Leto III., stev. 193 Poštnina pavšaflrana. V Ljubljani, sreda dne f6. avgusta 1922 oanainla Stev. stane 75 par. Izhalm ob 4 zlutraj. Stane mesečno 10-— Din za inozemstvo 20*— , Oglasi po tarifa. Uredništvo: Miklošičeva cesta št. 16/L Telefon it. 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravništvo: Ljubljana, Prešernova ul. št 54. Telef. št 36. Podružnice: Maribor. Barvarska ulica št. L TeL št 22. Cel[e, Aleksaodr. cesta. Račun pri pošta. čekoT, zavodu štev. 11.842. Triumfalni zaključek vsesokolskega zleta Ljubljana še ni videla enake manifestacije. Blizu 100.000 ljudi na ulici. Kraljeva pohvala in zahvala Sokolstvu Veličastna povorka po mestu 10.009 Sokolov in Sokelic v sprevodu. — Nepopisne manifestacije po mestu Od 28. oktobra 1918, ko ie naš narod najraje pomešalo med Sokole in kora- po več kot tisočletnem robstvu po ljubljanskih ulicah slavil boginjo Svobodo in po triumfalnem vhodu našega prvega narodnega vladarja, takratnega regenta Aleksandra, Ljubljana ni doživela tako veličastnega dne, kakor je bi! včerai. Z ne Sprevod Sprevod ie otvorilo 8 Sokolov-jezde-cev in 20 mož broječa četa rediteljev, za katerimi ie korakala godba Dravske odoljivo silo v najširše plasti naroda pro- j divizije pod osebnim vodstvom kapelni-dirajoča in vse osvežujoča sokolska ide- j ka> kapetana dr. Cerina. Staro, čestitlji-ja je slavila včeraj zmago svojega tihega j v0 zastavo JSS, ki ji je zob časa odtr- kalo ž njimi. dela. Ves r.arod se je dvignil k slovesni prisegi, da hoče biti nien večni glasnik, dokler i;e bodo strti v prah zadnji okovi in ne obsije jugoslovansko solnce s svojimi žarki še zadnjega pod krutim jarmom kletih sovragov ječečega našega brata. Pred očmi desettisočev ie manifestiralo včeraj naše Sokoistvo svojo neomajno voljo, da ne odneha poprej, dokler ne bo še mlada in še vedno s prvimi težavami se boreča naša skupna domovina en sam veliki sokolski tabor, ki bo v strah in trepet sovražnikom in v ponos našim zaveznikom in prijateljem. Triumf sokolske, jugoslovanske in vse-slovanske ideje medsebojnega bratstva pa je bil včeraj še prav posebno obiležje. Kralj Aleksander 1., naš prvi Sokol in obenem tudi vrhovni komandant v sokol-skem duhu prerojene naše armade, se je osebno postavil na čelo svojih mogočnih sokolskih čet in iz njihovih prs se je izvil kakor orkan en sam silni vzklik: »Samo, Aleksandre, zovi nas!> Ob njegovi desni častitljivi, sivolasi državnik Pašič, na levi trije ministri v sokolskem kroiu, za njimi celokupna osrednja vlada, ki se je zbrala v Ljubljani, da pod njegovim osebnim vodstvom izvrši v sedanjih težkih časih nove dalekosežne ukrepe v proevit domovine. Včerajšnji dan ostane za vedno zapisan v zgodovini starodavne Emone, skozi katero je šlo že toliko drugačnih armad vseh mogočih narodov. Pod njenim okriljem je bila zbrana prva narodna, sokolska armada, ki pa ne stremi po zasužnje-vanju drugih slabotnejših narodov, ampak ima samo namen, osvajati srca in dušo lastnega naroda in ga dvigati k popolnosti. Narodna Ljubljana je zato storila včeraj vše, da je bil pohod junakov Sokolov in čilih Sokolic, ki so cvet in ponos naše sedanjosti in up naše bodočnosti, čim tri-umfalnejši. Še prav posebno pa so se zbirali valovi navdušenja in žarki ljubezni na naše brate in sestre, potomce Jana Husa, Petra Chelčičkega in sleabenika Tomaža Ma-saryka, in na sinove in hčerke prijateljskih narodov, ki so prihiteli v našo sredo, da poveličajo svečane trenutke Sokolstva. V jutranjih urah Solnčni žarki se še niso dobro razlili nad mestom, ko je bilo že vse na nogah Po ulicah ie bilo v trenutku nenavadno pestro življenje. Sokoistvo je točno in v gai že marsikateri del, je držal krepko zastavonoša br. Ambrožič, poleg njega pa je nosil ponosni prapor ČOS zastavonoša praške jednote br. Ljudevit Šuma. Obe zastavi sta bili medsebojno speti. Simbol bratstva jugoslovanskega in češkoslovaškega Sokolstva in naroda! Sledilo je celokupno starešinstvo Češkoslo-vaško-jugoslovenskega Sokolskega Saveza in pa tehnični odbor JSS: starosti dr. Scheiner in dr. Ravnihar, podstarosti Stepanek in Gangl, načelnika Vaniček in Murnik in vsi odborniki. Med starešinstvom se je nahajal v civilni obleki tudi delegat lužičko-srbskega Sokola, br. Herman Šleca iz Budyšina. Krasen ie bil pogled na Inozemske vrste telovadcev oziroma njihove delega tuzlanski skauti. V povorki članic sta i biio ne konca ne kraja. Na goste so priigrali dve godbi. Sprevod so zaključili i čeli padati lovorjevi venci in kmalu ie bil skoro vsak prapor ovit z zelenjem. iVive la France!« ie odmevalo z vseh strani; godba pa je svirala himno »Slo-venac, Srb, Hrvati. Pred šentjakobskim mostom je stal tudi kino-operater. Praporščaka francoske tekmovalne vrste so vsled velikih ovacij skoro oblile solze. m________________Poklical je našega poročevalca in ga pro- , ., , r., ' sil, naj obiavi sledečo izjavo: »Sporočite Sprevod se je naglo pomikal po Du- jugoslovat1skemu narodn< da smo najski cesti do glavne poste, * | kolosaIno nečclli Tako iskreneZa ljudstvo tvorilo na obeh^ stranehi gos£ . isrčnc2a spreiema Se nismo doživeli špahrie, obsipalo povorko s cvetjem m, s katerim nas je obsipal prirejalo »udi mednarodnim tekmovalcem j ^ ,5ta iuna^ki Vaš jugoslovanski na-!!: i rod, ponesemo že jutri s seboj v Franci- Sokoli in Sokolice ruske narodnosti iz vseh pokrajin z rusko kadetno godbo na čelu in pa mogočna 321 jezdecev broječa sokolska konjenica. Skupno je bilo v sprevodu okoli 10.000 članov in članic v kroju ali telovadni obleki. Nad povorko ki so postajale vedno silnejše, čimbolj se je sprevod bližal Narodnemu domu, kjer je stala v polkrogu slikovita skupina narodnih noš v najpestrejših barvah. Videl si peče, avbe, zavijačke, Dolenjke, Belo-kranjice, Korošce, Primorce, češke, slovaške, srbske in črnogorske noše in celo eno Japonko v originalni oriientalski obleki. Fozdrav pred Narodnim domom je bil tako prisrčen, da so bili gosti močno ginjeni. Francozi in Belgijci so stegali roke v pozdrav, Rutnuni pa jih dvigali. Vsakdo je imel že velik šopek cvetlic v rokah. Silno ie bil impozanten pogled na po-vorko s konca Bleiweisove ceste, kjer se je na ravni cesti videlo gori do Narodne- ste telovadcev oziroma iijmuvc uci&sa- ----- — ,., , , , , Se. Vsaki je bilo dodeljeno ča_stno iu- « dom. Cesta je bila Polna gledalcev goslovansko spremstvo. Francozi so bili sijajno razpoloženi. Z lic jim je žarelo veselje in radost in njihovi mišičasti praporščak je neprestano smehljaje se dvigal ponosni francoski prapor. Vsi so bili v volnenih belih dresih, čez prsa francosko trikoloro. — Stari Omar ben Mohamoud je vodil male in gibčne alžirske tekmovalce s fesi na glavah in kratkimi hlačami. Belgijci, pod vodstvom prof. Gaillierza, so bili v temnomodrih dresih, krog slamnikov rdeče-žolto-črne narodne trake. Rumunska reprezentanca je obstojala iz 6 dam in 9 gospodov. Dame v krasnih bojarskih oblekah. Luksenbur-ška tekmovalna vrsta je že v pondeljek odpotovala, ker sta bila dva izmed njih brzojavno poklicana domov. Devet poljskih skautov Iz Varšave, samih krepkih mladeničev, je zaključilo inozemsko delegacijo, ki je imela vsaka svoj narodni prapor. Češkoslovaško zavezništvo m bratsko vojsko je zastopala československa vo-jenska telocvična škola ministrstva narodne obrambe pod vodstvom gen. štabnega kapetana Olega Vojtiška. Sami oficirji v krasnih uniformah s številnimi vojnimi odlikovanji na prsih. 60 praporov COS je otvorilo povorko češkoslovaškega Sokolstva s praškimi fanfaristi na čelu. Bilo je okoli 4000 članov in članic. Njihov sprevod je bil 20 minut dolg. Svirali sta sredočeška filharmonija, rudarska godba iz Kladna in več fanfar. Impozantno je bilo gledati krepke češke postave ln njihov vzoren red. Navdušenje med njimi jc bilo neopisno. Odzdravljali so na neprestane burne ova- in udeležnikov sprevoda. Slikovit je bil pogled na brezkončne vrste Sokolov, ki so se neprestano kot reka vsipale v širok curek. Neprestano so orili navdušeni vskliki iz sprevoda in iz vrst gledalcev. Ko so se od daleč zagledale rdeče naglavne rute in belina bluz Sokolic, ti je kar migljalo pred očmi od samega pozdravljanja z robci. Zrak je kar trepetal od migljanja in zdelo se je kot da se majejo hiše na BIeiweisovi cesti od mahanja z robci. Nad vse ljubek je bil pogled, ko so dekleta prihajala bliže. Ko pa so stopale mimo nas, se je zdelo, da bomo vsi skupaj oglušeli radi viharnih, brezkončnih vzklikov jo, kjer bomo razvili naj živahnejšo propagando za Vas. Gostoljubnost in silne manifestacije nas uverjajo, da niso naslovljene samo na našo vrsto, ampak na ves francoski narod, s katerim se je junaški srbski narod bil ramo ob rami v svetovni vojni za krst častni in slobodo zlato.v Tudi med češkimi vrstami ie neprestano vršalo in njihovi prapori so se neprestano dvigali v pozdrav. Starine slovenskega Sokolstva pa so bili tako vzhičeni, da so bili popolnoma iz sebe. Pred magistratom, ki je bil slavnostno okrašen, množice naroda sploh niso prišle do oddiha. Na Sv. Petra cesti je sprevod za trenutek obstal. Raz hiš plapolajoče zastave so se poljubovale s prapori zastavonoš, zastavonoši JSS in Češke Obce Sokolske pa sta spela po en trak vsake zastave skupaj. Ogromen vrišč je sledil simboličnemu aktu pobratimstva med obema narodoma. Najkrasnejši pa je bil vsekakor sprejem na trgu pred Prešernovim spomenikom. Iz Sv. Petra ceste so zamolklo bu-čali zvoki fanfar in godb, velikanska na trgu zbrana množica pa le frenetično ploskala, divje vzklikala, mahala z robci in metala cvetje na vse strani. Mednarodni gosti so viharno odzdravljali z jugoslovanskim »Zdravo!* in »Živela Jugoslavija!^ Cehi so v koru vzklikali <e to je omamljivo. Zdi se, da je sen. Ali je res, da so pred nekaj leti še sedeli na tem gradu naši ljudje in so izza mrež gledali na Ljubljano, ki je bolestno molčala- ko so se skozi njo valile sovražne vojske. Pa tudi takrat smo včasih čuli godbo, ki je šla po ulicah. Tn sprevodi... In zdaj gledamo na Kdagreini fifc Tam fe kralj. Sokrfsfre, ; iienje, ki Je z« te kratke dni naredilo Iziska vlada našim poslancem venomer za-| »GorlškaStraia* na » v ofrram- c. ® 1 " M, ...i___j, /t.nsris nHvisna i ho dr. Fvbara ter dostavita, da smatra narod. Ura je tri čet rt na dvanajst. Sokolske čete odhajajo, pozdravljajo kralja. In zopet ori nad ulicami navdušena pesem. Godbe igrajo, množica šumi, tisoči glasov se strinjajo v en sam pozdrav, ki pretresa ozračje nad mestom. Četa za četo gre mimo kralja. Kralj pozdravlja Čete Sokolic so podobne cvetočim gredicam, ko veje veter preko njih. Njih pozdrav velja kralju. Odhod se vrši lepo v redu — Zvezda šumi. te gredo 7ad-nje vrste. Glej, sokolska konjenica Krasen pohod. Konec! Ljudstvo se vsuje iz »Zvezde* pred dvorec. Hoče pozdraviti kralja pri odhodu. Kralj odhaja. Množica valovi, pozdravlja, vriska... Po ulicah še odmevajo koračnice, slišijo se pozdravi množic, ki se razhajajo. Vračamo se v mesto — videli smo nekaj veličastno lepega, česar v Ljubljani še nismo in dolgo ne bomo ne videli ne slišali. Zaključna javna telovadba Rekordni obisk. - Kralj se zahvalluje sokolstvu Nekaj velikanskega smo zopet gledali včeraj popoldne, ko smo se morali dobesedno prerivati skozi oni ogromni val občinstva, ki so je valil po Dunajski cesti proti zletišču. Ono. kar smo videli v nedeljo, ni bilo nič proti včerajšnjemu sokolskemu romanju k svetišču naše narodne vzgoje. In na zletišču samem! Tribuna za tribuno se je začela polniti, in ko se je začul prvi glas trombe saveznega načelnika, ki je naznanjal pričetek telovadbe, so bile vse tribune in stojišča polne skoraj do zadnjega prostora. Kakor je težko določiti tudi le približno točno število takih mas, vendar sodimo, da je včerajšnjemu zaključnemu nastopu prisostvovalo nad 50.000 gledalcev. Res nekaj ogromnega, nekaj nad vse veličastnega. •Javni telovadbi so prisostvovali z ministrskim predsednikom Pašičem skoraj vsi ministri, ki so bili prisotni pri dopoldanski poklonitvi Sokolstva kralju, in ž njimi vsi odlični zunanji gostje. Zabeležimo naj posebej, da je mnogobrojno občinstvo prav živahno pozdravljalo gosp. Pašica, ko se je s -vojo ženo in hčerko pripeljal na zle-tišče. Kakor smo dozuali. se je na željo kralja samega, a zlasti gosp. vojnega ministra izpremenil spored včerajšnje javne telovadbe v toliko, da je zopet nastopilo vojaštvo s svojimi prostimi vajami s puškami, kar prvotno ni bilo predvideno. Ob 15-30 so nastopile članice s svo ji mi »prostimi*, za njimi pa članstvo. Pri obojih, zlasti pa pri članih, smo mogli ugotoviti, da so se vaje izvajale mnogo precizneje kot v nedeljo. Zato je tudi bilo odobravanje, ko so odhajali, res splošno. Posebej naj omenimo, da smo opazili posebno skrb za om točnejše kritje. Kraljevo sporočilo Sokolstvu Ko je nastopilo članstvo k vajam, je starosta Jugoslovanskega Sokolskega Saveza, br. dr. R a v n i h a r iz kraljeve lože prečital naslednje kraljevo .-poročilo našemu Sokolstvu: od vzhodne tribune začuli pni zvoki glasbe za proste vaje, se je vihar po- legel Zdravo, Sokoli! Prvi sokolski zlet — na tako sijajen nafcin prirejen v biseru jugoslovanskih mest, pokazal je vse najlepše vrline, katere smo sprejeli od naših velikih in zaslužnih učiteljev, bratskih čeških Sokolov. Videl sem s posebnim zadovolj-stvom vaše tesno skupno delo s češkim in ruskim Sokolstvom ter pričakujem, da bodete na tem polju slovanske vzajemnosti tudi dalje vršili svoje blago tvorno delo. Uverjen sem, da si boste tudi nadalje pridobivali na ugledu in da boste krepili dosedanje zveze s sorodnimi organizacijami dosedanjih zavezniških in prijateljskih narodov — katerih odlične predsta-Mtelje smo bili srečni videti ob priliki zleta v naši sredini. Pokažite, da boče srbsko-hrvatsko-slovenski narod biti stalen činitelj mednarodnega miru in napredka. Našo moralno moč so pokazali z enakim uspehom Sokoli in Sokolice, dijaštvo in predstavitelji naše s slavo ovenčane vojske. Sokoli, bodite tudi v bodoče vsemu na šemu narodu v vzgled duševnega edinstva in raznesite s tega zleta — ob Savi in Dravi — ob Tisi in Moravi — proti Timoku iu Vardarju, proti Bosni, Neretu in Zeti, prav do sinjega morja ljubezen do vsakega brata in vsake sestre; recite jim, da ste, tesno združeni, videli le mo lice, čutili vsi z istim srcem kot otroci iste matere — naše velike domovine. Na tem temelju edinstva to Sokolstva se bo razvijal nadaljnji napredek narod-nih in državnih tU. Za vse to sprejmite Mojo kraljevsko zahvalo za vašo lzka-gano vdanost sokolskim to narodnim idealom. . ., , . Zdravo! — Aleksander. Nastop vojaštva. Za članstvom je nastopilo vojaštvo, sicer za par stotin slabejše po številu, ali v ostalem z isto očarljivo točnostjo kot v pondeljek. Da, res, že tisti «Zdravo!« v odgovor na pozdrav načelnika br. Murnika povaja občinstvo do ekstaze, in potem vaje same, udarec za udarcem, kakor en mož, ena puška: »Živela naša vojska!* Ono frenetično odobravanje, ki .je spremljalo končni obhod naših vojakov - korenjakov z njihovim poveljnikom majorjem Milivojevičem na čelu, je bilo pač lo izraz najglobljega prepričanja, ki je zavrelo iz duše množic, da ima v tej in taki vojski naš narod por> štvo za svojo varno bodočnosti Nastop gostov. Za vojaštvom jc nastopila francoska vrsta s svojo državno zastavo na čelu, ki se je poklonila odličnjakom na zapadni tribuni. Francozi so izvajali proste vaje, kakor v nedeljo, poti-m pa vsak po eno vajo na bradlji, s pravo svojo francosko eleganco. Ko so odhajali, pozdravljajoč z desnico, se je občinstvo poslovilo od njih z najprisrčnejšimi ova-cijarni. Alžirci so danes pokazali zopet nekoliko svojih vratolomnih skupin, ki so jih izvedli z neverjetno spretnostjo, da jim je občinstvo nagradilo vsako posebej z burnim aplavzom. Ravno tako tudi znjalne vaje s palčicami. Tudi njim so mase ob odhodu priredile najprisrčnejšo poslovilno ovacijo. Nastop Čehov. Sijajen in mogočen je bil zopet nastop čeških članic v prostih vajah e kiji. Odobravanje kar najnavduše-nejše. Za njimi je nastopilo 108 čeških telovadcev s posebnimi prostimi vajami, prehajajočimi iz gibov v lične »trpine, s katerimi so si prislužili i vahnejšo pohvalo. Na orodju. Proste vaje je zaključil zopet Murni-kov efektni »Naprej*, nakar je nastopilo 5 čeških in 3 jugoslovanske vzorne vrste na orodju: po dve češki na bradlji in krogih in po ena jugoslovan ska na bradlji, krogih in drogu. Vsak posameznik je zaslužil, da bi govorili o eksaktnosti in eleganci izvedbe vsake njegove vaje; ali zadovoljimo naj se z ugotovitvijo, da je sledilo vsaki tako odobravanje, da so vsi tedaj, ko so v teku odhajali s telo-vadišča, mogli nesti s seboj zavest, da so vsi storili polno svojo dolžnost ki so si jo nadali kot Sokoli - telovadci. Videli srn vaje, ki pomenjajo popolnost . , Nastop jezdnega odseka. Kot zaključek zletne telovadbe se nam je nudilo nekaj izrednega: Na iskrib kmečkih konjičih je prijahalo na telovadišče 52 jzedecev, na čelu jim pr-opor ljubljanskega jezdnega odseka. Izvajali eo celo vrsto zavojev v trojki, ozirom četvorki ali čestoriri, vrstila se je zvezda za zvezdo, potem zavoj in odvoj, vrteča se kolesa, pravi konjeniški karnsel, ki je bil še tem pestrejši, ker so bili porazvrščeni trojka za trojko Sokoli in vojaki. Občinstvo je bilo naravnost očarano, in ploskanja, ki je sledilo vsaki posamezni fazi, kar ni hotelo ponehati. S to izredno efektno točko s« je zaključil včerajšnji, zadnji zletai dan. Kljub silni vročini so vztrajali vsi tisoči do konca in tako se nam je po zaključku telovadbe nudil enak nepozaben prizor nepregledne množice _ kakor pred začetkom. Malo utrujena sicer, a radostni in navdušeni so se vračali v mesto gledalci ln telovadcu, mogočna reka pestrobarvnih mas. i Ljubljane velemesto. Največje množice pa le privabil tudi sinoči slavnostni prostor v Tivoliju. Kljub svoji razsežnosti je bil premajhen za vse te tisoče. Miz, gotovo mnogo nad sto, je bilo še premalo; vse zasedene, vsi nešteti paviljoni oblegani. Ljudje so bili utrujeni od napornega dne, saj mnogi niso mogli nikjer spati in vsi so bili na nogah že od ranega jutra. Kljub temu pa je bila pri vseh naj-boljša volja. Petle od vseh strani, orkestri, pa tudi male improvizirane godbice. Na vsakem večjem prostoru pa kolo, kolo vseh nians. Pa kar naenkrat načelni-kova trombica in oddelek za oddelkom odide. Celo noč odhajajo sokolski vlaki in danes nam odvedejo zadnje goste. Sprevod narodnih noi Ob 2. popoldne so se začele zbirati skupine narodnih noš na Kongresnem trgu. Zbrala se je dolga vrsta vseh različnih (slovanskih narodnih noš, tako da je segal sprevod čez ves trg-Spredaj je jahal kmečki jezdec na velikem belem žrebcu, nato nekaj vrst fantov na krepkih domačih konjih, potem so šle skupine čeških, morav-skih in slovaških narodnih nos, potem Beiokranjci, hrvatske in srbske narodne noše, potem Slovenke v pečali in avbah. Vse je bilo bujno, očarljivo in obenem nepopisno ljubko. Ljudje so ob cesti sprevod navdušeno pozdravljali. Vmes je bil tudi triglavski pastir in nekaj originalnih gorenjskih noš, zlasti dve moški bohinjski in dve kranjskogorski, pa tudi Ziljanke so bile zelo številne in brhke Primorke, skratka, veselje je bilo pogledati na vso to krasoto 111 milino, na to cvetno raznobarvnost. Zadaj so šli vozovi s skupinami in na koncu veliki voz, ld je bil ves ovenčan in poln zornih mladenk. Na vežbališču so šle skupine preko srede, da so jih mogli vsi videti. Vidi se, da imamo pri nas še mnogo lepega ohranjenega, in da narodne noše vendar le vsakemu slavju dajo posebno lepo obeležje. Zato bodo odslej narodne noše še mnogo bolj priljubljene. postati pa morajo obče slavnostno oblačilo našega ženstva in pri takšnih posebnih prireditvah mora povsem izpodriniti tujo, manj _ oku;t«u v imenu kralja Aleksandra adjuUnt general Hadžič ter vsi višji vojaški ia civilni dostojanstveniki. Udeležil se je paraotosta tudi kraljevič Gjorgje. , , . „ * Jugoslovanski oficirji pn češkoslovaških manevrih. Kakor poročajo »Narodni I>isty?, bo nag vojni minister general Vaš i 6 delegiral dva vifja častnika, ki se bodeta kot gosta udeležila divizijskih. manevrov Češkoslovaške vojske. * Dr. šusteršič se vrne v Slovenijo. Beograjska »Politika* doznava is zanesljivega vira, da je vlada privolila in izdala, potrebne listine, da se dr. Iv. ŠnsterSič vrne v Jugoslavijo. Dr. su-steršič biva že dalj časa v Voldcrsu na Tirolskem. * Imporantno zborovanje nacionalistične omladine se je vršilo prošlo nedeljo v Novem Sadu. Zborovanja so ee udeležili tudi člani Narodne obrane in tnnogobrojni dobrovoljci. Generalnemu tajniku Narodne obrane je bila odposlana resolucija, ki se podloži kraljevi vladi. Nacijonalisticna omladina enodušno zahteva, na j se izvrši okupacija Baranje, ki je gnezdo vseh madžarskih tolp, katere pripravljajo vpad na naše ozemlje. Jugoslovanska nacijonalisticna omladina stav-Ija v to svrho kraljevi vladi na razpolago 10.000 dobrovoljeev. Ob navdušenih vzklikih kralju, kraljici m narodnemu edinstvu je bila veličastna manifestacija zaključena. * Češkoslovaška zastava na Jadranu. Te dni je skupina češkoslovaških dijakov na lastnem motornem čolnu odplula is bakarskega pristanišča. Na čolnu »Nirvana* so dijaki razvili češkoslovaško zastavo ter zapeli narodne himne. Bakarsko meščanstvo je dijakom priredilo navdušene ovacije. * Obrtna razstava v Celju je kljub ee ugodnim razmeram (sokolski zlet, silna vročina.) že od svoje otvoritve sem prav dobro obiskana. Saj pa nudi tudi res obilico zanimivega in koristnega. Omogoča ti pregled slovenske obrti na Štajerskem, omogoča pa ti tudi veliko izbiro pri naročanju. Zato naj nihče ne zakasni ugodne prilike, da si ogleda razstavo, ki je odprta vsak dan. * Kongres jugoslovanskih čebelarjev v Ljubljani. Prejeli smo: Dne 3. septem- ] bra se vrši v Ljubljani 25. redna letna skupščina Čebelarskega društva za Slovenijo, po redni letni skupščini pa dne 4. in 5. septembra prvi kongres jugoslovanskih čebelarjev. Dnevni red je sledeča: Dne 4. septembra od 10. do 13- ure delegatska skupščina Saveza jugoslaven skib pčelarskih društava, (Pristop imajo samo delegati Saveza); ob 15. uri otvoritev kongresa: 1.) Pozdrav in nagovor predsednika. 2.) Organizacija delovanja Saveza jugoslavenskih pčelarskih društava. Poroča Miloš Ljubic, tajnik Hr-vat.-slavon. pčelarskega društva v Osijeku. 3.) Ob 17. uri skupni ogled jubilejne čebelarske razstave. Dne 5. septembra se zborovanje nadaljuje. Začetek ob 9. uri. 4.) Ustroj čebele z ozirom na njeno nalogo- Govori entoraolog vseučiliščni profesor dr. Avgust Langhoffer iz Zagreba. 5.) Osnova čebelarskega zakona ra kraljevino SHS. Referent dr. Dragan šafar, pravnik in čebelar v Zaerebu. 6.) Čebelarska revija za Jugoslavijo. Befe-rent Jos. P. Jovanovič, urednik »Srpske-ga P5elara» iz Beograda, 7.) Predlogi gle de kongresa leta 1923. Kongresa jugoslovanskih čebelarjev se more udeležiti vsak Slan v Savezu včlanjenih čebelarskih društev, torej tudi vsak član Čebelarskega društva za Slovenijo in tudi vsak drugi prijatelj čebelarstva. Ker je to prva prireditev te vrste v Jugoslaviji in ker se vrši v proslavo Žoletnice nase čebelarske organizacije v Ljubljani, prosimo naše člane, da se udeleže v čim obilnejšem številu. Kdor namerava udeležiti se kongresa, naj na dopisnici čim prej prijavi svojo udeležbo na naslov: ,-iavez jugoslavenskih pčelarskih društava v Ljubljani Vsak priglašenee bo do. bil nato legitimacijo, s katero se ho izkazal na svoji postaji za znižano vožnjo v Ljubljano in nazaj. Legitimacije, ki bodo veljavne od 1. do 15. septembra, dobe samo Slani, ki se bodo pravočasno zglasili zanj. Člani, ki bivajo v bližini Ljubljane, in ljubljanski čebelarji naj pridejo po legitimacije od 15. do 20. avgusta k tajništvu v Jlarijanišcu. * Razlika med naprednim in klerikalnim občinskim gospodarstvom. Prejeli smo: Na Dolu pri Hrastniku se je vršila pondeljek dne 7. avgusta dražba ribolova v potoku Brnica, Ta dražba ima do kaj zanimivo predzgodovino. Do lanskega leta je imel ribolov v zakupu ravnatelj kemične tovarne v Hrastniku Nemec inozemee B. za letno ceno 140 kron. Klerikalni občinski odbor, kakršen je bil prej, je hotel, po posredovanju župnika pustiti še zanaprej ribolov za isto ceno. Gospod župnik je namreč imel od g. B. dovoljenje, tudi v enem delu potoka ribariti Ker so narodno-napredni občani za ta «k3eft» zvedeli, je gospod G. ponudil za ribolov letno 560 kron, nakar je g B. radodarno plačal 800 kron, kar ie klerikalni občinski odbor odobril. Po dolgem prizadevanju so potem narodno-napred&i možje pri raznih uradih in obla stih dosegli* da >se ribolov zakonito odda dražbenim potom najvišjemu ponudniku. Pri drašbi v »ondelisk ie prišel na dražbo eo uradnik kemične tovarne, ker g. B. kot inozemec ni mogel draž-bati. Po dražbenem boju, ki se je posebno hudo bil med narodnim trgovcem S. in uradnikom kemične tovarne P. je dobil zadnji v zakup ribolov za 12.400 kron letno; obenem mora plačati kot kavcijo zakupnik še dvojno vsoto, tako da dobi občinska blagajna kar naenkrat 37.200 kron namesto po klerikalni metodi 420 kron. Zakup pa velja za 10 let. Zapeljani Kalanci, ali vidite, kdo je dober občinski gospodar? Ali vidite, kdo vam zmanjšuje davke in drage občinske stroške? Kmetje občine Dol, ali se Vam še ne odpirajo oči? Upajmo, da se do prihodnjih volitev vendar toliko spametujete, da ne bo niti ene kroglice v klerikalni skrinji. * Zahtevki naših državljanov od ruske države. Ministrstvo vnanjih zadev razglaša: Poživljajo se vsi jugoslovanski dr žavljani, ki imajo kakršnekoli zahtevke od ruske države, kakor tudi oni, katerih premoženje — premično ali nepremično — je bilo uničeno in zaplenjeno, sekvestrirano, rekvirirano ali nacionalizirano od ruskih državnih oblasti, da v teku dveh mesecev prijavijo svoje dokumentirane zahtevke ministrstvu vnanjih zadev v Beogradu. * Vročina pritiska od dneva, do dneva hujše. Dočim imajo v >"emČiji še preveč dežja, ga ni pri nas niti za zdravilo. Kmečki svet opravičeno toži zaradi težkih gospodarskih posledic suše, ki traja z malimi izjemami že več mesecev ter uničuje vse poljske pridelke. Barometer je začel polagoma padati in tako smemo upati, da dobimo v kratkem dobro-dejnsga in prepotrebnega dežja. * Silna suša v Dalmaciji. Iz raznih krajev Dalmacije prihajajo žalostna poročila o lakoti, ki grozi tej pokrajini prihodnjo zimo. Strahovita vročina in suša ki traja že več mesecev, je uničila tudi ono malo posevkov, ki se nahajajo v Dalmaciji. Usti poživljajo vlado, da ukrene vse, kar je mogoče, da se prepreči strahota lakote. . . * V Beogradu se odpravijo ban. Minister notranjih zadev g. Timotijevič je imel prošlo soboto konferenco z upravnikom beogra jske mestne občine g. Mitro-viSem. Med drugim je prišlo do eporaz-uma, da se v Beogradu čim prej odpravi jo vsi bari in kabareti. * Poljedelska razstava v črni gori. Koncem prihodnjega meseca se otvori v Baru v Črni gori velika poljedelska razstava, _ . * Drobne vesti. Lastnici hotela «in- v Bohinjski Bistrici je bilo te dni ko se je vrnila iz Avstrije, poneverjeno perila ia 10.000 kron. - V Trubarjevem parku poleg ljubljanskega »Narodnega doma. so našli v nezavesti bivšega tiskarskega strojnika Bovca, ki je pobegnil iz preiskovalnega zapora. Zastrupil se je z lizolovo kislino. Prepeljali so ga v državno bolnico. * Vjel živega orla. Prošlo nedeljo je okolici Osijeka nek mladenič viel živega orla, ki se je bil zapletel v vejevje. Lastnik ga je prodal nekemu lovcu za 1500 kron. 5aS opečni naraščaj- Naraščaja ima naše gledališče mnogo manj kot ga je bilo pričakovati, posebno ženskega. Zato j« bil nastop gdčen. SfiUgojeve in Ko-renjakove v petek zvečer v operi »Boris Godunov» za nas naravnost presenečenje. Gdčna. Ljubic* Sfi ligo jeva ee sicer v vlogi sinčka Borisovega ni mogla dovolj razviti in pokazati vsega bogastva svojega materiala. Njen ljubki mez-zosopraa je mehak, temno zastrt, toda močan in zelo simpatičen. Pela je brez vsakega forsiranja in tndi njena igra je bila zelo zadovoljna, posebno v IV. sliki. Zato pa smo z veseljem pričakovali njenega nastopa na današnjem nedeljskem večernem koncertu. — Gdčna. Olga Ko-renjakova je pela Ksenijo proti našemu pričakovanju. Njen nastavek j« zelo lahek in mehak, posebno visoki toni ji done izvrstno. Njen polni, metalni sopran vpliva iznad orkestra čarobno na poslušalca. Tudi igra ji je lepo uspela. Obe gospodični sta gojenkj našega l.on-servatorija in pozna se jima, da sta bili v izvrstni šoli. Naši operi je le častita-t.i. da je zasedla male partije s tako izšolanimi glasovi. Koncert Sredočeške filharmonije. Dne 12. avgusta zvečer je priredila »Sredočeška filharmonija» iz Kladr.a v veliki dvorani hotela »Union» slavnosten sinfoničen koncert, ki je sijajno uspel in nas seznanil s prvovrstnim godbenim zborom čefkih bratov. Dvorano so napolnili večinoma gostje, zlasti bratje Čehi, dočim so se zaspani Ljubljančani ža-libog samo v skromnem številu odzvali klicu češke muze. Spored koncerta je tvorilo nesmrtno in slavno delo češkega skladatelja Bedrieha Smetane »Ma vlast> («Moja domovinaA ki ob*5ga 6 sinfoničnih slik: Višegrad, Vltava. Žarka, Iz čeških logov in gajev. Tabor, Blanik. Prvič smo čuli v Ljubljani to glavno delo Smetane v celoti in napravilo je na nas — proizvajajo po godbenikih, slovečih po vsem svetu — najglobokejši vtis. Skladba je muzikali-čen epos, v katerem nam slika Smetana naravne lepote svoje domovine in narodno življenje, pa tudi staroslavno zgodovino, borbo in usodo junaškega naroda. Domače pesmi, polke in koračnice so vpletene v glasbo, ki ja vzlio vsem harmoničnim presenečenjem in kontrapunktičuem umetnostim izrazito narodnega kolorita. Proizvajanj« skladbe je bilo uprav mojstrsko. Približno 50 'godbenikov broječi orkester pod taktirko odličnega dirigenta nam j? tolmaču Smetanove ideje tako jasno in dovTŠno, da smo češke brate resno zavidali za tak orkester. . . O češki glasbi objavljajo nedeljske ,The Newyork Times* obširen Članek, v katerem obravnavajo starejše in moderne češke skladatelje, češko opero, filharmonijo in češka pevska društva. Slovaško narodno gledališče v Ko-šicah začne prirejati predstave že ta mesec. Poleg del čeških, slovaških, mskib in angleških so na repertoarju tudi ko-sarjeva in Nušičeva dela. Moskovski «Stadio» (komorni an--.„.,... c.imcL-; nn Obfavc • Divača! Gospod, ki je v pondeljek spravil daljnogled pri blagajni na Gospo-svetski cesti, ga dobi ua policiji. * Pozabljene listine. Na trsu blizu hotela Petran na Bledu ie bila včeraj pozabljena pri mladi trgovki z manufakturo rujava škatlja. Zaradi važnosti zapisnika in papirjev se prosi gospodično, ki je poznana, da pošlje škatljo proti povrnitvi stroškov na naslov: Drago Vončina, učitelj poštno ležeče 2iri. * Socijalno - higienični kar si. Ministrstvo za narodno zdravje bo odposlalo letos iz Slovenije dva zdravnika na socijalno-hi-gieničuo akademijo v Breslau, Charlot-tenburg, ali Diisseldorf. Kurzi bodo trajali od 20. septembra 1922 do sredine decembra 1922. Ti zdravniki bodo dobivali dnevno 100 Din ln povračilo vseh stro. škov. Uradni zdravniki imajo prednost. Prošnje se mora vložiti pri Zdravstvenem odseku za Slovenijo do 31. avgusta. • Za slovenj graškega Sokola daruje mesto vsacega druzega odgovora na grde napade znanega nesramnega lažnika in najpodlejšega obrekovalca v »Slovencu > ln »Slovenskem gospodarju. Smartlnska in Podgorska inteligenca kot iskreni prijatelji Sokolstva znesek 1000 K. Zdravo. * Našla se je listnica brez denarja, a z večimi dokumenti na ime František Raj-da. Lastnik jo dobi v našem uredništvu. • Puškarska šola v Kranja. Na strokovni šoli za puškarstvo v Kranju se razpisuje za šolsko leto 1922/23 služba ravna-telja. V poštev pridejo prosilci, ki so napravili inženjerski Izpit tia strojnem od. delku tehniške visoke ali pa častniki i vojaško tehnično izobrazbo, ki so stro. kovnjaki v strelnem orožju. Prošnje ie vložiti dod ne 10. septembra 1922 pri oddelku ministrstva za trgovino in indnstri-jo v Ljubljani. Spori Prosveta Umetnostno zgodovinske razglednice Založba »Ognjišča* v Ljubljani je izdala te dni tri razglednice, ki predstavljajo razne umetnostno-zgodovinske važne ob jekte v Ljubljani. Izdaja ima namen nu-diti našemu občinstvu razglednični material, ki bi bil predvsem okusen, dalje pa bi opozoril na naše .kiparske in stav. bene spomenike. Upamo, da bo naše občinstvo pridno seglo po teh razglednicah, ki se prodaiak) v ljubljanskih knjigarnah- Nogometna tekma, ki je bila napovedana za včeraj ob 6. uri zvečer med alžirskim moštvom in našo Ilirijo, se ni vršila, zaradi obolelosti nekaterih alzir-skih Igralcev. Uspehi naših lahkoatletov na Dunaja. WAF. je priredil v nedeljo na svojem renoviranem športnem igrišču medna, rodni lahkoatletskl miting, katerega so se poleg domačih avstrijskih športnikov udeležili najboljši lahkoatleti naše drža-ve. Češkoslovaške in Madžarske. Kljub hudi konkurenci svetovnoznanih tekmovalcev so dosegli tudi naši udeleženci prav lepe uspehe. Gašpar je v metanju kopja dosegel drugo mesto s 46.63 m. Prvi je bil Cehoslovak Hejtmanek s 48.40 tretji Dunajčan Simotta. Matz je pri teku na 200 m zasedel drugo mesto za lu-haszcm (23.1). Tretji je bil Madžar Kain-rath. V teku na 100 m se Matz ni pla-siraL Vsi naši tekmovalci so člani zagrebškega Haška. Nogometni kartrl med Češkoslovaško in Nemčijo. Nemška nogometna zveza in Ceškoslovenska Asociace Footbailo-va so po daljših pogajanjih sklenili pogodbo, ki se tiče prestopa člana ene zve-ze v drugo. Določbe te pogodbe so nastopne: 1. Igralci, ki se iz Češkoslovaške preselilo v Nemčijo, dobijo od nemške zveze šele po odpustu iz češkoslovaške zveze dovoljenje za igranje. Druga točka določa Isto ra igralce, ki se preselijo iz Nemčije v Češkoslovaško. Ti dobijo dovoljenje za igranje šele po odpustu iz nemške zveze. 3. Ta pogodba stopi v veljavo najkasneje 31. avgusta 1922. 4. Tozadevne objave se izmenjujejo medsebojno. Peta točka določa enoletno dobo za odpoved te pogodbe. Šesta točka določa, da se pogodba izstavi v češkoslovaškem in nemškem jeziku. Pogodba je podpisana od Scheinosta za češkoslovaško zvezo in od Hinze.ia in Blaschkeja za nemško zvezo. — V tej pogodbi manjka vsekakor določba glede takozvane ka-renčne dobe, po kateri stop! lahko vsak član Iz ene zveze v drugo brez dovoljenja zveze, kateri je pripadal. Ta karenčna doba naj M trajala eno ali pol leta, ker j vih paviljonov, sicer so igralci, ki bi bili prisiljeni preseliti se iz ene države v drugo, popolnoma odvisni od blagohotnosti svoje dosedanja zveze. stroške moralo metrov razstavnih v katerih .ie bil nastanjen sejmski urad. pošta, policija, reševalna postaja, Tou-rist Office i. dr. Dasiravno pričetkoma mnogi pripadniki produktivnih krogov niso vedeli, zakaj da gre. je pričeto zanimanja za sejem, bolj ko se je bližal dan otvoritve, rasti ter je mogel sejm-ski urad končno združiti na sejmiscu 430 razstavljalcev. Mnogi reflektanti bi ae bili še radi priglasili v zadnjih dneh, toda so jih morali zavrniti, ker ni bilo niti kvadratnega metra prostora več na razpolaso. Obiskovalcev je bilo okoli 120.000," kupčij pa se je sklenilo za preko 600,000.000 kron. _ Takoj, ko so se končala po zaključit-vi likvidacijska dela, so se pričela že pripravljalna dela za letošnji sejem, ki se vrši "v dnevih od 2. do 11. septembra. Predvsem je bila, naloga sejmskega urada, da upozna naš sejem tudi inozemstvo. V to svrho si ni samo zasigural razna zastopstva, ampak je merodajnim faktorjem dopošiljal rnzn! reklamni material. predvsem za fotografije poteklega sejma, iz katerih je moglo inozemstvo razvideti, da naša država le ne stoji na tako nekulturnem stališču, kakor jo inozemsko — v mnogih slučajih nam sovražno — časopisje prerado opisuje. S tem je vzbudil sejmeki urad ja-ko veliko zanimanje, ker tujci v splošnem dobro vedo, da potrebuje naša država zaradi še nerazvite lastne industrije nebroj produktov in je torej nasa država ena najboljših tržišč. Zanimali ie je pričenjalo v kratkem tako naraščati, da so prireditelji kmalu uvideli, da dosedanji prostor za letošnjo prireditev ne bo več zadostoval. Obrnili so se na mestni magistrat ljubljanski s prošnjo, da prideli prirediteljem v uporabo še travnik, ki men na zapad-ni strani na sedanje sejmišče oh Koz-lerevem posestvu pa do one poti. ki pelje v smeri proti hotelu Br-Ilevue. Občinski svet je vpoštevajoč velike koristi, katere ima mesto Ljubljana od sejma tej prošnji brez nadaljnjega ugodil. Na , __... r.r,\7Pr.u 1 n za na- na novam sejmišču, ^a nov® sejmi*?* se stavita nadalje dva popoinooa nova razstavna paviljona s približno 1300 kvadr. metrov površine. Kazen tega te stavi na no^ em sejmi.-cu permanentno zidana policijska stražnica ter se postavi še 11 privatnih razstavnih paviljonov. Ostali prostor bo služil v svrho razstave težkih strojev na prostem. Kot že prej povedano, je skrbel sejm-ski urad v prvi vrsti za reklamo v inozemstvu, ki je rodila tudi jako zadovoljive uspehe. 1'postavil je svoje oficiei-ne zastopnike v Češkoslovaški, Nemčiji, Avstriji ter Italiji. Razen tega poseda še častna zastopstva v Pragi, Bratislavi. Libercah, Lvovn, Dunaju, Parizu Kr Frankfurtu na Meinu. Zc meseca februarja je pričel sejmfki urad razpošiljati vabila, ki so bila tiskana v sedmih jezikih, s katerimi so se vabili razstav-ljalci Takoj nato so pričete dohajati prijavnice, ki so se vedno bolj in bolj množile. Do danes je prijavljenih 650 razstavljalcev in dasiravno je prijavni rok zaključen, se še oglašajo vedno novi interesenti, katere pa ne more sejm-ski urad več vpoštevati, ker je ne samo izrabljen zadnji razpoložljivi kotiček, ampak se je moral šele pred par dnevi pričeti staviti popolnoma nov razstavni paviljon, da se morejo spraviti pod streho v zadnjem trenutku tik pred zatvoritvijo prijavnega roka do šli interesenti. Razstavnega pro»tora bo letos zasedenega približno 12.000 kvadratnih metrov, torej ravno 100 odstotkov več kot presečen« leto. Število razstavljalcev pa se je pomnožilo za okoli 220. Pomnožilo bi se pa brezdvomno še za prav izdatno številko, da ne bi otfifž-kočali uvoz vzorcev razni predpisi. = Association Nationsle odklonila beneški sporazum o južni železntcL Z Dunaja, poročajo, da je francoska vlada obvestila avstrijsko vlado, da Association Nationale ne priznava beneškega sporazuma o južni železnici. Francoska vlada je o tem obvestila baje tudi jugoslovansko, italijansko in madžarsko vlado. = Carinski dohodki za tretjo dekado meseca julija so znašali 34,160.911 srebrnih dinarjev. Celokupni znesek dohodkov glavnih carinarnic v juliju je znašal 91.616.745 srebrnih dinarjev. ^ Sušenje močvirja v Vojvodini. Da bi se mogla izkoristiti tudi močvirna zemlja v Vojvodini, je poljedelsko ministrstvo --klenilo. da bo izsušilo mnčvirja. V to svrho je dovoljen še večji kredit. = Vzorčna razstava v Apatiuu (Bac ka). Kakor poročajo iz Zagreba, se vrši od 26. avgusta do 17. septembra v Apatiuu mala razstava industrijskih m obrtnih izdelkov. . = Premet v tržaški lukl. Leta 1951 je znašal promet 9869 ladij z 2 milijonoma ■n poj registerton ali s tremi milijoni q nosne možnosti. Od 1920 do 1921 je na-rastlo število ladij za skoro SOOO, regi-stertone pa za 20 odst. Uvoz je znašal 1138 milijona, izvoz, pa 3.525 mibjona železnici .ie znašal ta način se je sejmišče povečalo za na^ daljnjih 35.000 kvadratnih metrov, od katerih pa bo letos izrabljeno 15.000 kvadratnih metrov, ostanek pa se bo izrabil po potrebi. Potemtakem bo letos merilo sejmišče 40.000 kvadratnih metrov. Tako novo, kakor tudi staro sej-misče bo združeno za časa trajanja velesejma v eno celoto in to na ta način, da še bo ograja na zapadni strani starega sejmišča podrla in se bodo tako ustvarili široki prehodi na novo sejmišče, ki se bo v podaljšanju ograje starega sejmišča na novo ogradilo. Ker pa vodi med obema sejmiščema drevored v smeri proti Šiški, je bil občinski svet tudi naprošen, da dovoli med trajanjem sejma, in sicer 3 dni pred in 3 dni no zatvoritvi zapreti '-udi ta drevored. Tudi ta prošnja je bila ugodno rešena. Travnik pa. ki nam je bi! na novo dodeljen. se je nahajal posebno v svojem spodnjem delu v jako slabem stanju, kajti bil je pravzaprav močvirje, katero je ležalo pod nivojem ceste v drevoredu in od istega ločeno no širokem iarku. Da se travnik preuredi v svoje svrhe, je bilo treba navoziti okoli 20.000 kubičnih metrov gramoza. Travnik se ie nadalje dreniral ter kanaliziral. Šele ko so bila ta dela dokončana, se je mo-•rlo pričeti z načrti za postavljanje no- q. Odvoz po železnici je okol; 140.000 vagonov. = Italiianski carinski nadavek znaša od 1 do 15. av?usta 322 odstotkov, tako da je za 100 zlatih lir plačati 422 papirnatih lir. ... * = Pribava glavnice za novo avstniskn notno banko. Z Dunaja poročajo, da jo za uotno banko podpisana_ze vsa glavnica do treh milijonov Švicarskih frankov Seveda glavnica Še ni vplačana. Lftnderhank in Anglobank bosta vplačali pod pogojem, da bosta upravna sveta central v Parizu in Londonu vplacitev dovolila- Privatne velehančne firme in nekaj srednjih bank se brani prevzet. SV~esSrnl rudnik v Pfbramu opuščen. Kakor se iz Prajre brzojavno poroča, se bo dete v srebrnih rudnikih v PnbraxQH n- češkem v kratkem opustilo. Okoli 500 delavcev bo odpuščenih in deloma vpokojenih. Da bi Pribram ne trpel prevelike škode, namerava oeaka viaoa ustanoviti tamkaj železniške delavnice = Vinski sejem v Budimpešti. Dne 1K avgusta priredijo madžarski vinogradniki v Budimpešti velik vinski sejem. = Izvoz železne rude iz Francije, v prvih šestih mesecih 1922 se je izvozilo iz Francije 4,328.455 ton železne rude v vrednosti 99 milijonov frankov = Ruska denarna povodenj. Časopisje poroča, da je Rusija letos « n 300 trilijonov in 203 milijarde papirnatih rabljev.___; lorsa Čarih, devize: Berlin 0.52, Ne*york 52*50, London 23.44, Pariz 41.35 .Milan 23.73, Praga 14.80, Budimpešta 0.36, Zagreb 1.575, Bukarešt 3.22. Varšava 0.07= Dunaj 0.01, avstr. žigosane krone O.Ol-o. Rerltn devize: Italija 4719.05 — 47^95, London 4634.20 - 4645.80 Ne-.-vork 8038.70 _ 8042.80, Pariz 8260.9.--_ 8^5.05. Švica 29.775.25 - 29.824.75, Dunai 125-50 - 129, Praga 2_92&35 -2928.65, Budimpešta 69.72 — '0.09, Bukarešta 625, Sofija 230. _ . Dunajska in praška borza včeraj nista poslovali__ Preteceno leto s« ]f> občutilo pomanikanje restavracije, v kateri bi se mogla dobiti tudi gorka jedila. Letos je bilo treba na vsak način misliti tudi na to udobnost Določil ge is v to oroster Najceneja narodna Jed so testenine „Pekatete«. Izdelane iz amtea. idrohe. jeklene pšenice, vsebujejo naiplemenitejše dele zrnja. Zato so najbolj redilne pri izvrstnem okusu, fa istega vzroka, ker izdelane iz samega zdroba, se pa tud' najbolj »skuhajo, tako da dosežejo --3 kratni volumen naknhaBih- 42. in Odgovorni urednik Fr. B rožo vi c. Lastnik in izdajatelj Konzorcij «Jutra-. Tisk Delniške tiskarne, i- i. v Ljubljani. Hči papeža " — Lukreciia Borgia «Z žalostjo moram opomniti,® se prekine Aleksander VI. in se obrne k hišnemu gospodarju, »da se naša lepa prireditev bliža koncu. Dragi moj Antonio, prinesi zdaj desert, ki vam, dragi moj prijatelj Adriaji, prinaša malo iznenadenje, ker vem, da ste velik oboževalec sladkega konfekta, ki ga posebno vestno umejo pripravljati na Francoskem... Tako, sin moj Antonio, postavi konfektni dozi ured mene in mojega prijatelja, kardinala A,driana de Corneto. Poslad-kajva se z desertom, ki ga mi je iz Pariza poslal moj _ vzvišeni prijatelj in zaveznik Ljudevit XII. Antoniu je skoro padla iz rok zlata tasa, na kateri sta se nahajali dozi za konfekt. Omakovaje je pristopil k mizi, roke so se mu tresle, toda moči mu je dajal blagi in mirni pogled Adriana de Corneto. Konfektni dozi je postavil kraj pa,-!>eževega in kardinalovega zlatega krožnika in ju odprl. . Iz drazestnih konfitir se je razširjal piijetni rožni in vijoličasti vonj. i Vi ste izvrsten poznavalec takih stvari,* reče Aleksander VI. kardinalu, »oglejte si umetniški izdelek beneškega mojstra. To je bil zares umetnik.* Aleksander VI. je pri teh besedah 7ačel ogledovati dozo, kakor bi se čudil umetnemu delu- Globoko na Prd je nagnil glavo in na njegovih ustnah se je pojavil zadovoljen smeh- Prepričal se je namreč, da je bila pred njega postavljena doza z enooko k Da' poda Adrianu de Corneto vzgled, vzame papež iz doze s&dkarček ia ga prična jesti. »Izvrstno,* zamrmra, »zares, Francozi ne znajo samo ravnati s orožjem, temveč osvajajo svet tudi s slaščicami. Izkažite mi čast, prijatelj Adrian, in pokusite te delikatese; bodita uver-jeni, da vam bodo po godu.* Toda tokrat Aleksander VI. ni mogel dovršiti svojega govora Med omizjem je odjeknil prestrašen _ krik, večina gstov je skočila pokonci, ker je nekdo zaklical: «Ogent!» Bogato izvezeni zastor na oknu velike dvorane je bruhnil v plarienu. »Malenkost, gospoda moja!» vzklikne Malatesta, papežev tajni pisar, in izlije na plamen vso vodo iz srebrnega vrča. »Ne dajmo si s tem neznatnim incidentom kvariti naše dobre vo-lje-* V istem hipu tudi od vseh strani priskočijo sluge, potegnejo zastor z okna in ga pogazi z nogami. Tako je torej mali požar bil vdušen in od njega ni ostalo ničesar drugega, kakor Je malo neprijetnega dima, ki pa se je naglo razgubil po prostrani dvorani. Toda Sveti Oče se je vendar silno prestrašil. Z zamolklim krikom je skočil s stola in bežeče lcoracal proti vratom. Za njim je hitel tudi Adrian de Corneto, prijel pod roko in podprl starca, ki se je mrzlično tresel in ga je zapustila vsa moč. »Nesrečen sem radi tega dogodka» je Adrian de Corneto prepričeval papeža, »pa hvala Bogu, da je minila vsa nevarnost. Vaša Svetost^ se lahko sama uveri, da je mali požar nastal po nesrečnem slučaju, ki si ga pač ne morem razjasniti.^ Brezizrazno je strmel papež v kardinala. Iz spačenega papeževega obraza je zijala slaba vest. Rabil je nekoliko trenutkov, prodno se je zopet za- vede! in se dobil iznova v oblast svoje volje. »Sai ni nič, nič ni!* zamrmra med stisnjenimi zobmi, kolikor _ jih je še imel. »Pojdimo nazaj k mizi, gospoda! Kaj ne, moj dragi, cenjeni prijatelj kardinal, saj Vi ne želite, da prekinemo tako lepo veselico in da si predvsem ne dava pokvariti teka na izvrstne francoske sladkarije in še celo zaradi tako malenkostne neprilike!> Aleksander VI. popelje kardinala pod pazduho zopet k mizi Ubogi kardinal! Vzgledu visoke gospode sledi vsa. množica gostov in se vrača k mizi. Kmalu so bila zavzeta vsa stara mesta in se je zabava razvijala v starem praven ter izgledala prav živahna in neprisiljena. Mali Gennaro je zopet stal za stol-cem svojega gospodarja kardinala. Njegovo dražestno lice se je smehljalo izza drazestnih kodrov in dolge trepalnice so se mu spuščale kakor dekletu. »Pridi, lepi paž,* mu reče papež. »Pridi semkaj in ponudi svojemu dobremu gospodarju . . . poslužite se, kučegaada kardinal, prosim! . . . Zares bi bil razžaljen, če prezrete to moje malo iznenadenje. Glejte, kako prija meni ta izvrstni francoski konfekt! . , .* In Aleksander VI. vzame iz svoje škatljice kos konfekta, porine ga v svoja brezzoba usta in prične z naslado žvečiti. Gennaro pa poklekne jred svojega gospodarja ter mu nudi škat-Ijico s konfektom dvignjeno. Pri tem blago in smehljaje gleda v mukotrpno lice kardinalovo. Kardinalu je ta trenutek, kakor da mu nebo pravi: Le kar vzemi, nebo ščiti pravičnega in končno prekrižuje zle namere zločinčeve. Adrian de Corneto vzame s svojo belo, negovano, danes pa tresočo se roko dražesten bonbon iz škatljice, poskusi ga in se obrne k Aleksandru VI., rimskemu papežu in svojemu gospodarju: »Zares, to je resničen užitek!* »In prav lahko prehavljiv!* odvrne papež. »Evo, ... že četrti kos sem si vzel . . . V zgledujte se na meni, le kar naprej s tem prijetnim delom!* _ Nenadoma pa papež spremeni svojo barvo, obnemogel se sklone na svojem stolcu, zapre oči in se zvije v nepričakovanem silnem krču. »Za boga, kaj Vam je!?* klikne tajnik Malatesta in se podviza k papežu .. ., kakšna bolest Vas je popadla, Tako prebledeli ste . . . bog nebeški, naenkrat so izpremenjene vse črte Vašega lica! ...» »Boli! . . .» vpije v mukah papež. »Brž dajte mi vsaj kapljico vode!* Panika zavlada v prostrani dvorani. Papeževo spremstvo se požuri k papežu. ki sedi na svoji stolici ves skrivi jen, z glavo, povešeno na prša, iz ust pa prihaja kropeče ječanje. Niti treh besed papež ne more več spregovoriti! . . . »Stvar je resna!* klikne v silni razburjenosti Malatesta. »Pozovite takoj zdravnika, telesnega zdravnika Njegove Svetosti! . . . Uprav danes nima zapovedi, da bi moral biti prisoten pri mizi! ...» In zares, papežev telesni zdravnik, ki je moral sicer vsak dan spremljati papeža na vsak korak, danes ni bil prisoten, in sicer na posebno papeževo povelje. Aleksander VI. mu je bil sam dal dopust, in to v ohliki, ki se jej je moral papežev zdravnik vklo-niti brez ugovora Papež pa je bil pričakoval, da bo nocoj nekdo drugi težko obolel, in temu drugemu ni hotel pomagati e takojšnjo prisotnostjo svo-jega lastnega telesnega zdravnika... Nenadoma pa 6e sedaj papež dvig. ne. Vsa množica gostov in slug stoji prestrašeno ob steni in po kotih. Adrian de Corneto šepeta molitve. Papež se besno dvigne, nasloni se a rokama ob mizo, krvavo podplute oči švigajo po prisotnih in bulijo v parok-sizmu besnila Z vsem nečloveškim naporom stisne skoraj kričaje skoz! mrzlično drhteče zobe: »Jaz sem . . . otrovan . . . francoski konfekt . . . hahaha . . . nikdo drugi, nego on tukaj ... je moj ubijalec.* In zlokobni papeževi pogledi se ustavijo na malem Gennaru . . . To je dvorjanom dovolj. Gennaru pograbijo in ga privedejo k papežu. »Ti si me umoril . . . betni papeži Aleksander VI., . . . priznaj, dečko. da, sedaj se spominjam, . . . poprejp, ko je zaradi ognja nastala zmeda, si ti nekaj brskal po mizi, da. ... ah, Malatesta. . . . želim, naj je iz doze s konfektom. one, ki je stala pred menoj, . . . dajte mu iz nje, naj . . . poskusi ...» Malatesta razume. Z besnim pogk-dom ponudi dozo dečku. »Vzemi odtod in jej. kolikor moreš'.* krikne doc-ku grozeče. Še vedno stoji papež na svojem mestu, na nogah, ali njegov obraz, kakor da izginja in je ve? pepelnast. Le oči še žare iz njega, kakor dve mrzlični luči. »Kdor hoče kaj prodati Kdor hoče kaj kupiti Kdor išče službe itd. g — inseriraj v „Jutru" r Slatinska princesa. Dnevnik neznanke. Izdal dr. Iv. Lah. XV. Nadvojvoda je odšel. Odpeljal se ie zjutraj v svoji kočiji, ne da bi bila družba prej izvedela za njegov odhod. Bilo je Kakor da se pelje na sprehod. Tik pred njegovim odhodom sem prejela šopek, ki je prinesel njegov strežaj. Priloženo ie bilo pismo s kratkimi besedami: zbogom, princesa! Nisem si mogla razlagati, zakaj se poslavlja. . Šele pozneje sem videla, da odhaja. Poslovil se je prijazno od svojih znancev in je bogato obdaroval one, ki so mu stregli. Pravijo, da je bil na Slatini zelo rečen in zadovoljen. V tej tihi dolini je našel mir po burnih dogodkih preteklega leta. V ženski družbi se je po njegovem odhodu mnogo govorilo o njem in o meni: pravili so celo, da ima njegovo potovanje svoj poseben namen: opazila sem, da se mi v družbi nenavadno spoštljivo priklanjajo. Pustila sem jih v njih zmoti. Bila sem vesela, da imam zopet prosto pot v svoj gaj. Toda ni bilo vec, kakor prej. Zdelo se mi je, kakor da je nekdo motil njegovo sveto tihoto. * Te dni se je v družbi imenovalo Tvoje ime. Bilo mi je, k-kor da sem slišala glas iz drugega sveta. Nekdo, ki je prišel preko Save, je baje pripovedoval, da si ostal v Iliriji. . Nisem mogla razumeti takoj, o cem govore. Čudna bolečina mi je pretresla Šmorjetna gora pri Kranju: Hotel BeVevue. Naše drage goste ob priliki vsesokolskega zleta in pa tiste, ki jim bodo razkazovali naravne krasote nase rajsko-lepe Gorenjske, opozarjam in prosim^ naj ne pozabijo pri tem na našo Šmarjetno goro, eno izmed naivabijivej-ših točk sredi gorenjske ravnine nad starodavnim Kranjem, raz katero se nudi krasen razgled daleč naokoli. Lepa, udobna pot te vodi na goro do moderno urejene restavracije. Samo tričetrt ure hoda skozi prijazen smrekov in potem bukov gozd potrebuješ od kolodvora v Kranju — pa si na vrhu. Poset Šmarjet-ne gore posebno priporočam neturistom, damam in otrokom, ki niso vajeni na težje ture, pa bi se vendar radi navžili svežega gorskega zraka in lepega razgleda. Postreža izborna, pa tudi prenočišča na razpolago. Cehoslovaški generalni konzul Beneš in pa pokrajinski namestnik Hribar sta se ob priliki svojih letošnjih posetov jako pohvalno izrazila o tej lepi naši postojanki. srce in vsa sem zatrepetala! Mogoče si tako blizu mene in nočeš priti k meni. Ali ne smeš? Ali ne moreš? Ko sem začela natančneje poslušati, so utihnili. Zdelo se mi je, da so govorili nekaj neveselega, zato nisem hotela vprašati, kdo je prinese! to novico. Čakam, da mi usoda sama vrne, kar mi je vzela. Popoldne sem odšla na goro k sv. Trojici in sem gledala na jug. Bil je jasen solnčni dan. Okoli so se dvigali zeleni griči, vinogradi so se greli v solncu in bele cerkvice so se blestele sredi vrhov. Tam za njimi pa so se kazale mogočne kranjske gore. Tam je Ilirija. Sava šumi v podnožju gor in tvori mejo med nami in med Teboj. Ali je mogoče? Da bi mala reka ločila naša srca? Da bi te nizke gore nas razdelile za večno? Bila sem tudi jaz tam v teh lepih krajih. Moja mladost je prešla na onem lepem pobreškem gradu. Spominjam se tako rada onih srečnih otroških let. Tam sem saniala sama o svoji bodočnosti in o Tebi. Ko si pozneje v Gradcu stopil pred mene, si bil popolnoma tak, kakor sem Te videla v sanjah v tistih mladih dneh. Ko sem tako stala na vrhu in sem gledala v ono s solncem obsijano zemljo, sem si mislila, da je ona moja edina domovina. Vse kar sem videla pozneje, je bil tuj svet. Toda mi smo mislili, da je domovina povsod... Šele sedaj, ko smo jo izgubili, se nam zdi, da je ona edina lepa in prava. In Ti si ostal v nji. Sedaj razumem, zakaj je nadvojvoda gledal na jug, ko je govoril o Tebi, Ali je mogoče, da si tam pozabil na nas, ki smo ostali na tej strani? Ali si našel tam novo življenje? Ali — grob? Stala sem ob visokem samotnem drevesu in sem se zagledala v to našo zemljo, ki so jo prikrivale gore. In glej, gore so se začele razmikati, zašumela je Sava, za njo se je razprostrlo prostrano polje in tam v daljavi se je dvignil Triglav s svojimi snežniki. Kraški gozdi so zašu-meli in izza njih so se pokazale visoke skale morske obali: tam za njimi se je razlivalo morje. Videla sem jo jasno pred seboj v poku prelesti in krasoti, mater Ilirijo. Dolgo sem jo gledala in v nji sem videla pobreški grad. njegova dva stolpa, vrt in polje. Vsa lepa mladost je vstala iz daljave in me je pozdravila. A kje si Ti, kje si Ti, dragi moj, kje je Tvoj dom? In zablestela se ie črna pega na solncu, bila je kakor krvaveča rana; videla sem Sočo in grob ob nji. Takrat sem se zgrudila in vsa lepa slika je izginila v temi. Ali je bil ta Tvoj pozdrav iz domovine r.a ta lepi beli dan? Danes v noči si prišel k meni. Kako dolgo sem Te čakala! Prišel si mlad, in vesel, kakor junak, ki se vrača iz vojne. Sanjala sem, da sem sedela na vrtu in čula sem v daljavi peket konjskih kopit. Vedela sem, da prihajaš Ti: tako je pe-ketal Tvoj konj, ko si odhajal. Videla sem Te visoko v sedlu, v novi pisani opravi. Da, to si Ti, saj si ostal v Iliriji in si prišel sem samo na obisk. Obstal si pred gostilno in si prišel k meni na vrt. Padel si predme in si poljubljal moje roke. Ti, moj junak. »Zakaj Te ni bilo tako dolgo?* sem Te vpraševala. ,-Ni bilo mogoče, draga moja, dolgo je trajal boj in zmaga ?e ni bila gotova.* «Ti si sedaj v Iliriji.* sem Te vprašala. Ti pa si odšel brez odgovora — in jaz sem se zbudila iz teh lepih sanj. Zunaj se je že svitalo. Torej Ti živiš, moj dragi, ti živiš! Hvala Ti lepa za ta poset. Pridi zopet, pridi in vzemi me s seboj! XVI. Od onega večera, ko si prišel k meni v onih težkih sanjah, nisem mogla več pisati o sebi. Vse moje živijenie se je izpreme-nilo v težek sen, ki Je vedno z večjo silo omamljal moje srce. Dočakala sem Te. Prišel si. Liubezen je zmagala. Videla sem Te tako živo pred seboj, govorila sem s Teboi. Kaj naj Ti še pišem? Ali niso vse me je besede mrtve v primeri s temi živimi sanjami? Kaj naj Ti še rečem? Kaj naj Ti govorim? Moje sile so oslabele v borbi za Tebe. Vse je prešlo v neizmerno bolest večnega hrepenenja. Ni bilo več besed niti za nenapisana pisma. Ostalo je samo še večerno šepetanje s Teboj: bala sem se dneva, ki je pregnal sanje od moje postelje, kajti v tihih temnih nočeh si prihajal od onstran Save in si ostajal z menoj vso noč. Tvoje oči so bile žareče, kakor zvezdo. Tvoii lasje so bili črni, kakor noč, Tvoj objem je bil sladak, kakor ljubezen. Tvoj pogled me je žgal, Tvoje besede so me božale. Tvoj glas me jc mamil. Zjutraj sem vstajala bolna in utrujena od Tvojih sladkosti. Ljudje ca Slatini so gledali za menoj. Man.), d. 30 b.«adl Dta. S'-, makih ud.ll^ll. S ba^dllDta. - «•fEStadE ,,.Janin. da 20 b.»edl 5 Dl«, ».tklb nadaljnjih S bmd B Dl«. - Pta«a •• "P™!.^ ___ numtah.) Na vpraianja aa odgo»«r)a I« «k. I. .pra»»Jo priloi«. »trnka «a adgovor. —— Skoraj nova hiša, enonadstropna, ob cesti, z velikim vrtom iu dvoriščem, z velikimi kletmi in trgovskim lokalom, se proda v liaberjn pri Celju. Stanovanje takoj. Naslov v upravništvu »Jutra*, Celje. Smodnik (Carut) dinamit, dinamon, vžigalno vrv, ka-pnice itd. dobite vedno pri tvrdki Fr. Stupiea, 2704 zaloga poljedelskih strojev in želez- ijine v.Ljubljani, Gosposvetska cesta 1. sakovrstne obleke kemično čisti in barva v vseh nian-sahtovarna Jos.Reieh, Ljubljana Sprejem alilče: Selen burgova ulica it. 4. Podružnice: Maribor, Zagreb, Kolevie, Kavo mesto. 60 Soliden trgoveo išče tihega družabnika s kapitalom. Dopise pod »Tihi družabmK* na podružnico »Jutra* v Mariboru. Spretne n&kupovaloe za les proti dobri proviziji sprejme lesna dražba »Ilirija*, Ljubljana, Kralja Petra trg 8. 2667 Dva psa, 2657 pristna, temperamentna fok-sterijerja, trimesečna, samec in samica, sta naprodaj. Poljanska cesta št. 69. Ve5 vagonov sena naprodaj 2718 ima Anton Kincl v Št. Jurju ob južni železnici. Kdor ga rabi, naj se obrne na ta naslov, pa se mu takoj naznani cena. Sobioe 2709 Fravi malinovec, citronov sok i. t. d. — Esenci za brezalkoholne pijače. — Esenci za rum in likerje. — Sadni eteri za pecivo, kandite i. t. d. priporoča 2665 Srečko Potnik tvornica sadnih sokov in esenc V LJubljani, Metelkova nlica. svetlo, snažno opremljeno, išče dijak v trgov, akad., mirnega značaja, za 1. eept. Ponudbe na upravo »Jutra* pod »Nagrada 400 K*. Plavalne pasove iz plutovine izdelaj e tovarna zamaškov Jelačin & Komp, Ljabljana. 25 =S> Šampanjec „Bouoier" in oino d steklenicah tordke »Bouoier— Gornja Radgona" se dobi poosod 2701 Razno perilo za dame, gospode In deco priporoča tvrdka A. & E. Skaberne, Ljubljana, Mestni trg it. 10. tib Celje I Maribor 1 Ptuj! Kupi se hiša v kateri se nahaja trgovina z mešanim blagom po možnosti v zvezi s kakim drugim obratom. Cen j. ponudbe s točno navedbo cen kakor časa, kdaj se lahko objekt ogleda, do 28. avgusta 1922. pod L K. D. L sa upravništvo 266* „Jutra°, Ljubljana. cli po najnižjih cenah: otrobe, mofeo za im, fižol, humna in druge dEžslnE pridelhf Ljudevit Sire, Kranj. 7ihomir$. Mjlosevič carinski posrednik, špediter Maribor, Aleksandrova cesta U Tetefcn inttnrban brv 185 *drt?a ja ttlegramt: „7r:Stau" ftedjunarodno transportno predujece. — Stru^° carinjenje robe. — Carinsko pravo^asiupništvo. — Reklamacije i informacije po svima piianjima carinske i iransporine s*uk*- - Osigurava brsn i tačnu ofpremu i doprsmu robe, kako « zbirnim vagonima, tako i br^ovo^no, prtljago Hi poetom. — Jma sta^e ve^e sa otpremnickim kačama u jemlji i inostransivu.