklature poklicev s področja geodezije. V ta namen je bila v okviru Zveze geode- tov Slovenije formirana posebna delovna skupina, sestavljena iz preds- tavnikov geodetske upravne službe, geodetskih delovnih organizacij, dru- gih organizacij združenega dela, ki zaposlujejo geodete ter predstavni- kov geodetskega srednjega in visokega šolstva. Lahko ocenimo, da je de- lovna skupina uspešno opravila naloženo delo, saj je bil pripravljen os- nutek nomenklature poklicev s področja geodezije osvojen ne samo pri GV 27(1983)4 189 splošnem združenju gradbeništva Slovenije temveč so ga uporabile kot delovno gradivo tudi vse ostale zveze geodetov v Jugoslaviji in Zveza GIG Jugoslavije ter bo uporabljen pri izdelavi enotne jugoslovanske no- menklature poklicev. Zveza geodetov Slovenije je bila v tem mandatnem obdobju aktivna tudi na kulturno zgodovinskem področju. Tako je sodelovala pri pripravah pro- slave dvestoletnice izida prvega Vegovega logaritmovnika in odkritju ki- pa Jur~ja Vege pred njegovo rojstno hišo v Zagorici. Zveza geodetov Slovenije je kot svojo zadolžitev sprejela tudi nalogo postaviti osrednjo geodetsko zbirko v gradu Bogenšperk. Grad Bogenšperk je za postavitev osrednje geodetske zbirke vsekakor primeren, saj je bil Valvazor kot lastnik gradu tudi prvi slovenski topograf in karto- graf. Predsedstvo Zveze geodetov Slovenije je imenovalo poseben odbor za postavitev geodetske zbirke. Ta je že pripravil program postavitve geodetske zbirke z obdelanim časovnim planom in finančnimi pokazatelji, ki je bil vključen v skupen program občinske kulturne skupnosti ter po- sredovan Kulturni skupnosti Slovenije. Na področju izobraževanja so tako Zveza geodetov Slovenije kakor tudi posamezna društva aktivirala svojo dejavnost pri organiziranju izvajanja programov izpopolnjevanja strokovne izobrazbe delavcev v državni upravi in skrbela za pripravo seminarjev ter zagotovitev predavateljev. Lahko ocenimo, da je organizacija strokovnega izpopolnjevanja več kot uspela in da je treba tako aktivnost v posameznih društvih še naprej spodbuja- ti. Izobraževanje članov poteka tudi z organiziranjem udeležbe na geodet- skih manifestacij ah v Jugoslaviji in tujini. Med najpomembnejše akcije lahko štejemo udeležbo naših članov na XVI. mednarodnem kongresu geode- tov v Montreux-u, avgusta 1981, kjer je bila na ogledu najsodobnejša teh- nika in tehnologija z geodetskega ?odročja. Izvršni odbor Zveze geodetov Slovenije je operativno reševal in sprem-- ljal ter usmerjal vse omenjene aktivnosti. Pripravljal je gradiva za se- je predsedstva in skrbel za racionalno porabo sredstev Zveze geodetov Slovenije. Opravljeno je bilo tudi obsežno administrativno delo, za kar gre zahvala celotnemu Izvršnemu odboru. Predsedstvo je mnenja, da bi morali v naslednjem mandatnem obdobju na- daljevati s stalnimi aktivnostmi kot so: l. Vsakoletna organizacija geodetskega dne in v okviru tega posvetova- nje na aktualnem teme. Ker so posvetovanja v okviru geodetskega dne v svojem bistvu tudi d~l izobraževanja, bi kazalo razmisliti, da bi uvedli kotizacijo, saj bi na ta način bistveno lahko pripomogli k reševanju finančnih težav, s katerimi se srečuje Zveza geodetov Slo- venije. 2. Nadaljevati z izdajanjem našega glasila "Geodetski vestnik". Podpreti napore uredniškega odbora pri zbiranju prispevkov za objavo ter bolj vestno kot do sedaj, sprotno seznanjati geodetsko javnost svojo de- javnostjo. Predsedstvo tudi predlaga, da ·skupščina sprejme sklep, da se del sredstev, ki jih posamezna društva zberejo iz naslova člana­ rin, odvajajo Zvezi geodetov Slovenije, da bi s tem lahko delno kri- la stroške izdajanja Geodetskega vestnika. Prepričan sem, da bo na novo izvoljeno predsedstvo in izvrEilni organi opravili naloge, ki so pred njimi, seveda z vašo pomočjo in pomočjo dru- štev, ki jih kot delegati zastopate na tej skupščini. Poročilo blagajnika je podal tov. Aleš Seliškar. 190 GV 27(1983)4 r 1 Blagajniško poročilo za obdobje od 1980 do 1983 PRIHODKI: 1980 1981 1982 prenos salda iz prejš- njega leta 254.647,55 271.790,50 279.248,10 - kolektivne naročnine za Geodetski vestnik 98.448,65 760,00 312.100,00 - sofinanciranje geod. organizacij in Razis- kovalne skupnosti SRS 328.100,00 385.000,00 403.010,00 - sredstva za vzposta- vitev geod. zbirke - ostali prihodki 77.328,15 SKUPAJ: 681.196,20 734.878,65 994.358,10 ODHODKI: 1980 1981 1982 - sredstva za izdaja- nje Geod.vestnika 254. 770, 00 377.148,25 453.154,70 - avtorski honorarji 71.632,45 15.756,55 62.021,25 - službena potovanja 14.148,90 29.124,50 16.848,20 - materialni stroški 36.276,55 3.875,00 94.289,20 - najemnina dvoran in prostorov v DIT 10.440,80 3.488,15 19.294,00 računovodske storitve 21.483,10 25.492,60 17.800,05 bančna provizija 653,90 745,50 1.077,00 SKUPAJ: 409.405,70 455.630,55 664.484,40 Sredstva v letu 1983 so prikazana s stanjem 12.10.1983. Saldo dne 12.10.1983 znaša 173.692,45 dinarjev. 1983 329.837,70 1.300,00 140.260,00 14.500,00 37.500,00 -- 523.433,70 1983 287.753,00 11.967,50 7.592,10 24.977,55 16.900,00 551,10 349.741,25 Poročilo uredniškega odbora Geodetskega vestnika je podal tov. Jože Ro- tar. Poročilo o izdajanju in problematiki geodetskega vestnika za obdobje 1980-1983: Geodetski vestnik je v letih 1980-1983 redno izhajal in to štiri števil- ke letno. V poprečju je bil letni obseg Geodetskega vestnika okrog 30 avtorskih pol (cca 45 strani) .Vsebina je že nekaj let razdeljena na na- slednje stalne rubrike: uredništvo bralcem; iz znanosti in stroke; novi predpisi, raziskave, knjige, publikacije; razne novice in zanimivosti; iz dela ZGS in SGIGJ. Prav tako je že nekajletna tradicija, da so vsi referati in koreferati z geodetskih dnevov objavljeni v eni ali dveh šte~ vilkah Geodetskega vestnika. Uredništvo Geodetskega vestnika sicer ne razpolaga z raziskavami ali je vsebina naročnikom všeč ali ne,vendar menimo, da je eden od pokazateljev tudi število naročnikov, ki pa se je v teh letih povečalo za 20 % (od 700 na 850). Seveda na povečanje ni vplivala samo vsebina, temveč delno tudi boljša evidenca članov ZGS in prizadevnost nekaterih društev, za GV 27(1983)4 191 povečanje članov ZGS oziroma naročnikov GV, kjer lahko pohvalimo pred- vsem Dolenjsko in Mariborsko geodetsko društvo. V tem štiriletnem obdobju se je enkrat sestal izdajateljski svet (leta 1980) ter dvakrat uredniški odbor (leta 1980) Geodetskega vestnika. Za- radi različnih objektivnih in delno tudi subjektivnih vzrokov (oddalje- nost, pomanjkanje časa, nesklepčnost itd.) se uredniški odbor ni večkrat sestal. Zato je glavno breme pri izdajanju Geodetskega vestnika na: teh- nični urednici, uredniku za znanstvene prispevke, ki od leta 1981 pripra- vlja izvlečke in prevode člankov ter na glavnem in odgovornem uredniku. Zaradi zaostrenih gospodarskih razmer iri tudi drugih vzrokov je vse več­ ji problem redno izdajanje Geodetskega vestnika. Seveda je osnovni prob- lem financiranje, sofinancer - raziskovalna skupnost prispeva le sred- stva za izid ene številke in pol (cca 160.000 din letno) vsa ostala sredstva pa je potrebno zbrati na drugačen način (kolektivne naročnine, prisrevki geodetskih delovnih organizacij in RGU). Prispevki za rekla- me so v letu 1982 popolnoma izostali. Na priporočilo Republiškega komiteja za raziskovalno dejavnost smo pre- nehali z izplačevanjem avtorskih honorarjev (v letu 1982) avtorjem pri- spevkov. Tudi uredništvo GV ne dobiva (in tudi preje ni) nobenih hono- rarjev. Poseben problem pa je seveda (kot že več let) pomanjkanje prispevkov za kar pa verjetno niso vzrok le avtorski honorarji. Predvsem se je ustavi- lo dopisništvo iz nekaterih društev, organizacij in uprav za rubriki: razne novice in zanimivosti ter iz dela ZGS. Naloga vseh članov ZGS v bodoče naj bi bila predvsem, da ohranimo redno izdajanje našega glasila. Vsi pa se moramo truditi, da bomo našli vire financiranja kot tudi sodelavce - geodete, ki bi pisali o delu mnrsikdaj preveč skromnih geodetov. Poročili komisij za kartografijo in inženirsko geodezijo sta podala pred- sednika komisij tov. Branko Rojc in Franc Černe, poročilo komisije za zemljiški kataster pa je v imenu predsednika komisije tov. Čermelja pre- bral tov. Vilfan Franc, prav tako poročilo nadzornega odbora. Poročilo nadzornega odbora Nadzorni odbor Zveze geodetov Slovenije se je sestal na seji dne 12.10. 1983. Nadzorni odbor je pregledal finančno-materialno poslovanje Zveze geode- tov Slovenije in ugotovil, da so sredstva Zveze oeodetov Slovenije porab- ljena za dogovorjene namene ter v skladu s finančnim načrtom in da je fi- nančno poslovanje skladno s finančnimi predpisi. V minulem štiriletnem obdobju je imela Zveza geodetov Slovenije: - prihodkov 2.052:954,35 din - odhodkov 1.879.261,90 din - razlika med prihodki in odhodki 173.692,45 dinarjev. Ker v finančno-materialnem poslovanju Zveze geodetov Slovenije ni bilo nepravilnosti, nadzorni odbor predlaga, da se sprejme poročilo na skup- ščini Zveze geodetov Slovenije. Ad 2) Razprava o poročilih Tov. Vlado Kolman predlaga spremembo"poimenovanja geodetskih dnevov ter uvedbo kotizacije za udeležbo. Tov. Ja~ez Kobilica opozarja na problem kadrov in ~olstva ter probleme srednjega usmerjeneaa izobraževanja, zlasti I.stopnje srednje 0eodetske šole v Mariboru. 102 GV 27(1983)4 Opozoril je tudi, da bi spričo težav pri uvozu opreme morali geodeti sami dati iniciativo gospodarstvu. SKLEP 1: Skupščina zadolži novo-izvoljeno komisijo za šolstvo in kadre, da razreši vprašanje šole v Mariboru. V razpravi so nato s temo o šolstvu sodelovali še tov. Pušnik in tov. Zupančič. Ad 3) Imenovanje časnih in zaslužnih članov Komisija za odlikovanja in priznanja predlaga Skupščini zveze geodetov Slovenije, da se podeli nazive časnih in zaslužnih članov ZGS nasled- njim tovarišem in tovarišicam: l. Za častne člane Banovec Tomaž Golorej Ivan Jenko Ma:rjan Kos Vili Senčar Jože Vuga Tomaž 2. Za zaslužne člane Bilc Andrej Černe Franc Demšar Božo Gajšek Franc Pregl Albina Prosen l'mton Rojc Branko Rotar Jože Seliškar Aleš Svetik Štefka Vilfan Franc Predlog je bil soglasno sprejet. Priznanja se bodo podelila na prihodnjem zboru slovenskih geodetov. Ad 4) Sprejem statutarnih sklepov SKLEP 1: Predsednik predsedstva ZGS se voli na dve leti in v skladu s statutom ZGS. SKLEP 2: Za sofinanciranje Geodetskega vestnika se izdvaja del od člana­ rine, znesek ki se za sofinanciranje GV odvaja od članarine, pa določi za leto v naprej predsedstvo ZGS. Ad 5) Izvolitev novih organov Poročilo verifikacijske komisije: Tov. Rotar - predsednik verifikacijske komisije poroča, da so prisotni člani vseh društev ter, da je s tem skupščina sklepčna. Soglasno so izvoljeni: a) za predsedstvo Bilc Andrej - predsednik Mlakar Gojmir, Mrzlekar Dušan, Zupančič Pavle, Kolman Vlado b) za izvršilni odbor Seliškar Aleš~ predsednik Hudnik Jurij - tajnik Svetik Štefka - blagajnik Recer Marjan, Čuček Majda, Stare Milena, Regovec Irena GV 27(1983)4 193 c) za nadzorni odbor ~ajcen Stanko - presednik Kobilica Janez, Kren Boris Uredniški odbor GV - Bizjak Tomo - predsednik - Rotar Jože - glavni in odgovorni urednik - Bregant Boris - Svetik Peter - Pucelj Alojz - Pregl Albina Komisija za kartografijo - Rojc Branko - predsednik Banovec Tomaž, Kos Vili, Rotar Jože Komisija ipženirske geodezije - Černe Franc - predsednik Smiljanič Drago, Jereb Viktor, Recar Marijan Komisija za zemljiški kataster - Čermelj Zmago - predsednik Lesar Tone, Avbelj Jože, Mlakar Gojmir Komisija KKN - Gaber Ivan - predsenik Stare Milena, Vilfan Franc, Pahor Albin Komisija za šolstvo in kadre - Kolman Vlado - predsednik Zupančič Pavel, Mrzlekar Dušan, Kos Matjaž Komisija za odlikovanja - Avbelj Jože - predsednik Majcen Stanko, Kren Boris Delegati za zvezo GIGJ - Avbelj Jože - po funkciji Bilc Andrej Odbor za VI. kongres geodetov - Bilc Andrej za ZIT - člani komisij Ad 6) Razno Po poročilu tov. Svetika o poteku priprav za postavitev geodetske zbir- ke na gradu Bogenšperk, je bil na predlog predsednika delovnega predsed- stva skupščine, sprejet SKLEP 3: Za postavitev geodetske zbirke v gradu Bogenšperk, se uvede sa- moprispevek. SKLEP 4: Predsedstvo Zveze geodetov Slovenije organizira geodetske dne- ve s kotizacijo. Sredstva zbrana na ta način, se razdeli med ZGS in prirediteljem v razmerju, ki ga sprejme predsedstvo. 19 4 GV 27(1983)4 KEGLJAŠKE VIZURE GEODETOV Dobra vizura in mirna roka sta geodetu še kako potrebna - tudi v keg- ljanju. Kako je bilo s tem v Novem mestu na kegljaškem turnirju v ok- viru 16.geodetskega dne? Ni kaj, zavzetosti je bilo dovolj! Vseh pet društev je nastopilo s 4 članskimi ekipami: Maribor, Celje, Primorska pa tudi z drugimi ekipami, ki so jih formirali kar na kegljišču izmed prisotnih navijačev. Le-teh ni manjkalo, pa tudi glasni in duhoviti so bili. Kako ne bi,saj jih ni razgrela le športna vnema, pač pa tudi dole- njski cviček ob obleganem šanku. Rezultati tekmovanja so bili objavljeni zvečer na družabni prireditvi. Najuspešnejša je bila ekipa GD Dolenjske - Hren, Hrovatič, Rustja, Sa- šek s 794 podrtimi keglji, sledijo ~aribor I (751), Ljubljana (611), Maribor II (607), Celje I (583), Primorska II (578), Celje II (530) in Primorska I (517). Med posamezniki je bil najuspešnejši Bogdan Hren, član ekipe GD Dolenjska, ki je podrl 222 kegljev, sledijo mu Kos Jože iz Maribora s 206 keglji, Sašek Jože iz Novega mesta z 201 keglji itd ... Najuspešnejša ekipa in najuspešnejši posameznik sta prejela priložnost- ni pokal, prve tri ekipe pa tudi medalje, kot se to spodobi za "velika" tekmovanja. I. Hrovatič GV 27(1983)4 195 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1983 PO AVTORJIH Banovec Barcal, Bogataj, Pudja Bogataj, Barcal, Pudja Bregant Drinovc Frančula Jenko Jereb Kifnar, Seliškar Kobilica Kolman, Pristovnik Korpič Lavrenčič Lipej Lukačič Majcen Naprudnik Pečar Prosen 196 - Baze podatkov in informacijski sistemi, pomembni za geodetsko stroko - Izvlečki pomembnejših referatov s posveta "Avtomatizacija v geodeziji", Bled, junij 1983 - Izvlečki pomembnejših referatov s posveta "Avtomatizacija v geodeziji", Bled, junij 1983 - Nastavitev in posodabljanje podatkov katastra stavb v sestavi evidence nepremičnin - Problematika inženirske geodezije v SR Sloveniji Avtomatizacija v kartografiji - Prispevki SR Slovenije k jugoslovanski astrogeodetski mreži Ocena natančnosti stranic astrogeodetske mreže, Stran 66 81 81 109 24 76 35 izmerjenih v Sloveniji v letih 1975-1981 85 Poskus nastavitve evidence obstoječe rabe povrsin v občini Nova Gorica s poudarkom na razmejitvi gozdnih zemljišč od ostale rabe 177 - Vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja, posebej z vidika opredelitve prostorskih enot 138 Operativni načini vključevanja geodetske službe v družbeni sistem informiranja v občini 156 - Geodetski predpisi v SR Sloveniji 15 - Avtomatizacija v geodeziji 70 - Nekatere potrebe prostorskega načrtovanja po prostorskih enotah in evidencah 160 Sodelovanje geodetske službe pri pripravi strokovnih podlag za izvajanje zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti 174 --Strokovne podlage za prostorsko planiranje in njihovo vključevanje v evidence geodetske službe 150 - Kako do enotnih geodetskih predpisov v Jugoslaviji 4 - Razprava na 16. Geodetskem dnevu 180 - Mikroračunalniško krmiljeni razdaljemer - dopolnitev Zeissovega koordimetra F 103 - Podatki o lastnostih in rabi prostora z vidika osnovnih, zbirnih in preglednih evidenc 145 GV 27 (1983) 4 Pudja Barcal, Bogataj Pušnik Rakar Rozman Seliškar, Kifnar Svetik Šivic Švarc Tanko Trlep Zavrl - Izvlečki pomembnejših referatov s posveta "Avtomatizacija v geodeziji", Bled junij 1983 81 - Geodetska služba koroških občin pri opravljanju dejavnosti družbenega sistema informiranja 182 - Poskus oblikovanja izhodišč za nastavitev evidence stavbnih zemljišč 165 - Možnosti ažurnega informiranja v občinskem merilu z avtomatizirano kartografijo 171 - Vključevanje geodetske službe v družbeni sistem informiranja, posebej z vidika opredelitve prostorskih enot 138 - Geodetska zbirka 113 Specialna merjenja hidrografskihprofilov premikov vodnih mas in pregrad 33 - Dosedanja prizadevanja za vzpostavitev katastra zgradb 105 - Aksonometrični prikaz reliefa 29 Oris oeodetske dejavnosti pri gradnji rudnika urana-Žirovski vrh (RUŽV) 46 - Avtorsko pravno varstvo v kartografski dejavnosti 9 GV 27(1983)4 197 UDK 528:061.l:002:659.2(497.12-2/-4) 061.3(497.12) Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Referat Geodetska služba, informacijska dejavnost; Slovenija, upravne enote Geodetski dan, Novo mesto, 1983 zveza geodetov Slovenije SELIŠKAR, Aleš; KIFNAR, Janez 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava VKLJUČEVANJE GEODETSKE SLUŽBE V DRUŽBENI SISTEM INFOR- MIRANJA, POSEBEJ Z VIDIKA OPREDELITVE PROSTORSKIH ENOT Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 138 Geodetska služba je nosilec re-gistra prostorskih enot, ki ob obvezni uporabi identifikacijskih oznak teh enot omogoča zbiranje, povezovanje in prikazovanje podatkov v prostoru. Obravnavano je stanje, normativne osnove, predlog razvoja registra prostorskih enot, njegova po- vezava z evidencami podatkov o prostoru in naloge geo- detske službe v zvezi z njim. GV - 222 B. Bregant UDK 528:002:659.2: 711 (497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "19.83" 061.23(497.12)ZGS:528 Referat Geodezija, informacijska dejavnost, prostorsko urejanje Slovenija · Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije PROSEN, Anton 65000 Nova Gorica, YU, Zavod za družbeno planiranje PODATKI O LASTNOSTIH IN RABI PROSTORA Z VIDIKA OSNOVNIH ZBIRNIH IN PREGLEDNIH EVIDENC Geodetski vest~ik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 145 Obravnavani so osnutki novih zakonov, ki se nanašajo na urejanje prostora. GV - 223 UDK 528:002:659.2:711.3(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 B. Bregant Referat Geodezija, informacijska dejavnost, urejanje podeželja, Slovenija Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije LUKAČIČ, Marija 61000 Ljubljana, YU,Geodetski zavod SRS STROKOVNE PODLAGE ZA PROSTORSKO PLANIRANJE IN NJIHOVO VKLJUČEVANJE V EVIDENCE GEODETSKE SLUŽBE Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 150 Prikazana je dejavnost Geodetskega zavoda SRS v zvezi z izvajanjem zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti. GV - 224 B. Bregant UDC 528:002:659.2:711(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto"l983" 061.23(497.12)ZGS:528 Report Geodesy,information activity, physical planning Slovenia Professional meeting; Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia PROSEN, Anton 65000 Nova Gorica, YU, Zavod za družbeno planiranje LAND USE AND LAND PROPERTY DATA IN VIEW OF THE BASIC, COLLECTIVE, AND SUMMARY REGISTERS Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 145 New laws on physical planning are discussed. GV - 223 B. Bregant UDC 528:002:659.2:711.3(497.12) Report 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Geodesy,information activity, physical planning of countryside, Slovenia Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia LUKAČIČ, Marija 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS PROFESSIONAL BASES FOR PHYSICAL PLANNING AND THEIR INTRODUCTION INTO THE GEODETIC SERVICE REGISTERS Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 150 The activity of Geodetski zavod SRS in connection with the law regulating protection of the agricultural land against land use alteration is described. GV - 224 B. Bregant UDC 528:061.l:002:659.2(497.12-2/-4) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Report Geodetic service, information activity; Slovenia, administrative units Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia SELIŠKAR, Aleš; KIFNAR, Janez 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava GEODETIC SERVICE PARTICIPATION IN THE SOCIAL INFORMA- TION SYSTEM, PARTICULARLY AS REGARDS THE DEFINITION OF TERRITORIAL UNITS Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 138 Geodetic service is the seat of the territorial units register which by means of the obligatory identifica- tion signs enables the users of the register to co- llect, interrelate and display spatial data. The si- tu~tion,normative basis, proposal far register deve- lopment, its relation to other registers containing spatial data, and the tasks of geodetic service with reference to it are dealt with. GV - 222 B. Bregant UDK 528:002:659.2:352.07(497.12) Referat 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Geodezija, informacijska dejavnost, občine, Slovenija Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije KOBILICA, Janez 62000 Maribor, YU, Geodetska uprava OPERATIVNI NAČINI VKLJUČEVANJA GEODETSKE SLUŽBE V DRUŽ- BENI SISTEM INFORMIRANJA V OBČINI Geodetski vestnik, Ljubljana, 27 (1983)4, str. 156 Obravnavana je možnost povezave zemljiškega katastra, ROTE in EHIŠ, z drugimi občinskimi evidencami z upora- bo prosojnic in enostavnejših računalniških obdelav. GV 225 B. Bregant UDK 528:002:659.2:711(497.12) Referat 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Geodezija, informacijska dejavnost regionalno planiranje, Slovenija Geodetski dan, Novo mesto 1983 Zveza geodetov Slovenije LAVRENČIČ, Zlatko 61000 Ljubljana, YU, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje NEKATERE POTREBE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA PO PROSTOR- SKIH ENOTAH IN EVIDENCAH Geodetski vestnik Ljubljana, 27(1983)4, str. 160 Opisana je uporaba ROTE in centroidne tehnike pri pri- pravi strokovnih osnov za dolgoročni plan SR Slovenije. Nakazana je zasnova banke prostorskih podatkov za regi- onalno planiranje. GV - 226 B. Bregant UDK 528:002:659.2:332.2:721(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Referat Geodezija, informacijska dejavnost, zemljišča, stavbe, Slovenija Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije RAKAR, Albin 61000 Ljubljana, YU, FAGG - Inštitut za komunalno gos- podarstvo POSKUS OBLIKOVANJA IZHODIŠČ ZA NASTAVITEV EVIDENCE STAVBNIH ZEMLJIŠČ Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 165 Razčlenjen je namen evidence., metodika njene nastavitve, vključitev v sistem ostalih evidenc, organizacija in kadri za vodenje evidence. GV - 227 UDK 528.9:65.011.56:352.07 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.li)ZGS:528 Kartografija, avtomatizacija, občina Geodetski dan,Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije ROZMAN, Janko B. Bregant Referat 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogra- metrijo MOŽNOSTI AŽURNEGA INFORMIRANJA V OBČINSKEM MERILU Z AVTOMATIZIRANO KARTOGRAFIJO Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 171 Prednosti avtomatizirane kartografije in njena uporaba na IGF. Problemi nastopajo predvsem pri ažuriranju da- totek s podatki. GV - 228 B. Bregant UDC 528:002:659.2:332.2:721(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Report Geodesy, information activity, building area Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia RAKAR, Albin 61000 Ljubljana, YU, FAGG - Inštitut za komunalno gospodarstvo AN ATTEMPT TO FORMULATE BASIC POINTS FOR BUILDING AREAS REGISTER Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 165 The purpose of such a register its setting method, introduction in the system of other registers, orga- nization, and personnel needs are analyzed. GV - 227 B. Bregant UDC 528.9:65.011.56:352.07 Report 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 cartography, automation, community Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia ROZMAN, Janko 61000 Ljubljana, YU, Inštitut za geodezijo in fotogra- metrijo THE POSSIBILITIES OF UP-TO-DATE INFORMING WITH IN A COMMUNITY BY AUTOMATED CARTOGRAPHY Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 171 Advantages and usage of the automated cartography at the Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo in Ljub- ljana is presented. Problems arise mainly in connecti- on with up-dating of data files. GV - 228 B. Bregant UDC 528:002:659.2:352.07(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Report Geodesy, information activity,communities, Slovenia Professional meeting,Novo mesto, 1983 Association of surveyors, Slovenia KOBILICA, Janez 62000 Maribor, YU, Geodetska uprava OPERATIVE WAYS OF INTRODUCING GEODETIC SERVICE IN THE SOCIAL INFORMATION SYSTEM IN A COMMUNITY Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 156 The possibility of linking land cadastre, territorial units register,and house number register with other community registers by means of overlays and simple computer programming is discussed. GV - 225 UDC 528:002:659.2:711(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 B. Bregant Report Geodesy,information activity,physical planning,Slovenia Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia LAVRENČIČ, Zlatko 61000 Ljubljana, YU, Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje SOME PHYSICAL PLANNING REQUIREMENTS CONCERNING TERRI- TORIAL UNITS AND REGISTERS Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 160 The usage of the territorial units register and the centroid technique in professional preparation of a long-term plan for SR Slovenia is presented. Basic fe- atures of spatial data bank for regional planning are given. GV - 226 B. Bregant UDK 528!002:659.2:711.3 (497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Referat Geodezija, informacijska dejavnost, urejanje podeželja, Slovenija Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije LIPEJ, Božena 61000 Ljubljana, YU, Geodetski zavod SRS SODELOVANJE GEODETSKE SLUŽBE PRI PRIPRAVI STROKOVNIH PODLAG ZA IZVAJANJE ZAKONA O VARSTVU KMETIJSKIH ZEM- LJIŠČ PRED SPREMINJANJEM NAMEMBNOSTI Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 174 Opisana je kategorizacija kmetijskih zemljišč na Geo- detskem zavodu SRS. GV - 229 UDK 528:002:659.2:711.3(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 B. Bregant Referat Geodezija, informacijska dejavnost,urejanje podeželja, Slovenija Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije JEREB, Z alka 65000 Nova Gorica, YU, zavod za družbeno planiranje POSKUS NASTAVITVE EVIDENCE OBSTOJEČE RABE POVRŠIN V OBČINI NOVA GORICA S POUDARKOM NA RAZMEJITVI GOZDNIH ZEMLJIŠČ OD OSTALE RABE Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 177 Nosilec podatkov so temeljni topografski načrti v~me- rilu 1 : 5.000. Pomemben vir podatkov so aerofotop_o- snetki. GV - 230 B. Bregant UDK 002:659.2:711:353:528 061.3(497.12)Novo mesto "1983" O 61 . 2 3 ( 4 9 7 . 12) ZGS : 5 2 8 Referat Informacijska dejavnost,prostorsko urejanje,republiška javna uprava, geodezija Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava RAZPRAVA NA 16. GEODETSKEM DNEVU Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 180 Podan je predlog za nadaljevanje razprave o razvojnih možnostih geodetske službe ob vključitvi mejnih stro- kovnih služb. GV - 231 UDK 528:002:659.2(497.12)Koroška 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061. 23 (497 .12) ZGS :528 B. Bregant Geodezija, informacijska dejavnost, Koroško Geodetski dan, Novo mesto, 1983 Zveza geodetov Slovenije PUŠNIK, Vinko 62380 Slovenj Gradec, YU, Medobčinska geodetska uprava GEODETSKA SLUŽBA KOROŠKIH OBČIN PRI OPRAVLJANJU DEJAV- NOSTI DRUŽBENEGA SISTEMA INFORMIRANJA Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, str. 182 Uspele so monografske publikacije zemljiških podatkov o koroških občinah. Premalo so uporabljani podatki zbirpega katastra komunalnih naprav in digitalnega mo- dela reliefa. GV - 232 B. Bregant UDC 002:659.2:711:353:528 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23 (497 .12) ZGS :528 Report Information activity,regional planning,republic administration, geodesy Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia NAPRUDNIK, Milan 61000 Ljubljana, YU, Republiška geodetska uprava DISCUSSION AT 16 th PROFESSIONAL MEETING OF ASSOCIATION OF SURVEYORS, SLOVENIA Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 180 A suggestion for continuation of the discussion on de- velopment possibilities of geodetic service is given taking into consideration also the adjacent professio- nal services. GV - 231 UDC 528:002:659.2(497.12)Koroško 061.3(497.12)Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 B. Bregant Geodesy,information activity, Carinthia,Slovenia Professional meeting, Novo mesto, 1983, Association of Surveyors, Slovenia PUŠNIK, Vinko 62380 Slovenj Gradec, YU, Medobčinska geodetska uprava GEODETIC SERVICE IN CARINTHIAN COMMUNITIES AND SOCIAL INFORMATION SYSTEM Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p. 182 Some monographs on land data met with success. The di- gital terrain model data and the cornmunal services ca- dastre data have not been used to their full advan- tage. GV - 232 B. Bregant· UDC 528:002:659.2~711.3(497.12) 061.3(497.12) Novo mesto "1983" 061.23(497.12)ZGS:528 Report Geodesy,information activity,physical planning of countryside, Slovenia Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Su~veyors, Slovenia LIPEJ, Božena [1000 Ljubljana, YU,Geodetski zavod SRS THE ROLE OF GEODETIC SERVICE IN THE PREPARATION OF PROFESSIONAL BASES FOR IMPLEMENTATION OF LAW REGULA- TING THE PROTECTION OF AGRICULTURAL LAND AGAINST LAND USE ALTERATION Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p.174 The categorization of agricultural land at Geodetski zavod SRS is presented. GV - 229 UDC 528:002:659.2:711.3(497.12) 061.3(497.12)Novo mesto"l983" 061.23(497.12)ZGS:528 B. Bregant Report Geodesy,information activity, physical planning of country, Slovenia Professional meeting, Novo mesto, 1983 Association of Surveyors, Slovenia JEREB, Zalka 65000 Nova Gorica, YU,Zavod za družbeno planiranje AN ATTEMPT OF SETTING THE LAND USAGE REGISTER IN THE COMMUNITY OF NOVA GORICA WITH STRESS ON ESTABLISH THE BOUNDARIES OF FOREST LAND Geodetski vestnik, Ljubljana, 27(1983)4, p.177 Data are presented on topographic maps at the scale of 1 : 5.000. Aerial photographs are an important data source. GV - 230 B. Bregant